PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir Leto XXIII. Št. 255 (6839) TRST, sobota, 28. oktobra 1967 DOLGO ZASEDANJE MINISTRSKEGA SVETA Vlada je prevzela z zakonskim odlokom dolgove zavarovalnih ustanov S tem bodo lahko ustanove plačale dolgove bolnišnicam, zdravnikom in lekarnam - V poslanski zbornici danes razprava o ključnem 22. členu V senatu razprava o krizi na Srednjem vzhodu - Merzagora odstopil? RIM, 27. — Ministrski svet je na današnji seji sprejel vrsto pomembnih ukrepov. Predvsem je vlada z zakonskim dekretom sklenila prevzeti primanjkljaj zavarovalnih ustanov do 31. decembra 1967 in nato s posebnim zakonskim predlogom Urediti položaj ustanov za prihodnje razdobje. Minister za zdravje Mariotti je kasneje izjavil, da bo predvidena vsota zadostna, da se krijejo vsi dolili zavarovalnih ustanov do bolnišnic, zdravnikov, lekarn Itd. Minister je dodal, da kritje primanjkljaja ne pomeni tudi potrditve sedanjega zavarovalnega siste-ma, temveč bodo z ustanovitvijo Posebne komisije skušali združiti v e|to ustanovo celotni zavarovalni sistem, kot predvideva petletni gospodarski načrt. Mariotti je tudi Povedal, da predvidevajo skupni 'zdatek v višini 476 milijard lir, °d česar odpade na letošnje leto 32.8 milijarde. Minister za prora-oun Pieraccini je izključil, da bi zaradi teh izdatkov morali poseči Po novih davkih. V zvezi s temi načeli je ministrski svet tudi priporočil poslanski zbornici, da čim hitreje odobri zakonski načrt, ki se nanaša na združitev pobiranja zavarovalnih prispevkov in ki predvideva poenostavitev sistema zavarovalnih prispevkov, ter končno naj parlament čimprej prouči združitev homogenih zavarovalnih ustanov. Ministrski svet je tudi sklenil o-krepiti sredstva, ki jih imajo na razpolago nekatere banke na jugu, da se okrepi gospodarski razvoj juga. . , Ministrski svet je poleg tega obravnaval in sprejel številne zakonske predloge. Med njimi je načrt zakona, ki predvideva zaostritev kazni za osebe, ki ne plačajo takse za avtomobile, ali ne postavijo na vidno mesto potrdila. Pose- ft'miiiiiitu„„| im umi muf m milili,,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiikiiluiiiiiiii,|i|iiiiiiiu|i|||i",|",,|,i||iii|u,|l||,lin Zahodnoberlinski župan postal predsednik Bundesrata Protest vzhodnonemškega zunanjega ministrstva ben zakonski predlog se nanaša na prispevek goriški občini za pomoč pri ureditvi vodovoda. Vlada je odobrila načrt dekreta, ki predvideva pravilnik za izvajanje že sprejetega zakona, ki o-prošča služenje vojaškega roka mladeniče, ki bodo dve leti delali v okviru programov za tehnično pomoč državam v razvoju. Za sedaj gre samo za sto mladeničev, kar je predložitelj zakona omenil kot zelo nizko število, vendar pa gre za prvi poskus izvajanja tega pomembnega zakona. Več zakonskih načrtov se nanaša na gradnjo avto cest in na zbiranje sredstev v ta namen. BONN, 27. Bonski Bundesrat je izvolil danes za novega predsed-*hka zahodnoberlinskega župana K'ausa Schuetza. Včeraj je Schuetz v zahodnober-l®ski zbornici obrazložil politiko svoje vlade. Izjavil je, da «je malo upanja, da bi bila Vzhodna Nem-oija pripravljena storiti kar koii ^ normalizacijo odnosov v mestu«. *atem je Schuetz opozoril študen-ki so posredno povzročili odstop prejšnjega župana Albertza, “a ne bo dopustil njihovih demonstracij. Nato je izjavil, da se bo Se dalje trudil za začetek razgovorov z vzhodnimi Nemci ter je "hil, da zahodni Berlin pripada Nemški zvezni republiki ter da je gospodarsko odvisen od zahoda. Vzhodnoberlinski list «Berliner Zeitung» piše, da mora zahodni ~erlin priznati vzhodnonemško vla-“°> če hoče začeti pogajanja za normalizacijo odnosov, ter se mo-*a odreči trditvam, da je sestavni ael Zahodne Nemčije, ter menjati vojo politiko sovražnosti in vohunstva. proti vzhodni Nemčiji. Karel chuetz mora izvajati posledice iz ejstva, da je zahodni Berlin neod-visna politična enota in je «del vrlina, prestolnice Nemške demo-Kratične republike, ki so jo razsule zahodne države«. "Posledice so, da mora zahod noberlinska vlada priznati nemško 1 ^okratično republiko. Na tej pod-Sl se bodo lahko začela pogaja-J® med predstavniki Nemške de-okratične republike in zahodno-solinskim senatom. Cas je, da se Politični voditelji zahodnega Berna odrečejo revanšistični politiki £ahodne Nemčije proti nam, proti Oljski, CSSR in drugim sociali-5tl«nim državam.« Vzhodnonemško zunanje ministr-Vo je objavilo izjavo, s katero P otestira proti imenovanju Schuet- za predsednika Bundesrata Zagone Nemčije. Pri tem poudarja, r Je to izzivalna kršitev medosnega prava. Ministrstvo pou-"Sfja, da zahodni Berlin ne pri-"ha Nemški zvezni republiki, tem-* je ločena politična enota. Rodezija in Commonwealth KaMpala, 27. — Predsednik jghnhske republike Milton Obote Rjavil, da se bo Commonvvealth ntrv *’ če ne bo Velika Britanija v raJšem času odpravila rasistič-n ga režima v Rodeziji. Obsodil je Ročnost južnoafriških vojakov v v In Je poudaril, da ta 1. decembra zasedanje Russellovega sodišča PARIZ, 27. — Prihodnje zasedanje Russellovega sodišča o ameriških vojnih zločinih v Vietnamu bo od 1. decembra dalje v Kopen-hagnu. Razpravljali bodo o uporabljanju prepovedanega orožja, o represalijah proti civilnemu prebivalstvu in o ravnanju z jetniki ter o taboriščih za prisilno delo. Preiskava v ZDA o «novi levici» WASHINGTON, 27. — Senatni pododbor za notranjo varnost bo izvedel preiskavo o dejavnosti in o političnih smotrih organizacij, ki pripadajo tako imenovani «novi levici«, v kateri so včlanjena med drugim tudi razna črnska gibanja in pacifistične skupine. Preiskava ima namen ugotoviti, ali so potrebni posebni zakonodajni ukrepi za nadzorovanje elementov, ki jih imajo za prevratne in ki pripadajo sku pinam «nove levice«. LONDON, 27. — Danes se je po šestih tednih končala neuradna stavka (sindikati je niso odobriti) skoraj 10 tisoč pristaniških delavcev v Liverpoolu. Skoraj šest tisoč pristaniških delavcev, ki so se danes zbrati, so z večino izglasovali resolucijo o prekinitvi stavke. Delo se bo zopet začelo v ponedeljek zjutraj. ALŽIR, 27. — V prihodnjih dneh bo prišel v Alžir iraški predsednik Aref, ki se bo posvetoval s predsednikom Bumedienom. Danes je zapustil Alžir sirski ministrski predsednik Zuaien, ki se je v Alžiru posvetoval z alžirskimi voditelji o Srednjem vzhodu. Na predlog ministra za zdravstvo je vlada sprejela zakonski predlog o ustanovitvi vsedržavne blagajne za urejanje dohodkov in za delno kritje novih prejemkov zdravnikov bolnišnic od 1. januarja 1966. Združenje italijanskih bolnišnic FIARO je takoj pozitivno ocenilo vladni sklep o plačanju dolgov zavarovalnih ustanov, zlasti ker vlada ni zvišala oskrbovalnine v bolnišnicah. FIARO pravi, da je vlada o-svojila njih predloge v celoti in to tudi na tak način, da so izdali zar konski dekret, kar predstavlja edino možno obliko, da se rešijo bolnišnice iz ostre finančne krize. Se daj je treba dekret čim prej izvesti, tako da bodo bolnišnice prejele ustrezna sredstva in zaradi česar se nameravajo že jutri sestati z INAM. V poslanski zbornici se že enajsti dan nadaljuje razprava in glasovanje o členih zakona o deželah. Ob 14. uri je poteklo 238 ur od prvega zasedanja in 164 dejanskih ur zasedanja zbornice ter se je 161. glaspvalo. Zasedanje se je dopoldne pričelo z glasovanjem o 18. členu, popoldne so obravnavali 19. in pričeli razpravo 20. člena. Predvidevajo, da bodo še to noč zaključili obravnavo 21. člena, ali pa vsaj jutri dopoldne, tako da bosta sobota in nedelja posvečeni 22. členu, ki je najvažnejši. Po izjavah socialistov vlada glede 22. člena ne bo postavila zaupnice in je večina samo pozvala vse poslance, da bodo gotovo prisotni v soboto in nedeljo, ko se bo obravnaval člen, ki določa volitve v deželne svete 1969. leta, ko bodo v večini italijanskih občin in pokrajin tudi volitve v krajevne ustanove. Socialistična skupina je določila, da bo o 22. členu govoril tajnik De Martino in je njegov govor predviden za jutri popoldne. V senatu je bila krajša razprava o zadnjih dogodkih na Srednjem vzhodu, kjer so Izraelci ponovno nastopiti kot napadalci. O teh dogodkih je govoril podtajnik za zunanje zadeve Lupiš, ki je dejal, da se «Italija uporno trudi za rešitev krize na Srednjem vzhodu«. Lupiš je nato navedel zadnje stike, ki jih je imela italijanska diplomacija po tragičnih dogodkih in ko so «izra-zili obema državama resno zaskrbljenost ob nadaljnjem poslabšanju položaja«. Podtajnik pravi, da čas ne dela za mir, in je pojasnil italijansko stališče, da bi laže našli v varnostnem svetu možno rešitev, ki naj bi privedla k ((neposrednim ati posrednim pogajanjem«, zaradi česar se Italija ni izjasnila za skli. canje generalne skupščine OZN. Komunisti niso biti zadovoljni s to izjavo, češ da hoče biti italijanska vlada «preveč nepristranska.) in da s tem, da ne obsodi napadalca, dejansko napadalca podpira. Zadovoljni pa so biti liberalci, ki so izrazili zadovoljstvo s pobudami vlade za mir. V Rimu se mnogo govori, da namerava odstopiti predsednik senata Merzagora v zvezi z zadnjimi kritičnimi pripombami na delo vla-de in parlamenta, ki so kaj čudno sovpadle s podobno kampanjo, ki jo vodi v zadnjem razdobju vsa italijanska desnica. V tej zvezi se je govorilo o pismu, ki ga je baje Merzagora poslal podpredsedniku Lanziniju, v katerem je baje sporočil svojo ostavko. Po vesteh agencije ANSA «pismo še ni bilo poslano«. Predsednik skupine MSI v senatu Nencioni je v tej zvezi poslal Merzagori solidarnostno brzojavko. Tožilec zahteva 30 let za Debraya CAMIRI, 27. — Bolivijski državni pravdnik je danes zahteval 30 let zapora za francoskega pisatelja Debraya, ki ga obtožujejo revolucionarne dejavnosti in sodelovanja z bolivijskimi partizani. Za drugega obtoženca, Argentinca Roberta Bustosa je zahteval 20 let zapora ob upoštevanju nekaterih olajševalnih okoliščin. Za Bolivijca Salustia Choqueja je zahteval 3 leta in 9 mesecev zapora, za druga dva Bolivijca pa 3 leta in štiri mesece zapora. Za enega obtoženca je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Med današnjo razpravo je privatni tajnik angleškega filozofa Bertranda Russella. ki prisostvuje procesu kot opazovalec, vstal, da bi prebral dokument, ki dokazuje nedolžnost Debraya. Toda še preden je prebral prvi stavek, so ga vojaki izgnali iz dvorane ter ga izročiti poveljstvu četrte vojaške divizije. Prav tako so izročili temu poveljstvu ameriškega časnikarja Hoplinsa, ker so pri njem našli prepis govora, ki ga je ho tel prebrati Russellov tajnik. Ustaviti in izpraševali so tudi dopisnika francoske agencije AFP; pri njem pa niso našli omenjenega dokumenta in so ga izpustiti. Ko so Russellovega tajnika odpeljali iz dvorane, je večkrat zavpil, da je Debray nedolžen. ZA REŠITEV KRIZE NA SREDNJEM VZHODU V New Yorku se nadaljujejo posvetovanja med delegacijami članic varnostnega sveta Baje so se sporazumeli o U Tantovem predstavniku na Srednjem vzhodu • Eškol govori o novi vojni - Sovjetske vojne ladje v pristaniščih ZAR ■ Britanska petrolejska ladja v Aleksandriji NEW YORK, 27. — V palači Združenih narodov se nadaljujejo posvetovanja o Srednjem vzhodu. Zatrjuje se, da se pričakuje v kratkem sporazum o pošiljatvi U Tantovega predstavnika na Srednji vzhod. Na eni strani se posvetujejo nestalne članice varnostnega sveta, na drugi strani pa stalne članice z izjemo Formoze. Baje so se že sporazumeli o osebi, ki naj jo predlagajo U Tantu kot njegovega predstavnika, in ki je baje švedski poslanik v Moskvi Gunnar Jarring. Niso se pa še sporazumeli o pooblastilih, ki naj jih U Tantov predstavnik ima, t.j. ali naj ima vlogo posredovalca, dobrih uslug, ali pa samo nalogo povezave med Izraelom in Arabci. Glavna ovira glede sporazuma o zadevni resoluciji je baje, ali naj se v resolucijo vključi zahteva, naj Izrael umakne svoje čete z arabskega ozemlja. Zlasti je sporno vprašanje, ali naj se izrecno omeni, da se morajo Izraelci umakniti na položaje, na katerih so biti pred junijsko vojno. Sedaj se pogajajo o dveh resolucijah; eno je niiiiiiiiiimiiiiiimimiimiumiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiuiiniiiinmimiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiHiiiiiuiiiiimiu NENEHNO STOPNJEVANJE VOJNE V VIETNAMU Včeraj trije bom bni napadi ameriških letal na Hanoj Včeraj so prestolnico bombardirali že četrti dan zaporedoma HANOJ, 27. — Ameriška letala so danes trikrat bombardirala Hanoj, in to že četrti dan zaporedoma. Zlasti so bombardirala četrt Gia Lam. Severnovietnamska agencija je po prvem bombardiranju javila, da so sestrelili šest ameriških letal, tako da je bilo v zadnjih štirih dneh sestreljenih skupno 29 letal. Pozneje so letala drugič bombar- ' 'Ji dirala prestolnico in četrt Gia La/n. Druga letala pa so bombardirala predmestja zahodno od prestolnice. Ob 16. uri po krajevnem času je bil tretji napad na južna predmestja prestolnice. V današnjih prvih jutranjih u-rah so ameriški strateški bombniki «B 52» bombardirali v Severnem Vietnamu prelaz Mu Gia blizu laoške meje. V Sajgonu je predstavnik ameriškega poveljstva izjavil, da so ameriška letala včeraj bombardirala tudi železniško skladišče 56 kilometrov severno od Hanoja in vojaške naprave 48 kilometrov jugovzhodno od Dong Hoi v južnem delu dežele. Ameriški podpredsednik Humph-rey je odpotoval danes v Sajgon, kjer bo zastopal predsednika Johnsona na umestitvi sajgonskega predsednika republike. Pozneje bo Humphrey obiskal Malezijo in Indonezijo. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da niso še nič sklenili o morebitni konferenci na vrhu sedmih držav, ki sodelujejo v vojni v Vietnamu. Sedaj se še posvetujejo, kje naj bo konferenca. krščanskih socialcev, 22 agrarcev, 10 neodvisnih, 6 liberalcev, 4 demokrati, 4 komunisti, 2 evangelista. Pri volitvah leta 1963 je t-ila udeležba 60 odstotna od 1.523.15!) vpisanih volivcev. Začeli so tudi razpravo o ne-atomskem področju v Latinski A-meriki. Kubanski delegat je izjavil, da si Kuba pridržuje pravico uporabljati vse orožje katere koti vrste za svojo obrambo, dokler ne bo neatomsičo področje razširjeno na vso poloblo, t. j. tudi na ZDA. Nagrada «Moša Pijade* Politični odbor OZN NEW YORK, 27. — Politični od-bor OZN je soglasno odobril resolucijo, ki poziva vse države članice, naj sodelujejo pri raziskovanju vesolja, da bodo vse države imele od tega korist. j* in bost ogroža suverenost Zambi- je Ponižuje Vel. Britanijo. Obote fer to izjavil na prvi seji kon-e^ce parlamentarcev Common-altha v Kampali. svmE°GRAD, 27. - Zvezni izvršni mA.k na današnji seji imenoval jev 'J0 Vilfan, ravnateljico Cankar-»edn- založbe v Ljubljani za pred-konv^ jugoslovanske nacionalne nip 'S1je Unesco namesto doseda-je h8i Predsednika dr. Vratuše, ki 11 imenovan na novo mesto. YORK, 27. — Odbor za sovi tvo OZN Je odobril z 90 gla-JU.;LProtl dvema (Portugalska in (hiPrta, Afrika) in 18 vzdržanimi BrihL.kaferimi Franclja in Velika Jo. ki a) afriško-azijsko resolucl-Uptif'.Poziva britansko vlado, naj v sll°. da zruši Smithov režim &Vpt °bezljl, ter poziva varnostni sDuri naj odredi nove obvezne go-arske sankcije proti Rodrziji. Pred zasedanjem FAO RIM, 27. — žena laoškega ministrskega predsednika Suvane Fu-me bo imela glavni govor na konferenci za kampanjo proti gladu, ki bo v Rimu od 30. oktobra do 3. novembra pred začetkom splošne konference FAO. Koordinator kampanje Charles Weitz je izjavil, da se bo konferenca bavila med drugim s problemi šolstva v državah v razvoju, udeležbo mladih pri razvoju in bo razpravljala o posebni vlogi ženske pri kmetijskem in socialnem napredku. Omenil je, da je FAO od začetka kampanje do 30. junija 1967 uresničila 248 načrtov za krajevni razvoj v vrednosti, ki se cen; na 30 milijonov dolarjev. Odbor FAO za prehrano je danes prišel soglasno do zaključka, da je pomanjkanje beljakovin na svetu vedno večje in da to še bolj zaostruje prehrambeno krizo. Priporočal je, naj FAO podvoji napore, da se odpravi to pomanjkanje, s tem da do največje mere uporablja vse vire beljakovin bodisi tradicionalne (meso, mleko, jajca, ribe, žito, sočivje) in nove (oljčna semena, alge, razne vrste kvasa). Visoki funkcionar FAO Jack We-stoby je načel vprašanje «bega možganov« iz revnih dežel v bogate. Dejal je, da bi morali upoštevati obveznost za tehnike dežel v ra.** voju, ki odhajajo v tujino na delo pri načrtih, ki jih organizirajo FAO ali razne vlade, da 6e vrnejo v domovino po končanem delu. Poleg tega morajo države v razvoju jamčiti svojim visoko kvalificiranim tehnikom odgovorna mesta in zadovoljive delovne pogoje. BEOGRAD, 27. — Posebna žirija Zveze novinarjev Jugoslavije je dodelila letošnjo nagrado «Moši Pijade» za življenjsko delo Dušanu Timotijeviču, ki se je ukvarjal % novinarstvom od leta 1922. Bil jr najprej sodelavec zatem pa urea nik beograjskega lista «Novi list*, zatem urednik nedeljskega lista «Pokret», od leta 1932 pa na rai-nih položajih v beograjski «Politl ki». Po vojni je bil Timotijevič nekaj časa glavni urednik «Glasa» zatem namestnik glavnega urednika «Borbe», nato dekan novinaf-ske diplomatske šole, pred upokojitvijo pa ravnatelj jugoslovanskega časnikarskega združenja. predložila indijska delegacija, drugo pa danska delegacija. Prva zahteva umik na prvotne položaje, druga pa ne določa, do kod naj se izraelske čete umaknejo. Izrael pa baje nasprotuje, naj bi odposlancu OZN dali pooblastila posredovalca, in bi hotel, naj bi samo držal zvezo med Izraelom in Arabci. Newyorški dopisnik «A1 Ahrama« poroča, da je glavni posredovalec med desetimi nestalnimi člani varnostnega sveta glede sporazuma o resoluciji danski zunanji minister Tabor, ki je baje predlagal načrt resolucije v petih točkah: 1. Imenovanje U Tantovega predstavnika na Srednjem vzhodu. 2. Umik izraelskih čet. 3. Sklenitev miru, konec vojnega stanja in spoštovanje meja. 4. Plovba po vodnih poteh 5. Rešitev vprašanja beguncev. Davi je prispelo na vljudnostni obisk v egiptovska pristanišča osem sovjetskih vojnih ladij, štiri ladje, med katerimi dve podmornici, so se vsidrale v Aleksandriji, ostale pa v Port Saidu. Izraelski minister za obrambo Moše Dajan je na tiskovni konferenci izjavil, da kljub potopitvi rušilca «Eilat» je za Izrael še vedno v veljavi sporazum o ustavitvi ognja. Sporazum bi moral veljati do morebitne sklenitve mirovne pogodbe. V zvezi s prihodom sovjetskih vojnih ladij v egiptovska pristanišča je general Dajan trdil, da ((Izrael ni pripravljal nobene vojaške akcije«. O bombardiranju čistilnic v Suezu je Moše Dajan izjavil, da so izraelski vojaki po začetku topniškega dvoboja «iskalj najbollše objekte in najboljše rezultate« Dajan je odobril U Tantov predlog o povečanju opazovalcev OZN ob Sueškem prekopu. Trdil je, da izraelski vojaki niso prekršili sporazuma o ustavitvi ognja, temveč da ((avtomatično odgovarjajo ko druga stran začne streljati«. Trdil je, da namerava Izrael spoštovati sporazum o ustavitvi ognja, in je dodal, da je med torkovim spopa dom bil ranjen samo en izraelski vojak «v mezinec«. Glede potovanja kralja Huseina v razne evropske države je izjavil: «Upam, da ko bo zaključil svoje potovanje, bo stopil v stik tudi z nami.« Na neko vprašanje je odgovoril, da je zanj predsednik Naser še vedno ((papirnati tigre« Glede zbližanja med Veliko Britanijo in ZAR je Moše Dajan izjavil, da nima ugovorov proti morebitni obnovitvi diplomatskih odnosov med obema državama. Glede dobave ameriških bombnikov Izraelu je Moše Dajan dejal, da gre za nadomestilo za že naročena francoska letala, o katerih Izrael vedno upa, da jih bo dobil. Zatem je Moše Dajan sporočil, da so Izraelci imeli na zasedenem ozemlju zaradi terorističnih dejanj 10 mrtvih in 24 ranjenih. Med teroristi pa je bilo 50 mrtvih, 80 ranjenih in 270 aretiranih. Kljub izjavam Moše Dajana, da bo Izrael spoštoval sporazum o ustavitvi ognja, so značilne izjave predsednika izraelske vlade Eškola predstavnikom neke ameriške organizacije. Izjavil je: «Nismo popolnoma gotovi, da nam vojna ni za hrbtom, in nismo gotovi, da ni pred nami nova vojna.« Nadaljeval je: ((Junijska vojna je rešila Izrael pred izginotjem, toda ni rešila vprašanja prihodnosti. Zadnji dnevi so dali žalosten dokaz.« Eškol je nato izjavil, da je bilo po koncu vojne mnogo obmejnih incidentov, in je dodal: ((Seveda se stanje ne more danes primerjati s stanjem preteklega maja. Vendar pa je še vedno nevarno. Vedno smo v pripravljenosti.« Zatem je pozval ameriške Žide, naj nadaljujejo finančno pomoč ter naj pošiljajo tehnike in specialiste, ki jih Izrael potrebuje. V Jeruzalemu je izraelski vojaški predstavnik sporočil, da se je preteklo noč izraelska patrulja spopadla v Transjordanijl s skupino arabskih teroristov, od katerih sta bila dva ubita. Danes so potegnili iz morja drugi dve trupli mornarjev rušilca «Ei-lat«. S tem je ugotovljeno število mrtvih narastlo na 25, pogrešajo pa še 22 mornarjev. Med 151 rešenimi je okoli 20 hudo ranjenih. Libanonski list «A1 Anvar« piše, da bi Egipčani v primeru obnovitve vojne z Izraelom v veliki meri uporabljali moderne kopenske, zračne in pomorske rakete. List dodaja: ((Dobili smo informacije, da so bila zgrajena v ZAR raketna oporišča v okviru obsežnega elektronskega sistema, ki so tako zakrita, da Jih ietala in niti sateliti ne morejo odkriti.