Letnik VID. V Gorici, dne 16. avgusta 1900. Številka 34. 1'oučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem. Vse ca vero, dom, cesarja! Izhaja vsaki četrtek ob 5. Rokopisi sc no vračajo. Nefrankovana so ne sprejeti '' Cena za celo krone za celo leto. pisma se ne sprejemajo. Cena za celo leto (> kron, /.a pol leta .1 krone, /.a manj premožne 4 Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT. Tisk. »Narodna tiskarna* v Gorici. Naročnino in oznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeni.ka ulica St. !). 1‘osamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski uilic.i in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 10 vin. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija št. 7. Drugi slovenski kat. shod. 2. Zakaj slovenski? Razložili smo že, zakaj so v našem času na sploh potrebni shodi poil izrecno katoliškim imenom. Naš katoliški shod pa bo zboroval tudi pod slovenskim imenom. To ne pomeni le, da so zborovalci Slovenci, ampak da se svoje slovenske narodnosti zavedajo. Vprašamo, je-li potrebno to pov-darjati zdaj, 50 let po političnem pro-bujenju Slovencev? Gotovo in še kako ! Slovenci smo se res prebudili in zdaj čutimo, da smo Slovenci, ali te zavesti nimajo še vsi, ki vsled tega tudi premalo cenijo biser svoje narodnosti. Treba je torej še shodov, da se vse ljudstvo zave svoje narodnosti, in da jo bo zvesto hranilo. Dokler tega ne bo, se bo ljudstvo vedno potujčevalo. Naša narodna politika je do zdaj budila in vodila le bolj izobražene stanove, ljudstvo je poznala le pri volitvah. Še le katoliška stranka je šla prav med ljudstvo in je začela ljudstvo organizovati. Od I. kat. shoda naprej je bilo po vseh krajih naše domovine veliko shodov za ljudstvo in vsanovila so se povsod druživa za ljudstvo: politična, delavska in gospodarska društva. To je v resnici narodna politika, ker ves narod — in ne samo nekaj ljudij — organizuje. Prepričani smo, da bo tudi II. kat. shod zanetil nov ogenj navdušenja za naše narodne svetinje in da bodo potem shodi po deželi okrepili narodno zavesi v veliki množici slov. ljudstva. Posebno nam je še treba zavedati se svoje narodne edinosti, da smo namreč vsi Slovenci on narod. Ker bodo na katoliškem shodu zastopani Slovenci iz vseh slovenskih dežel in ker se bodo tam združili za isti skupni program, je gotovo, da bode kat. shod veliko pripomogel k narodni edinosti. Brez edinosti v načelih in v načrtu, ni prave edinosti. Samo z gorečo besedo ali celo s samo narodno Irazo, se ne doseže resnične Mane, tekel, fares *) Meni gre maščevanje, jaz boni povrnil, pravi gospod. (Rini. 12, 19,) Cesar Antonin Pij. Poglejmo, kako se je godilo sv. cerkvi pod Hadrijanovem naslednikom Antonin om Pijem (138—101 po Kr.). Pod tem ljudomilim vladarjem bi lepo zopet vzniknila katoliška vera, ko bi proti njej ne delovale tako silovito moči teme. Staro paganstvo se je posluževalo v tem boju najpodlejših svedstev. Ni jim šlo za dokaze, hujskali so le ljudstvo podtikovaje kristijanom najhujša zlo-dejstva. Ko je hud potres v Aziji nastal, kaj mislite, kdo je bil tega kriv. Kristijani, in nihče drugi kakor kristijani, kar tako je pripovedovala lahkovernemu ljudstvu samopašna rimska inteligenca! Izbruhnila je strašanska kuga v državi — umirali so pagani in kristijani — a kdo je bil kriv te grozne nesreče! Kristijani! Ubogo kristijansko ljudstvo! Krivdo vseh nezgod navalili so na tvoj potrpežljivi hrbet ! Žal, da sedanje novo poganstvo, ni za las boljše od starega. Ne sramujejo *) Maue — seštel je bog tvoje kraljestvo. '1 ekel — pretehtal te je. Fares — razdelil je tvoje tralje»tvo iu je dal sovražnikom. edinosti! Za to je treba resnega dela, posvetovanja o načrtih in potem razšir-javanja teh načrtov med narod. Ali tu se nam oglaša ugovor: ,.Kat. shod ne bo združil naroda, ampak raz-družil na dva taborja: katoliški in liberalni.11 Odgovarjamo: Ni res, da bo kat. shod razdražil Slovence v dva taborja, res pa je, da so že davno razdruženi na katoliški in liberalni tabor. Tukaj se le praša I. Kedo je razpor napravil? 2. Kedo naj prvi odneha? 3. Kako naj se razpor poravna? Kedo je napravil razpor? Liberalci. Naš narod je katoliški brez izjeme, med njim ni razpora. Voditelji naroda so imeli geslo: „Vse za vero, dom, cesarja.11 V tem so bili vsi zložni in edini. Prišli so liberalci in so napovedali vojsko katoliškim načelom in so izbrisali vero iz programa. S tem je bil razpor dovršen. Nekateri so hoteli mežati, da bi ne videli in prekrivali ta razpor tudi ljudstvu, ali ni šlo, a zdaj so naši liberalci tako odločni in brezobzirni, da sploh nihče ne more več prekrivati slovenskega liberalizma. Mi torej nismo krivi, da je razpor. Kdo naj prvi odneha? Kdor je prvi začel, torej liberalci. Drugače tudi ne more bili. 95u „ vsega naroda je še popolnoma katoliškega mišljenja, ali naj radi 5° 0 odnehajo 95 /0 in se jim vdajo? Kdo more in sme to zahtevati od naroda? — Vrhu tega je še pomisliti, da liberalci zastopajo svoja zgolj človeška načela, dočim branimo mi od Boga razodete nauke, sv. resnice. Njim je mogoče odnehati, če so pametni, mi pa ne smemo, ker božjih naukov ne smemo izdati. Kako naj se razpor poravna ? Poskusili so že z raznimi kompromisi, kateri so se vsi izjalovili. Zadnji poskus je bil vseslovenski shod v Ljubljani 1. 