« Sueški guverner Hamid Mahmud je izjavil, da so Egipčani po potopitvi rušilca «Eilat» pričakovali bombardiranje sueških čistilnic in so začeti prazniti rezervoarje, toda to jim ni pravočasno uspelo. «A1 Ahrarn« piše, da so Izraelci imeli med torkovim topniškim dvobojem 102 mrtva ali ranjena. Včeraj je prispeia v Aleksandrijo britanska petrolejska ladja, ki je začela razkladati 20 tisoč ton petroleja. To je prva britanska ladja, ki je prispela v neko egiptovsko pristanišče po bojkotu angleških ladij, ki se je začel pred dvema letoma zaradi britanske politike v Rodeziji. niuMitiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimimiimiiiiitiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiii V MADRIDU IN DRUGIH MESTIH Protestne demonstracije delavcev in študentov Številni spopadi s policijo, več delavcev aretiranih «AI Aliram» o stanju v Egiptu Ameriški vojak v Vietnamu, ki nadzoruje kmete na polju, odgovarja na streljanje skritega partizana Volitve v Švici ŽENEVA, 27. — Konec tega tedna bodo švicarski volivci šli na volitve, da izvolijo od skupnih 2000 kandidatov devetih strank 200 poslancev v zvezni svet in 50 senatorjev v kantonski svet. Volitve v zvezni svet so na podlagi proporcionalnega sistema, medtem ko se predstavniki v kantonskem svetu (v katerem bodo prvikrat lahko izvoljene tudi ženske kantonov ženeva, Neuchatel, Vaud in Bazel) izvolijo po večinski sistem. Mandat traja štiri leta. Ne pričakujejo se bistvene spremembe v švicarskem parlamentu Za volitve vlada velika brezbrižnost, kakor je sicer značilno za Švico. Običajno je udeležba na volitvah zelo nizka V sedanji zakonodajni dobi je bilo v zveznem svetu 53 socialistov, 51 radikalcev, 48 konservativcev- MADRID, 27. — Na madridski univerzi je nad tisoč študentov demonstriralo iz solidarnosti z delav. ci, ki so imeli za nocoj v načrtu veliko demonstracijo proti zvišanju življenjskih stroškov, proti novim mezdnim predpisom in proti sedanji organizaciji sindikatov. Na področju se je zbralo več sto policijskih agentov s policijskimi psi in z brizgalnami. Policija je vdrla v poslopje univerze in sledili so spopadi, med katerimi je bilo več študentov in agentov ranjenih. Nekaj študentov so aretirali. Popoldne je policija napadla več. je skupine delavcev, ki so v Madridu in predmestjih prestolnice demonstrirali proti zvišanju življenjskih stroškov in proti odpustitvi z dela. Za večerne demonstracije je notranje ministrstvo dalo ukaz policiji, naj nastopi z največjo strogostjo. Pred popoldanskimi demonstraci. Jami so aretirali več sto delavskih voditeljev, vendar pa so delavci odšli na demonstracije v okviru dneva borbe, ki so ga organizirale delavske komisije. Delavci so skušali priti na določena zbirna mesta. Večja skupina delavcev iz raznih tovarn je skušala priti v središče mesta, toda nastopila je policija, ki je demonstrante napadla. Najhujši incidenti so bili na Trgu Ato-cha v središču mesta in na trgu delavskega predmestja Getafe. V zadnjih 48 urah so aretirali okoli 40 članov protizakonitih delavskih komisij. V Bilbau so razdelili v številnih tovarnah letake, ki pozivajo delavce, naj danes demonstrirajo proti zvišanju življenjskih stroškov in odpuščanju delavcev. Delavske komisije so napovedale podobne demonstracije v številnih mestih Katolonije, Asturi- je, Andaluzije in v Madridu. Policija je razgnala delavce dveh madridskih tovarn, ki so hoteti zasesti tovarne. V drugih tovarnah pa so delavci prekiniti delo iz protesta proti aretacijam v zadnjih dneh. Novi spopadi so biti zvečer med policijo in skupinami delavcev. Spopadli so se, ko so policaji hoteti preprečiti demonstrantom, da bi se zbrali na dogovorjenih mestih. Največja demonstracija je bila zvečer blizu Palaza de Toros, kjer je policija razganjala demonstrante z gumijevkami. Majhne skupine demonstrantov so se razbežale v bližnje ulice in so obmetavalec policaje s kamenjem. Isto se je zgodilo v Atochi. Zatrjuje se, da so policaji tu streljati. Delavci in študentje so metati kamenje v avtobuse in kričati proti Francu ter vzklikali svobodi. KAIRO, 27. — V svojem običajnem tedenskem članku piše ravnatelj lista «A1 Ahrarn« Hejkal, da se je stanje Egipta konkretno izboljšalo v primerjavi z dnevi po vojni. To je odvisno od različnih dejavnikov: reorganizacija egiptovskih oboroženih sil, med katerimi so bile pred vojno ((različne silnice«, ki so bile sedaj odstranjene z odstranitvijo 280 častnikov; obnova egiptovskega vojaškega aparata, kartumska konferenca, ki je imela pozitivne rezultate kljub težavam; sposobnost predsednika Na. serja, da premaga udarce poraza in smrti maršala Amerja; egiptovske diplomatske pobude, zlasti stiki z Veliko Britanijo. Članek zaključuje: «Sedaj smo komaj v začetku težavne in nevarne poti. Naš sedanji smoter je samo v tem, da se prepreči sovražniku popolna zmaga nad nami.« Sovjetski predlog o zamenjavi kaznjencev LONDON, 27. — Foreign Office je javil, da je Sovjetska zveza predlagala Veliki Britaniji zamenjavo zaprtih vohunov. Sovjetska vlada je pripravljena izpustiti angleškega učitelja Geralda Brookeja, ki je bil leta 1965 obsojen na pet let zapora zaradi prevratne dejavnosti na sovjetskem ozemlju, v zameno za izpustitev Američanov Paula in Helene Kroger, ki sta bila leta 1961 obsojena zaradi vohunstva v korist Sovjetske zveze. Obsojena sta bila v Veliki Britaniji, kjer sta še zaprta. Britanska vlada pa je ta predlog odbila. Foreign Office pravi, da kljub sporazumu sovjetske oblasti ne dovoljujejo Brookejevi ženi, da bi obiskala svojega moža v zaporu. Huseinove izjave v Parizu PARIZ, 27. — Jordanski kralj Husein je v Parizu izjavil nekemu časnikarju med drugim: «Svet mora priznati našo pravico do obstoja. Toda mi nismo proti obstoju nobene države. Izrael je država, naj bo to všeč ali ne.» Husein je nadaljeval: ((Rešitev izraelsko-aralv skega spora ni odvisna od nas. Ca sedanje stanje traja, ni naša krivda. Izrael ima možnost pokazati svetu, da je naklonjen miru.«« Husein ni hotel povedati, o čem se je pogovarjal z generalom de Gaullom. Poudaril je samo «veliko zadovoljstvo« za razumevanje, ki ga je naletel pri francoskem predsedniku. V Avstriji aretiran terorist DUNAJ, 27. —■ Ministrstvo za no. tranje zadeve je sporočilo, da so aretirati tretjega terorista, ki se je udeležil napada na prelazu Flon (Vallona). Gre za 23-letnega Egona Kufnerja iz Neubauva, ki je bil kot pisar zaposlen pri eskadrili avstrijskih lahkih bombnikov in Je imel čin podoficirja. Zaprli so ga v zapor v Innsbrucku. Ankete o javnem so nujen pomočnik politiko v Francoski ministrski predsednik Georges Pompidou je lahko bil pred tedni, ko je televizijskim gledalcem povedal svoje mnenje o verodostojnosti rezultatov proučevanja mnenja in sondiranja razpoloženja volilnega telesa, nekaj časa še tako neveren, nezaupljiv In oster — «Dokler bom verjel, da človek ni stroj, se mi zdi nesmisel trditi, da je ,de Gaulle za Mit-terrandom’ samo zato, ker je tako menilo nekaj sto Francozov, ki so Jih zmotili med kopališko lenobost-jo, še bolj nesmiselno pa je samo osem dni kasneje zagotavljati, da ima ,de Gaulle za seboj spet večino’...» — toda končati je moral nesle vladajoči stranki samo 245 sedežev v skupščini, je lahko premier Pompidou samo zagrenjeno pripomnil: «Samo petnajst tisoč glasov je odločilo o našem porazu v tridesetih volivnih okrožjih» Mogoče že ta dva primera dovolj jasno kažeta, da ankete ne povedo samo, kaj si lahko kdo obeta, ampak da posredno kažejo tudi, kako je treba ukrepati, če naj bo rezultat v danih okoliščinah res najboljši, če bi se predsednik de Gaulle nekoliko bolj zanesel na ankete in nekoliko manj na svoje zgodovinsko poslanstvo, če se torej ne bi obotavljal s kandidaturo in če bi se odločil za pravo pred- s previdnim umikom in prizna- j volilno kampanjo, mu skoraj go-njem, da je proučevanje javnega mnenja «nadvse pomembno* in da je »kljub vsem pomanjkljivostim in prednostim vsekakor nujno v našem času«. Trditi nasprotno bi namreč bilo nesmiselno in nepošteno. Zakaj ankete o razpoloženju volivcev so postale zadnje čase svojevrstna gibala ali pa vsaj vodila francoskih političnih dogajanj, prav Georges Pompidou pa je kot predsednik vlade in vodja večinske stranke najpomembnejši naročnik in potrošnik takih anket. Ko danes Francozi gledajo nazaj In skušajo ugotoviti, kdaj in kako so se pravzaprav te najrazličnejše ankete vključile v politična dogajanja, si niso edini. Se je vse začelo leta 1954 z Mendes-Franceom kot predsednikom vlade? že prej? Veliko kasneje? Navsezadnje precej nepomembno, se strinjajo skoraj vsi. Veliko pomembneje je, da je bilo še leta 1962, ko je pred skupščinskimi volitvami IOFP, najpomembnejši med francoskimi inštituti za proučevanje javnega mnenja, napovedal prepričljivo zmago Unije za novo republiko, zelo malo tistih, ki so napoved sprejeli brez pridržkov, in da je danes, nasprotno, zelo malo takih, ki dvomijo o kaki napovedi. Res je sicer, da v tem nenehnem izpraševanju javnega mnenja po najrazličnejših naročilih in zaradi še bolj različnih namenov zelo veliko modnega in nepotrebnega, toda še bolj je res, kot je moral hočeš nočeš priznati tudi nejevoljni francoski ministrski predsednik, da so postale ankete r.ad-vse uporaben in hkrati nujen pomočnik politikov in državnikov in da so tisti, ki odklanjajo njegovo pomoč, v slabšem položaju. čeprav inštituti za proučevanje Javnega mnenja odločno odklanjajo trditev, da s svojimi anketami napovedujejo dogodke, in vztrajajo pri formulaciji, da pomenijo njihove ankete samo «radioskopijo neprozornih volivnih statistik*, gre pravzaprav samo za igro besed, če je anketa dobro pripravljena, izpeljana in potem tudi pravilno komentirana, je možnost zmote tako majhna (pri najpogostejšem vzorcu 2000 ljudi, kaka dva odstotka), hkrati pa določljiva, da so njeni rezultati v resnici napoved. Tako kot v drugih državah, ki so pred Francijo začele razvijati to znanost — posebno v ZDA — so žele grenke izkušnje naučile marsikaterega nejeverneža, da je treba upoštevati take napovedi, že zato, ker so na oblasti, so doslej največkrat plačali to nejevero predsednik de Gaulle, njegova vlada in njegova stranka. IOFP je, na primer, še 30. septembra 1965, ugotovil, da bi 69 odstotkov Francozov volilo generala za predsednika republike, če bi bile volitve takoj. Toda general se je potem skoraj poldrug mesec obotavljal s svojo kandidaturo in predsedniško predvolilno Kampanjo. Rezultat: dan pred prvim krogom predsedniških volitev je IOFP napovedal, da bo general dobil samo 43 odstotkov glasov in da si bo torej moral izboriti zmago šele v drugem krogu. Napoved je marsikomu dišala na neokusno senzacijo. Dan nato, se pravi S. decembra so Francozi volili do osme ure zvečer. Sedemnajst minut kasneje je IOFP napovedal, da je general dobil od 35 do 55 odstotkov glasov, dobri dve ure kasneje pa da je zanj volilo od 43 do 45 odstotkov volivcev. Uraden rezultat je bil znan šele 6. decembra. In: predsednik de Gaulle je dobil 43 odstotkov glasov, torej natanko toliko, kot je inštitut napovedal dan pred volitvami. Drugi primer: že od poletja 1966 naprej so razne ankete kazale, da bi bilo za vladajočo koalicijo zelo ugodno če bi bile parlamentarne volitve že jeseni. Predsednik de Gaulle ni hotel predčasno razpustiti skupščine in razpis volitev, ker je menil, da taka praksa ni »francoska*. Ko se je potem letos spomladi skupščina le razšla, so ankete pokazale, da lahko kandidati Unije za novo ali peto republiko pričakujejo samo od 225 do 280 zmag, hkrati pa Je napoved pospremilo opozorilo, da bo v kakih 50 volivnih okrožjih odločila izredno majhna večina (največ 3 odstotke). Po volitvah, ki so pri- tovo ne bi bilo treba doživeti po njegovem mnenju žaljivega dvokrožnega boja z drugimi kandidati. In če bi bile skupščinske volitve lani jeseni ali pa če bi premier Pompidou, še bolj pa predsednik de Gaulle pred drugim krogom dovolj jasno opozoril svoje volivce, da zmaga nikakor ni tako gotova, potem bi se verjetno marsikateri med njimi odpovedal nedeljskemu izletu ali pa, kar lenobi in še drugič prišel na volišče, in premier Pompidou bi skoraj gotovo imel v skupščini precej več svojih poslancev. Primer podcenjevanja anket ali pa vsaj napačne razlage rezultatov je sicer v francoskem političnem življenju še precej, toda vsekakor vse manj, hkrati pa je veliko več primerov pravilnega uporabljanja gradiva, ki ga posredujejo inštitucije za proučevanje javnega mnenja. Opozicijski kandidat za predsednika republike Mitterrand je med predvolilno kampanjo po nasvetu nekaterih pariških uvodničarjev opustil nekoliko pretirano poudarjanje svojega republikan-stva, toda ko je anketa med ljudmi na podeželju pokazala, da Jim je prav to všeč, se ga je spet takoj oprijel. Valery Giscard d’E-staing, vodja Neodvisnih republikancev, ki so sicer v vladni večini, je prišel letos avgusta na dan s svojim prvim ostrejšim napadom proti predsedniku de Gaul-lu in vladi šele, ko je ena anketa pokazala, da bi v primeru takojšnjih predsedniških volitev Mitterrand mogoče premagal generala de Gaulla, ko mu je druga zagotovila, da premier Pompidou nima ravno kdove kake prednosti pred njim, in ko mu je tretja anketa dala vedeti, da njegovo »liberalno* pojmovanje discipline znotraj vladne večine navdušuje tudi precejšen del sicer zvestih degolistov. Med spomladanskimi parlamentarnimi volitvami pa je precej najbogatejših ali pa najbolj negotovih kandidatov naročalo kar po dve anketi in celo tri: eno o svojih možnostih za zmago, drugo o možnostih nasprotnikov, tretjo pa na sploh o razpoloženju volivcev. čeprav je precejšnja skrivnost, kakšne ankete naročajo strankarska vodstva in kako jih uporabljajo, je skoraj gotovo, da je bilo prizadevanje vlade, da bi razglasila nedavne kantonalne volitve za «nepolitične», v dobri meri prav rezultat anket, ki so ugotovile, da si vladajoče stranKe ne morejo obetati kdove kakih uspehov, ampak kvečjemu nasprotno. Res Je sicer, da pomen anket raste v obdobjih intenzivnih političnih dogajanj (na primer: volitve), toda tudi v Franciji so se sedaj proučevanja javnega mnenja že tako vključila med tiste dejavnike, ki odločajo o politični taktiki pa tudi strategiji posameznikov in strank, da tudi v obdobjih sorazmernega političnega zatišja vplivajo na bolj ali manj daljnosežne politične akcije. Tako so pred dnevi nekatere ankete opozorile levo opozicijo, da je razpoloženje volivnega telesa zanjo zelo ugodno, da pa bi bilo še bolj, če bi bili neodločni, toda z levico že spogledujoči se volivci prepričani, da je levica »sposobna vladati*. TI volivci sl torej žele konkretne obljube, program. Ker tega leva opozicija še nima, je Mitter- tiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Rimska univerza še brez rektorja RIM, 27. — Danes so bile že drugič na rimski univerzi volitve za novega rektorja. Kakor prvič tako tudi danes nobeden od treh kandidatov ni dobil absolutne večine. Volivoev je bilo 251, potreb na večina je bila torej 126. Prejeli pa so: prof. D’Avack 94, prof. Tu-rano 55 in prof. Montalenti 75 glasov. Nekaj glasovnic je bilo belih ali neveljavnih Prihodnje volitve bodo po 31. oktobru. rand v pomanjkanju boljšega pri-i pravil enega svojih najboljših go-' vorov, dan po tem, ko je govoril v skupščini, pa je nova anketa že pokazala, da je celo tak improviziran program za nekaj časa pomiril precejšen del neodločnih. Navidez nepomembna anketa, ki je ugotovila, da je med vsemi tujimi državami Velika Britanija najbolj pri srcu kar 55 odstotkom anketirancev, je bila precej koristna smernica de Gaullovi diplomaciji : francosko nepopustljivost v razpravi o vstopu Velike Britanije v EGS so previdno skrili za željo «po temeljitejši proučitvi problema*. Neka druga, zelo presenetljiva anketa, pa je verjetno za nekaj časa pregnala generalu voljo, da bi z referendumom o izstopu Francije iz Atlantske zveze »utrdil* svoj položaj. Zakaj anketa ni pokazala samo, da bi sedaj 54 odstotkov Francozov glasovalo za nadaljnjo francosko članstvo v Atlantski zvezi (samo 12 odstotkov proti, 34 odstotkov neopredeljenih), ugotovila je tudi, da bi celo 44 odstotkov komunističnih volivcev glasovalo proti izstopu. De Gaullov račun o »prepričljivi* zmagi na referendumu pa je temeljil prav na domnevi, da bi skoraj vsi komunistični volivci glasovali za izstop. htiliq» 'o, alotlnliftvt* Pavel VI. in carigrajski patriarh Athenagoras sta se predvčerajšnjim prvič srečala v baziliki sv. Petra in se pozdravila (na sliki). Včeraj pa je papež gosta sprejel v svoji zasebni knjižnici. Razgovor med njima je trajal približno eno uro. Pozneje so bili povabljeni v knjižnico še nekateri kardinali ter metropoliti iz patriarhovega spremstva. Ob 12. uri je patriarh v spremstvu kardinala Tisseranta obiskal Lateran. Na povratku v Vatikan se je ustavil pred Kolosejem. Popoldne je opravil daljši obiski v baziliki sv. Petra, zvečer pa v baziliki S. Maria Maggiore, nakar se je spet vrnil v Vatikan. PO PREKINITVI ZDRAVLJENJA PO VIERIJEVI METOD! Dr. Vieri se ni odzval vabilu na razgovor z ministrom Mariottijem Nezadovoljstvo nekaterih njegovih pacientov zaradi negativnega mnenja komisije pod predsedstvom dr. Valdonija Dr. Aldo Vieri RIM, 27. — Tudi danes dopoldne je v bližini stanovanja dr. Alda Vie. rija v Ul. Bergamo kakih sto oseb v gručah komentiralo zadnje dogodke, ‘potem ko se je komisija pod predsedstvom prof. Valdonija negativno izrekla o metodi zdravljenja dr. Vieri ja. Ta metoda zdravnika iz Siene je dlje časa vlivala upanje bolnim na raku. Med osebami, ki so bile že včeraj zvečer več ur na Ul. Bergamo in ki so se davi vrnile, je tudi neki 30-letni državni uradnik, ki ni hotel povedati svojega imena, je pa povedal, da je vnet pristaš Vierijeve zdravstvene metode. De- ski zdravnik ga je svoj čas imenoval «namiš!jeni bolnik*. Po tej «diagnozi» se je njegovo stanje stalno slabšalo, tako da je moral zapustiti delo. Ko pa se je zdravil po Vierijevi metodi, se je njegovo stanje zelo izboljšalo in sedaj pravi, da ne namerava prekiniti zdravljenja, kljub odločitvi komisije, Med osebami v bližini stanovanja dr. Vierija se od časa do časa oglasi kdo s kritiko na račun komisije in zdravniške zbornice. Nekateri tudi grozijo. Ko se je dr. Vieri pokazal na balkonu svojega stanovanja, so mu navzoči ploskali. Ne daleč vstran stoje agentje javne varnosti in karabinjerji, pripravljeni da posežejo vmes, če bi prišlo do kakih nemirov. Kakih 50 oseb se je z avtobusi odpeljalo proti Kvirinalu. Policija pa jih je ustavila že prej. Delegacija šestih oseb je potem peš odšla na Kvirinal, kjer jo je sprejel neki funkcionar generalnega tajništva predsedstva republike. Med tem časom so ostali bolniki s številnimi transparenti čakali — pod nadzorstvom policije in karabinjerjev — na Ulici Consulta. Na nekem transparentu je bilo napisano »Hočemo živeti! Naj živi Vieri!* Danes dopoldne dr. Vieri ni prišel na sestanek z ministrom za zdravstvo Mariottijem, čeprav ga je bil ta povabil. V zvezi s tem je dr. Vieri časnikarjem dejal, da je to povabilo odklonil, ker bi moralo priti do sestanka, preden je minister odobril razsodbo komisije. «Kot pišejo nekateri listi — Je dejal dr. Vieri — je baje predsednik zdravniške zbornice izjavil, da ima neko mojo podpisano izjavo, v kateri naj bi bil jaz pojasnil, da «nisem zmožen zdraviti raka* in da je torej povsem nekoristno delati poskuse, ker je to samo zguba časa. Domnevati moram, da se slavni gospod predsednik sklicuje na izpraševanje, ki sem ga moral prestati pred začetkom poskusov. Tedaj sem res jal je, da mu je Vierijeva metoda rekel, da «jaz ne zdravim raka, močno pomagala. Neki znani rim- I temveč je to le moj poskus zdrav- ljenja, ki je dal nekatere rezultate.* Zaradi disciplinske preiskave, ki se sedaj vodi, naj pojasnim, da gre za argentinskega dečka, ki ga nisem mogel zdraviti, in za nekega drugega bolnika, ki ga nisem mogel sprejeti v zdravljenje. Zdravniška zbornica sedaj nikakor ne more soditi tega, kar ni kaznivo pred začetkom poskusov.* Glede domneve, ki so jo izrazili nekateri listi, da je lahko sodba komisije brez priziva, je dr. Vieri izjavil: «Napredek znanosti ni nikoli brez priziva, ker bi to pomenilo konec znanosti.