1896, kateri je sijajno zboroval in sprejel imenitne resolucije. Ali kaj je vse to izdalo? Nič, liberalci so se kmalu rogali shodu in njega resolucijam, kakor se na Goriškem roga Gabršček „katoliški se vihteti istega orožja proti cerkvi. Vsake nesreče v državi, vsake vojske, vseh neu-godnoslij v deželi — vseh nesreč je kriva — kdo? — duhovščina, cerkev! Poglejte v časopise in povedd vam, da so vseh zlodejstev krivi Jezuiti,“ „farji,“ „klerikalci“. In ubogo ljudstvo temu verjame ! Pod Antoninom Pijem so poskusili proti veri še drugo orodje. Čutili so, da imajo krščanski vzori sami na sebi silno privlačilno moč. To moč jim je bilo treba torej vzeti. Tako so mislili in tako ludi delali. Najpripravnejše sredstvo zato so se jim zdela ironija, šala,zasmehovanje. Sveto vero zaničljivo, duhovščino smešno napravili, to bo izdalo pri ljudstvu! In res, zbrali so vso svojo bistroumnost v ta namen. Nek Kr e s cen c je spisal celo knjigo, kjer je smešil vse, kar mu je bilo znano o krščanstvu. Nek govornik po imenu Fronto je hodil od kraja do kraja in ljudem pripovedoval grozne reči o kri-stijanih, da koljejo namreč v ponočnih shodih otroke in jih jedo, (sv. H. T.) da počenjajo ostudnosti. Satirik Lucijan je z besedo in pismom Kristusa grdil. Smešil je zlasti vzajemno življenje kristjanov in pa njihovo dobrotljivost, češ tako neumni so, da posojajo denar le na vero in pa brez obresti! — podlagi11, katero je poprej vedno povdar-jal, da je v blodni vodi lože ribaril! S kompromisom torej ne bo nič, s kompromisom se ne da voditi političnega in socijalnega življenja celega naroda. Edina rešitev bi bila, ako bi liberalci rekli: „lz ljubezni do naroda in edinosti na ljubo, ne bomo silili na dan s svojimi liberalnimi načeli, ampak se pridružujemo ogromni večini naroda, ki živi in deluje še pod staro zastavo: vse za vero, dom, cesarja i11 Politični pregled. Deželni zbor istrski je v seji dne 10. t m. odkazal vladne predloge o premeščenju okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj in o ustanovitvi okrajnih sodišč v Rovinju in Dolini politično* eiconomičneinu odseku v proučevanje. — Dr. Tomasi je interpeliral, kako je mogel okrajni glavar v Poreču prepovedati rabo imen „Pioppinou in »Castellaro11 za Topolovac in Gradinje. — Sprejeli so tudi predlog poslanca Schainpicchia o ustanovitvi rumunske šole v Šušti j e v i c i! V soboto dne 11. t. m. je bila zopet seja. Dr. Depangher je predlagal resolu- I cijo, s katero dež. zbor isterski protestira proti rabi dvojezičnih tiskovin pri ister-skili davčnih uradih. — Statut zemljiškega kreditnega zavoda so sprejeli v drugem in tretjem branju, istotako v tretjem branju zakon o zboljšanju učiteljskih plač. Dne 14. t. m. je bila zadnja seja. Odobrili so gg. poslanci dež. proračun za 1. 1900. s 1.247.000 K izdatki in 368.770 dohodki V pokritje primanjkljaja pobirala se bo deželna doklada po 15 od sto na izravni zemljiški davek, 45 od sto na izravne osebne davke, 100 od sto na užitnino in doklada po 340 K na hi. piva in po 2001 oziroma 13'36 K na opojne pijače. Poleg tega so italijanski poslanci v svojih govorih zelo drzno in žaljivo nastopali proti Slovanom. Žalostna Istra! Kako pa dandanes?.... Nasprotniki vere poslužujejo se istih nizkih pripomočkov. Osmešiti je treba, kar je ljudstvu svetega, pa bo kmalu veri „pomagano.u Tako se govori zaničljivo o sveti maši, o sv. spovedi, o sv. očetu itd. Besede „katoliški duhovnik", „katoliška podlaga11, ,.Kristusov namestnik11, „Gospodov maziljenec11 se rabijo v doliki z najgršimi, večkrat podlo zlaganimi poročili. Zakaj ? Da se z besedo tudi stvar osmeši. Hvala Bogu, da takrat — kakor tudi dandanes — ni manjkalo odločnih katoliško zavednih lajikov. Zlasti sc je skazal v tem oziru filozof Justin, ki se je k krščanski veri spreobrnil ter je z vso svojo nadarjenostjo zagovarjal svoje krščansko prepričanje. Sestavil je obširen spis, v katerem dokazuje podlost in nespametnost paganskih ugovorov proti veri. Ta spis je izročil cesarju Antoninu Pij u — in ne brez vspoha. (Dalje pride.) Štiri rimske patriarhalne cerkve (Piše J. K.) Cerkve M. D. Snežnice, sv. Janeza v Lateranu in sv. Pavla zunaj mesta so zidane v jednakem slogu, so namreč bazilike, podobno cerkvi na sv. Gori, seveda Srbija. — Poroka- acbskega kralja Aleksandra z Drago Mašin je r-ašila Srbijo. nmolin‘nn pmuaila. Notranji boj je podkopaval že več let blagostanje dežele in od dneva do dneva manjšal njen ugled v sosednjih državah. A^ sf^daj je kraljeva puj'okavjjAwjm,očila.xaila'alju AUliUH^)i:ebi^ni.e ^v^^i, ki mu je bila veCLdesfiiletij^Ie. niolzjaa-kcgvft. Žal da je z Milanom tudi zunajna politika našo države poražena. Bil je čas (10 let je od tega), ko je smel imenovati tedajni avstrijski zunajni minister Kalnoky Srbijo, Bolgarijo in Rumunijo najzvestejše prijateljice Avstrije in najzaneslivejše zaveznice. Takrat je segal avstrijski upliv od Bavarske do Carjigrada. A danes? Ves Balkan je pod uplivom Rusije. Ko je vladal v Bolgariji vsemogočni, Rusiji skrajno sovražni Stambulov, so se stekale vse vajeti bolgarskih oblasti v kabinetu nemSko-mažarske avstrijske birokracije. A Bolgarom je ostajala nemško-mažarska politika na želodcu in otresli so se Stambulova in ž njim upliva ftro-zveze. Bolgarija in Rusija so si danes bolj prijazni nego katerikoli drugi državi Evrope. Začetkom tega leta je Avstrija vsled mažarskih spletkarij pretrgala svojo zvezo z Črnogoro in razmerje je ostalo drgnil, Sphijn) Q(^toynila Py«trijgk'j. Veličanstvu Franca Jožefa 1. - V sobolo, dne 18. I. m., ki ho 70-letni rujslni dan presvetlega cesarja, bo v lukajšni 'stolni cerkvi ob 10. uri “lovesna sv. maša s zahvalno pesmijo. Ta dan bodo zvesti avstrijski narodje praznovali z velikim veseljem in navdušenjem. In kako ih;? Saj je to 70-letnica vladarja, kateri je za svoje narode prestal že brez števila političnih skrbi, katerega su v dobi dolgega vladanja (2. decembra 1848—1900) zadele brezštevilne družinske nesreče. Njegov duh pa je še vedno krepak in nevpognen. Dolžnost naša je, da se ta dan iskreno zahvalimo Bogu za vse milosti, katere nam je delil po dobrem cesarju Francu Jožefu, in da ga prosimo, naj bi Ga še dolgo let ohranil v časni in večni blagor avstrijskih narodov. Zato kličemo: Živio naš cesar, Franc Jožef 1. i Kncz-škof lavantinski dr. Mij Jliael Napotnik je včeraj praznov;«, /petindvajsetletnico svojega mašništva. -/ ^isokemu jubilantu kličemo: Na mno^L, (leta! — škof Josip Junij Strossmayer* ijo 2. sept. praznoval petdesetletnico svo-j8ga škofovanja. V Djakovaru se delajo ‘ /že velike priprave. Slava! Imenovanje. — Profesor na drž. gimnaziji v Pazinu g. Fr. Matej čič je imi novan ravnateljem istotam. finančni minister je imenoval geo-meterskega vajenca Evgenija Vladi-sl o vic h-a evidenčnim geometrom. Irredema v Primorju. Avstrijska vlada je bila do zdaj vedno gluha, ko se je zaterjevalo, da goje avstrijski Italjani težnji?, ki so Avstriji nasprotne. Zdaj imamo v rokah očividne dokaze. Italijansko politično društvo v Trstu: „L’ A s s o c i a-z i o n 9 p r o g r e s s i s a“ in pa t r ž a- ‘ s k i poslanci so poslali o umoru kralja llmberta lake brzojavke v Italijo, da jih je morala avstrijska vlada ustaviti. Te brzojavke jo prinesel tudi list ,.Piccolo“, ki jo bil radi njih vsebine zaplenjen. Da bi pa občinstvo vendar le izvedelo, kake vsebine so bile dotične brzojavke, stavil je glede zaplembe ,.Piccola“ v isterskem dež. zboru poslanec Scampicehio interpelacijo na vlado, v kateri je doslovno citiral omenjene brzojavke. Interpelacija poslanca Scam-picchia v dež. /boru isterskem dne ‘2. avgusta t. I. se glasi doslovno: ,.Številka 0778. lista ,.il Piccolo11 je bila zaplenjena radi teh dveh brzojavk: N. K. m i n i s t r u k r a I j o v o g a d v o r a v M o u z i. G r o z n i č i n , k i j e u k r a d e I naši narodnosti njenega kralja, p r a-v e g a p r i j a I o I j a našega I j u d s I v a, 11 a p o I n u j e n a m srce z g r o z o in t u g o. V a š a p r e vzvišenost n a j h I a g o v o I i j a v i l i N j o g a V e- I i č a n s t v u Viktorju Emanuel u, v n j e g o v i n o i z m e r n i žalost i, s i n o v s k i in k r a I j e v s k i, n a katerega Italija gleda s k r e p k o u a d o, iskreno sočutje tržaških poslane t* v. D’ A n g e I i, (1 a m bon, 11 o r t i s, M a u r o n e r. N. E. Saraeco predsedniku minister-skega sveta — Monza. Potrta z neizmerno nesrečo, ki j e p a 1 a na celo nar o d n o s t, pošilja iz zadnjega konca Italije cvetje in solze LAssociazione progressista. Kor ni v omenjenih brzojavkah ničesar, kar bi bilo čez meje zakonitega žalovanja Italijanov radi smrti kralja naroda italijanskega, zato se počaščujejo podpisani slaviti sledečo interpelacijo : Kake razloge je imela c. kr. vlada, da so je odločila preko c. kr. državnega pravdnišlva zapleniti št. 0778 dnevnika ,.11 Piccolo11 v Trstu. Sc a m p i c c h i o, Ve n t re I la, Ben u ati, Bubba, Depangher, Tamaro. Italijansko demonstracije v Trstu in Gorici o pogrebu kralja linberta. — Prav razveselili smo se, ko smo dobili zadnjo številko „L' A v v e n i r e“. Ta list je pošteno obsodil laške demonstracije o tej priliki. Vsakemu zvestemu Avstrijcu st* mora gabiti, kar so delali Italijani v Trstu in v Gorici. Prav pravi ,.L’ Avvenire’*, da take udeležbe od strani tržaškega magistrala gotovo ne bo dne 18. t. m., kakor je bila zdaj. Avstrijski palrijotizem je globoko padel, da niže ni mogoče. Primorje je ta dan pokazalo tako lice, kakor bi bilo že italijanska pokrijina. In še več! „L’Avvenire“ piše, da niso v Italiji nikjer tako demonslra-('■ 10 žalovali, kakor pri nas! V Gorici nimamo ni jednega italijanskega lista, ki bi bil po vzgledu lista „L’Avvenire“ le količkaj obsodil le demonstracije, ki gotovo niso bile — avstrijske Na ta način raste greben listu „11 Friuli Orientale“, kateri drzno zahteva, da bi bil moral tudi Nj. Em. kardinal razobesiti črno zastavo. Nesramnost!... Iz Trsta. (Raznoterosti). „Slovenec,‘ piše: Prihodnji mesec prevzame neki slovenski gostilničar veliko restavracijo v Trstu. — Pri trgo vsko-nav tišk i akad eni ij i se prične tečaj za usposobljenje kapitanov in podkapitanov dne 20. sept. I. I. in bo trajal do prihodnjega junija. Pod-učevanje jo brezplačno. Plača so samo šolnina 12 K enkrat za vselej. Bolj natančna pojasnila daje akademija (Piazza Lipsia št. I. III. nadstropje). — Predsedništvo c. kr. dež. sodišča v Trstu jo v „Osservatore Triestino” od 11. t. m. razpisalo mesto sodnega sluge na c. kr. okrajnem sodišču v Podgradu proti vsej pravičnosti in dostojnosti samo v laškem jezik u. — „hldinost‘‘ je zopet prinesla uvodni članek: ,.Pod vplivom fanatizma11, ki je v prvi vrsti obrnen proti „Primorskemu listu'1. Gospodom so vidi, da so glavo izgubili. Pišejo: ..Najnovejši dokaz pa, kam /amore človeka dovesti fanatizem, vidimo na goriškem ,.Primorskem Listu’*, ki se spod lika nad tem, ker so se pogreba pokojnega srbsko - pravoslavnega župnika udeležili nekateri slovenski katoliški duhovniki11. K o n stal u j o m o , da ni P r i-morski I i s t*‘ do zdaj niti z eno najmanjo črkico omenil pogreba sr h s ko - p ra v o s I a v nega župnika. To jo pač jasen dokaz, kako potrebno bi bilo, da bi ,.Edinost" bila nekoliko bolj previdna v sprejemanju rokopisov. O drugih nezinislili v omenjenem uvodnem članku morda prihodnjič! lVt tisoč steklenic konjaka in sicer v 50 zabojih je poslala'za naše vojake na Kitajskem tvrdka Plau & Co. na Beki in to povodom rojstva našega cesarja. Tvrdka je poslala konjak do Pulja, a prosila c. kr. vojno minislerslvo, da skrbi za nadaljno pol steklenic na Kitajsko. Konjak sicer ne dospe do cesarjevega rojstva na Kitajsko, a bode gotovo tudi pozneje dobrodošel našim junakom, ako jih najde še pri življenju. V Gorici. (B a z n o ter o s t i.) — Nesreča. Kmet A u t on K o I a v č i č je peljal v sredo zjutraj s kravo gnoj po cesti proti Bozenlalu. Krava, ki ni bila vajena mnogo vozili, se pa h kralu splaši ter podere na tla Kolavčiča, vodečega jo na vrvi. Ker pa je ni hotel spustiti, vleče ga za seboj kakih 60 korakov. Konečno je pa vendarle opešal ter se prevrnil v cestni jarek, kamor so mu prihiteli ljudjt na pomoč. Bevež jo dobil mnogo in hudih ran po životu, posebno na glavi. Najdeni deli čl o v eš k ega trup la. Na zemljišču Kranceta Filipiča na tržaški cesti in sicer blizu domobranske vojašnice, kopljejo temelj za novo hišo. In pri ti priliki so te dni izkopali človeško glavo še s prav dobro ohranjenimi zobmi. Ne daleč od tam pa so izkopali še drugo človeško okostje. Vse to je ležalo le kakih 40 centimetrov globoko pod zemljo. Deželno podporo 4U0U kron, katero je deželni zbor v letošnjem zasedanju odmenil občinam za napravo vodovodov in vodnjakov, razdelil je deželni odbor z ozirom na spoznano potrebo tako-le: Srpenica dobi 700 kron, vasi Zakriž in Plužno v cerkljanski županiji vsaka +00 kron, Šobrelje 400 kron, Štjak 800 kron in Vrh nad Bihembergom 700 kron, — občini Musa iu Sv. Kocjan pri Pierisu vsaka po-300 kron. — Ob enem je deželni odbor priporočil namestništvu, naj vsem tem občinam in še nekaterim drugim, ki so tudi zel6 potrebne dobrih vodnjakov, izprosi primernih podpor iz državnega zaloga, da bodo mogla dovršiti nameravana dela. Okrožnica vsem županstvom poknežcnc grofovine Goriško - Gradiške. — Naročuje se županstvom, naj izdajajo spričevala pristojnosti (domovnice) za take osebe, ki se imajo pospraviti v ktero javno norišnico, z vso natančnostjo, razkazuje v njih ime in priimek očetih, in materin, ali je oseba samskega stanu, ali poročena in s kom, starost, rojstni kraj, domovno občino in dotični okraj in pa stan. Taka spričevala, ki bi ne obsegala vseh teh podatkov, se povrnejo v dopolnitev. Obenem se omenja, da mora spričevala ubožnosti, ki jih izda županstvo, potrditi tudi duhovnijski urad, če jih pa ta izda, morajo biti sopodpisana od županstva. Opomin sadjarjem, kateri se pečajo s sušenjem olupljenih češpelj, hrušk in drugega sadja. — Ker je velikega pomena za domače sadjarstvo, da si naše olupljeno in žveplano sušje pridobi in trajno ohrani dober glas v kupčiji, priporočamo prav nujno sadjerejcem, naj skrbe za to: 1. da uporabljajo za sušenje zadosti zrelo sadje, katero ima v sebi potrebno množino sladkorja ter daje ukusno, zdravo sušje ; 2. da ne zakajajo sadja premočno z žveplom; preobiio žveplano sadje ohrani okus po žveplu in je zoperno; 3. da je za časa sušenja, kolikor mogoče, ohranijo vsakovrstnih muli in mušic, ki bi je onesnažile; 4. da sadje s k r b n o p o s u š e, ker le dobro posušeno bo trajno in se obvaruje plesnobe. — Zlasti naj pazi na zadostno zrelost lisli, kateri kupuje iz gorskih okrajev ali iz drugih dežel pripeljane češplje in jih doma suši, ker drugače lahko z doličnim sušjem pokvari dober glas domačemu pridelku. Če ne bodo sadjerejci v tem oziru previdni, zgubi naše sušje na svetovnem trgu ves kredit in ponehati bo morala ta prevažna obrt, katera daje zlasti našim Brdom lepe dohodke. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici vabi vsa županstva, pa tudi časi. gosp. dušno pastirje dotičnih pokrajin, naj la opomin objavijo v svojih županijah in duhovnijah. Čebelarji. — Avslro (»gorski čebelarji imajo od 12. do 17. I. m. letni zbor v Celovcu, združen /. razstavo čebelarske opravi* in pridelkov, kakor panjev, medu in voska. Na shodu st' bode tudi razpravljalo o znanstveni in praktični čebeloreji. (1. kr. kmetijska družba noriška je odposlala na zborovanje kot svoja delegata veščaku v čebeloreji gosp. M a-šero Josipa, vikarja v št. Mavru, in g. Ko n za rij a Janeza, veleposestnika tudi v Št. Mavru. Zborovanju predseduje koroški deželni predsednik grol Goess. Prva slovenska umetniška razstava v Ljubljani dne 1 f». septembra obeta biti lepa. Kakor smo že poročali, vse priSiljatve za razstavo posreduje špediter H. Ranzinger v Ljubljani. Druga železniška zveza med Trstom in notranjimi deželami. — V četrtek je bilo v železniškem mini-sterstvu posvetovanje glede nove železnice, kateremu je predsedoval sam železniški minister dr. Wittek. Razpravljalo se je o službeni uredbi pri tej železnici ter se je ob jednem določil program glede preliminarnih del. Dr. VVittek je izjavil, da se bodo zdaj, ko se je končala revizija te železniške črte, neprenehoma izdelovali podrobni načrti. Določilo se je tudi uradno osobje, ki se bo bavilo s to triangolacijo ter z drugimi poizvedbami. Ekspozitura, kateri bo poverjena zgradba bohinjske železnice, imela bode v svoji oskrbi delo predora med Bistrico in Podbrdom. Zakonski načrt le železniške zveze se ponovno predloži v prvi seji prihodnjega državnozborskega zasedanja. Nek c. k. okr. šol. svet v naši deželi nakazal je svojemu „zasilnemu‘‘ osobju nagrado. Pa v nakazilu je zažu-gal: da mora dotičnik potegniti nagrado za gotovo do konca leta, drugače zapade na korist okr. šol. zaloga. Gospoda ljuba, kaj pa mislite? Ali nosite morda v svojih srcih prepričanje da dotičniki „nagrade" sploh ne zaslužijo ali ne potrebujejo? Ali ste hoteli s tem pokazati neko neutemeljeno — nevoščljivost do dotičnikov? Ce je to, povejte očitno: „Mi privoščimo le sebi -vse, a vam ničesar.