* VATIKAN, 27. — Ob sklepu svojega dela bo sinod izdal dokument o problemu miru v svetu. Besedilo — tako je uradno sporočil msgr. F. Vallainc, ravnatelj tiskovnega urada pri Sv. Stolici — bo objavljeno jutri. Kozmonavt Leonov sprejet na Kapitolu RIM, 27. — Sovjetski astronavt Aleksej Leonov, prvi «pešec v vesolju*, je bil danes na Kapitolu, kjer ga je sprejel podžupan Griso-lia. Z Leonovem je bila tudi njegova žena Svetlana. Podžupan je gosta pozdravil v imenu občinske uprav ter rimskega prebivalstva. V svojem nagovoru je tudi podčrtal prispevek, ki ga izkušnje in preiskave na področju vesolja dajejo stvari miru in razumevanja med narodi. Leonov se je zahvalil za prijazen sprejem ter izrazil svoja voščila Rimu in rimskemu prebivalstvu. Za spomin je odv. Grisolia sovjetskemu gostu izročil veliko srebrno medaljo, na kateri je upodobljen Kapitol, ter nekatere publikacije o Rimu. Kozmos 184 in 185 MOSKVA, 27. — V SZ so izstrelili satelit »Kozmos 184». Kmalu po tem sporočilu so objavili vest, da so izstrelili že tudi »Kozmos 185». Letos je prvič da so v SZ izstrelili dva satelita isti dan. Sovjetski kozmonavt Leonov je predvčerajšnjim obiskal tovarno Fiat Mirafiori v Turinu. Da obišče to tovarno, je bila ena izmed njegovih prvih želja, brž ko je prispel v Italijo. Tovarno si je ogledal z velikim zanimanjem in se ponekod dlje časa zadrževal. V sejni dvorani ga je sprejel ing. Giacosa, ki ga je pozdravil v imenu predsedstva in ravnateljstva Fiat. Leonov se je med obiskom kar naj-pohvalneje iz ražal o tovarni « V’ ^ gUtbbn ^ blHnM‘tbtun ^ Pesmi Nobelove nagrajenke Nelly Sachsove v slovenščini SLOVENSKO PRIMORJE IN GORIŠKA V Portorožu je v hotelih Palače, Central-Riviera ter Metropol in Lucija dovolj prostih postelj. Prav tako je tudi dovolj prostih >osteij pri zasebnikih. Tudi v Piranu imata hotela Sidro in Piran ter zasebniki dovolj prostih postelj. V Novi Gorici je v hotelih Park in Sabotin lnf< )rmaci, {e tu iristii čne zveze Sl( iveni ije ta proste postelje Dom pod Golico in Smučarski dom' na črnem vrhu. 55 prostih postelj. Proste postelje I V okolici Jesenic in na Planini pod imata tudi gostišči «Kekec» In «Od- Golico imajo dovolj prostih ležišč dih*. V Ajdovščini ima dovolj pro- J pri zasebnikih. Na Bledu je dovoij lllflllHHIHHHHIIHtllHIIIHHHIllIlHHHHHHIIIIIIIIHHIHIIIHlIlHlIlHlIlllllllllinilHIIIIIIliHIIHIIHHnHHHHIIHHIIHIIHHIHHHIimnilHIHHHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIt horju in na Lisci imajo dovo.j prostih ležišč. Za večje skupine priporočajo rezervacije. Cesta do koče Gospodična na Gorjancih je prevozna. ŠTAJERSKA V vseh turističnih krajih na celjskem turističnem področju je dovolj prostih postelj v gostiščih, domovih, weekend naseljih in pri zasebnikih. Prav tako tudi v hotelih v Celju, Velenju in Paki ter v Zdravilišču Rogaška Slatina, v Laškem in Rimskih Toplicah ter v Dobrni. Za hotele v Celju m Velenju priporočajo za soboto in nedeljo rezervacije. Cesta proti Ljubljani je izven Celja zaradi popravila Butejevega mostu enosmerna; obvoz je čez Babno. Na Mariborskem Pohorju je v hotelu Bellevue ter v počitniških in planinskih domovih dovolj prostih postelj. Hotel Petovia v Ptuju ima 15 prostih postelj. Prostor imajo tudi v Slovenski Bistrici, na Gradu Štatenbergu, v Lovrencu na Pohorju ter Lenartu v Slovenskih goricah. Prireditve: V nedeljo 5. novembra ob 16. uri bo v Šempetru v Savinjski dolini II. srečanje narodnozabavno plesnih ansamblov iz spodnje Savinjske doline, ki ga priredi Delavsko prosvetno društvo »Svoboda*. Dom na Goričkem ima še nekaj prostih ležišč. Dovolj prostih postelj Imajo v letoviškem naselju in pri zasebnikih v Moravskih Toplicah. Novi hotel Diana ter hotela Central in Zvezda v Murski Soboti imajo še nekaj prostih postelj. Hotel Grozd v Gornji Radgoni ima 16 prostih postelj. V Ljutomeru imata gostišči Prlek in Jeruzalem skupaj 17 prostih postelj. Zdravilišče Radenska Slatina ima še nekaj prostih postelj v svojih prenočninskih obratih, dočim je letoviško naselje zaprto. Dovolj prostih postelj je v zasebnih turističnih sobah v Radencih. stih postelj hotel Planika in na Lokvah hotel Poldanovec. Tudi obnovljeni hotel Km v Tolminu ima dovolj prostora. V Bovcu je dovolj prostih postelj v hotelih in pri zasebnikih. V Idriji, Cerknem in na Vojskem imajo dovolj prostora za turiste. Prireditve: V Piranu imajo v nočnem baru «Tri papige* plesno glasbo z artističnim programom. Prav tako v nočnem baru hotela Riviera v Portorožu. Restavracija Jadran v Portorožu ima vsak dan glasbo. GORENJSKA V Ratečah imajo v gostilnah Moj-mir in pri Žerjavu ter v zasebnih turističnih sobah okrog 200 prostih postelj. V Podkorenu je v hotelu Vitranc preko 20 prostih postelj. Dovolj prostora je v hotelih Razor in Prisank ter v Motelu v Kranjski gori. V hotelu Prisank je zaprta restavracija; namesto te sprejema goste na hrano gostilna Bor. Pri zasebnikih v Kranjski gori imajo dovolj prostih postelj. Prav tako imajo proste postelje v hotelih France Rozman in špik v Gozdu Martuljku, dočim je gostilna «Prl Jožici* zaprta. Planinske koče na Vršiču imajo dovolj prostih ležišč. Koča na Gozdu in Mihov dom sta odprti samo ob sobotah in nedeljah, dočim je Poštarska koča zaprta. Tu- prostora v hotelih In pri zasebnikih; zaprti so hoteli Toplice, Krim, Lovec, Triglav in Park ter gostišči Mlino in Rlbno. V Bohinju imajo v zasebnih turističnih sobah 500 prostih postelj; prenočnina je znižana za 15 odst. Zaprta sta hotela Mladinski dom in Stane žagar, žičnica na Vogel redno obratuje; skupine in člani planinskih društev imajo 20 odst. popust. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju Imajo v gostiščih in hotelih dovolj prostih postelj. V Planinskem domu na Zelenici ter v Koči na Kriški gori imajo dovolj prostih ležišč. Koča na Kriški gori je odprta samo ob sobotah zvečer in v nedeljo. Fla-nlnski dom Pod Storžičem je 28. in 29, oktobra zaseden, ostale dni ima prosta ležišča, žičnica na Zelenico redno obratuje vsak dan. Na Jezerskem, v Preddvoru in v Kranju imajo v hotelih in zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj. Dom na Krvavcu ima 70 prostih ležišč. Dom Kokrškega odreda na Kališču (Preddvor) Ima 25 prostih ležišč ter je odprt ob oDotah in nedeljah. Hotel na šmarjetni gori ima 40 prostih ležišč in Dom na Juštu 11. V Škofji Loki je oovolj prostih ležišč v hotelu Krona, v mini-hotelu Zorka ter pri 'asebni-kih. V Poljanah, Srednji !n Go- di Koča v Krnici je odprta samo renji vasi ter v Trebiji imajo dovolj ob sobotah in nedeljah, žičnica na prostih postelj pri zasebnikih Dorn pri zasebnikih. V Planinskem domu na Soriški planini ter Planinskem domu na Lubniku imajo okrog 70 prostih ležišč. V Ratečah imajo proste postelje pri zasebniaih. Prireditve: Na Jesenicah bo v soboto, 28. oktobra ob 19. uri hokej tekma za alpski pokal med reprezentancama Jugoslavije in KAC. 28.10. bo v hotelu na šmarjetni gori nad Kranjem družabni večer, ki ga prireja planinsko-gostlnsko podjetje «Krvavec», Kranj. Za ples in razvedrilo bo poskrbel lovski kvintet. Odhod posebnega avtobusa iz Kranja bo izpred kina Center ob 19.30 uri. Odprt je tudi nočni bar na šmarjetni gori in sicer vsak dan razen ponedeljka. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani imajo hoteli Slon, Turist, Ilirija In Bellevue še dovoij prostih postel. Nekaj prostih postelj ima Ljubljana-transport v novem hotelu in Zvezni šolski center gradbenih inštruktorjev, tua, hotel Lev Ima dovolj prostih postelj. Hotel Union bo 2. nov. zaseden, ostale dni bo imel še proste postelje Dovolj prostih postelj je pri zasebnikih. Planinski dom v Kamniški Bistrici bo 28. oktobra zvečer zaseden. V Kamniku imajo dovolj prostih postelj pri zasebnlkln. Restavracija «Pošta» ln zasebn ki v Domžalah imajo dovolj prostih postelj. Dovolj prostih ležišč imajo domovi na Kumu, na Vrheh, na Partizanskem vrhu ter koči na Cemšeniški planini ln Zasavski gori; prav tako Planinski dom na Mrzlici, koča «Kal» ln koča »Gor?» Vitranc ne obratuje do 4 11 1967. j Pod Planino v Trebiji ima 35 pro- Prostor Je tudi v gostiščih v lrbov-Na Jesenicah ima hotel Pošta do- stih postelj. V Selcah, železniKih in 1 Ijah, Hrastniku ln Zagorju ter v | volj prostih postelj; prav tako ima-I Sorici imajo dovolj prostih postelj Medijskih Toplicah. Zasebniki ima- jo proste postelje v čemšeniku, Izlakah in Jesenovem. V Litiji ima ustavracija Pošta in zasebniki dovolj prostih postelj; prav tako v Gabrovki, Primskovem, Sopoti, Sa-v, na Vačah in v planinskem domu na Jančah. Prostor je tudi na V.hniki v hotelu Mantova ln pri zasebnikih ter v hotelu Krpan in zasebnikih v Logatcu. Tudi gostišča v Rovtah imajo dovolj prostih ležišč. Na Rakitni majo proste postelje pri zasebnikih; v Kočevju pa v hotelu Pugled m v zasebnih turističnih sobah. Prav tako tudi v Dolu ob Kolpi. Domova na Tratni gori in na KurzšOki ter hotel Polževo imajo dovolj prostih postelj. Dom na Goropekah ima dovolj prostih ležišč; v zasebn.h turističnih sobah imajo dovolj ležišč v Ribnici na Dolenjskem in na Grosupljem. Taborska jama je redno odprta vsak dan; prav tako tudi restavracija poleg jame. V Cerknici, v Rakovem Škocjanu, v žilcan, na Blokah, na Rakeku in v Starem trgu imajo v gostiščih ter v zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj. Tudi Dom na Slivnici ima dovolj prostih ležišč. Dohod na Slivnico je mogoč samo iz Grahovega, ker je cesta iz Cerknice zaprta. DOLENJSKA V Novem mestu ima hotel Kan-dija dovolj prostih postelj, nekaj prostora pa Je tudi v hotelu Metropol. Na Otočcu ima nekaj prostih postelj hotel Grad Otočec; dovolj prostora pa je v motelu. Tudi v hotelih v Črnomlju, Metliki in Krškem imajo dovolj prostih postelj. Planinski domovi na Gorjancih, na Mirni gori, Frati, na Bo- Ni toliko pomembno, ali je Lojze Krakar, naš znani pesnik in tudi priznani pesniški prevajalec, prevajal pesmi lanskoletne Nobelove nagrajenke Nelly Sachsove «bolj zaradi bridkega sozvočja pesničnih misli s spoznanji, j ki se prepletajo v njem še od mladosti dalje, od let Hitlerjevih taborišč do današnjih dni» (Kot je sam zapisal) ali zaradi svetovnega ugleda, ki ga je petinsedemdesetletni nemški pesnici židovskega rodu prineslo najvišje literarno priznanje. Dejstvo je, da smo pri založbi Obzorja v Mariboru (kje pa drugje!) dobili slovenski izbor pesmi Nobelove nagrajenke, pripravljen po izdaji nemškega pesnika Hansa Magnu-sa Enzensbergerja, s kratkim u-vodom ob tem izboru pesmi, lahko vsaj rečemo, da nismo vedno v zamudi in da vsaj spremljamo dogajanje po kulturnem svetu. Tako dogajanje je tudi podelitev Nobelove nagrade za literaturo sicer pri nas povsem neznani pesnici Nemki, židovskega rodu, živeči na Švedskem in leta 1940 oteti smrti v krematorijski peči. Čeprav se s slovenskimi prevodi tujih pesnikov ne moremo posebno pohvaliti, nas torej vsaj sem pa tja nekaj spodbudi k temu, do. dobimo z majhno in drobno knjižico pogled, čeprav bežen in skromen, v pesniško dogajanje po svetu. (Smo pa le še nekoliko v zamudi, če upoštevamo, da je prav sedaj bila podeljena že druga Nobelova nagrada.) Sicer pa zvemo iz uvodne Krokarjeve besede, da je Nelly Sachs doma iz Berlina, kjer je bila doma v bogati industrijčevi družini. Da je že zgodaj pisala pesmi, legende, lutkovne igre in povesti, da pa bi njeno ime ostalo najbrž neznano, da ni po njeni družini segel nacizem. Spoprijateljila se je bila s švedsko pisateljico, prav tako Nobelovo nagrajenko Selmo-LagerloJ in ta ji je bila leta 1940 rešila življenje. Prek švedskega dvora in drugih osebnosti je namreč dosegla, da so pesnico m njeno mater nacisti spustili na švedsko, ko so sicer vse člane njene družine pobili. Od takrat živi Sachsova na švedskem, piše pesmi in izda več zbirk. Te zbirke so dosegle priznanje tudi v Nemčiji, kjer so se zvrstile nagrade in priznanja eno za drugim. Naj naštejemo, najprej zbirke: V prebivališčih smrti (1946), Zvezdni mrk (1949), Znamenja v pesku (1962), Žgoče uganke (1962). In nagrade: Nagrada Združenja švedskih lirikov, literarna nagrada mesta Dortmunda, nagrada za mir nemških knjigotržcev. In ker je nemški pesnik Eenzensberger proglasil Sachsovo za največjo pesnico, ki piše v nemškem jeziku in ker si je pridobila veliko zaslug za prevajanje švedske literature v nemščino, kdo bi bil torej bolj primeren za Nobelovo nagrado. Zato je lani, delila to nagrado skupaj z židovskim pisateljem Samuelom Josefom Agnonom. Nelly Sachs se je v starosti petinsedemdesetih let — tako pravi Lojze Krakar — uvrstila med moderna evropska pesniška imena, ki jih beremo, citiramo in se o njih lahko tudi prepiramo, ki pa so vendar živa, napisana času (kakršen pač je) na hrbet in v opomin. Ta zadnja beseda je še posebej primerna za predznak k poeziji Nelly Sachsove, objoko-valke svojega rodu in obenem pomilovalke človeka, ki je padel do zločina v Auschioitzu. Obenem pa njena poezija ohrabrujoče demantira znani izrek sodobnega nemškega filozofa Adorna, ki je rekel: «Po Auschioitzu ni več mogoče napisati pesmi«. Tako je drobna knjižica pesmi nemško - židovske pesnice tudi v slovenskem izboru zanimiv dokaz dvojnega: pesniškega snovanja po svetu in naše hoje s časom. Tako knjižici pesmi ni kaj oporekati. Posebno ker so se vsi naši sodelujoči z njo potrudili in ji dali tudi prikupno podobo. Leon Weliczker: V ognju preminili Pri založbi Borec je izšla pred nedavnim tudi knjiga z naslovom V ognju preminuli. V njej so objavljeni trije spominski zapisi o strahotah zadnje vojne. Med njimi je spominski dnevnik poljske ga Žida iz Lwou>a Leona Welicz kerja gotovo eno najstrahotnejših pričevanj. V svojem dnevniku z naslovom Brigada smrti opisuje Weliczker, ki je edini od številne družine ostal pri življenju, svoja doživetja po nemški okupaciji Lwowa, ko se je nahajal v tabo rišču za Žide in bil vsak trenutek na tem, da ga uničijo. Z neverjetno močjo in spretnostjo, voljo, verjetno pa tudi po slučaju, mu je uspelo, da je ostal živ, eden med stotisoči uničujočega taborišča. Svoja doživetja med grma dami mrličev, doživetja ob eses ovskem uničevanju Židov, je We liezker popisal preprosto in stvar no in tako ohranil strahotno pri čevanje o nemškem nasilju nad židovskim ljudstvom in o strahotah. ki presegajo vsako zdravo človeško domišljijo. Opisi dnevnika so gotovo eno najstrahotnejših pričevanj o taboriščih, ob kate- rem se nam druge pripovedi o življenju v lagerjih zde kot pravljice. Leon Weliczker je bil pri posebni enoti, ki je sežigala na desettisoče trupel pomorjenih Židov, pa mu je vendar uspelo, da je dočakal konec vojne. Ves čas je pisal še dnevnik ki ga je po vojni centralna židovska zgodovinska komisija tudi izdala in tako ohranila eno najpretresljivejših pričevanj vsemu človeštvu. Drugi del knjige prinaša dnevniške zapiske dvanajstletne židovske deklice Janine Hescheles iz Lwowa in iz taborišča. Tudi ta dokument, ki učinkuje še posebej z otroško neposrednostjo, ni samo zgodovinski dokument in obtožba hitlerjevskih zločinov, temveč tudi gradivo za vzgojitelje in psihologe. Tretji del knjige pa obsega krajši spominski zapis Dorke Gold-korn, Spomini na vstajo v varšavskem getu. Dorka Goldkorn je bila med najpogumnejšimi borkami odpora v varšavskem getu in članica odporniškega štaba. Bila je med redkimi, ki je doživela osvoboditev, leta 1947 pa je tragično končala. V kratkem spominskem zapisu se seznanimo z obupnim poskusom odpora v varšavskem getu in o koncu tisočev Židov. Celotna knjiga z vsemi tremi dnevniškimi zapisi, zlasti pa s prvim, je eno najstrahotnejših pričevanj, kar jih imamo v slovenščini o grozotah vojne in taboriščni. Ru. Dražba umotvorov v New Torke NEW YORK, 27. - Na včerajšnji dražbi umotvorov v eni izmed tukajšnjih galerij je za sliko Jeana Baptista Corota plačal novi lastnik 310.000 dolarjev, kar je v naši valuti okoli 125 milijonov lir-Hkrati je ta cena trikrat večja, kot cena katere kol', slike istega avtorja. Skupno so na tej dražbi prodali 54 slik in 15 bronastih kipcev za skupno vsoto skoraj dv°h milijonov dolarjev. Za Cezannovo sliko uPortret Louisa Ce-zanna» (očeta slovitega slikarja) je kupec dal 250.000 dolarjev. P° višini cen so nato sledili naslednji umotvori: Renoirova slika Mati in sinček» (105.000 dolarjev), Monetova Mlada gospa * povešenim klobukom» (75.000). Cezannova «Dečkova glava» (55.000), Picassov Mornar» (42.000) itd-Veliko manj so pa iztržili za kipce. Rodinoa ^Balzacova glava* je bila prodana za samih 9.000 dolarjev. Proti samovoljnemu «rezanju* tujih filmov v Italiji RIM, 28. — Italijanska zveza filmskih krožkov (FICC) opozarja javno mnenje, na «pojaV, ki že nekaj časa sem postala vedno hujši«. Poročilo omenjene zveze se nanaša na «sedaf še udomačeno navado, da nekateri izposojevalci filmov pokvarijo °' riginalne tuje filme z določeno umetniško vrednostjo». Poročilo navaja Godardov Ulm ((Kitajka«, pri katerem se baje izposojevalci pripravljajo, da bi nekaj spremenili. Potem navaja filme »P*-ščena žena«, «Faraon»», «Kozara», ((Bitka pri Engelkenu«. Vse te filme so prikazali izrezane Jd' goslovanski film «Sam« Pogačice pa so prekrstili v «Commandos dei disperati« ter ga prikazali gledalcem, kot da bi šlo za kak anglosaški film. Pri tem so še tako spremenili zvok, da protagonisti niso več partizanski borci, temveč neki navadni vojaki. Zveza italijanskih filmskih krožkov poziva predsedstvo ANICA tet vodstvo zveze izposojevalcev, na1 posežejo v zadevo, da se ne bodo ponavljali ti nesramni primeri, ki končno oškodujejo gledalce, ki imajo vendar pravico vi' deti ves film. Podoben poziv r bil naslovljen še na ministrstva za turizem in prireditve. Teden azijskega filma v 1’rankfurtu FRANKFURT, 28. — V začetk" (dedna azijskega filma« — letos je ta «teden« četrtič od 1960 '' so v Frankfurtu prikazali dva m' ma sovjetske kirgiške republike-Petnajst držav Srednjega in Dali' nega vzhoda se udeležuje tega le'. stivala s 55 dolgimi in kratkim' filmi. Severni Vietnam prikazuje tri filme, dva dokumentarna 0 ameriških bombardiranjih ter dolgi film o usodi vietnamske družine v deželi, opustošeni zarod' vojne. Kambodža pa ima na le' stivalu en sam film, ki ga ie posnel šef države princ Norodom Sihanuk. Film je posnet po nek' knjigi, ki jo je tudi napisal hanuk, ki je poleg tega še avto' glasbe in eden izmed glavnih Pr°' tagonistov filma. Na program" festivala so še filmi LR Kitajski’ Indije, Indonezije, Izraela in Pa' kistana. Sirija je v zadnjem 're nutku odpovedala svojo udeležb0 na festivalu. RIIM, 27. — Rimski šol« nik je že objavil, katera i va je izbral za počitnice ima pravico on določiti, dneva sta 3. november lete marec prihodnjega leta. ( je 3. november prost dai praznika občinskega patro ,..V^“e včeraj: najvišja temperam-™ *9- najnižja 14.5. ob 19. uri 16.4, Vlaga 85 odst., zračni tlak 1013.2 sta-cn, brez vetra, nebo jasno, morje njern°’ ternperatura morja 19.6 stopi- Tr žašk dnevnik Danes, SOBOTA, 2t. oktobra Simeon Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59. Dolžina dneva 10.21. Luna vzide ob 0.05 m zatone ob 15.01. Jutri, NEDELJA. 2«. oktobra Narcis SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Gradnja šolskih poslopij z državno denarno podporo Posredovanje župana, da bi priznati Trstu v okviru EGS posebne ugodnosti, ki jih uživata Hamburg in Bremen V začetku včerajšnje seje trža-™ega občinskega sveta je župan ped sporočili prečital brzojavko, ™ J° je poslal predsedniku poslanske zbornice Bucciarelliju Ducciju, v. kateri tolmači željo večine skupin v tržaškem občinskem svetu V1 ga prosi, naj odločno posreduje. da bodo premostene vse ovire » odobritev deželnega volilnega zakona, da se uresniči zadevna u-stavna norma. Nato je župan sporočil, da bodo ob prihodnjih praznikih položili v Jpenu občine vence na grobove Padlih partizanov, v Rižarni, v Ul. j po na ni, Ul. Massimo d’Azeglio, ui. Ghega, padlim v prvi svetov-01 vojni in drugod. Odgovore odbornikov na razna vprašanja svetovalcev bomo obja-prihodnjič. Danes objavljamo samo odgovor župana na vprašajte demokristjanskega svetovalca uaspara, ki je predlagal, naj od-?°J. Posreduje pri vladi, da bi bil udi Trst deležen ugodnosti, ki jih uoioca sporazum o evropski gospo-uarski skupnosti za nemška ob-‘Pejna področja in zlasti za prista-msci Hamburg in Bremen. župan je dejal, da je glede te-sa posredoval pri ministrih za zu-soje. zadeve, promet in zunanjo govino, ter da jih je ponovno o- „—* vv»x uu jul jv, [zun v/vuu u -?2?ril na to izredno važno vpra-uiŠKi da je ministre opozoril pred ^. !Je za razvoj tržaškega prista-suega prometa. Župan je pouda- ložnosti odločno postavijo vprašanje Trsta in Gorice. Župan je dejal, da je to vprašanje še posebno poudaril zlasti zaradi dejstva, ker sta Hamburg kot Bremen konkurenčni pristanišči Trsta predvsem zaradi diskriminacijskih ugodnostnih tarif, ki jih izvajajo nemške železnice. Občinski svet je sinoči sprejel tudi nekaj upravnih sklepov, med katerimi tudi sklep, ki ga je predložila odbornica za šolstvo Faragu-na o programu šolskih gradenj za leto 1967-68 v okviru zakona 641 od 28. julija letos. Odbornica Fa-raguna je v obrazložitvi sklepa dejala, da si država z omenjenim zakonom prevzema precejšnje breme za šolske gradnje, ki so bile poprej v breme občini. V okviru tega zakona je občina dolžna da pošlje šolskemu skrbništvu do 7. novembra prošnjo za celotne ali delne prispevke za gradnjo novih šol. Tržaška občina je predlagala naj bi vključili v načrt omenjenega zakona sledeča dela: ureditev zunanjega dela osnovne šole v Grljanu za 21 milijonov lir stroškov: ureditev zunanjega dela osnovne šole v Čarboli za 10 milijonov lir stroškov: gradnjo novega državnega umetniškega zavoda, ki naj bi stal 640 milijonov. Tem stroškom je treba dodati še izdatke za opremo in naprave za telovadnico ter športne naprave za 18 milijonov lir del. Občina že sestavlja zadevne načrte. Za to šolo bo država dala prispevek za plačevanje obresti za 490 milijonov, ostalih 168 milijonov pa bo morala preskrbeti občina. V dvoletni načrt je vključena tudi gradnja nove srednje šole_ na Proseku, ki bo po sedanjih načrtih vladnega komisariata in delno bo morala plačati občina. Razstava manifestov oktobrske revolucije Danes ob 18. uri bodo v veliki dvorani ljudskega doma v Ul. Ma-donnina 19 odprli razstavo manifestov oktobrske revolucije. Gre za 40 manifestov iz časa revolucije, ki so delo slavnih sovjetskih umetnikov. Razstava bo odprta do 7. novembra ; ob delavnikih' od 18. do 21. ure, ob praznikih pa od 10. do 12 ure. Včeraj so bile vse zasebne lekarne v Trstu zaprte v znak solidarnosti z odborom združenja lekarnarjev, ki je podal ostavko zaradi spora z INAM. Zasebni lekarnarji namreč protestirajo proti INAM, ker smejo zavarovanci v mestu nabavljati predpisana zdra- vila samo v treh lekarnah INAM. Lekarnarji zahtevajo namreč, da bi moralo biti razdeljevanje zdravil zavarovancem prosto, tako da bi lahko sprejemale recepte vse lekarne. Doslej pa so te njihove zahteve naletele na gluha ušesa. Stavka se nadaljuje še danes. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJEM SESTANKU Pokrajinsko vodstvo PSI-PSDI o trenutnem političnem položaju Socialisti bodo vztrajali na svojem stališču glede ^Grandi Motori» . Resolucija o vprašanju pomorskih prog PIN VAZNO SPOROČILO IZ RIMA sem na nedavno zasedanje na tenki ^Evropska gospodarska skupin St vzhodne dežele*, ki je bi-lDo'J Trstu, na katerem je prišlo snovno na dan vprašanje členov ln 92 ustanovne pogodbe EGS, jr!. Predvidevata posebne norme o r ®Vo®h za nekatera področja Za-Mne Nemčije. istrT P?gled>V? župan opozoril večk re’ da Je tržaška občina ze ne kat P°udarila in opozorila vlad nn„ da pri sestavi omenjene tJjJ^ke ni bil upoštevan položaj fzaske in goriške pokrajine, ki a pray tako obmejni področji. .nadalje jih je župan opozoril, da sam predstavnik EGS na omejenem zasedanju dr. Olivi priznal bil P°l?žaj Julijske krajine, ki ni Primerno upoštevan ob podpi-'J. Pogodbe EGS. Dr. Olivi je te-toJ uejal, da bi italijanska vlada la vPrašanje lahko ponovno nače-žitJ?a Prihodnjih pogajanjih o zdru-ske *?godh Jeklarske in gospodarit,!; f jPPnosti ter Euratoma, kake » di °b ureditvi skupne politi-* prevozov v okviru EGS. J»nie nadalje dejal, da je pri s mstrih vztrajal, naj ob tej pri- >lll|iiiiiiiilllll)l|||||||||||||||ilt||lm,IIIIIIIIMIIIIIIIInl,i,ili„liitiiiiiiMimiiiiiiiiiii,iiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiii IZVIRU PROGRAMA poučnih izletov Študijski obisk študentov Pedagoške akademije iz Ljubljane Ogledali so si nekaj šol v okolici, zvečer pa 80 prisostvovali predstavi v Kulturnem domu StuVčeJai je bila na obisku v Trške ,.uP*na 42 študentov pedagogih ®kiJdemije iz Ljubljane, ki so sori^Preniljali štirje njihovi profe-iHerL Skupino je vodil prof. Boris ste n na obisku po Krasu in Trški ?a ,sta jih spremljala pedago-na jv.etovalec za slovenske šole in L-i^hem Drof. Stane Mihelič Družba Esso je naročila ladjedelnici v Tržiču gradnjo dveh supercistern Prva ladja bo imela 130.000 ton, druga pa 240.000 ton - To naročilo predstavlja pravi rekord v italijanskem ladjedelstvu Po zaključitvi pogajanj med Ital-cantieri in družbo Esso je ta družba poverila ladjedelnici v Tržiču graditev dveh velikih petrolejskih ladij z nosilnostjo 130.000 in 240.000 ton. Motorje na turbine pa bo zgradila za ladji družba «Ansaldo Mec-canico Nucleare« v Genovi. 240.000-tonska ladja bo dolga 349 m in široka skoraj 52 m. Ladja bo stala 330 milijonov, za opremo pa vozila s hitrostjo 16 milj na uro. bo treba porabiti še nadaljnjih 12 Manjša ladja pa bo dolga 294 m — X 1 rv V, D milijonov; država bo prispevala za delno plačevanje obresti za 170 milijonov. Treba bo najti še nadaljnjih 172 milijonov lir. S prispevki omenjenega zakona bi morala biti zgrajena tudi sred: nja šola na Elizejskih poljanah, ki bo stala skupno 287 milijonov. _ Tudi za to šolo sestavljajo načrte. Občina bo zanjo dobila prispevek samo za 75 milijonov. Ker je vladni komisariat že delno kril omenjeno vsoto, mora občinska uprava poskrbeti še za 147 milijonov. Poleg tega bo občina zaprosila za podporo za gradnjo osnovne šole na Kjadinu, ki naj bi stala 200 milijonov lir. Tudi za to šolo bo država dala prispevek za plačevanje obresti za 150 milijonov, delno bodo te stroške krili s prispevkom «ki'.Tt°Rem prof. Stane 1 nadzornik Oskar Bole. li sr in dijaki so si ogleda- Nahr5nj.° šolo na Opčinah in v hiku ?Ini ter osnovno šolo v Zgo-hiavBld Sempolaju, nato izvir T>-fno • !n Devin. Ogledali so si sa-ftirm]; ske stavbe, pouku pa niso Volf .Prisostvovati, ker ni bilo dQ-?amrečSa na razpolago. Prišli so ter Pozneje kot so si mislili, testi ke nekoliko zavlekle formal-s° jm®b prehodu čez mejo. Kosilo {kteldni se bodo v Dijaškem domu, pozno e .so si ogledali Kulturni Pr1*1 štirk?).av* Brnčičeve drame «Med 9 siU„?.tenami». Kot nalašč je bi-predstava za Po" 80 Prisostv°val! stc (UjaS30il, gledališka p0kl abonma, li ^ Predstavi so se gostje sesta-Prof pralci v gledališkem baru. jtealce Mcifhar je v imenu vseh 111 za , P°?dravil in se jim zahva-nurt-7?etniski užitek, ki so jim J‘th . dve študentki pa sta i ■ Zakuhi šope cvetja in dan-heš, Vj Valil se jim je Jožko Lu-teseii * ie poudaril zadovoljstvo in teto J k nad tem obiskom še zlasti $ b0d(,f J* šlo v tem primeru te z^Pte šolnike, ki bodo prene-teih <5i?lanje za dejavnost zamej-te se °Vencev tudi v šole. Potem ^f"flak,"Ostje dije jasa zadržali z ,.To v prijetnem razgovoru. k hijarui, ^1 Prvi obisk študentov 2* Trio*) 'Pedagoške akademije tel orafkePi. Kakor nam je povedk v Boris Merhar, spada ta 'ttieh,, ProRram poučnih izletov. ! u profesorjev in študentov t » J” ‘ . *'-ovji je v m ovuuv teleti fa.v.alil za pozornost in pri-hi. Prejem, ki so ga bili delež- se.liteoValjuiem° se jim za obisk in tene hn hi si taki obiski iz ma-«°movine še sledili. oblasti so zagotovile, da za stvar zanimale. . Deželni urad za delo je sklical za torek 31. t.m. od 10.30 uri sestanek za proučitev tega resnega spora. C * * * Oba sindikata oblačilne stroke sporočata, da se je dvodnevne vsedržavne stavke čevljarske stroke 26. in 27. t.m. udeležilo 90 odstotkov uslubencev podjetja Lucky Shoe. Stavko so napovedale po vsej državi vse tri sindikalne organizacije z zahtevo po sklenitvi novo delovne pogodbe. Vsedržavna tajništva sindikatov so že napovedala dve novi stavki za 7. in 10 november. -> Včeraj ob 20. uri je na sedežu Združenja za stike med Italijo in Sovjetsko zvezo v Trstu v Ul. Tor-rebianca 13, govoril sovjetski skladatelj Kiril Molcinanov ob 50-letm-ci ustanovitve Sovjetske države o razvoju glasbe v Sovjetski zvezi. - V dvorani Krožka za kulturo in umetnost na Trgu Verdi 1, bo v okviru Združenja Italija - SZ in pod pokroviteljstvom Krožka za kulturo in umetnost, v ponedeljek, 30 t m predaval prof. Mamardaš-viii ’ član moskovske akademije znanosti o temi: (.Pojmovanje posameznika v marksistični analizi)). in široka 41 m. Vozila bo z brzino 17 milj. Obe ladji bosta močno avtomatizirani bodisi v zvezi z motorji bodisi v zvezi z nakladanjem in razkladanjem. Zelo bo tudi poskrbljeno za udobnost posadke. Vest o naročilu je sporočil predsednik Esso Cazzaniga predsedni ku deželnega sveta de Rinaldiniju, ki se mu je zatem pismeno zahvalil za sporočilo. Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije je izdalo poročilo, v katerem naglaša svoje zadovoljstvo ob tej vesti ter pravi, da to novo naročilo priča o gospodarski veljavi izbir CIPE v ladjedelstvu. S tem so se tržiške ladjedelnice uveljavile še pred njihovo obnovo, saj imajo sedaj kar za 830.000 ton naročil že samo za petrolejske ladje - velikanke. V tržaškem občinskem svetu pa je župan inž. Spaccini prebral brzojavko, s katero je tudi njemu predsednik Esso Cazzaniga sporočil sklep o omenjenem naročilu. PSIUP o resnem položaju v Felszegy Izvršni odbor tržaške federacije PSIUP je proučil položaj v ladjedelnici Felszegy v Miljah, kjer zaradi pomanjkanja naročil in resnega finančnega stanja podjetja grozi resna nevarnost, da izgubi delo skoraj 500 nameščencev in več stotin delavcev zunanjih podjetij. Izvršni odbor PSIUP ugotavlja, da to dejstvo dokazuje stalno slabšanje že tako težkega položaja tržaške industrije, kar ne samo o-pravičuje, temveč naravnost zahteva, odločnejši nastop delavcev. Izvršni odbor izjavlja, da mora kakršna koli politično-finančna o-peracija, do katere bi lahko prišlo, nujno zagotoviti nadaljnjo zaposlitev vsem delavcem in spoštovanje sedanje pogodbe v podjetju. Končno izraža delavcem ladjedelnice Felszegjr svojo solidarnost. Sestanek sekcije PSU pri Sv. Ivanu Včeraj zvečer so na skupščini članov sekcije PSU «E. Puecher* pri Sv. Ivanu, razpravljali o sedanjem gospodarskem položaju Trsta. Podžupan prof. Lonza se je najdlje zadržal pri resnem položaju glede delovne sile s posebnim poudarkom na mladih delavcih in diplomirancih, ki vztrajno iščejo zaposlitev v državnih in krajevnih upravah ter v najbolj solidnih zasebnih podjetjih. Prof. Bonifacio se Je sicer strinjal s temi pogledi, Včeraj zvečer se je pod predsedstvom sotajnikov Oberdana Pieran-dreia in Arnalda Pittonija sestal pokrajinski vodstveni svet tržaške federacije združenih PSI-PSDI. Pokrajinski sotajnik Pittoni je podal poročilo o krajevnem političnem položaju po sklepu Slovenske skupnosti, da odpove sporazume o levem centru v zvezi z gradnjo tovarne «Grandi Motori» na področju Boljunca. Potem ko je poudaril tehnično nujnost izbire tega področja in trdno odločenost socialistov, da zagotovijo Trstu to veliko podjetje, je poročevalec dejal, da vzbujajo odločitve Slovenske skupnosti dvome zaradi za lase privlečenih argumentov. «Nedvomno je —. je dejal Pittoni — da bo, če ne nastopijo nova dejstva, prišlo do resnih posledic v okviru krajevnih ustanov v sedanjem posebno težkem trenutku za Trst in njegovo gospodarstvo. Čeprav se zavedamo sedanjih težav, imamo vendarle za potrebno nadaljevati z delom v dveh jasnih smereh: po eni strani zagotoviti industrijski razvoj Trsta in celotno uresničitev načrta CIPE; zajamčiti pravice malih lastnikov zemljišč, ki jih bo odkupila EPIT; s primernimi posegi javnih ustanov podpreti poljedelstvo na našem področju in kolikor je mogoče omejiti škodo, ki bi jo lahko posredno utrpela slovenska manjšina. V razpravo, ki jo je zaključil sotajnik Pierandrei, so posegli Apih, Boniciolli, De Gioia, Gerli, Ghersi, Hreščak, Mislej, Pečenko in Piša. - Pred tem je socialistični vodstveni svet razDravljal o notranjem položaju v stranki eno leto po socialistični združitvi, potrdil njeno veljavnost in izrazil svoje zadovoljstvo nad sedaj že doseženo enotnostjo dveh socialističnih komponent v okviru federacije. Vodstveni svet je sklenil sklicati za 2. in 3. december pokrajinsko konferenco stranke v okviru priprav za vsedržavno, ki bo v Rimu od 9. do 10. decembra. Ob zaključku del je vodstveni svet združenih PSI-PSDI odobril resolucijo, v kateri obsoja liberalno in fašistično desnico zaradi obstrukcije, ki jo izvaja v parlamentu proti deželnemu volilnemu zakonu in izraža svojo solidarnost socialistični parlamentarni skupini. Socialistični vodstveni svet je končno odobril resolucijo o vprašanju pomorskih prog PIN z izhodiščem v našem pristanišču. Pokrajinski vodstveni svet ugotavlja v resoluciji, kako je neumestno in tendenciozno izražati negativna mnenja o teh progah s pretvezo sueške krize, ki jo je treba imeti za prehodno in torej ne takšno, ki naj bi privedla do pre- iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii INTENZIVNO DELO POKRAJINSKIH SVETOVALSKIH KOMISIJ Šest osnovnih točk v programu novih pristaniških infrastruktur O tem je poročal predsednik dr. Savona . Posegi na področju zdravstva in šolskega skrbstva - Milijardo in četrt v dveh letih za pokrajinske šolske gradnje vendar pa je predvidel za Trst, spričo njegovega geografskega položaja, boljšo bodočnost pod pogojem, da dobi primerna cestna, železniška in letalska prometna sredstva. Delo deželnih komisij Včeraj se je pod predsedstvom svetovalca Cociannija sestala prva deželna komisija, ki je nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku o pravnem in mezdnem položaju deželnega osebja. Komisija je doslej odobrila 67 členov od skupnih 93. Stiki deželnih odbornikov v Rimu V preteklih dneh je imel odbornik za industrijo Marpillero vrsto stikov v Rimu v zvezi z važnimi vprašanji naše dežele. Predvčerajšnjim se je sestal z obrambnim ministrom Tremellonijem, s katerim je izčrpno razpravljal o vojaških služnostih v deželi. Marpillero se je sestal tudi z opolnomočenim svetnikom ANMI ter imel razgovore na glavnem ravnateljstvu IMI Odbornik za krajevne ustanove Vi-cario pa je imel predvčerajšnjim razgovore na predsedstvu ministr skega sveta in v ministrstvu za notranje zadeve o vprašanjih, povezanih z njegovim odborništvom. Boj proti hrupu V zvezi s poletno kampanjo proti cestnemu hrupu so mestni redarji od julija do konca septembra naložili 22 glob lastnikom motornih vozil, ki niso imeli na svojih vozilih nameščenih naprav za dušenje hrupa, kot jih določa člen 47 cestnega zakonika, ter 147 glob zaradi hrupa, ki je prepovedan na osnovi člena 112 omenjenega zakonika. 5 Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 9. uri sprejel na poslovilni obisk vojaškega poveljnika Trsta gen. Montuja, ki odhaja na novo službeno mesto. Ob 11.30 pa je sprejel na poslovilni obisk dr. Ciprianija, ki zapušča mesto ravnatelja Banca d’Italia, in novega ravnatelja banke dr. Sartorija. S ponovnim zasedanjem pokrajinskega sveta se je obnovilo tudi delo stalnih svetovalskih komisij. Na zadnji seji komisije za splošne zadeve in osebje tržaške pokrajine, je predsednik dr. Savona podal obširen pregled o vprašanju cestnih in železniških infrastruktur v tržaškim pristanišču v zvezi z nedavnim sestankom, ki ga je sklical župan Spaccini za pripravo petletnega načrta. Med vprašanji, ki jih je obravnaval, se je predsednik Savona zadržal na šestih osnovnih točkah in sicer na dograditvi pomola VII vključno z infrastrukturami v okviru novega pristanišča, na razširitvi področja EPIT in namestitvi tovarne «Grandi Motori» v okviru industrijskega pristanišča, pri gradnji dvižne ceste, da se razbremeni staro pristanišče, pri odstranitvi tramvajske proge in razširitvi Mi-ramarskega drevoreda do Barko-velj In končno pri odstranitvi železniškega tira vzdolž obale kot posledico kasnejše dograditve krožnega predora ter pri načrtu za podzemsko železnico, tudi v zvezi z raznimi njenimi povezavami s trbi-ško cesto 202, ki naj bi postala Sindikal 'Kalne vesti I.Jtee sindikatov oblačilne .iljtee Pina Tomaselli in De te rin?rruce Gluho Desenibus vstvu skupno s predstavniki ^aia Podjetja Belfe Export ititertnij^dprefekta dr. Mellara, lUnkfliJJ8 Pokrajine dr. Savono st!9 za j, oarja deželnega odborm-C&redo™ dr' Callegarija Vsem Vev hudi položaj 85 de- Suspednrt!',a' ki so že dolgJ N-teJo ln Busollni, Ul. p. Kevoliella 41: Plz-zul-Cignola, Korzo Itaha 14; Prendi-ni. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. LOTERIJA BARI 78 89 90 2 61 CAGLIARI 61 87 77 37 26 FIRENCE 7 18 1 2 67 GENOVA 45 79 39 40 81 MILAN 53 44 7 11 25 NEAPELJ 73 16 38 47 28 PALERMO 45 33 82 89 2 RIM 40 62 64 63 51 TURIN 90 89 54 41 68 BENETKE 86 40 ENALOTTO 38 11 28 2 2 1 X X 2 X X 2 2 1 2 Kvote: 12 točk — 5.534 000 Ur, 11 točk — 230.500 lir, 10 točk — 22.600 lir. Darovi in prispevki Prof. Andrej Budal daruje 5000 lir za Dijaško matico. Ob 10. obletnici smrti Marija Sile darujeta hčerki 2000 Mr za Dijaško matico TRŽAŠKA KNJIGARNA mi « Ul. iv. FruiičlAkn Zli IcU-luu VU792 Novost: Cehov: NOVELE Ur 500 Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA JUBILEJNE SEZONE 1967-68 Ivo Bmčič •P (Drama v treh dejanjih) Režija: BRANKO GOMBAČ Kostumograf: Alenka Bartlova Scenograf: arch. Sveta Jovanovič Jutri, 29. oktobra ob 16. uri (okoUški abonma) AVTOBUSI ZA OKOLIŠKI ABONMA štev. 1 ob 14.30 uri Repentabor ob 14.35 » VeUki Repen Briščiki Salež Sempolaj Kontovel ob 14.40 ob 14.50 ob 15.00 ob 15.15 štev. 2 ob 15.10 url Nabrežina ob 15.20 v> Sv. Križ Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-1968 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. GLASBENA MATICA priredi v torek, 31. t. m. ob 21. uri v Kulturnem domu koncert mestnega orkestra iz Dubrovnika Dirigent ANTON NANUT Solista ALBERT KOCSIS (violinist iz Budimpešte) in PIE-TRO CAVALIERO (klarinet) s Krožek KASTA pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar ln se bo vršil novembra In decembra. Vpisovanje od 23. oktobra dalje od 18. do 19. ure v Tržaški knjigami. Gledališča Verdi Abonenti za red A za novo operno sezono lahko takoj prevzamejo abonmajske izkaznice pri blagajni gledališča Verdi. Blagajna pa je še na razpolago vsem tistim, ki bi še želeli zaprositi za nove abonmaje ali pa tudi za vsa pojasnila v zvezi z novo o-perno sezono, ki se bo začela 9. nov. z gala predstavo Verdijeve opere «Fal-staffu. Teatro Stablle Danes ob 20.30 se začne dramska sezona 1967-68 gledališča Teatro Stabi-le z Goldonijevo komedijo «Lažnivec» v režiji Gianfranca De Bosia in z Giullom Bosettijem v glavni vlogi. Pri centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti se nadaljuje prodaja in rezervacija še razpoložljivih vstopnic. Nazionale 14.00 17 45 21.30 «1! dottor Zivagon Omar Shariff. Rod Steiger, Julie Christin. Excelstor 15.30 «C'era una volta* — Technicolor. Franscope. Sophia Loren. Omar Sharif, George Wilson, Dolores Del Rio. Režija Carlo Pon-ti. Fenice 15,30 «Agente 007 si vive solo due volte« Technicolor. Panavision. Sean Connery. Eden 16.30 «Due per la strada« Panavision color de !ux. Audrey Hepburn, Albert Finney. Režija Stan-ley Donen Grattacielo 16.00 «Un italiano m A-mer;ca» Technitolorscope. Alberto Sordi, Vittorio De Sica. Kil/ I Ulil H --,,11 i-friiitau, štev i(l) 16.00 «Lo scatenato« Technicolor. Vittorio Gassman. Martha Hyer, Gi! la Golan; režija Franco Indovina. Alabarda 16.30 «La grande sfida a Scotland Yard» Technicolor. Steviart Granger, Brigitte Horney. Prepovedano mladim pod 14 letom. Fiiodrammatico 16.uo «E divenne il piu spietato bandito del sud« VVe-stern. Technicolorscope. Peter Lee, Lavvrence, Gloria M-lland. Moderno 16.00 «Matthelm... non per-dona« Technicolor. Dean Martine. Alm Margareth. Cristallo 16.00 «La ragazza e il generale« Technicolor. Virna Lisi, Kod Steiger. Capitol 16.00 »Bella d: giorno« lerh-nicolor Catherine Deneuve. Jean Sorel. Prepovedano mladini pod 18 letom. Garibaldi 16.30 «lrma la dolce« Tech. nicolor. Prepovedano mladim ood 18. letom. Aurora 16.00 «Eldorado» Technicolor. Impero 15.30 »La bisbetica domata« Technicolor. E. Taylor, Robert Burton. Astoria 16.00 «Arabesque» Technicolor. Sophia Loren, Gregory Pečk Astra 15 30 «My fair lady» Technicolor. Vittorio Veneto 16.00 «Alfie» Technl. colorscope. Michael Caine, Julia Fo-ster, Shelly VVInter. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 »La tortura detla freeda de. Sioux in guerra« Technicolor Klasični indijanski film. Rod Steiger, Santa Montiel. Abbazla 16,00 »Non faccio la guerra faccio 1’amore« Čudovit romantičen technicolor. Catherine Spaak. Filip 28. oktobra 1W JUGOSLOVANSKI USPEH NA ČEŠKOSLOVAŠKEM V Novem Boru bodo danes imeli veliko svečanost Tri jugoslovanska podjetja so zgradilo največjo tovarno stekla v Evropi - Zadovoljstvo na obeh straneh in naročila za nove gradnje PRAGA, 27. — V Novem Boru, manjšem mestu severne češkoslovaške, bodo jutri imeli velik praznik : predstavniki jugoslovanskega biroja »Union Engineering* bodo izročili ključe predstavnikom češkega podjetja, naročnika velikih del za gradnjo nove tovarne stekla, ki so jo zgradili Jugoslovani. Gre za največjo tovarno stekla v Evropi, za katero so načrte izdelali jugoslovanski strokovnjaki iz že omenjenega biroja, zgradili pa strokovnjaki, tehniki in delavci treh jugoslovanskih podjetij. Tovarna je bila zgrajena v samih 26 mesecih in dva meseca pred dogovorjenim rokom. Gre za posloven uspeh, ki hkrati pomeni jugoslovanski prodor na češkoslovaško tržišče. Doslej smo mogli že večkrat zabeležiti uspehe jugoslovanskih podjetij v številnih deželah na Bližnjem vzhodu, v Afriki, tudi v Indiji, celo v Zahodni Nemčiji. Gradnja največje tovarne stekla v Evropi, ki so jo dokončali te dni v Novem Boru na Češkoslovaškem, pa je prvi večji objekt, ki so se ga lotili jugoslovanski strokovnjaki na Češkoslovaškem in v deželah vzhodne Evrope nasploh. Ta uspeh je še toliko pomembnejši, ker se je del lotil biro «Union Engineering*, ki je bil ustanovljen šele pred štirimi leti. Gre za nekakšno poslovno združenje za načrtovanje in izvajanje del v tujini, ki zbira okoli sebe vsa ustrezna jugoslovanska podjetja. Ta biro je za dela na velikem objektu v Novem Boru angažiral beograjski podjetnik «Trudbenik» in »Rad* ter zagrebško podjetje «Monter». Gradnja tovarne na Češkoslovaškem prav gotovo ni majhna stvar, kajti gre za podjetje, ki je stalo 14 milijonov dolarjev V 26 mesecih so jugoslovanski načrtovalci in graditelji postavili tovarno stekla v državi, ki ima zelo dolgo tradicijo na tem področju. Tovarna v Novem Boru bo na leto proizvedla okoli 4000 ton dekorativnega stekla. Ne gre samo za tovarno, pač pa za nekakšen tovarniški kompleks, ki sestoji iz 42 raznih gradbenih objektov. Seveda je tu največ industrijskih objektov, vendar so jugoslovanska podjetja zgradila tudi upravno poslopje, dva hotela, restavracijo in številna druga stranska dela, kot n.pr. ceste, železniške proge in druge manjše objekte. Pn vsem tem je še najbolj značilno to, da so jugoslovanski gradbeniki zaključili dela dva meseca pred rokom. Ko so direktorja beograjskega poslovnega združenja Milorada Rakočeviča vprašali, kako je bilo to možno, je rekel, da so pravočasno začeli z organiziranim delom, že 25. avgusta 1965. leta se je začela gradnja, bolje povedano so se tedaj začela pripravljalna dela, seveda z vso potrebno mehanizacijo, ki so jo z dokajšnjimi težavami pripeljali iz Jugoslavije. Ker so do konca jeseni 1965. leta opravili vsa pripravljalna dela, so se lanske spomladi mogli lotiti ostalih del z vso naglico Pri tem pa je direktor beograjskega poslovnega združenja posebej poudaril delovno disciplino ter pravočasno dobavljanje potrebnega materiala iz Jugoslavije, kjer ni bilo zastojev. Z druge strani pa je jugoslovanski strokovnjak pohvalil češkoslovaške poslovne partnerie. Ki so nudili jugoslovanskim poslovnim partnerjem vse možnosti, tako da tudi s strani naročnika ni bilo zastojev niti težav. Inž. Rakočevič je tudi dodal, da je češkoslovaško ministrstvo za lahko industrijo storilo vse, da bi jugoslovanski graditelji ne zamudili niti enega dneva na račun morebitnih domačih težav ali zavlačevanj. Seveda so češkoslovaški poslovni in uradni krogi skrbeli za to tudi iz lastnih interesov, ker se jim je mudilo, da bi tovarna bila pravočasno nared. Predstavnik češkoslovaškega podjetja, ki je finansiralo gradnjo nove tovarne, je v zvezi s tem izjavil: Gradnja nove lovarne je bila dolgoletna želja steklarjev Novega Bora. To pa ne le zaradi stare tradicije, najstarejše v Evropi, pač pa tudi zaradi nadaljnjega razvoja, modernizacije in ustvarjanja boljših delovnih pogojev v naši steklarski industriji. Predvsem pa tudi zaradi potreb, da bi mogli zadovoljiti vsem velikim zahtevam domačega in tujega tržišča. Da je šlo za pomembno delo in za zanimivo sodelovanje, priča tudi pozornost, ki jo je češkoslovaški tisk posvečal napredovanju del pri gradnji tovarne. Češkoslovaški tisk je sproti hvalil potek dela, hkrati pa so češkoslovaški časopisi pohvalili tovrstne sodelovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško in pozdravili nov posel, Ki ga je isto jugoslovansko poslovno združenje te dni sklenilo na Češkoslovaškem Beograjsko poslovno združenje je namreč že začelo graditi v kraju Teplice Ratenica novo tovarno za izdelovanje ravnega stekla, tovarno, katere gradbena dela bodo stala deset milijonov dolarjev. Kaže, da so se jugoslovanski gradbeniki na svojem prvem velikem delu močno izkazali, kajti že sedaj se beograjskemu poslovnemu združenju ponuja nadaljnje novo delo, bolje povedano več velikih del, gradnja več industrij skih objektov na Češkoslovaškem. Seveda nastajajo pri tem tudi določeni problemi, na primer problem plačevanja, kajti zainteresiranim podjetjem se prepušča rešitev problema plačevanja v smislu tako imenovanih vezanih poslov. Kaže pa, da se jugoslovansko poslovno združenje ne bo ustavilo pred temi težavami. zelo dobro siužili. Po računih, ki so bili le delno objavljeni, so jugoslovanski strokovnjaki tudi osebno zelo dobro služili. Skozi gradbišče v Novem Boru je šlo dva tisoč jugoslovanskih inženirjev, tehnikov in delavcev, ki so se na eni strani močno zavzeli, da bi nalogo pravočasno izpeljali, na drugi strani pa so v povprečju Ob koncu še kratka ugotovitev: Nekje v začetku smo omenili, da ima mestece Novi Bor staro tra dicijo v steklarski industriji. Za nimivo je, da se je pri gradnji novega steklarskega podjetja izkazalo jugoslovansko podjetje, ne pa kako domače. S tem bi hoteli poudariti, kako naglo se je razvila jugoslovanska tehnika, da se je mogla uveljaviti tudi v deželi s tako staro industrijsko tradicijo. PRED ZAKLJUČKOM «EXP0 67» • : r f§ Bodo razstavo še podaljšali? Uspeh prireditve je sicer velik, toda kdo bo kril finančne primanjkljaje? Jesenski večer na Sinji obali (Foto M. Magajna) VLOGA IN POMEN ZAVODA ZA INDUSTRIJSKO OBNOVO Od jeklarske in mehanske industrije do bančništva in raziskovalnih del Konec lanskega leta je v podjetjih grupe IRI delalo 290 tisoč ljudi (Industrijsko poročilo) V prejšnjih sestavkih smo si ogledali, kakšne so vloge in kakšen je ustroj Zavoda za industrijsko obnovo IRI, ter se pomudili zlasti ob njegovi organizaciji na področju ladjedelništva, ki se pravkar preobrazuje v skladu z znanim načrtom Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE. Drugo področje, ki pobliže zanima Trst in deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino, je seveda področ- je pomorskih zvez; v tej zvezi je treba omeniti, da se je dohodek za storjene usluge v okviru grupe Finmare v letu 1966 povečal za 10,7 odst. v primerjavi z letom 1965, kar predstavlja napredek, ki je znatno nad povprečjem iz zadnjih petih let, in sicer bodisi v potniškem, kakor tudi v blagovnem prometu. Oglejmo si zdaj na sledeči razpredelnici nekoliko podrobneje razčlenjen razvoj storitev v pomorskem prometu v zadnjih dveh letih: KOSMATI DOHODEK (v milijonih lir) Družbe Potniški promet Blagovni promet Skupaj ITALIA 1965 28.776 10.614 39.390 1966 33.515 11.878 45.393 Razlika % + 16,5 + 11,9 + 15,2 LLOYD TRIESTINO 1965 14.351 19.455 33.806 1966 14.924 22.613 37.537 Razlika % +4,0 + 16,2 + 11,0 ADRIATICA 1965 5.769 4.549 10.318 1966 5.952 4.338 10.290 Razlika % + 3,2 -4,6 -0,3 TIRRENIA 1965 7.487 2.989 10.476 1966 7.752 3.051 10.803 Razlika % +3,5 +2,1 +3,1 Skupna vrednost dohodkov 1965 56.383 37.607 93990 1966 62.143 41.880 104.023 Razlika % + 10,2 + 11,4 + 10,7 V istem času pa so ladje grupe prepeljale še naslednje šte- vilo avtomobilov: 1965 1966 Razlika o/o LLOYD TRIESTINO 3.975 4.188 + 5,4 ITALIA 1.530 1.428 -6,7 ADRIATICA 15.321 18.314 + 19,5 TIRRENIA (a) 85.561 90.285 + 5,5 a) podatek ne obsega prometa ] na lokalnih progah ob Sardiniji. Na teh progah so ladje v letu 1965 prepeljale 25.666, v letu 1966 oa 77.293 vozil. Ko smo si tako ogledali razvoj dejavnosti Zavoda za industrijsko obnovo na tistih področjih, ki so v najtesnejši povezavi z našo deželo in z njeno gospodarsko bodočnostjo. naj se nekoliko pomudimo še ob splošnem razvoju prizade-vani IRI v letu 1966. Tudi v tem razdobju je skupna vrednost njegovih investicij v industrijske o-brate presegla 500 milijard, in to kliub dejstvu, da so bili med tem uresničeni obsežni načrti, ki si jih te zavod Dostavil v začetku tega desetletja za razvoj lastnega železarstva. cementne industrije in področja pomorskih prevozov. Med največjimi posegi v železarstvu je treba predvsem omeniti dokončno realizacijo najvažnejših obratov v železarskih središčih v Tarantu in Bagnaliju, ki so opremljeni za obratovanje po popolnem proizvodnem ciklusu; dalje je treba omeniti novo tovarno za izdelovanje cevi v Piom-binu, medtem ko se v obratih Temi in Dalmine nadaljujejo dela za njuno tehnično modernizacijo. Na področju mehanske industrije je grupa lani namenila večji del investicij predvsem družbi Alfa Romeo, družbi Societh Italia-na Telecomunicazioni Siemens, oddelku za gradnjo vesoljskih naprav, ki deluje pri družbi TMAM Aerfer, družbi OTO Melara, in končno oddelku za telekomunikacije pri družbi Selenia. Na področju cestnih zvez so v letu 1966 izročili prometu 283 km novih avto cest, tako da je skupna dolžina avtocestne mreže dosegla 1.382 km, kar predstavlja približno dve tretjini celotne cestne mreže, ki Jo upravlja grupa IRI. Na področju telefonske in drugih telekomunikaci iških zvez je treba omeniti zlasti razširitev medkrajevnih omrežij, nadaljnji razvoj teleselekoijske službe in o krepitev mestnih omrežij. Z inve sticijami, predvidenimi za pod ročje letalskega prometa, so na kupili nekaj novih letal za rtruž bo Alitalia in za družbe, ki jih IRI nadzoruje, poleg tega pa so okrepili, modernizirali ter izpo- polnili pristajališča ter druge fiksne naprave na raznih letališčih. Na področju radia in televizije so v letu 1966 raztegnili drugi televizijski program na 85 odst. vsega italijanskega prebivalstva, tako da je grupa na tem področju dejansko storila še več, kakor bi morala v smislu pogodbe, ki Jo je v tej zvezi svoj čas podpisala z državo V prihodnjih letih se bo vrednost naložb grupe še znatno povečala, in to bodisi v zvezi z novimi pobudami, za katera se je grupa že odločila in med katerimi zavzema posebno vidno mesto pobuda Alfa Sud, bodisi v okviru novih načrtov, ki se nanašajo zlasti na Jug države, in ki jih gru-ga namerava uresničiti v okviru vsedržavnega načrta za socialni in gospodarski razvoi. PROIZVODNJA PRODAJA NAROČILA V letu 1966 je grupa IRI prodala za 2.023 milijard lir blaga in storitev, kar predstavlja napredek za 211 milijard ali, v relativni vrednosti, za skoraj 12 odst. več v primerjavi z letom 1965. Ta uspeh je toliko bolj pomem- ben, ker so ostale v glavnem prodajne cene in tarife v tem letu tako na posameznih področjih, kakor tudi v splošnem povprečju, razmeroma stalne. Napredek so zaznamovala praktično vsa področja v grupe, čeprav so se nekatera v tem pogledu izkazala bolje od drugih. Približno ena tretjina vsega zabeleženega napredka je nastala v železarskih obratih, ki so lani sami prodali za 647 milijard lir blaga in storitev, to je dobro polovico prodane proizvodnje celotne grupe. Proizvodnja v železarskih obratih je namreč lani dosegla 5,9 milijona ton surovega železa ( + 15.2 odst. v primerjavi z letom 1965) in 8,2 milijona ton jekla (+9.6 odst.), medtem ko so se med končnimi izdelki lani najbolje izkazali hladno in vroče valjani proizvodi. Mehanski obrabi grupe so v lanskem letu prodali za 346 milijard lir izdelkov: na področju avtomobilskih konstrukcij je vrednost prodanih izdelkov presegla 125 milijard, predvsem zaradi večjih prodaj družbe Alfa Romeo, katera je razširila svoj vpliv zlasti na italijanskem tržišču. Skupno število novih vozil te milanske družbe, ki so jih državljani kupili in registrirali, se je lani povečalo za 17 odst. Večje povpraševanje po izdelkih mehanske industrije IRI je lani ugodno vplivalo ne le na razvoj prodaj, ampak še bolj na obseg novih naročil, ki so se v primerjavi z letom 1965 povečala kar za 22 odst. Tudi skupna vrednost prodanih izdelkov in storitev ladjedelniških obratov iz grupe IRI je lani doživela ugoden razvoj (+31,5 odst.). V okviru storitev, ki jih domačemu tržišču nudijo obrati Zavoda za industrijsko obnovo, se je lani povečal zlasti dohodek telefonske in telekomunikacijske službe, in sicer Je napredek v primerjavi s prejšnjim letom znašal 13.2 odst., tako da Je skupen dohodek omenjenih področij dosegel 327 milijard Ur. Dohodek družbe Alitalia je lani narastel za 14 odst. ter je dosegel 157 milijard lir. Posebno ugodno Je bilo poslovanje na progah, ki vodijo čez Severni Atlantik, na katerih Je Alitalia lani v večji meri kakor konkurenčne družbe povečala prevozno aktivnost s tem. da Je ponudila potnikom znatno večje število mest, pri tem pa je vseeno dosegla zadovoljivo razmerje med številom ponujenih in številom dejansko zasedenih mest na letalih Dohodek od storitev na avto cestah je lani znašal 44 milijard lir, kar predstavlja napredek za 20 odst. v primerjavi z letom 1965. Promet na omrežju se je namreč povečal v povprečju za 11 odst. in sicer je to rezultanta za 8,8 odst. povečanega potniškega in za 16,5 odst. povečanega blagovnega prometa. Dohodek RAI se je brez kvote, ki pripada državi, povečal za 11 odst. v primerjavi z letom 1965, ter je dosegel - 96 milijard lir. Konec leta je število naročnikov na radijske usluge doseglo 11 milijonov enot, med naročniki pa jih je bilo približno 7 milijonov naročenih tudi na televizijske usluge. IZVOZ Predelovalni industrijski obrati grupe so v lanskem letu izvozili v tujino za 267 milijard lir proizvodov, ter tako za 9,5 odst. prekoračili vrednost izvoza iz leta 1965, ki je že predstavljala rekorden dosežek. Delež izvoza na skupni vrednosti prodanih izdelkov in storitev je ostal skoraj nespremenjen v primerjavi s prejšnjim letom: rahlemu nazadovanju v izvozu železarskih izdelkov je namreč nasprotno ustreglo znatno izboljšanje v izvozu z drugih področij. V tem pogledu so se lani posebno dobro izkazali obrati, ki delujejo v okviru Fin-meccanice, ki so prodali v tujino za 20 odst. več izdelkov kakor v prejšnjem letu; prav tako so se dobro izkazala podjetja, ki poslujejo v okviru Societa Italiana Telecomunicazioni Siemens. Ugoden razvoj so lani zabeležili tudi kar se tiče obsega novih naročil iz tujine: obrati mehanske industrije so namreč lani prejeli od zunaj (brez naročil s strani Atlantske zveze) naročil za skupno vrednost 119 milijard lir, kar predstavlja napredek za 43 odst. v primerjavi z letom 1965 in kar za 102 odst. v primerjavi z letom 1964. Najbolj ugoden razvoj so lani v tem pogledu zabeležili obrati, ki se ukvarjajo z elektroniko, aeronavtiko in elektromehanlko. BANČNIŠTVO Naložbe treh bank državnega pomena — Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano in Ban-co di Roma — so se lansko leto povečale za 18 odst., same banke pa so v okviru svojih pasivnih operacij nabrale na tržišču 13 odst. več denarnih sredstev kakor prejšnje leto. Količnik med vrednostjo naložb in vrednostjo vlog se je dvignil z 61,3 odst. konec 1965 na 62,4 odst. konec 1966. leta, medtem ko se Je ta količnik pri bankah izven grupe v istem času zmanjšal z 51.8 na 50,9 odst. ZAPOSLENOST Konec 1966. leta je delalo v sklopu grupe IRI 290.000 ljudi in sicer je bilo to število za 2700 enot višje od števila, ki je veljalo za leto 1965.. Približno 173 tisoč ljudi je delalo na področju predelovalne industrije, 84.000 v podjetjih, ki proizvajajo storitve, 32.000 v bankah in nekaj nad 1000 pri Samem Zavodu in posameznih njegovih finančnih družbah. Skupna vrednost plač in mezd ter socialnih dajatev, ki jih je izplačala grupa v letu 1966, je dosegla 844 milijard lir, od tega 385 milijard v okviru predelovalne industrije, 459 milijard v okviru storitvenih dejavnosti in bankah. Povprečni letni strošek na vsakega zaposlenega je lansko leto dosegel približno 3 milijone lir. FINANČNE POTREBE IN NJIHOVO KRITJE Skupen obseg finančnih sredstev, ki so jih v 'letu 1966 potrebovala podjetja v grupi IRI. je znašal 596 milijard lir. Približno 30 odst. te potrebe so podjetja pokrila iz lastnih finančnih razpoložljivosti. Okoli štiri petine preostale potrebe so podjetja skrila s tem, da so lansirala na domačem tržišču ustrezna posojila, zadnjo petino pa je prispeval sam Zavod za industrijsko obnovo. Glede na to, da je bil delež finansiranja s pomočjo notranjih sredstev lani le malo večji od deleža, ki so ga zabeležili na tem področju v letu 1965, medtem ko se je dotok denarnih sred-tev od izterjanih kreditov pri državi in Finmare, za razliko^ od prejšnjega leta lani močno znižal, se je IRI v letu 1966 morala zateči v širšem obsegu kakor sicer k finančnemu tržišču. Finančne potrebe same ustanove so v lanskem letu dosegle 143 milijard lir, medtem ko so znašale leto poprej 151 milijard. Vse omenjene potrebe je IRI pokrila s tem, da Je najela vrsto posojil na tržišču, kajti- v tem letu je zmanjkala tudi predvidena dotacija iz državne zakladnice. 0TTAWA, 27. — V nedeljo zvečer bi morali zaključiti letošnjo. svetovno razstavo «Expo 67» v j Montrealu v Kanadi. Zaključne svečanosti bi moral opraviti ge-1 neralni guverner ob prisotnosti predstavnikov drugih kanadskih oblasti. Sedaj pa se vprašanje za ključka razstave ponovno postavlja, kajti proučuje se zamisel, ali bi ne bilo umestno to tako uspelo prireditev podaljšati morda jo celo spremeniti v nekakšno stalno ustanovo. K tem zaključkom silijo tudi nekateri elementi v zvezi z dobro voljo posameznih držav, ki so pri tej razstavi sodelovale. Doslej se je namreč javilo že več držav ter mednarodnih in tudi zasebnih ustanov, ki so pripravljene odstopiti svoje paviljone občinski upravi v Montrealu, da bi ta ohranila razstavo v sedanji ali kaki drugi primerni obliki. Tako je občinska uprava v Montrealu prišla že do 35 paviljonov. Kot zadnja se je v tem smislu izrekla tu3i Italija, ki tudi odstopa svoj paviljon. Vtem ko se v določenih kanadskih krogih navdušujejo nad to zamislijo, se v drugih krogih sprašujejo, kdo bo kril stroške vzdrževanja in organiziranja razstave. Po določenih še ne dokončnih računih znaša deficit «Expo 67» o-kroglih 200 milijonov dolarjev. To se sicer zdi čudno, saj so pred nedavnim govorili tudi o izrednem finančnem uspehu «Expo 67». Pri tem so ugotavljali, da je ta razstava tudi finančno bolje uspela kot newyorška, ter da je razstavo v Montrealu obiskalo 49 milijonov ljudi, medtem ko jih je newyorška razstava imela več kot za polovico manj. Toda ne glede na to, je deficit velik. Zvezna kanadska vlada je organizatorjem razstave, posredno občini v Montrealu, nudila posojilo. Pokrajina Quebec bi morala dobiti od Ottavve približno 75 milijonov dolarjev, Montreal sam pa bi moral dobiti 25 milijonov dolarjev. Kakor vidimo, gre za velike vsote in zato si je težko zamisliti, da bi kakršen koli gospodarstvenik pristal na nadaljevanje razstave, pa čeprav v kaki drugi obliki. Z druge strani pa je težko računati, da bi Montreal v prihodnjih treh letih mogel kriti ves primanjkljaj in si hkrati naprtiti breme za nadaljnje vzdrževanje razstave, ki je sicer uspela, ki pa hkrati predstavlja tolikšno finančno breme. Računajo, da bi v prihodnje razstava mogla pritegniti kvečjemu 20 milijonov obiskovalcev na leto. Toda to je vendarle premalo, saj smo ugotovili, da tudi 49 milijonov obiskovalcev v šestih mesecih ni moglo kriti vseh stroškov. Zemljo 21 fotografij, ki so bile prvi fotografski posnetki planeta Marsa posneti ne z Zemlje, ampak z razmeroma majhne razdalje. Nato je ameriška sonda nadaljevala pot po vesolju in bila vedno tako daleč od Zemlje, da njeni sig; nali niso prispeli do opazovališe na Zemlji. Med svojim kroženjem po vesolju se je «Mariner 4» sedaj ponovno vrnil v bližino Zemlje in sicer na razdaljo kakih W milijonov kilometrov. Pravzaprav je Mariner 4» prenehal z oddajanjem svojih signalov, ko je bil na razdalji 307 milijonov kilometrov od Zemlje. Sedaj, ko je prišel spet v našo bližino, je, kot smo rekli opravil svojo zadnjo nalogo, n*' kar bodo z Zemlje prekinili z njim vsak stik. IZ UMETNOSTNIH GALERU Zadnji obisk sonde Mariner 4 PASADENA, 27. — Ameriška vesoljska sonda «Mariner 4», ki so jo izstrelili 28. novembra 1964 v smeri Marsa, da bi fotografirala to nebesno telo, je včeraj posredovala strokovnjakom «Jet Propul-sion Laboratory» v Pasadeni fotografijo, ki jo je bila njena fotografska naprava posnela 14. julija 1965, to se pravi pred 27 meseci, ko je drvela na razdalji 17.000 km od Marsa. Tedaj je »Mariner 4» poslal na Oscar Bardi pri Russu Oscar Bardi, ki razstavlja v 0®' leriji Russo, nam je že znan r svojih slikah v olju in akvareli v katerih izstopa natančno izrif; na narava, kot je to bilo obioot no v slikarstvu pred prvo sveto* no vojno. Navzel pa se je teS načina že tedaj, ko sta ga P°uCft vala na nemški realki v Trs1 znani portretist Parin in po osje ni obrisov sloveči Bruno Croa^j Nato je v tej smeri nadaljevr slikarsko izobrazbo na akade^ v Miinchnu. Moral pa je B°{-, prenehati s slikanjem v najlep-^ letih mladosti, ko si je kot šen športnik, veslač in skok*? pri skoku v vodo nakopal doW trajno okvaro na očesu. Vendj! je po letih spet nadaljeval s kanjem, seveda od tam, kjer P bil primoran odložiti čopiče- št Ta kratki uvod nam pravilno + vredni jasni odmeve umetnosti predi nih časov, ki so opazni v vtr ljubezni do vernega podajanja F sameznosti gledanega sveta. Je L to prenašanje vsakdanje ojcol’ podrejeno izbranemu iskanju ' potno najučinkoviteje delujočim rezom narave, ki jih išče v krf\ ti obalnih mestec in uličic naW starega mesta. V akvarelih pd, ja to najprijetneje do veljave velikem listu s Tartinijevim SF menikom na piranskem trgu in ", v obokih rimskega amfiteatra tvi oo 11 enotlnilP.. Pulju, pa še v toploti svetlobe^. di zelenja počivajočih I rimskih izkopanin tržaškega ‘Z, darija, v slikah Ulice Donota pristana v Caorlah, ki ga P°'S| Ija tudi v olju. Med posledM srečamo največje podobe P° j di tihožitja z dobro opažaj pernato divjačino in slike cveV Vendar pa menimo, da so nfif, __i’ ______• ___ sJlfl I va najintinineje občutena olja manjših slikah, ki so tudi **+1 sko zelo sveža, ker ustvarjajo jem, da so nastala na kraju mem brez prekinitve dela■ p omenimo le nekaj takih P°d°~U se odlikujejo tudi po manjši °j menitvi s podrobnostmi, tako "U Ladjedelnica San Giusto, I ■ rtt na Poreč, Ulica si>etega na z značilno cerkvico, ladja v popravilu, stara luka jj chetta in v zimski mrak lesene hiše gorske vasi Sapr MILKO BAM®*C ........................................................