“ Nikar pa ne grenite s takimi opazkami tistih vinarjev, ki so pri-služeni z ravno tako lahkoto, kot jo Vi občutite, ko služite svoje plače. Drugače sle podobni skopuhu, ki obgodrnja vi Mar, ki ga beraču. „Protekcl,ja“ dr. Tume. G. Gabršček kadi svojega patrona dr. Tumo, da je on pripomogel g. nadučitelju K. v K. do zopetne službe. Je, kar je : bo, kar bo! Nam je cela ta zadeva popolnoma znana; zato kličemo patronu in varovancu: „Počasi po kamenju !“ Da se je stvar tako ugodno razvila, ima v Gorici zaslugo monsignor prisednik c. k. deželnega šolskega sveta. Torej „klerikalec!“ Tema! Na Dunaju, v dvorni kanceliji Nj. Veličastva, ima zaslugo pri tej srečni rešitvi prečastiti gospod c. in kr. dvorni kaplan in ravnatelj višega zavoda pri sv. Avgutšinu dr. Fr. Kyzlink. Torej že v drugo „klerikalec!“ Črna tema! Prošnjo za najviše pomiloščenje je pa pri tem p. n. gospodu podpiral dr. Karol Weiss, c. in kr. dvorni kaplan, sedaj profesor bogoslovja in dekan' bogoslovne fakultete na vseučilišču \ Gradcu. Torej v tretje „klerikalec!“ Še bolj črna tema, hu ! Groza! Da je dr. Tuma prošnjo sestavil, je resnica. Resnica pa je tudi, da jo je sestavil šele p£> dolgem, dolgem cincanju, ko ga je bil g. K. ponovno prosil, da naj mu vender enkrat vrne vse priloge, ker mu hoče prošnjo spisati župnik, ki je lakih prošnja že več naredil in odposlal na dvorno kancelijo z najboljšim uspehom. Torej v četrto ..klerikalec!" Še bolj črna tema, hu, bu! Strašno! Še nekaj! Narodno - napredni gg. učitelji so pripravljeni strup vzeti na to, daje dr. Tuma sam njih tovarišu pri obrtni zadrugi za poroka pri posojilu v znesku tisoč gld. Resnica pa je zopet, da sta za poroka dva čč. gg. župnika. Torej v peto „klerikalec !*‘ Le še bolj črna tema! Hu, hu, hu ! Ubogi Andrej Zaletel (alias Gabršček), kamor potipaš: od zgoraj in spodaj — od love in od desne — povsod i ..klerikalci!" Konec sveta bo in pa tebe ž njim ! Velike Žaklje 3. avgusta 1900. (Konec.) Nadomestili smo v našem ..bralnem društvu" ,.Lažilorbo“ se ,.SIoven-cenr‘, kateri miru prav dobro ugaja. Ko smo si ga naročili, pristopilo je v kratkem času I I udov in tano šteje sedaj ,,bralno društvo11 v Vel. Zabijali 30 udov, ne ti—10, kakor pravi ,.Soča‘l. Naj pride le kukavica, in naj se bolje inlormira o našem društvu, prodno stavi v javnost tako grde laži, drugače se kmalu zopet vidiva, toda z drugim obrazom... v časniških predalčkih. Konečno dostavlja še, da pevski zbor obstoji iz 3 pevcev, in 2'/, pevk, za kar se je zopet v jezik vgriznil. Pevcev je namreč ti iu pevke so 3, tista pol pa, ki jo v svojem dopisu rabi, naj bo že pol, >a on pa še za šoslnajslinko ne rabi. Marsikdo bi ga vprašal, katera, je tista pol pevke, ko bi pa vsak ne znal, da po loliko-letnem učenju v Gorici, bi bil lehko kol dijak prispel do višje omike v petju, ne pa, da pozna „nole,‘, kot lista domača žival z dolgimi ušesi, ki se ji tudi pravi i a... Iz Sežane nam pišejo : Kraška metropola — bela Sežana — noče zaoslati pri praznovanju 400 letnega združenja naše male deželice z mogočno Avstrijo. Županstvo in društvo rdečega križa na čelu hočejo z velikimi pripravami prirediti veliko slavnost. Slovesna maša, okinčanje vse vasi, popoludne vrini koncert cele vojaške godbe c. in kr. pešpolka štv. 97, zvečer obhod z godbo, razsvitljava s transparenti in umetalnimi ognji. Vse to in še drugo bo obsegal vspored velikega patrio-tičnega praznika. V Temnici je postalo vse živahno, od kar smo vdobili polno vas vojakov, ki bodo tukaj na manovrah do 21. t. m. Godba nam svira dan na dan pred cerkvijo zvečer. Minulo nedeljo je bila obe-čana godba v cerkvi pri sv. maši. Nesreče. 45 letni Jernej Nuk, vulgo Luok iz Kamna pri Tolminu, pomagal je seč (kosit) v Krnu pri „Sivc-u". V petek ob uri zvečer, ko so drugi odnesli bremena sena, pobral je on za njimi ograbke, in nihče no ve kako — padel v Čukljo ( brezi!n o) nad 100 met. globoko. Ker ni dal niti glasu od sebe pri padcu, ljudje niso opazili, da je zginil v globočino in še le žene, ki so bile n« drugi strani brezdna so opozorile može, da je nekdo padel v Čukljo. Našli so še živega z razbito glavo, položili ga v rjuho, privezali to na drog iu ga prenesli iz globočine v Krn k „Sivc-u“, kjer mu je gospod iz Libušnjega podelil zvečer sa-krament sv. olja. Ležal je celo noč in v soboto cel dan nezavesten, zvečer pa so ga prenesli na zahtevanje njegove žene domov na Kamno. Ni prišel več k zavednosti in umrl je v nedeljo zjutraj. Opomniti moram, da je bil mož že pred kakimi 15 loti v smrtni nevarnosti, padla mu je namreč debela skala na glavo in ga močno ranila. Že tedaj so mislili, da jo po njem — pa vendar je še prebolel. Bil je tih in dober mož — Bog bodi milostljiv njegovi duši! Nesreča na lovu. 13. t. m. so šli nekateri gospodje iz Kobarida na lov na divje koze proti Drežnici. Mej njimi je bil i udi gospod Šverko, c. kr. kancelist v Kobaridu. Temu se je mej potom po nesreči sprožila puška in ga jo kroglja tako nesrečno zadela v glavo, da je pri lej priči umrl. — V Dolju pri Tolminu je kosil dne 6. t. m. (30-letni Andrej Ilnič se svojim 16-letuim sinom travo blizu globokega propada. Veter je starčku odnesel klobuk, starček je tekel za klobukom, a pri tem padel v 400 m globok prepad. Ko so ga potegnili iz propada, umrl jo v sinovih rokah. V L. na beneški meji so našli dne 0. t. m. mrtvega nekoga p tuj ega človeka, Benečana. Prejšnji dan — v nedeljo — je bil omenjen v nekem govoru tudi slučaj o Št. (i. iz Vevč, ki jo neko nedeljo popoldne duhovnike preklinjal in zatrjeval, da se ne da prevideti; isti večer ob 0. uri pa mu je prišlo slabo in je duhovnika rad sprejel. Ob enem jo bil pristavek : Ali bo vsak zaničevalec cerkve in duhovnikov še tako srečen? — Toda oni mož jo bil Sel 5. t. m. ob zvonjenju k službi božji — iz krčme gredo — mimo cerkvi*! Štajerske novice V spomin stoletnice Slo m S t* k o v e ustanovili bodo ,.SIomšekovo ustanovo" za revne slovensko dijake tor ,.ljudsko knjižnico.“ — Podobo škofa Antona, Martina Sl o m šoka na linem usnju dobiš za 0 K iu za 4 K. pri tvrdki Dragotina Hribarja v Colju. Poštnina se računa posebej. — Na južnem Štajerskem so bila v zadnjem času štiri važna i m e n o-v a n j a. Imenovani so sami Nemci! — Slov. šola na Muti so razširi v dvorazrednico. Nove orgije v Biljah. (Konec.) Materijah so zbrani ii: lini, delo solidno in trpežno. Igranje na inanualih je čudovito lahko, funkcija precizna; meh — „francozki magazin11 deluje izborno. Tehniških izvršitev ni potrebno posebno omenjati, ker znana tvrdka Zupanov je že mnogokrat pokazala, da napreduje z vso silo iu na vsakih novih orgijah pokaže nov napredek, bodi si v konstrukcijah, na vglasbi ali intonaciji. Na vseh lesenih piščalih smo opazili roletne labije, na cinaslih pa vse mogoče moderne pripomočke za čist in jasen glas. Omara in igralnik, spredaj postavljen, imata jako okusni podobi, čist slog; vnanjost je prikupljiva in inponira lepi cerkvi. Cena orgijam je nizka, ker je firma za relativno mali denar podala lep spominek svojemu narodu, saj od tujca bi bile take orgijo gotovo 600—700 gl. dražje. Da pa je lepa cerkva v Biljah dobila tak kinč, s kakoršnim se ne more ponašati nobena cerkev v Gorici in okolici, to je edino zasluga za čast in slavo božjo vnetega dušnega pastirja, preč. g. I. Rojca, ki je bil duša vsega započetja Dispozicija orgelj v Biljah: 1. Mati mil, tonovski obseg C—?, 54 tipk. 1. Principal 8’, 7 les. 47 cinastih piščali. 2. Bordun KV, 32 les. 22 cinastih piščali. 3. Gamba 8’, 42 cin., 12 poeinjenih pišč. 4. Fernllotte 8’, 12 les. 42 cin. pišč. 5 Octav 4’, — 54 cin. piščalk. 6. Mixtur 2- 3, — 234 po-cin. piščalk. 3—4—5kratna. II. Manual, ton. obseg kakor zgoraj. 7. Geigenprincipal 8’, 12 lesenih, 42 cin. piščalk. 8. Viola d' ainore 8’, 42 cin. — 12 poeinjenih. 9. Vox eelesto 8’, — 42 piščalk. 10. Plute douce 4’ prepihalna 42 cin. 12 poeinjenih piščalk. 111. Pedal. ton. obseg C—d, 27 tipk. 11. Contrabass 10’ odprt, 27 lesenih piščalk. 12. Octavbass 8’ odprt 27 les. piščalk. Kolektivniki in pomožni spremeni: 13. Manual Coppel II. Man. k 1. Manualu. 14. Octav Coppel II. Man. k I. Manualu. 15. Pedal Coppel k I. Manualu. 1(3. Pedal Coppel k 11. Manualu. 17. Tutti. 18. Forte. 19. Mezzo Forte. 20. Piano. Cinastih piščalk je v orgijah (309, lesenih pa 117, in poeinjenih 3(3. Skupaj torej 762 piščalk. Izjava. Ker lisi „Soča“ zaporedoma napada našega prečastitega gospoda župnika Lov-rota Juvančiča in da ne bi svet mislil, da so Dornberški Občinarji strinjajo s temi ostudnimi in lažnjivimi napadi, spoznalo je podpisano občinsko starešinstvo za svojo sveto dolžnost, zavrniti vse te napade kot popolnoma neutemeljene in lažnjive ter izjaviti, da uživa prečastiti gospod župnik Juvančič v občini popolno spoštovanje iu da je v vsakem oziru vnet za dušno in telesno srečo svojih župljanov. Posebno pa se zdi podpisanemu starešinstvu potrebno, odločno zavrniti očitanja v 76. štv. „Soče,‘ z dne 3. julija t. I. ter izjaviti, da je grda laž, da bi bil prečastiti gospod župnik v cerkvi pri razlaganju krščanskega nauka rekel, da jo streljanje proti toči vraža, pač pa je nasprotno resnično, da je g. župnik rekel, da streljanje proti toči, če to pomaga ali no pomaga, ni nobena vraža, da pa jo on sam osebnega mnenja, ako pridejo hudourni oblaki čez celo vipavsko dolino, bi najhrže ne mogli pomagati vsi cesarski kanoni. Žalosten zgled v tem so nam bližnja Brda, kjer se jo na mnogih postajah pridno streljalo, a • ni malo nič pomagalo. Istotako neresnično je, da bi gospod župnik zahteval od udov bra- tovščine sv. Rožnega venca bodisi v cerkvi, ali zunaj cerkve, da bi mu isti plačevali po dva in več goldinarjev za sv. maše, pač pa je res, da daruje gosp. žunik sv. maše tisti dan in tisto uro, kakor jo od katerega prostovoljno naročeno ,po od vis. čast. ordinarjata odločeni taksi in navadi. Ni res, da bi bil naš gospod župnik surov in da bi se vsled tega bali ljudje k njemu priti, pač pa je res, da je surova laka pisava „Soče“, ter da gospod župnik prijazno sprejema vsakterega, ki se obrne do njega ali po opravku, ali zaradi kakega sveta, in da vsakemu v potrebi rad pomaga, ako le more. Enako neresnični in ostudni so napadi v šiv. 79 in 91 „Soče“ ter jih zavračamo z gnjusom in vso odločnostjo: Ali mar menijo neki tukajšni „Sočini*‘ pristaši, da bo g. župnik umazane liste, ki blatijo vero in duliovski stan, ljudstvu priporočeval in jih pohujševal, kakor tisti nesramni listi, katerim je to zlobna slast, da bi se ljudstvo pohujševalo in spridilo. Ubogi reveži, kam bredejo! Ali ti sramotijo s tako