>•■>■■•■......Hilli.............III,............................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izpeljali boste neko nalogo in zadoščenje bo veliko. Iskreno priznajte, da niste imeli prav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne raz burjajte se zaradi uspeha, ki ga je imel vaš tekmec Ohranite pravilno razmerje do ljubljene osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S pozornostjo sledite dogajanjem okoli vas. Izberite sebi primerno družbo. RAK (od 23.6 do 22.7.) Popoln uspeh pri delu, tako da ne bo težav. Neki sorodnik se zanima za va še družinske razmere LEV (od 23.7 do 22 8.) Besedni spor z ljudmi, s katerinv prihajate v poslovne stike V družini prijetno razpoloženje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pozi j tivni rezultati sicer slabo začetega ■ dela Prvi vtisi ne hodo najboljši, ko se boste z nekom srečali. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Naleteli boste na težave, ki pa vam ne smejo vzeti poguma. Čustvenih težav ne razkrivajte drugim. ŠKORPIJON (.od 24.10. do 22.11.) Omejite svoje dejavnosti na najnujnejše. Privoščite si malo počitka. Razburjenje v družini. STRELEC (od 23.10 do 20.12.) Skrbite zase in za svojce in pustite tuje zadevščine ob strani. Pazite na svoje obnašanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite preveč površni, ko sklepate zahtevne posle. Preveč upanja vla gate v zadevo, ki ne bo privedla nikamor. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč navdušeni boste nad prvimi uspehi. Znalo bi se kai skaziti. Neznaten nesporazum. RIBI (od 202. do 20.3.) Dobili boste potrdilo, da so bile vaše ideje pravilne. Razprava, ki ne bo privedla nikamor. RAZISKOVANJE V letu 1966 se je grupa IRI močno angažirala na področju raziskovanj in sicer bodisi z organizacijskega kakor tudi, in to predvsem, pri definiranju novih pobud v okviru predelovalne industrije. Posebno omembo zasluži v tem pogledu ustanovitev družb ASGEN in Ansaldo Meccanioo Nucleare, ki predstavljata primer gospodarske politike, za katero sta v sedanji fazi industrijskega razvoja, iskanje zunanjih sodelavcev in mobilizacija notranjih moči pri pospeševanju tehničnega razvoja v okviru grupe komplementarni in hkrati neobhodno potrebni dejavnosti. Obe družbi sta namreč odkupih nekaj licenc od družbe General Electric, poleg tega pa Je IRI pripravila vse potrebno za to, da se novi tehnološki postopki in dosežki, do katerih po prišla ameriška družba, avtomatično prenesejo tudi v proizvodni proces obeh domačih družb. Poleg tega Je tu treba omeniti, da se v kraju Castel Romano pospešeno gradi nov sedež raziskovalnega središča Centro Speri-mentale Metallurglco, ki bo postal osnovni Instrument za tehnično obnavljanje italijanske železarske Industrije, medtem ko bo organizacija CSEI T pospešila svojo dejavnost na področju telekomunikacij v svojem novem sedežu v Turinu. Na področju tehničnega in znanstvenega raziskovanja Je lansko leto delovalo v okviru grupe IRI 2765 tehnikov, medtem ko jih je štela grupa leto poprej 2428. Strošek tega področja dela je znašal 19 milijard, medtem ko je v prejšnjem letu ta postavka izkazovala izdatek 16 milijard. I mami SOBOTA, 28. OKTOBRA 1967 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Kulturni odmevi -12.25 Za vsakogai nekaj 13.30 Semenj plošče - 14.45 Clark in Fontana -15.00 Glasbena oddaja za mladino 16.00 Avtoradio 16.20 Operetne melodije - 16.45 Glasba za transi-stornik - 17.20 Dialog 17.30 The Medallion piano quartet • 17.40 Glasbeno tekmovanje: Tisočak -13.53 Radijske kronike - 15.10 Italijanske pesmi 16.00 Program za mladino - 17.32 Veliki pevci ■ 18.05 Znanstvena oddaja 18.15 Glasbeni spored 19.35 Luna park 20.20 Ne streljaj na pevca - 20.50 Oddajali smo - 22.20 Ital. skladatelji. II. program stični napotki - 11.15 Kar p® , mače 12.00 Na današnji d®*1.1 12.10 Pesmi moje domovine-™ 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 ‘. pevke 13.30 Priporočajo vaih-i 14.05 Melodije 15 45 A. wald: Kako sem postai gosp°\» v svoji hiši 16.00 Vsak da*J7ji vas - 17.05 Gremo v kino Mi-Igramo beat! - 18.00 Aktualno?«): »Italijanski vtisi v slovenski književnosti* - 17.56 Zbor »Vasilij Mirk* • 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Veliki mojstri jazza -19.00 Ansambel Barbos 19.10 Družinski obzornik - 19.25 Kvartet Lesjak 20.00 Športna tribuna -20.45 Joss Baselli 21.00 Marodič: »Na koncu poti* - 21.20 Vabilo na ples. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Poje Brenda Lee - 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci -12.00 in 13.00 Glasba po željah -13.40 Revijski orkestri • 14.00 Popevke - 14.45 Polke in valčki -15.30 Mladinski klub 16.30 Izbrali ste - 17.40 Polke in valčki 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje G. Pettenati 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Dorelli, Donaggio, Fierro itd. • 9.07 Ital. plošče -10.05 Radijska šola 10.35 in 11.00 Ure glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkestei 9.40 Glas beni album 10.00 Kolesa in mo tor ji 10.15 Jazz 11.42 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba 13.00 Glasba, ki ugaja nam 14.00 Juke box - 15.15 Victor de Sabata - 16.05 Rapsodija 17.38 Najno vejše 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert 21.00 Grška lahka glasba 21 50 Plesna glasba. III. program 10.20 Webrove skladbe - 11.00 Velike interpretacije - 13.00 Mo zartove skladbe - 15.15 Schumannove skladbe ■ 15.30 Blacherjeva komorna opera Romeo in Julija -17.10 Honeggerjev mali koncert -17.20 Nemščina 17.45 Beethovnovi minueti 18.30 Izredna lahka glasba 18.45 Kulturne zanimivosti - 19.15 Koncert 20.30 Simf. koncert - 22.30 Enodejanka. Slovenija . 18.50J knjižnega trga 19.00 Lahko otroci! 19.15 Glasbene raz8‘^ 18.15 Pravkar prispelo - niče - 20.00 Javna mladinski «jl da ja - 21.30 Radio Koger^ t Oddaja za izseljence som v novi teden. Ital. televizija 17.30 Dnev^ 17.00 Giocagič __________ 17.45 Program za mladino - 'Vr Azijska reka Mekong 1®-den dni v parlamentu - 19.55 »KJ ni dnevnik in ital. kronike Dnevnik 21.00 Nagradno vanje Partitissima 22.15 in druge zanimivosti - 23.00 P1 nik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21 15 Court^ - ne’* 7.00, 8.00, 10.00, 13 00 15.00, 19.30 Poročila 7.25 Informativna od daja 8.08 Glasbena matineja 8.55 Radijska šola 9.25 Zabavna glasba 9.45 Skladbe za mladino 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turi- La pa ura delle botte. Jon^jjji «Delirio a due* 22 30 F ib11 sogna essere in due*. Jug. televizija a 9.40 in 14.50 TV v soli • V Vsako so Doto 17.55 ObzO^L* 18.15 Mladinska igra 19-1®,X& hod skozi čas 20.00 in 22.25 nik 20.40 Ljubezen oh Iju^fV humor oddaja 21.40 Nek*l^ vega. nekaj starega ■ 21.55 * ka — film. ^ PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA VLADNEGA KOMISARIATA Vrednost obmejne blagovne izmenjave dosegla v 9 mesecih 6,5 milijarde lir Iz Jugoslavije so tržaški trgovci uvozili zlasti živino, meso, konopljo, kože, sadje, povrtnino, seno, vino, mleko, mlečne izdelke; les in Ž Ti n nosf komisariata, Je dosegla vredni,,,,- ob°j?smerne blagovne izme-obmeinu^ Trstom in sosednimi ski področji na jugoslovan- v nnrfvJ 1)0 av’t°nomnem računu leta dfrvetib mesecih letošnjega nost S,^raj 6.5 milijarde lir. Vredna uvoženega in izvoženega blar pristni« podIagi katerega so na Sa uradu pri Banca d'Ita-tonm?^?al1 °dnosno obremenili av-Wh 2?10' Je bila v posamez- mesecih naslednja: Gibanje avtonomnega računa (v tisočih lir) fcnuar februar Marec April Maj Junij Julij Avgust SePtember Uvoz iz Izvoz v Jugoslavije Jugoslavijo 290.456 188.131 184.967 227.101 285.912 412.520 382.048 340.651 480.471 727.684 136.138 291.810 565.745 408.762 483.973 314.232 271.708 261.959 ,PeinihnC!st b!aga’ M so 8a iz ob- SSfcttiJFrJS (ki so »o priiv 165 milijonov lir tla «cnrSa ffvedli v maju) iz raču-toviu Ilre estere«, da bi zago-no h aJtonomnemu računu primer-blaea C? razpoložljivost. Vrednost s . Ja so ga v okviru avtonom- ■"•llllll istem času dosegla 3 milijarde 462 milijonov lir. Skupna vrednost obo. jesmeme blagovne menjave je po vsem tem dosegla skoraj 6 in pol milijarde lir (ah točneje 6 milijard 419 milijonov Ur). Kakor običajno, so tržaški trgovci uvozili iz sosedne republike zlasti mnogo živine, mesa, konoplje, kož, sadja, povrtnine, sena, slame, vina, mleka in mlečnih izdelkov, lesa in marmorja, v nasprotno smer pa so odpremili predvsem tehnično blago, papir, tiskarski material, električne gospodinjske stroje, plastične mase, gradbeni material, mehanske izdelke, orodje, stroje, vozila, nadomestne dele in pritikline, tekstil, izdelana oblačila, električni material, telefonske rekvizite, prevozne naprave, kemične proizvode ter druge industrijske proizvode. Promet na avtonomnem račimu je v lanskem letu (od januarja do vključno decembra) dosegel nekaj čez 10 milijard Ur: uvoz blaga iz Jugoslavije je namreč dosegel 4 miUjarde 184 miUjonov Ur, k čemur je treba dodati 947 miUjonov lir priliva iz «conto Ure esteren, vrednost blaga, ki so ga iz Trsta izvozih na sosedna jugoslovanska področja pa je dosegla 4 miUjarde 877 miUjonov Ur. Skupaj torej 10 milijard 8 miUjonov Ur, 31. decem. bra 1966 je znašala razpoložljivost na računu 451,5 milijona Ur. Zanimivo je, da so lani skoraj vsak mesec (razen avgusta marmor «conto lire esteren na avtonomni račun, te operacije so bile zdaj večje zdaj manjše: tako je znašal priliv v marcu skoraj 188 milijonov, v juniju nekaj čez 142 miUjonov itd. Najnižji priUv so zabeležili v septembru, ko so vnesli postavko 1 milijon 630 tisoč Ur. V letošnjem letu pa so samo v enem primeru (v maju) prenesli 165 milijonov Ur, sicer je bilo na avto-namnem računu vedno dovolj razpoložljivih sredstev. Prometna nesreča na Furlanski cesti Včeraj okrog poldne se je na Furlanski cesti bUzu stavbe štev. 5 pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila 14-letna Nadia Marti-nis iz Ul. Bonomea 113 in 15-letni Genesio Dionis iz Ul. S. Nazario 166 na Proseku. Martinisova je bUzu omenjene stavbe na zebrastem prehodu prečkala cesto, ko je v smeri proti svetilniku z avtom fiat 500 TS privozil 19-letni Genesiov brat Luciano. V zadnjem trenutku je Lu-ciano Dionis zavrl avto, vendar se ni mogel izogniti trčenju. Podrl je Martinisovo in pri nesreči se je ranil tudi Genesio, ki se je peljal v avtu. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljah v bolnišnico, kjer so jima dali prvo pomoč. Martinisova se je pobila in ranila po levi rami in nogah ter bo okrevala v največ 7 dneh, Dionis pa je zadobil pjaske po levi roki in se bo moral zdraviti od 5 do 7 dni. in novembra) prenesU po nekaj sredstev iz __ £25°ČIL0 komisije za hidrogeološke raziskave Stvarni predlogi za razna dela pri reguliranju vodnih tokov Na Tilmentu, Cellini in Meduni naj bi zgradili pregrade - Po-gozdovalna in druga utrjevalna dela na gorskih področjih V * smo na kratko pisali o po t v zvezi z ureditvijo tal, potokov in liko na isti univerzi Ghetti, profesor bloški0 je komisija za hidrn- niki7“Se-r.azis*tave izročila predsed-Konli.r.^elnega odbora Berzantiju. tos tpJO so ustanovili januarja le-skav» ■ Je 0Pravila podrobne razi-?edanj,tl °*dede- katerih rezultat ie oglede, katerih rezultat je je'd»Ve Uradn° poročilo. Komisija prJra v svojem poročilu tudi vrsto ?Uliri50v glede zaščitnih del in re-8orauuJii rek ter ureditve povodij v Poro!jPre|iolih. „ njitj, so proučili predvčerajš-leiiu sestanku, ki so se ga ude-*>iisii P^dsednik Berzanti, člani ko-Coni,,; r odborniki za kmetijstvo 4ct iiwL . javna utria masuuu m do Leschiutta. Sedaj bo- bor{, ®?*o*ili poročilo deželnemu od-tešitg,, 1 150 na Podlagi nakazanih tvezi 7 sprejel primerne sklepe v vila ? zahtevami, katere bo posta-inanfli tav-- ^ poročilom bodo se-Pronpl .* vsedržavno komisijo za bistrit Van-ie obrambe tal ori mi-&.*a javna dela. treba , Je namreč priznala, da je državiv n?jbo*j ogroženih krajih v valtia ,nacrtno izvest: razna utrje-tato regulacijska dela ter je kateri*1*- novda študijsko komisijo. Pravi Poverila nalogo, da pri-nansirar°eram del, ki naj bi jih fi-k°rnisii * * Posebnim zakonom. Ta Jasno i Je ze zaeela svoje delo. Posebni6’,d? ne pomeni ustanovitev Ea vmo-deželne komisije škodljive-JTiisije esavanja v delo državne konfet) Jn’. marveč nasprotno, poziti-Cei0 JJPPevek k delu. ki ga je za-čeni/mstrstv0 javnih del vajani,>V sPadata načrtovanje in iz-?a revni y°dnih del, ki so potrebna k°v, * jtranje največjih vodnih tole vena i jučn° pristojnost države, "ha l*uu e koristno, da dežela, ki "ad kr» -° bo*i natančen pregled de Qk ®levnimi potrebami, ne osta zaščun‘ Pr* teh pobudah države »tva. 10 tal in varnosti prebival- ,iP®želi r"di Položaj, ki je nastal za de Pjav, nakazala najbolj nuj-d>h Vt.pe za rešitev najbolj res-fešitVp asanj ter najbolj prikladne c .bodisi L^mpani^T'01 s stališča naglega •tov « bodisi s stališča izdat- DqL d" trj deželne komisije se deli g°v, U; ele: Prvi del se tiče posejta so potrebni v porečju Til-n ščito j P°sebnim poudarkom na t š" na^^sane; diugi del se na-'ddi j, f Povodje Livenze in s tem 1)6 iti tr„?Hrn‘kov Celline in Medu etH ukrepov, ki so potrebni rek v goratih krajih Za vsakega izmed teh treh delov je komisija razdelila ukrepe v tri kategorije; na kratek, srednji in dolg rok, tako da bi morali opraviti dela v najkasneje 20 do 25 letih, kar bi po menilo, da bi rešili v tem razdobju vsa vprašanja. Deželna uprava je zagotovila, da bo podrobno seznanila javno mnenje s poročilom komisije, in z njenimi predlogi, že sedaj pa so objavili glavne predloge."'- - ....... Kar se tiče zaščite srednjega in spodnjega toka Tilmenta, je komisija predlagala zgraditev pregrade, visoke 20 m nad ponzansko tesnijo, tako da bi se preprečila visoka gladina vode in bi skupna količina te vode nikoli ne presegla 3.000 kub.m na sekundo nasproti 5.000 kub.m na sekundo ob večjih dosedanjih povodnjih. Poleg tega so predlagali tudi, da bi se izkopal stranski odtočni kanal severno od Latisane, ki bi bil dolg 6 km in ki bi odvajal del vodne mase. Obe deli ne bi spremenili rednega toka vode, saj bi delovali le za časa poplav. Kar se tiče povodja Livenze, ki dobi po sotočju z Meduno hudourniški značaj, predlaga komisija zgraditev dveh umetnih bazenov v gorskem porečju Medune in Celline v krajih Clevata in Cellina. Na ta način bi zajezili vodo ter bi omejili njeno maso na 1 500 kub.m na sekundo. Poleg tega bi morali okrepiti tudi rečne bregove. Pregrade bi morale biti zgrajene tako, da bi ob normalnih pogojih puščale teči vso vodo, za časa povodnji pa rti bi jo delno zadržale. Kar se tiče gorskih predelov, hi morali poskrbeti, da bi omejili iz-podnašanje zemlje -er razne usade in udore. Najprej bi morah na gorskih področjih odkupiti obširna zem ljišča ter poveriti gozdarskim in drugim podjetjem nalogo da bi te površine uredila. V ta namen bi morali pripraviti večje število dre vesnic in uskladiti razau zemeljska dela. Nadalje bi morali opraviti razna dela v strugah hudournikov i posebnim poudarkom na preprece vanju usadov. Med povodji, ki bi jih morali čimp-ej urj-l;*i, sta tudi povodj’ hudournikov Zajze.a in Dunje. Komisiji predseduje prof. kampo-ni, dekan tehnične fakultete na tržaški univerzi. Njeni člani pa so bivši profesor na stolici za hidravlične gradnje na padovski univerzi Marzolo, sedanji profesor za hidrav- topografije in geodezije na tržaški univerzi Marussi itd Komisija je imela 12 sej, odšla petkrat na teren, ter bila ves čas v stiku s tehničnimi uradi v deželi OB PRISOTNOSTI MINISTRA IIESTIVA V torek bodo svečano izročili njegovemu namenu jez na Soči Pomemben objekt v namakalnem sistemu je veljal 980 milijonov lir . Zgrajeni so že vsi pomembni kanali - Kmetovalcem se obetajo boljši časi danes, 28. t. m. ob 18. ZCvem romanu: url Technicolor film po Sien- QUO VADIŠ? '^'''^“'“(iJlllIlHiliiimiiliimiiiiiiiliiHIIIHiiillKIlIlliiiiiliiiiiSiiiiililHHiiiliiiHlIHiiiilliiiH Ig,.. **•: ROBERT TAYLOR In DEBORAH KERR ^jMO «1B1N» PBOSEM danes, 28. t. m. ob 19.30 Cinemascope Technicolor we- flhn: JN FIIIME Dl D0LLAR1 (REKA DOLARJEV) Thomas hunter, henry silva in dan duryea Prekongresne skupščine v sekcijah Kršč.,demokracije Doslej so bile v 11 sekcijah Krščanske demokracije volitve delegatov za pokrajinski kongres stranke. Kongres bo' 11. in 12. novembra In bodo na njem razpravljali v zvezi s pripravami na vsedržavni kongres KD, ki bo v Milanu. V sekcijah razpravljajo o politični avtonomiji katoličanov, o zunanji politiki, o levi sredini, o odnosih KD z drugimi strankami. V 24 sekcijah bodo izvolili 163 delegatov za pokrajinski kongres, to je po enega na vsakih 25 članov. Pri računanju moči vsake sekcije upoštevajo tokrat tudi število glasov, ki jih je dobila stranka pri volitvah na njenem področju. Doslej so bile skupščine v Nabrežini, na Proseku, v Rojanu, na Stari mitnici, v starem mestu, na Ko-lonji - Skoljetu, pri Sv. Alojziju, v Rocolu, pri Sv. Soboti in v naselju San Sergio. Doslej je struja, ki zagovarja levi center v vsedržavnem merilu prejela 55 odstotkov glasov, desničarska struja 30 odstotkov, struja levice v stranki pa 15 odstotkov glasov. Tatovi v kleti Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči razbili žabico na vratih kleti stavbe v Ul. Piccardi 1/1, se vštulili v notranjost, odprli neko omaro in odnesli za približno 200.000 lir raznih oblačil. Tatvine se je naslednjega jutra zavedla lastnica kleti 52-letna gospodinja Anna Zuliani por. Blason. Zglasila se je na komisariatu Stare mitnice in tatvino prijavila. V teku je preiskava. Ob prisotnosti ministra za kmetijstvo in gozdarstvo odv. prof. Franca Restiva bodo v torek 31. oktobra uradno izročili namenu namakalne naprave na gradiško-kr-minskem območju, ki so jih imenovali po pokojnem predsedniku vlade De Gasperiju. Svečanost se bo začela ob 10. uri na sedežu konzorcija poleg ločniškega mosta. Ob tej priliki bodo na trgu pred sedežem konzorcija odkrili spominski kamen z naslednjim pomembnim napisom «Več ljubezni, več bratstva, več miru». Izgradnja namakalnega sistema je prešla v zaključno fazo z izgradnjo velikega jeza kakšnih sto metrov južno od ločniškega mosta, ki so zanj potrošili 980 miUjonov lir. Jez, ki so ga zgradili po načrtih inž. Guida Fornasirja, so že preizkusili ter zadržuje 180 tisoč kubičnih metrov vode. Sprva so družno s SELVEG nameravali jez izkoriščati za proizvodnjo električne energije, vendar se je družba kasneje umaknila ter je konzorcij objekt zgradil sam, pri tem pa je načrtovalec kljub temu upošteval možnost, da bodo v perspektivi namestiU turbine, ki bodo proizvajale električni tok. Jez je dolg 220 metrov, na eni strani so mu vgradili 14, na drugi strani pa 8 metrov globoke temelje, da bi jih Soča ne izpodjedla. Skupno so zanj izkopah 67.000 kub. metrov materiala. Od tega jeza so speljali v smeri proti Farri prvi del namakalnega kanala, dolgega 5 kilometrov, ki je veljal 450 miUjonov Ur; zgradiU so ga skoraj istočasno kot jez. Pri kraju Grotta bUzu Farre gradijo 14 metrov visoko rampo, po kateri bo odvečna voda iz kanala stekla nazaj v Sočo. Na tej rampi bo mogoče kasneje montirati turbine za proizvodnjo električne energije. To delo je veljalo 320 miUjonov Ur ter bo kmalu zaključeno. Pomemben je nadalje osnovni namakalni sistem sestavljen iz treh večjih kanalov, ki so speljani v sedem občin v okoUci Krmina in Gradiške. Dolgi so okoli 23 km ter so staU okoli 360 miUjonov lir. Večidel so bili zgrajeni že pred leti. V načrtu je sedaj izgradnja distribucijske mreže 'na' površini 350 ha, medtem ko je na 250 ha že zgrajena. V načrtu so nadalje tri postaje za dviganje vode ter namestitev vrste cementnih in jeklenih cevi na površini 2300 ha, ki se razprostirajo v zgornjem delu področja. Vsi ti načrti se bodo uresničiU delno z državnim in delno z deželnim prispevkom. Vendar je bilo naj- važnejše delo opravljeno z zajezitvijo Soče, tako da se bo voda iz kilometer dolgega umetnega jezera, ki seže tja do tekstilne tovarne v Podgori, lahko pretakala po glavnem in stranskih namakalnih kanalih na prodnato polje, ki je pokrito s tanko plastjo zemlje ter je v poletnih mesecih izpostavljeno neizprosnim učinkom suše. Kmetovalci so zadovoljni, ker vidijo boljše možnosti za obdelovanje svoje zemlje, dasiravno bo prisotnost v konzorciju bremenila njihove družinske proračune s plačilom dokaj težkih dajatev. Odobreni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski odbor za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami, je