pisavo tudi celo Dornberško župnijo, ker svet, ki čita take laži, misli, da so Dornberžani bogve kaki liberalci ali celo brezverci. Ravno nasprotno, bornberška župnija je verno in odločno katoliška. Zato ponavljamo še enkrat, da uživa pri nas prečastiti gospod župnik popolno zaupanje in visoko spoštovanje ter da postaja isto tem trajneje in trdneje, čem bolj ga napada tak list, kakor je „Soča“. V Dornbergu 10. avgusta 1900 Fr. Berce, župan. Josip Mrevlje, Ulrih Golja, Karl Kerše-vani, Vodopivec Anton in Jožef Šinigoj podžupani; Jožef Vodopivec, Vincenc Šinigoj, Anton Roic, Andr. Šinigoj, Alojz Baša, Jožef Cotič, Jožef Pavlica, Jožef Mrevle, Pavlica Andrej, Čotar Janez, Peroci Franc in Štefan Kavčič starašine. Socijalne drobtinice. To ni meni nič mar! Premožnega gospoda v St; Louis v Ameriki so večkrat nagovarjali, naj kaj pripomore v boju zoper pijančevanje. Pa vselej se je porogljivo posmehnil; slednjič se je odrezal: „Gospoda, pustite me v miru, to me nič ne briga". Par dni potem se je v lepi kočiji peljal na kolodvor naproti ženi in hčerama, ki so imelo priti z brzovlakom. Pa vlaka ni bilo, pač pa brzojavno naznanilo, da se je vlak ponesrečil 25 milj od Št. Louisa. Kako se je ubogi mož in oče prestrašil. To mu je bilo zelo mar. Ponudil je 500 dolarjev za lokomotivo, da bi se brž peljal na kraj nesreče. Pa zadnja je odšla z zdravniki in strežniki. Bled in v strašnih skrbeh je korakal ubogi gospod po kolodvoru, dokler ni dospel pomožni vlak s ponesrečenci in njihovimi ostanki. Ves iz sebe pristopi gospod k vlaku, ter slednjič spozna med ponesrečenimi trupli tudi ostanke svoje žene in edne hčere. V drugem vozu je bila druga hči s potrtimi rebri in blizu konca. Kdo pa je zakrivil nesrečo? Strojevodja se ga je bil nalezel. Vzlic takim nesrečam naj se še pameten človek izgovarja, da je boj zoper pijančevanje brezuspešen ali celo neumen, ali naj reče, da ga vse to nič ne briga! 5l/a milijard natančneje: 5.525,800.000 — česa? — morebiti vojnih dolgov ali državnega posojila — ne, pač pa litrov piva so spili Nemci v cesarstvu v letu 1894 95. V tem morju piva bi lahko cel regiment morskih somov plesalo kolo. Ko bi vsa ta množina piva tekla izjedne' same cevi bi moralo teči noč in dan celo leto ter izteči vsako minuto 10.500 litrov. — V Evropi spijejo vsako leto 138.000.000 hektolitrov piva. Iz cevi, ki daje v minuti 10 litrov bi moralo teči 2626 lot, da se to jezero izprazni. V vseh kulturnih državah sveta je 1. 1895. zvozilo v 42.998 pivovarnicah 214,269.958 hektolitrov piva. Da nismo Slovenci v tem oziru preveč nazadnjaški, nam priču-to, da se je I. 1899. zvarilo na Kranjskem v 8 pivovarnicah 7(3.024 hi. piva in so plačali davka od tega 311.064 kron. Kje pa je žganje in vino. V naši goriški deželi moramo letos izpili vsaj 10.400 hi. piva da bodo zakupniki daca mogli dobiti, kar so plačali deželi pri dražbi davščin za pivo, namreč 10.400 kron, žganja pa moramo izpiti samo v krčmah in žganjarijah 126.044 litrov, drugače bodo imeli zakupniki daca Škodo. Koliko pa ga bomo spili doma brez daca?! Pogodba z Italijo dola zlasti Dalmaciji veliko Škodo. Neglede na vinsko klavzulo, karera Škoduje vsem vinorodnim avstrijskim deželam, trpi dalmatinsko ljudstvo tudi od strani italijanskih ribičev, zlasti Čožotov, nepopisno Škodo. Ti ljudje ribarijo celo po avstrijskem obrežju, kjer bi po pogodbi ne smeli in zastrupljajo ribe. Bedno dalmatinsko ljudstvo je imelo pred pogodbo v ribjem lovu velik zaslužek, zdaj ne bo imelo knmlu nobenega več, kor preplavljajo svobodno celo morje Čožoti ! Naša društva. XII. skupščina „Zave/.e jugoslovanskih učiteljskih društev1'je bila v Mariboru 9. avgusta. Navzoča sta bila tudi častna člana Hribar in dr. Tavčar. Posebno lepo je govoril ravnatelj Schrei-ner o Sloiiišeku. Rekel je mej drugim: ,.Da niso bili duhovniki v prejšnjih časih neprijatelji šole, vidi se lehko iz tega, da je bilo 1. 1846 v celjskem okrožju 141 župnij in le 14 župnij ni imelo nedeljskih šol!“ Ta skupščina je pokazala, da se je začelo svitati tudi med učitelji! Dr. Tavčar ni bil nič kaj zadovoljen! »Zavarovalnica za slučaj nezgod" v Trstu bo imfela volitve okolu polovio* meseca septembra. V območje tržaške zavarovalnice spadajo Primorsko, Kranjsko in Dalmacija. Slovensko delavstvo bi moralo imeti pri upravi večino. Zganimo se ! Za Alftjzijevišče: Monsignor Stefan Kafol 40 K. Pri cerkvenem shodu v dol. Trebuši nabrali 20 K. O Porcijunkuli zložili na Sv. Gori 35 K 40 h. Č. g. Anton Gleščič, kaplan, spominjaje se nekega sobrata 10 K. Bog stotero povrni I Za kratek čas. Tako je. Liberalec je rekel duhovniku: „Kaj je treba vere? Človek naj bo pošten, pa pojde v nebesa11. Duhovnik: »Ravnokar sem šel mimo vašega dvorišča in sem videl prašiča, kako se v blatu valja. Ali ni prašič poštena žival in vender ali ga pustite v svoje stanovanje ?“ Praktičen. Gost z nekoliko naprednim trebuškom pride v gostilno. Gostilničar pogrne predenj lep prt, a ta mu pravi: „Jaz tega ne potrebujem, dajte mi raje veči kos mesa“. Listnica. S. R. T u 11 i I' r u 11 i so napravili že brž ob odprtju laške razstave epohalen utis. Nemci, Italijani, Francozi in Angleži kar občudujejo neumrljivo tvorbo slovanskega genija. Slava prvo-boriteljema dr. Tumi in Andreju Gaber-scichu! Altro che tiho delovanje dr. Gregorčiča! Sejmi 24. avgusta v Gorici (sv. Jerneja) 14 dni. 28. avgusta v Štanjelu. Tržne cene v Gorici za 100 kg. oves...........................K 13'— turšlca........................„ 14 — krompir............................ 420 seho.............................. 2-40 Žt, 661 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. 6etrtleta t. j. mesecev aprila, maja in junija 1899. začne v pondeljek 10. septembra 1900, ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. 0(1 ravnateljstva zastavilniee ln i njo združene hranilnice V Gorici, 7. avgusta 1900. Nova delavnica cerkvenih posod M M M M )l )i in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsuja si na/.naniti proO. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter so priporoča za na-ročbe svečnikov, svotilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker Je nima ilustrovanih cenikov, poilje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, du dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja J.e rabljene. Udani Franc Leban, sre h ra r. Artur Makutz, klepar v Ozki ulici (Via Stretta), se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. Priporočam se sl. občinstvu! Naznanjam, da izdelujem vsakovrstna obuvala za gospodu in kmeta. Naročila po meri. Priporočam se mestu in deželi Josip Medvešček, čevljarski mojster v Gorici, ulica Soškega mosta (pri mitnici) št. M. Anton Pečenko Vrtna ulica 8' GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna Bela mctv briških, dal- in črna vina matinskih in iz vipavskih, 'rif isterskih v i furlanskih, » nagrado v. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-e(>erske monarhije v sodih oil 5li litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poitena. V Mirnu pod Gradom se odprt1 nova krčma v poslopju gosp. Mihaela Šinigoja, v kateri bodo romarji, potujoči na božjo pot k sv. stopnicam na Grad, postreženi z dobrim vipavskim vinom in z izvrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili po najnižji ceni. Pripravljeno je prenočišče za 100— lf>0 oseb ; ohranijo se tudi vozovi in konji. Priporoča se za obilen obisk EMIL BI DIN, krčmar. t G. Likar, + J Gorica, Semeniška ulica št. 10. ♦ t Trgovina pisarniških In šol. potrebščin. t T Raznovrstno papirnato blago. T ^ Knjige: molitvene, Šolske in vpisne. ^ ^ Tiskovine iz „Narodne tiskarne11 po ^ a enaki ceni. Preskrbuje tisk vizitnic, x T računov, kuverte z napisi. a T Sprejema v vezanje knjige. i ^ Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. ^ Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po ’/» kila in od 1 funta. Razpošilja blago na vse kraje. Cena primerna, poatreiba dobra. Hiša na prodaj v Pevmi na veliki cesti, pripravna za krčmo. Zraven je vodnjak in vinograd. — Več pove posestnik Štefan Primožič v Pevmi št 108. 300000000000000£ w Ženska pridna in poštena, pod K), lelum, ki zna kuhati, peči kruh, gladili perilo in v red spravljati hišo in vrlič, sprejme se v službo pri c. kr. gozdni in domenski upravi na Trnovem pri Gorici. Navedeni pogoji so neobhodno potrebni. — Plača dostojna, xxxxxxxxxxxxxxx ooooo Krojaški mojster v Franc Cufer v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okt-, sodniji, izdeluje vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č.duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. >oooooooo< 300000000000000C ‘J!, m v Tržni ulici polog kritege trga (poslopje c. kr. okrož. sodišča) ima veliko zalogo nafinejega žvepla v sodih, katero prodaja po najnižji ceni. lina tudi vsakovrstnih najboljših pripomočkov za čiščenje vina. Zaloga Portland- in Roman-cementa, Priporoča se p. n. občinstvu Ant. Jeretič. xxxxxxxxxxxxxxx in vid za JSrda v gorici Prodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESERTNA VINA. Sedež društva je: Q Gorica, ulica Barzellini št. 20. )KHH>QOO__________________________ Objava. Podpisani naznanja, da bode po bridki izgubi drazega Ivana lirma Brata Zupan pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala orgij arsko obrt, katero ji' skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bode tudi nadaljeval pod imenom Brata Zupan, orgljarja v Kamnigorici. Preudano se priporoča prečastiti duhovščini in velečastitim cerkvenim predstojništvom in bilježiin velespošto-vanjem udani za firmo Brata Zupan Ignacij Zupan, orgljarski mojster. ^rctort JFon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže ludi z jako iikiisiiinti jedili. Postrežba in cene jako solidne. ••$•••••••• „Krojaška zadruga14, vpisana zadruga z omejeno zavezo v (liorici, Gosposka ulica hiš, štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v najveeji izbori, kakor: siikno, platno, prte-nino, C.hinbn, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce, .liiger itd. itd. Vse po najiiižjih cenah. One s« stalne brez pogajanja. MtMNHN Ni|/q 1/q iiirvaiva w w w w w ## skrivnost ni več napraviti si vsakdo donta sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po Irancozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. ve6. Vsaki pošiljatvi pride-neni navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Trst, Via Belvedere št. 23 Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Gironcoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po iiajmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselite sobe je po nemškem slogu iz odlikovanihlVrni-ttojevih delavnic v uliciPontenuovo in via Leoni, katere se lepše in ukus-neje izdelane in ceneje od dunajski It in Budapeštauskih tovaren. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbil i cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. V zalogi ima najelegatnejfio sobno opravo, na katero se še posebej opozarjap. n. občinstvo!