v zadnjem tednu odobril med drugim tudi naslednje sklepe krajevnih ustanov na Goriškem: Doberdob: Pravilnik za redno in izredno podporo občinskim revežem; odobritev občinskega obračuna za 1966. števerjan: Prevzem stroškov za dobavo šolskih knjig in prevoz revnejših učencev nižje srednje šole in otroškega vrtca. Gorica: Nabava avtoambulnce fiat 1800/2300 za Zeleni križ; imenovanje upravnega odbora ECA za 1967-1970; gradnja enosobnih stanovanj v Ul. Campagnuzza: ureditev ogrevalnih naprav; predujem podjetju Luciano Černigoj za 8 milijonov Ur. Odobritev proračuna Zelenega križa za 1968. Nakup merilne naprave za kri za civilno bolnišnico v Gorici; nakup opornega vozička za sterilizator ter dveh steriUzator-jev. Tečaji za tuje jezike v zadnjih dveh razredih osnovne šole v šolskem letu 1966-67. Krmin: Spremembe v proračunu občine za 1967; proučitev in odobritev proračuna za leto 1967. Ronke: Priključitev stanovanjskih hiš v Ul. Monte Cosich in Capitello na občinsko vodovodno omrežje. ZARADI PROTESTA LEKARNARJEV V' Se danes bodo zdravila: prodajali skozi okence Lekarnarji zahtevajo da zavaro-vanec kupi zdravila, kjer hoče Vse goriške lekarne so včeraj poslovale s spuščenimi navojnicami. S tem so njihovi lastniki protestirali proti odredbi, ki ne dovoljuje svobodne izbire lekarne. Lekarne so poslovale kot ponoči: nar vojnice so bile spuščene, zdravila pa so uslužbenci dajali strankam skozi okenca. Pred njimi so se ponekod napravile daljše vrste. Na vsaki lekarni so nalepili razglas, v katerem so občinstvo poučili, da so se lekarnarji zatekli k takšni obliki protesta zavoljo tega, ker jim zakon ne dovoljuje stavke. S tem načinom, ki vse kaže, da je prvi v dolgi seriji protestov za dosego končnega cilja, hočejo lekarnarji opozoriti na nemogočo prakso INAM, ki svojim zavarovancem za-ukazuje, da morajo kupovati zdravila samo pri lekarni INAM. Lekarnarji sodijo, da so pri tem o-škodovani. Protest, ki ga podpira tudi farmacevtska zbornica, bo trajal še danes. Stavka v S0LVAY Tajništva kemičnih strok treh niiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiHiiiiiiimuiiii OKROŽNO S0DISCE V GORICI Z ukradenim tovornjakom odpeljali 135 zabojev zmrznjene divjačine Samo dva od štirih obtožencev sta bila obsojena; eden je umrl, drugi pa je mladoleten sindikalnih organizacij so proglasila za ponedeljek med 10.15 in 12.15 stavko delavcev SOLVAY, da bi o-pozorila pristojne oblasti na hude nevarnosti, ki jih prinaša vest o zapori podjetja. Ob 10.30 bo na trgu pred SOLVAY sindikalno zborovanje, na katerem bodo sindikalisti govorili o tem vprašanju. Seznam dijakov ki bodo prejeli potnine Na občinski oglasni deski v Gorici so na vpogled prednostne lestvice dijakov, ki so vložili prošnje, da bi bili deležni deželnega prispevka za potnine. Lestvica se tiče dijakov višjih srednjih in poklicnih šol ter bo na oglasni deski do 30. oktobra. Pritožbe sprejema deželno odbomištvo za vzgojo najkasneje deset dni po objavi seznama. Zaprta za promit cesta v ščedenskem koncu Občinska uprava v Steverjanu je začela širiti cesto skozi Sčedno, pri tem pa je nastal manjši plaz, ki spravlja promet v nevarnost. Zato je števerjanskl župan zaprl ščeden-sko cesto za vsakršen promet do 10 novembra letos. Čeprav se je izvršil vlom v skladišče goriške podjetnice Irene Vetrih v Moši že pred več kot dvema letoma, so šele včeraj z razsodbo zaključili razpravo proti štirim obtožencem. Od teh je 25-letni Marco Bertola iz Ancone, Ul. Ca-scina Ca umrl zaradi bolezni, njegov brat Angelo, ki je imel ob tatvini komaj 17 let ni prišel k razpravi in pravtako nista bila prisotna 36-letni Carlo Quintin iz Scamorcaciate pri Bergamu ter 46-letni invalid Luigi Cerea iz Capria-te pri Bergamu. Kot smo na osnovi policijskega poročila pred leti že pisali, je bil ponoči dne 6. marca 1965 napravljen vlom v skladišče Irene Vetrih v Moši, od koder so neznanci odpeljali njen tovornjak OM TC-grotto, 133 zabojčkov po 20 kg zmrznjenih pegatk, 1 zabojček fazanov ter en zabojček s smjako-vino, ki jih je Vetrihova uvozila iz Madžarske ter hranila v omenjenem skladišču. Kot je ugotovila preiskava, so vlomilci vdrli vhodna vrata v skladišče; še prej pa so v isti noči odpeljali iz Raštela v Gorici tovornjak Francesca Composta, ki so ga potem pustili v Moši ter se odpeljali z tovornjakom Tigrot-to, ki so ga našli v skladišču. Po poznejših ugotovitvah so bili za tatvino odgovorni Marco Bertola, njegov brat Angelo in Carlo Quin-tino, Luigi Cerea pa je bil odgovoren, da je od teh treh kupil 135 zabojčkov divjačine, čeprav je vedel, da je bila ukradena. Preiskavo so vodili najprej karabinjerji iz Moše in potem še go-riška kvestura, že takoj naslednji dan po vlomu so ugotovili, da je avto opel rekord, v katerem sta bila brata Bertola, vozil pred u-kradenim tovornjakom v smeri proti Vidmu. Ker je bil ves od blata, je vzbudil sum pri policiji. Potnika sta se izgovorila, da sta turista, vendar so ju legitimirali in si zabeležili njune osebne podatke. Ko se je potem izvedelo o vlomu, so niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONKRAJ MEJE Veliki delovni uspehi v tovarni cementa in salonitu v Anhovem Nočne akcije policijskih patrulj Tudi včeraj ponoči so po mestnih ulicah krožile policijske patrulje. Agenti so pregledovali javne lokale in identificirali običajne goste v njih. Nadalje so agenti nadaljevali z akcijo za preprečevanje tatvin in povzročitve škode na parkiranih avtih. Poleg tega so naprtili tri globe zaradi prekrškov cestnega zakonika. Policisti s komisariata v Miljah so ponoči z motornim čolnom pluli po Tržaškem in Miljskem zalivu ter zasačili ribiče, ki so s pomočjo posebnih luči ribarili v vodah, kjer je ribarjenje prepovedano. V tej zvezi so naprtili dve globi. V pristanišču se je ponesrečil Pri delu na neki jugoslovanski ladji v Novem pristanišču se je včeraj zjutraj ponesrečil 39-letni de. lavec Antonio Zacchigna z Opčin, da mu je oje zdrknilo Iz rok ter ga zadelo. Pri tem je Zacchigna z glavo udaril v železne stopnice na ladji. Ranil se je po levi obrvi in zadobil veliko podplutbo na čelu, Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč. Zdraviti se bo moral od 5 do 10 dni. Nesreča na delu Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 43-letnega strugarja Dul. lia Domenello s Sprehajališča sv. Andreja 34, ki se bo moral zdraviti 25 dni zaradi velike rane na desni peti. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Ob sprejemu je povedal, da se je ponesrečil malo prej v orodjarskem oddelku Tovarne strojev, kjer je zaposlen Ko Je pri stružnici izvrševal svoje delo, ga je zadel kovin, skl ostružek, ki je odskočil iz stroja. no- Letošnja realizacija bo znašala blizu 18 milijard dinarjev - Vzreja puranov vogoriške zadruge . Obisk v Rexu - Kakšna bo usoda proge Prvaeina-Ajdovšeina Tovarna cementa in salonita v Anhovem dosega tudi v zaostrenih pogojih gospodarjenja po sprejetju gospodarske reforme, zelo dobre poslovne rezultate. Generalni direktor tovarne inž. Jože Valentinčič je te dni na običajni informativni konferenci seznanil člane kolektiva ul samoupravnih organov z zanimivimi številkami o njeni uspešni poti v zadnjih 20 letih. Predvsem izhaja iz podatkov, ki jih je navedel, da je tovarna kljub občasnim težavam vseskozi napredovala. Danes je tovarna cementa in salonita v Anhovem najpomembnejše podjetje v nogovoriški občini Zaposluje okoli 1700 delavcev. Njena letošnja realizacija pa bo znašala že okoli 18 milijard dinarjev. Tovarna se po produktivnosti uvršča v sam vrh jugoslovanske industrije cementa. Osvojila je nekatere proizvodne postopke ki jih ne poznajo drugi evropski proizvajalci Generalni direktor je na informativni konferenci tudi povedal, da strokovnjaki proučujejo možnosti za veliko povečanje proizvodnje cementa. Sedaj namreč tovarna porabi kar polovico svoje proizvodnje cementa za nadaljnjo predelavo v salonitne izdelke. Na trg ga pošilja le okoli 100.000 ton letno. Raziskave, ki so jih do sedaj opravili na treh mestih in sicer v Pod-sabotinu, pri Štanjelu in Senožečah so povsod dale ugodne rezultate. Končno odločitev o gradnji nove tovarne ali pa večji razširitvi zmogljivosti v okviru sedanje tovarne, bodo sprejeli čez čas samoupravni organi podjetja. * • * Novogoriška zadruga je začela pred meseci gojiti v svojih hlevih na Ajševici purane, živali so toliko dorasle, da so že pripravljene prve količine za trg. Pokušnja, ki so jo te dni pripravili v šempetrski restavraciji, Je pokazala, da je meso zelo okusno in bo verjetno šlo dobro v promet. Purani, ki jih gojijo v novogoriški zadrugi, so ameriškega izvora. žival doseže težo blizu 15 kg Prve količine bodo deloma izvozili na italijanski trg, deloma pa Jih prodajali doma. Skupaj imajo okoli 1200 živali za trg. * • * Na pobudo podjetja Iskra iz Šempetra ter občinskega sindikalnega sveta, se Je mudila v četrtek v Pordenonu skupina 70 delavcev. Obiskali so tovarno gospodinjske opreme Rex. Zanimali so se predvsem za proizvodni postopek ter delovne Pogoje zaposlenih. * * * Videti je, da se zaostrujejo problemi v zvezi s progo Prvačina-Ajdovščina. Zaradi zmanjševanja prometa v zadnjih letih izkazuje ta proga precejšnjo izgubo, že lezniško podjetje iz Postojne je Pred časom predlagalo, da bi jo ukinili. Več sestankov, ki so se zvrstili v Ajdovščini, pa doslej ni rodilo rezultatov. Dogovorili so se, da je treba dokončno zavzeti stališče do 20. novembra. Ce ne bo sporazuma, bo verjetno s prvim januarjem prihodnjega leta promet na progi ukinjen. Interes za promet ima predvsem krajevno gospodarstvo. Podjetje Soško gozdno gospodarstvo, Fructal Mlinotest, Kurivo in druga prevažajo precej svojega blaga po tej progi. Vendarle pa še zdaleč ne dovolj, da bi proga rentabilno poslovala. Sedaj gre po progi okoli 60.000 ton tovora letno, moralo pa W ga biti najmanj 120.000 ton. Sedaj imajo na progi nad 120 milijonov dinarjev izgube. Trčenje treh avtomobilov na srečo brez ranjenih Blizu mehanične delavnice Mian na državni cesti pri Ločniku onstran mostu čez Sočo, se je pripetila včeraj nekaj po 16. uri prometna nesreča, pri kateri pa ni bilo človeških žrtev. Z avtom lancia fulvia se je peljal 37-letni Antonio Marangon, doma iz Kaprive proti mostu ter se ustavil na desni strani v bližin) o-menjene delavnice Za njim je vozila avto bianchina 36-letna Anna takoj sumili, da sta z njim v zvezi oba brata iz avtomobila opel. Ker so imeli njune podatke, ju je bilo lahko izslediti in preko njih še ostala dva soobtoženca; pri preiskavi je sodelovala policija iz Bergama, ki je izsledila komu so prodali divjačino in da so jo hranili v nekem mesarskem hladilniku. Kot rečeno pri včerajšnji razpravi ni bilo nobenega od obtožencev, Po prečitanju njihovih izjav in izjav nekaterih prič je sodišče po daljšem posvetu izreklo naslednjo razsodbo: Carlo Quintini in Luigi Cerea sta kriva vloma v nadaljevanju s prestopkom, zaradi katerega sta bila obsojena že pred sodiščem v Ber gamu dne 11. maja 1966. K tisti obsodbi so dodali še leto dni zapora in 90 tisoč lir globe za Quin-tina ter tri mesece zapora in 15 tisoč lir globe za Cereo. Obema ostane v veljavi amnestija od prve razsodbe. Proti Marcu Bertoliju so ustavili sodni postopek, ker je medtem umrl in pravtako so ga ustavili proti bratu Angelu mladolet-nosti. Branilci dr. Sorrentino za brata Bertola, dr. Portelli za Quintina ter odv. Gentillini iz Bergama za Cereo. Pri drugi razpravi je bil od treh obtožencev prisoten na razpravi sa-mo eden, in sicer 29-letni Giovan-ni Marega iz Gorice na Placuti 4; 32-letni Arduino Iacumin iz Gorice Ul. Coronini 22 je bil odsoten In prav tako 24-letni Glampaolo Brass iz Gorice Ul. Ortigara 5. Obtoženi so bili, da so na dvorišču podjetja «Autovie Carsiche« na Trgu Transalpina v Gorici ukradli določeno količino bakrene žice in medenine, kar so potem prodali starinarju v Ul. Favetti. Tatvino so izvršili 17. junija lani, za ukradeno blago pa so izkupili 16.200 lir Sodišče je obsodilo Marego in Brassa vsakega na 8 mesecev zapora in po 30 tisoč lir globe, Iacumin, pa, ki je bil obsojen pred istim sodiščem že 6. t.m. zaradi drugih prestopkov, pa bo sedel 2 meseca in plačal 10 tisoč lir globe. Za prva dva je kazen pogojna, Iacumin pa, ki je bil že predkaznovan, bo moral kazen odsedeti. Branilec dr. Battello, za Marego, odv. Blessi za Iacumina in odv. Sfiligoj za Brassa. Drž. tož. dr. Brenči; preds. so dišča dr. Storto; sodnika Arculeo in Mazzarella, zapisnikar Petti. ............................................................. Urnik trgovin za praznike Zimski urnik javnih lokalov Buttignon iz Gorice, Ul. Favetti 24 in ko je opazila, da se je avto pred njo ustavil na desni, ga je hotela prehiteti. V tem je privozil Iz nar sprotne strani opel rekord 46-letni Claudio Lapo iz S. Giovanni ob Nadiži in avta sta trčila. Pri tem je oba zaneslo na stran ter sta zadela še fulvio in jo poškodovala. Kot rečeno pri trčenju ni bil nihče ranjen, pač pa so vsa vozila utrpela precejšnjo škodo, kot je ugotovila izvidnica cestne policije. OCENJEVANJE ŽIVINE V SOVODNJAH Društvo za zavarovanje goveje ži. vine v Sovodnjah sporoča, da bodo v nedeljo 5. novembra njegovi cenilci hodili po hlevih za ocenjevanje zavarovane goveje živine. Zveza trgovcev goriške pokrajine je objavila umik trgovin za dan mrtvih in dan oboroženih sil. Torek, 31. oktobra: vse trgovine se lahko zapirajo pol ure kasneje, mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. Dan mrtvih, 1. novembra: zaprte bodo vse trgovine, v dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne in pekarne, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Četrtek, 2. novembra: vse trgovine bodo odprte ves dan. Petek, 3. novembra: trgovine so lahko odprte pol ure dlje, mesnice bodo odprte tudi med 16. in 20. uro, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednji dan. Sobota, 4. novembra, (dan oboroženih sil): vse trgovine bodo ves dan zaprte, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Nedelja, 5. novembra: vse trgovine bodo zaprte ves dan, pekarne in mlekarne bodo odprte samo do- poldne, mesnice bodo odprte med 7. in 11. uro. Ker sta v tednu med 29. oktobrom in 5. novembrom kar dva praznika, trgovski lokali ne bodo zaprti zaradi tedenskega počitka Od 1. novembra letos do 14. maja 1968 bo veljal za javne lokale naslednji zimski umik: Vsi javni lokali se bodo odpirali ob 6. uri, zaprli pa se bodo takole: Restavracije, gostilne, kavarne, bari, prodajalne brezalkoholnih pijač se bodo zapirali ob 24. uri, gostilne s kuhinjo ob 23. uri, osmice ob 21. url. Rekreacijski krožki (Enal Cral. Acli itd.) se bodo zapirali v Gorici ter občinah Gradež in Tržič ob 24. uri, v vaseh občine Gorica in ostalih občinah ob 23. uri; izje ma so sobote, nedelje in prazniki, ko so lahko odprti do 24. ure. Profesor Iz Trsta se je ponesrečil pri Tolminu Včeraj popoldne ob 15.50 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 34-letnega profesorja glasbe Ermi-nija Ambroseta Iz Trsta, Ul. Praga 33, ki se je z avtom ponesrečil pri Tolminu. Zdravniki so mu ugotovili udarec na lobanjo in druge poškodbe ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Kolikor Je povedala jugoslovanska policija, ki ga je pripeljala, je Ambroset iz ne. znanih vzrokov izgubil kontrolo nad svojim vozilom ter zavozil v Sočo. Nezgoda pri delu v Štandrežu Ob 16. uri včeraj popoldne so sprejeli za 15 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 41-letne-ga delavca Antonia Tonuta lz Farre, ki so mu ugotovili zlom desne noge. Ponesrečil se je na delu v livarni Prinzi v Štandrežu, ko je manevriral dvigalo za bremena ln mu je eno kolo istega šlo čez nogo. Avto je podrl vespisla iz Podgore Včeraj zjutraj ob 7.30 se Je peljal 42-letni Giordano Bemardis do. ma iz Podgore, Ul. Attimis 32 od doma v mesto na delo z vespo. Na križišču korza in Ul. Manzano pa ga je podrl avto fiat 500. Bemar. dis Je padel ln se ranil na desnem stegnu ter levem kolenu. V civilni bolnišnici so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. iiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiim Gorica VERDI. 17.15: «La ragazza ed 11 generalen, Vima Lisi ln Rod SteL ger. italijanski barvni film. CORSO. 17.15: «E1 Dorado», J. Way-ne, R. Mitchum ln A. Kolt. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.15-22: «11 sa. pore della pelle», Lefteris Vour-nas in Floretta Žana, francoski čmo-beli film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.15: «Little Rita nel West», Rita Pavone ln Teddy Re. no. Italijanski kine m as kope v barvah. VITTORIA. 17.15-21.30: «11 colo-nello von Ryan», Frank Sinatra in T. Howard. Ameriški barvni film. Tržič AZZURRO. 17—22: «Da uomo a uo-mo», Lee Van Cleef, v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «11 massacro del giomo del San Valentino«. George Segal, v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «E1 Dorado«, John Wayne, v barvah. S. MICHELE. 19—22: «Rancho Bravo«, J. Stewart, v barvah. Hun ko EXCELSIOR. 19—22: «11 mantenu-to», Ugo Tognazzi, Uaria Occhini in Mario Carotenuto, RIO. 19—22: «Tobruk», Rock Hudson, G. Peppard in G. Steckvvell. Kinemaskope v barvah/ DEŽURNE LEKARNE V GORICI ■ Danes ves dan in ponoči 'e odprta lekarna AL CORSO, Marzini na Korzu Italija 10 - tel. 24 43. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči jt odprta v Tržiču lekarna «S NICOLO« dr. Giorgio Olivetti - Ul. I Mag gio 94 - tel. 733-28 V RONKAB Danes ves dan m ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «Alla sta-zione«, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3 tel. 75046. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 29. oktobra bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FER- DINANDO, Ul. XXIV maggio 22 _ tel. 23-39. 10. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Jutri na stadionu «Prti maj» (Sv. Ivan) Dopoldne Popoldne Med dvema ognjema otroška telovadba Jutri zjutraj bo na stadionu »Prvi maj» tekmovanje v igri «med dvema ognjema«. Za mladince se bo tekmovanje začelo ob 9. uri, za mladinke pa ob 10.30. Jutri, 39. oktobra, bo na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu tekmovanje 10. slovenskih športnih iger v otroški telovadbi. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Zmaga Justa Kovačiča (Škamperle) pred Rudežem (SPDT) in Kuretom (Breg) PRED ZAČETKOM PRVENSTVA III. AMATERSKE KATEGORIJE Letos več uspešnih nastopov enajsterice Primorca iz Trebč? Sinočnji šahovski brzoturnir Sšl se je zaključil z naslednjimi izidi: I. kolo Gačnik (Sk.)-Kuret (Breg) 1:0 Kovačič (Sk.) - Kalc (Gaja) 1:0 Bitežnik (Kras) - Maar (Breg) 1:0 Komar (Breg) - Jankovič (Cankar) 0:1 Rudež (SPDT) - Pahor (Cankar) 1:0 Kuret (Breg) - Grgič (Gaja) 1:0 Sancin (Breg) - Budin (Kras) 0:1 Cej (Škamperle) . Ota (Breg) 0:1 Pečenik (Breg) - Jelušič (Gaja) 1:0 II. kolo Gačnik-Kovačič 0:1, Jankovič- aiiiiiiiiiiMHintiuiiiiiiiiniiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiMHMiiiHiiHiiiiiniinimmiiiifiiiiiiiiiiiiviiiiimiiiiiiiniiiuifiMMMiuiimiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiuMm 4. KOLO II. AMATERSKE KATEGORIJE Končno prva zmaga za kriško Vesno? Križani bodo tudi jutri proti Ederi igrali brez svojega najboljšega napadalca Borisa Tenceja Jutri tržaški derbi II. kategorije. Na sporedu bo namreč tekma Vesna — Edera. Po nedeljskem uspešnem nastopu Križanov si seveda domači navijači pričakujejo prvo zmago v tem prvenstvu. Prva zmaga, ki bi dala celotni ekipi še večjega moralnega vzdušja in ki bi tudi v lestvici bila velikega po- ODBOJKA ČLANICE Danes, 38. oktobra stadion »Prvi maj* 30.30 ŠKAMPERLE A — ŠKAMPERLE B Sodnika Morpurgo m Lovriha 21.00: BREG — SOKOL Sodnika Dougan in Morpurgo 21.30: finale za 3. mesto Sobota, 4. novembra stadion «Prvi maj« 14.00: finale za prvo mesto ODBOJKA MOŠKI Sreda, 1. novembra: stadion «Prvi maj*: 20.30: BREG A — KRAS Sodnika Dougan in Šušteršič 21.00: ŠKAMPERLE A — BAR-KOVLJE B Sodnika Morpurgo in Lovriha 21.30: Finale za tretje mesto Sobota, 4. novembra ob 15. uri 15.00: Finale za prvo mesto ODBOJKA MLADINKE Sobota, 4. novembra: stadion «Prvi maj« 9.00: Finale za prvo mesto: CANKAR A — OPČINE ODBOJKA MLADINCI Sobota, 4. novembra ob 10. uri Finale za prvo mesto: SOKOL — KRAS » • * Prireditelj si pridrži pravico menjati urnik po potrebi. mena. Sicer se vsi zavedajo, da naloga ni ravno enostavna. Nasprot-nik Križanov — Edera — je izkušena ekipa, ki že nekaj let nastopa v II. kategoriji in si je torej res «napravila» kosti. Sicer ni začela ravno najbolje tega prvenstva. V prvem kolu je namreč klonila Torriani na domačih tleh (0:2), nato pa se je opomogla in trenutno je na sredini lestvice s tremi točkami (1 točko torej več kot Vesna). Toda Križani lahko premagajo nedeljskega nasprotnika. Proti Tor. riani so igralci Vesne končno našli pravi ritem in običajno zagrizenost, tako da vse da upati, na kako zadovoljivo presenečenje v jutrišnjem srečanju z Edero. Žal bo tudi tokrat odsoten najboljši strelec Križanov — Boris Tence, ki bo še za to kolo moral dati forfait zaradi izključitve. Sicer je ta izključitev precej presenetila predstavnike društva in tudi igralce same, ki nikakor si niso pričakovali za svojega naj bot] Sega napadalca JUTRI POPOLDNE V ŠTANDREŽU Juventina - Porpeto Domačini gotovi osvojitve obeh točk Dopoldne bodo mladinri imeli v gosteh Andax; Drugič v letošnjem prvenstvu se bo štandreško moštvo predstavilo domačemu občinstvu, tokrat v tekmi proti Porpetu. Za Juventi-no predvidevajo zmago, kajti če primerjamo rezultate, ki sta jih obe ekipi zabeležili do sedaj, je stanje med njima precej različno. Porpeto je dvakrat izenačil in enkrat izgubil, Juventina pa ima, ka. kor vemo, dve zmagi in eno izenačenje. Njena najkrepkejša zmaga je bila prav doma proti Pocenil, ki OBVESTILA ŠD BREG javlja, da bo drevi ob 20. uri v srenjski hiši v Boljuncu sestanek nogometašev mladinskega in prvega moštva Brega. * * * ŠZ BOR sporoča, da bo trening prve moške odbojkarske ekipe Bora v ponedeljek, 30. t. m., ob 19. uri. jo je porazila s 3:1. Neodločen izid pretekle nedelje v Rudi je pokazal, da enajsterica vzdrži menjave položajev. Trenerju sta namreč zaradi poškodb pri prejšnjih srečanjih zmanjkala glavna branilca, Močilnik in Tabaj. Zato je moral Marson premakniti v obrambo Nanuta in je njegovo mesto dodelil Borisu Bizaju. Oba sta se dobro odrezala na novih mestih, Bizaj je celo dosegel za svojo ekipo edini gol. Tekma bo jutri na igrišču v Stan. drežu ob 14.30. Ob 13.15 naj se pri Turiju javijo Marušič, Močilnik, Paškulin, Tabaj, Rupil, Ferfolja, Milocco, Rosolen, Bizaj, Collini, Marson B., Petejan. Tudi juniorji igrajo doma ob 10. uri proti goriškemu Audaxu. Tri-četrt ure prej naj se vsi obveščeni igralci javijo na igrišču. D. R. tako strogo kazen. Vsekakor pa je Tencejeva izključitev jasen dokaz, da se sodniki v II. kategoriji ne šalijo: tri opomine, nato izključitev. Nogometna federacija se namreč zaveda, da le s trdo roko lahko zadovoljivo izpelja to prvenstvo, ki je zaradi nekaterih značilnosti (nogometaši so na robu pol-profesionalizma, vsaka ekipa ima stare, a zato izkušene in večkrat tudi «hudobne» nogometaše; prvenstva se navadno udeleži večina e-kip iz vasi, torej navijanje je brez. upno itd.) zelo zahtevno prvenstvo. Vesna se je tudi ta teden resno in vestno pripravila za nedeljsko tekmo. V sredo je celo odigrala trening tekmo z enajsterico Crem-caffe in prisilila bolj kvotirane nasprotnike na neodločen rezultat, kar jasno dokazuje, da je moštvo v solidni formi. Torej moštvo ima vse pogoje, da lahko že jutri žanje svojo prvo zmago na tem prvenstvu, kar bi seveda izredno navdušilo kriške navijače, ki so v vseh teh kolih z največjo vnemo spremljali svoje igralce na vseh srečanjih. Tako da se na vseh furlanskih igriščih čudijo tako visokemu številu navijačev, ki si pridejo ogledat kriško Vesno. Za jutrišnjo tekmo naj bi bila postava Vesne naslednja: Rado Ten. ce; Danilo Sulčič, Raimondo; Fi-notto, Zoch, Renner; Zmago Košuta, Michelini, Renato Košuta, Milič in De Michele. Torej praktično nespremenjena. Vsekakor pa bi lahko prišlo do sprememb, in sicer da bi se v moštvo vrnil Silvano Sulčič. Tekma Vesna — Edera bo jutri ob 14.30 na igrišču v Nabrežini. Ostali spored II. kategorije: Itala — Mafiano Libertas — Torriana CRDA — San Lorenzo San Pier DTsonzo — Rosandra Sagrado — San Canciano Turriaco — Farra Romans — Romana [Bitežnik 0:1, Rudež - Kuret 1:0, Budin . Ota 1:0, Kuret - Pečenik 0:1, Kalc - Maar 0:1, Pahor - Komar 1:0, Grgič - Sancin 0:1, Jelušič -Cej 0:1. III. kolo Kovačič-Bitežnik 1:0, Budin-Rudež 0:1, Maar - Pečenik 0:1, Jankovič - Pahor 1:0, Sancin - Gačnik 1:0, Kuret . Kalc 1:0, Grgič - Jelušič 1:0, Cej Komar 0:1, Ota - Kuret 0:1. IV. kolo Kovačič-Rudež 1:0, Bitežnik-Pečenik 1:0, Kuret - Jeinkovič 1:0, Gačnik . Budin 0:1, Maar - Kuret 1:0, Komar - Grgič 1:0, Pahor -Sancin 1:0, Kalc - Cej 0:1, Ota -Jelušič 1:0. V. kolo Kuret-Kovačič 0:1, Bitežnik-Rudež 0:1, Pečenik - Budin 0:1, Maar . Komar 0,5:0,5, Jankovič -Ota 1:0, Pahor - Cej 0:1, Jelušič -Sancin 0:1, Kuret - Grgič 1:0, Kalc -Gačnik 0:1. VI. kolo Budin-Kovačič 0:1, Rudež-Jankovičl:0, Bitežnik-Kuret 0:1, Cej. Pečenik 1:0, Sancin - Maar 0:1, Ko. mar . Gačnik 1:0, Kuret - Pahor 0:1, Ota - Grgič 1:0, Jelušič - Kalc 0:1. VII. kolo Kovačič-Cej 1:0, Maar-Rudež 1:0, Kuret S. - Budin 1:0, Komar -Sancin 0:1, Pahor - Bitežnik 0:1, Pečenik - Jankovič 0:1, Gačnik -Ota 0:1, Jelušič . Kuret 0:1, Grgič -Kalc 1:0. VIII. kolo Kovačič-Jankovič 1:0, San-cin-Pečenik 1:0, Gačnik-Bitežnik 0:1, Kuret - Cej 1:0, Kalc . Komar 1:0, Maar . Pahor 0:1, Grgič - Budin 1:0, Kuret - Ota 0:1, Jelušič - Rudež 0:1. IX. kolo Ota-Kovačič 0:1, Rudež-San-cin 1:0, Kuret . Pahor 1:0, Budin -Bitežnik 0,5:0,5, Jankovič - Cej 1:0, Grgič - Maar 1:0, Pečenik - Kalc 1:0, Gačnik - Jelušič 1:0, Komar -Kuret 0:1. KONČNI VRSTNI RED 1. KOVAČIČ JUST (Škamperle) 9 točk 2. Rudež Pino (SPDT) 8 3. Kuret Severin (Breg) 7 4. Bitežnik Lav (Kras) 5,5, 5. Jan. kovič (Cankar), Sancin (Breg), Ota (Breg) 5, 8. Budin Janko (Kras) 4,5, 9. Kuret Gorazd (Breg), Pahor (Cankar), Grgič (Gaja), Cej (Škamperle), Pečenik (Breg) 4, 14. Maar (Breg) Komar (Breg) 3,5, 16. Gačnik (Škamperle) 3, 17. Kalc (Gaja) 2, 18. Jelušič (Gaja) 0. V Trebčah se enajsterica Primorca že dva meseca resno pripravlja za prvenstvo III. amaterske lige. Kako bo z letošnjim prvenstvom? Odgovor sta dala tajnik in predsednik, s katerima smo imeli kratek pogovor. Lansko prvenstvo je bilo neuspeš- no le z nabiranjem točk. Naš največji uspeh pa je bil, da smo obdržali mladino v naši sredi Če ne bi ustanovili društva, bi mlade nogometaše prav gotovo izgubili. Prepričani pa smo, da bo letos šlo bolje. Ste letos ojačili postavo? Letos smo se okrepili z novimi silami in sicer s Križmančičem (limon), z B. Kalcem (Edera), V. Možino, Oblakom in Slugo. Tudi letos bo enajsterico treniral Aldo Kralj, ki si je s pripravami za trenerski izpit nabral večjih izkušenj. Za treninge pa se trenutno poslužujejo odbojkarskega igrišča, ker je pač v vasi edini prostor s primerno razsvetljavo V zimskem času pa bodo trenirali v telovadnici šole na Opčinah. Pod pogojem seveda, da jim tržaška občina ugodno reši prošnjo. Kako pa je z obljubami tržaške občine za ureditev igrišča? Prav ste rekli. Samo obljuba. Precej je .bilo takih, ki so si prišli ogledat zemljišče za igrišče. Vsak je tudi nekaj obljubil. Prav zaradi tega do sedaj živimo le od obljub. Vendar smo prepričani, da se bo morala občina končno le odločiti. Enajsteric je vedno več, igrišč pa vedno manj. V mestu ni več prostora, zaradi česar je nujno, da se igrišča uredijo na podeželju. NARAščAJNISKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Bor-Italsider (oi 15.30) v Ul. Delta Valle Jutri bodo mladi Borovi košarkarji prvič nastopili na naraščaj-niškem prvenstvu. V prvem kolu bodo srečali peterko Italsiderja, 10 ima nekaj solidnih dolginov. Da j« naloga borovcev težka, o tem sploh nihče ne dvomi. Plavi bodo morali — kot vsaka športna ekipa — p'8' čati davek novinca. Neizkušeno« pač odreže noge tudi tehnično najboljšim elementom. Za jutrišnjo tekmo bodo borovci nastopili z naslednjo postavo: Valter Marc, Peter Starc, Dario Se-gina, Egon Sirca, Drago Bogateč« Sandi Pertot, Stojan Corbatti, D-vio Pertot, Renato Stokelj, Valter Corbatti. Naraščajniška tekma Bor — D8, sider bo jutri ob 15.30 v Ulici Del-la Valle. Obe ekipi v finalu ? Drevi bosta na stadionu »Prvi maj« polfinalni tekmi odbojkarskega turnirja SSI za članice. Škamperle B (zgoraj) se bo spoprijel s prvo postavo škamper-la, Brežanke pa bodo imele o-pravka s trdovratnimi Nabrežin-kami. Kakšno je zanimanje med vaščani za letošnje prvenstvo? Nedvomno je več zanimanja i« vsi vaščani nestrpno čakajo nedeljo in seveda pozitivne rezultate Kot vsa društva, imajo tudi Tre-benci številne probleme in težave Glavni problem je seveda igrišče Občina je v Bazovici že dala ženi; ljišče za igrišče, Prosečam že štiri leta čakajo na nogometni pravokotnik, v Trebčah pa plačujejo davek za igrišče, ki se ga ne morejo po; služevati niti za treninge Skrajni čas torej, da se na občini odločijo in uredijo igrišča, kjer so najbolj potrebna, s čimer bi se oddolžili zares požrtvovalnemu delovanju vodstev in članov številnih društev. B. R. BOLOGNA Vavassori; Turra (Furlanis), Ardizzon; Guameri (Turra), Tumburus (Guameri), Fogli (Tumburus); Perani, Pace (Fogli), Olerici, Haller, Pasoutti (Pace). FIORENTINA Albertosi; Rogora, Mancin; E-sposito, Pirovano, Brizi; Chia-rugi (Maraschi), Merlo, Bru-gnera, Amarildo, De Sisti. ROMA Ginulfi Robotti, Carpenetti-Pelagalll, Losi, Cappelli; Jair, Peirč, Taccola, Capello, Ferrari. ATALANTA Comettl; Pesenti, Nodari; Tiberi, Cella, Signorelli; Danova, Salvori, Savoldi, DelPAngelo, Rigotto. IMngna — Fiorentina ^ Brescia — Sampdoria 1 Mantova — Cagliari 1 X Milan — Juventus 1 2 Napoli — Vicenza 1 Roma — Atalanta 1 Torino — Spal 1 Varese — Inter 2 X Foggia — Padova 2 X Livorno — Catanzaro 1 Piša — Perugia 1 X Prato — Arezzo 1 X Chieti — Lecce 2 • BRESCIA Brotto; Časa ti, Vi tali; Bottl, Tomasiru, D’Alessi; Nardoni, Bruells, Braida, Mazzia, Gi-lardoni. SAMPDORIA Battara; Dordoni, Delfino; Sa-batini, Morini, Vincenzi; Salvi, Vieri, CrisUn, Frustalupi, Fran-cesconi. • TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Puia, Trebbi, Agroppi; Carelli, Ferri-ni, Combin, Moschino, Facchin. SPAL Cantagallo; Tomasin, Pomaro; Reia, Bozzao, Bertuccioli; Mas-sei, Lazzotti, Reif, Parola, Bren-na. • MILAN Belli; Anquilletti, Schneilinger; Malatrasi, Rosato, Trapattoni; Hamrin, Lodetti, Sormani, Ri-vera, Mora. JUVENTUS Anzolin; Volpi, Leoncini; Ber-cellino I., Sarti, Salvadore; Fa-valli (Simoni), Del Sol. De Paoli (Žigoni), Cinesinho (Sacco). Menichelli. • VARESE Da Pozzo; Sogliano, Maroso; Dellagiovanna, Cresci, Borghi (Picchi); Leonardi, Tamborini, Anastasi, Mereghetti, Vastola. INTER Sarti; Burgnlch, Facchetti; Be-nitez, Dotti, Landini; D’Amato, S. Mazzola, Cappelllni (Domen-ghini), Suarez, Corso. • NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Sten ti, Panzanato, Girard; Orlando, Juliano, Altafinl, Montefusco, Bosdaves. LR VICENZA Negri; Volpato, Rossetti; Gre-gori, Carantini, Calosi; Fonta«-na, Gori, Vrnicio, Demarco, Menti. MANTOVA Girardi; Ceccardi, Scesa (Cor-sini); Zoff II., Spanio, Giagno-ni; Spel ta, Catalano, Bercelli-no II., Corelli, Salvemini. CAGLIARI Pianta; Martiradonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longo; Nenč, Rizzo, Boninsegna, Greatti, Ri-va. DOMAČ! NOGOMET Urniki in razpored tekem v nedeljo, 29. t.m. II. kategorija Ob 14.30 v Nabrežini VESNA . EDERA Ob 14.30 v S. Pier dTsonzo S. PIER DTSON ZO-ROS AN DR A Ob 14.30 v Standrežu JUVENTINA — PORPETO III. kategorija Ob 10.30 v Boljuncu ZARJA - GRETTA Ob 10.30 v Nabrežini LIB. PROSEK - UNION Ob 12.45 v S. Sergiu ROIANESE PRIMOREC Ob 14.30 v Boljuncu BREG . ALABARDA Ob 14.30 na stadionu «Prvi maj« TECNOFERRAMENTA-PRIMORJE * * * Mladinsko prvenstvo Ob 10. uri v štandrežu JUVENTINA — AUDAX Ob 12.30 v Boljuncu BREG — FORTITUDO DANES IN 1. NOVEMBRA V GORICI Atletika za Memorial Mirko Fileb 1961 Tekmovanje bo na šolskem stadionu v Gorici (Rojce), 28. oktobra in 1. novembra. PROGRAM IN URNIK 1. dan (28.10. popoldne) DEČKI (letniki 1953 in mlajši) 15.00 zbor tekmovalcev in sodnikov 15.30 tek 60 m (posamezniki in troboj) 15.45 krogla 3 kg (posamezniki in troboj) 16.00 daljina 16.30 višina (posamezniki in troboj) 16.45 tek 1000 m NARAŠČAJNIKI (N, rojeni 1950, 1951, 1952) in MLADINCI (M, letniki 1949 ni starejši) 15.00 zbor sodnikov in tekmovalcev 15.15 višina (posamezniki in troboj) 15.30 tek 80 m (N) 15.45 krogla (posamezniki in troboj) 16.15 daljina (N, M); kopje (N, M) 16.30 300 m (posamezniki N in troboj) 16.45 tek 400 m (posamezniki M in troboj) 17.00 tek 1000 m (N, M) 17.15 švedska štafeta 400x300x 200x100 2. dan (1.11. dopoldne) DEKLICE (De, rojene 1953 in mlajše), MLADINKE (Ma, 1952 in starejše) 8.30 zbor tekmovalk in sodnikov 9.00 krogla 3 kg (posameznice De in Ma ter troboj) 9.30 tek 60 m (posameznice De in Ma ter troboj) 9.45 daljina (De in Ma) . 10.30 višina (posameznice De, M8 ter troboj) NARAŠČAJNIKI (N) in MLADINCI (M) 8.30 zbor tekmovalcev 8.45 skok s palico (N, M) 9.00 tek 80 m zapreke (N, M) 9.15 (posamezniki in troboj) gla 5 kg in 6 kg 9.45 tek 80 m (N); kopje (N, M) 10.00 tek 100 m (M), višina (pos8' mezniki N in M ter troboj’ 10.30 tek 1000 m (N, M); dalji*1® (N, M) 10.45 tek 300 m (N posamezniki 18 troboj) 11.00 tek 400 m (M posamezniki 18 troboj) „n 11.15 disk 1.5 kg (N) in 1.75 kg <**' 11.45 štafeta 400x300x200x100 ,. Vpisovanje na sedežu Olimp.1!, (Gorica, Drev. XX. septembra 85' ali pa na stadionu pol ure pred z8' četkom tekem. „ Vsak tekmovalec sme v dveh dn88 tekmovati ali v treh disciplinah 18 v štafeti ali pa v troboju in še e8‘ disciplini; v istem dnevu sme t** movati v troboju ali pa v dveh & scipllnah in štafeti. 0 Nagrade: prvi trije kategorij N, M, De In Ma bodo dobili dalje; najboljši tehnični rezu!*8; bo prejel prehodni pokal; najbolj' tehnični rezultat v tekih, metih 81 skokih bo nagrajen z medaljo. ILJA ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki is knjige tLjudje, leta, življenje») Marina Ivanovna Cvetajeva Brala je te verze na književnih večerih in nihče je ni zavoljo tega preganjal. Vse to je bila knjižna izmišljotina, neumna romantika, za katero je Marina plačevala s svojim težkim, pohabljenim življenjem. Ko sem se jeseni 1920. leta prebil iz Koktebela v Moskvo, sem našel Marino Cvetajevo prav tako histerično in osamljeno. Končala je knjigo pesmi «Jata labodov«, v kateri je proslavljala belogardiste. Do takrat se mi je že posrečilo, da sem videl mnogo, med ostalim tudi «rusko Vendeejo« in tudi marsikaj sem do takrat že razmislil. Poskušal sem ji pripovedovati o resničnem Uku belogardista, toda ni mi verjela. Poskušal sem se prepirati z njo, Marina pa se je razjezila. Imela je težak značaj in zaradi njega je največ trpela sama Pri meni se je ohranila njena knjiga «Sloves», v katero je napisala posvetilo «Vam, katerega prijateljstvo mi je dražje od sovraštva kogarkoli in katerega sovraštvo mi je dražej od prijateljstva kogarkoli Erenburgu od Marine Cvetajeve. Berlin, 29. maja 1922 » (Pisala je z jatom, celo z debelimi Jeri, čeprav je takrat od-njenih starih stališč ostalo kaj malo.) Ko sem spomladi 1921 leta odpotoval v tujino kot eden izmed prvih sovjetskih državljanov, me je Cvetajeva naprosila, naj skušam najti njenega moža. Posrečilo se mi je zvedeti, da je S. J. Efron živ in da je v Pragi. To sem napisal Marini. Oživela je in si začela prizadevati, da bi dobila potni list za tujino. Pripovedovala mi je, da so ji potni list takoj izdali. Na ljudskem komisariatu za zunanje zadeve ji je tovariš Mirkin dejal: «Obžalovali še boste, ker odhajate...« Cvetajeva je nosila s seboj tudi rokopis svoje knjige ((Jata golobov«. Njeno srečanje z možem je bilo dramatično. Sergej Jakovljevič je bil človek občutljive vesti. Marini je povedal vse o grozodejstvih belogardistov, pogromih in duhovnem opustošenju. V njegovih zgodbah so bili videti labodi kot črni vrani. Marina se je čisto izgubila. V Berlinu sem se z njo pogovarjal vso noč do zore in na koncu najinega razgovora mi je rekla, da ne bo tiskala svoje knjige. 1918. leta so pesniško zbirko «Jata labodov« izdali v Miinchnu. Ko se je Marina Cvetajeva na predvečer druge svetovne vojne vračala v Sovjetsko zvezo, je pustila del svojih rokopisov v Baselski knjižnici (nevtralna dežela). Ne vem, kako se je založnikom posrečilo, da so prišli do rokopisa. Seveda so imeli čisto politične cilje in poteptali so željo Marine Cvetajeve — kajti v emigraciji je preživela 27 let in mnogokrat so Ji ponudili, da bi izdala «Jato labodov«, vendar pa je ponudbe vedno zavrnila.) Jaz bi hotel razširiti in poglobiti razgovor o Vendčeji, ki jo je poetizirala Marina Cvetajeva, povedati, kako umetnost včasih postaja poza, maska, izigravanje. (To sem bil že omenil, ko sem se spominjal svojih mladostnih pesmi). To pa ne zadeva samo zbirke «Jata labodov«, temveč tudi številne knjige mnogih pesnikov in ta razgovor lahko vsaj delno pomaga bralcu, da bo razumel naslednja poglavja mojih spominov. Kot sem bil že rekel, starih pisem nisem ohranil. Del svojega arhiva je Cvetajeva prenesla v Moskvo. V njem so našli koncepte nekaterih njenih pisem, naslovljenih name. V enem izmed njih je Mirina pisala: ((Takrat 1918. leta, ste vi razgnali moje Don Juane («plašč» niti ne odkriva niti ne pokriva), a zdaj, 1922. leta pa vi razganjate moja dekleta Princese in Jegoruške (Rusija je v meni...). Takrat in zdaj ste hoteli od mene samo eno, mene, to je kosti brez plašča in brez površnika, čim bolj oglodano. Zamisel, figure, spočetje — vse to je bilo za vas več ali manj izigravanje. Vi ste od mene zahtevali poglavitno — brez česar jaz nisem jaz... Jaz vas niti enkrat samkrat nisem zapeljala na stranpot (sebe pa stalno vodim in bom vodila), izkazalo se je, da ste vi dalekovidnejši od mene. Tedaj, 1917. leta in zdaj, 1922. leta, ste bili surovi in brez kakršnekoli želje! Imeli ste prav. Nečistost v pesmih ni nič boljša od nečistosti in razbrzdanosti v življenju. Drugič pa — res je, da sta dve skupini ljudi: prvi so čuvarji reda: «V pesmih pišite, kar hočete, samo v življenju se lepo obnašajte.« Drugi so esteti: ((Počenjajte v življenju, kar hočete, samo pišite lepe pesmi.« Vi sami pa: «Ne bodite grešni niti v pesmih niti v življenju. To vam ni potrebno.« «Imeli ste prav in zato tudi hodim molče.« Marina Cvetajeva je hodila in prišla do cilja, ki si ga je zastavila — prišla je po poti trpljenja, osamljenosti in za-vrženosti. Njeni odnosi s poezijo so bili zapleteni in mučni. O Valeriju Jakovljeviču Brjusovu Je napisala mnogo nepravičnega: videla je samo zunanjost, ni pa se niti poskušala vanj poglobiti in se zamisliti. Seveda se je morala strahotno razjeziti zaradi njegovih verzov: «Morda je v življenju vse samo sredstvo za zapete verze in radostno detinstvo ti išče v zlaganju besed.« Cvetajeva je odgovarjala: «Besede namesto pomena, rime namesto občutij? Prav tako, kot bi se besede porajale iz besed, rime iz rim, verzi iz verzov...« Vendar pa je živela vsa zasužnjena od poezije. Spominjajoč se besedi Karoline Pavlovne, je Marina Cvetajeva naslovila neko svojo knjigo z naslovom «Obrt». In v tej knjigi je pisala: «Išči sebi zaupne prijateljice, ki ne izenačujejo čudeža in števil11. Vem, da je Venera delo rok človeških, obrtnik, jaz zn8*" svojo obrt.« Marina Je številne ljudi v življenju nazlvala prijatelj®' Prijateljstvo se je nenadoma pretrgalo in Marina se je P®’ slavljala od iluzije do iluzije. Bil pa je vendar neki prijstcD' ki mu je ostala zvesta do konca: «Da, bil je ljubljeni čloV«*' ta človek pa Je bila — miza« — njena pisalna miza in ne pesmi. V življenju sem srečaval pesnike in vem, kako umet*1'* krvavo plačuje svojo strast do umetnosti, toda menim, v mojih spominih ni tragičnejšega lika od lika Marine tajeve. Vse v njeni biografiji je negotovo in iluzorno: politične ideje kot kritične sodbe in osebne drame — vs6’ razen poezije. Malo je ostalo ljudi, ki so poznali Cvetajev°' toda njena poezija zlagoma vstopa v svet mnogih. Od mladih dni do smrti je bila osamljena in ta njen* zavrženost je bila povezana z večnim oddaljevanjem od ob*1®' jajočega je sveta: «Jaz sem vse stvari v svojem življe*% vzljubila in ljubila s slovesom, ne pa s srečanjem ločit'’1]" in ne z združitvijo.« Ko se je znašla v emigraciji je b* Cvetajeva spet sama Niso je rade objavljale niti emigrant*11 revije, ko pa je z navdušenjem pisala o Majakovskem. *■ jo obdolžili «izdajalstva». V nekem izmed svojih pisem K poveduje Cvetajeva: «V emigraciji so me spočetka (ne mišljajo!) tiskali, potem pa so prišli k sebi in me izpis*] iz seznama sodelavcev, ker so občutili nekaj tujega — t*1" kajšnjega. Vsebina, kot da Je «naša», «glas pa njihov«. V zadevah, ki jim navadno pravimo politika, je b . Cvetajeva naivna, trmasta in iskrena 1922. leta sem skupal ’ slikarjem E. Lisickim izdaja! revijo «Stvar», ki je izhajal* ' ruščini, francoščini in nemščini. Marina je na svojo želj0 t našo revijo prevedla v francoščino satirično pesem Maja*0 skega ((Poslušajte, gadje!« (Nadaljevanje sledi) UHKIINIŠI VO: TRSI - UL. MONTECCHI b II., TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggto 1/1. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaP1^ Četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 1 /00 m - SFRJ posamezna Številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starlb dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - SFRJ: AD T, D2S,' Ljubljana, Stari trg 3/1., 'eleton 22-207 tekoči račun pri Nirodni bank! v Ljubljani - 501 3-270/1 - (M.I 4S| Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — MaU oglas' 40 Ur beseda - Oglasi tržašk« 9 portske pokrajne se naročajo pri upravi. - Is vseh drugih «K>kraJl:i Italije pri sSocletš Pubbllcltš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat