Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka ±9. JOLIET, ILLINOIS, i8. MAJA 1915 LETNIK XXIV. AS, 11L čete prodrle že v bližino Przemysla. Dunaj poroča, da so Rusi v polnem umikanju na celi črti v sapadni Galiciji in na Rusko-Poljskem. Na vzhodnem Gališkem so pa Rusi zmagoviti. Na zapad-nem bojišču pridobivajo zavezniki. Rim poroča krvave izgrede v Trstu pod vodstvom žensk. S^rlin, 13. maja. — Nemški vojni u- radno naznanilo iz ruskega glavnega rad je danes naznanil, da je bilo tekom ! stana je bilo izdano nocoj: nedavnih bojev v zapadni Galiciji, v' arPatih in na Rusko-Poljskem 143,- J00 Russv ujetih. Naznanil je tudi, da str -u Som vzetih 69 toPov in 255 strK t •PUŠk' in da se zmagovite av-hod m nemške čete, prodirajoč vz-niav^V GaHciji> sedaJ Približujejo trd-Przemysl. Naznanilo se glasi: Armada pod generalom von Mac- ken: Rus, senom je v svojem zasledovanju i* bi T dosPeIa, včeraj v soseščino Du-zow dolenji Wisloki in Kolbue-pry' severovzhodno od Debice. Pod tudi' Prodiranja s« se Rusi itineknili iz svojih postojank seske c° 0d Visle" V tem delu so nem-prod"te' tesno zasledujoč sovražnika, 0c] prav v krajino severozapadno Ujeli 143,500 Rusov. netX, Karpatih so avstro-ogrske in sine- 6 Cete pod generalom von Lincoln zavzele griče vzhodno od "Sei^a Stryia in "jele 3,650 Rusov-V0n vraj' ko se armade pod generalom Pr'blizno preceniti vojni plen. ter v h-kah pri Tarnown in Gorlicah arma, Jlh me<1 zasledovanjem ruskih ter , doslei ujeli 103,500 Rusov Pušk-3 v"'1' ® topov in 255 spojnih zdr>,i , teh številkah ni obsežen plen in sev:mh čet v bojevanj njih Visle- Ta znaša nadalj v bojevanju v Karpatih ori V; 40,000 ujetnikov. p0l0-a.s.evernem Rusko-Poljskem je Hi odločfSti'- B'tka P°d Szawlami še ko uradno naznanilo. "V zapadni Galiciji se je silnost bojevanja zmanjšala na znatnem delu fronte med torkom in sredo. "V vzhodni Galiciji je naša ofenziva na desnem bregu Dniestra še vedno u-spešna. Sovražnik je v torek podjel več brezuspešnih protinapadov, .da. podpre svoje središče, ki se je umikalo v neredu proti liniji Obertyn-Horo-denka. "V tem vojskovanju so bili avstrijski oddelki, ki so vodili ofenzivo, odbiti blizu Chocimierza, severozapadno od Obsrtyna, s težkimi izgubami. Naše topništvo je uničilo dva cela bataljona in tretji je hudo trpel. Blizu Ho-rodenke je sovražnik prijenjal okrog 7. ure zvečer istega dne in se je začel v neredu umikati. V naše'roke je prišlo več tisoč dodatnih ujetnikov, mnogo topov in kakih petdeset vozov stre liva. "V torek zvečer je sovražnik začel ofenzivo z velikimi oddelki v krajini Šavlji, poskušajoč obdržati to cestno središče. Ponoči smo uspešno odbili pet napadov in naslednje jutro z od-fSj ločnim udarcem "porazili nemško kolono, zajemajočo nas ob strani, ter ujeli več sto mož in zaplenili pet topov. Bojevanje se nadaljuje. "Ob reki Dubisi smo istega dne zavzeli "neko sovražno postojanko blizu Eyragole ,trideset milj severozapadno od Kovna. Na levem bregu Njemena ni bilo nobene izpremembe. "Na desnem bregu Orzyje so naši okopni možnarji bombardovali sovražnikove okope z velikim uspehom." Nemškega cesarja "hvaležnost". Petrograd, 13. maja. — Brzojavka iz Kijeva listu "Bo'urse Gazette" pravi: "Nemški častniki, ujeti v Jaslu, Galicija, zatrjujejo, da je cesar Viljem posetil fronto pri Najcu v svrho, da osrči novodošle nemške reserviste. Imel je nagovor, v katerem jim je pravil, vkljub navzočnosti avstrijskih častnikov, da se Nemčija bojuje zoper svoje tri mogočne sovražnike dejansko sama. "Njeni zaveznici, Avstrija in Turčija. je baje rekel cesar, nista izpolnili njegovih pričakovanj, in celo breme vojne je na vojakih nemške armade. Zato bi morali nemški častniki prevzeti poveljstvo nad ostanki avstrijske armade, ali pa se morali avstrijski čast niki vsaj podvreči istim, ker bi se samo v teh okoliščinah dala zmaga doseči." (Tako nemški cesar zaničuje Avstrijo, ki je zanj skoraj izkrvavela. Res lepa hvaležnost!) Italijanska vlada odstopila. London, 14. maja, 2:20 zj. — Brzojavka iz Rima, prejeta davi zarana, naznanja, da je italijanska vlada odstopila. Rim, 14. maja. — Divje vojne demonstracije so se vršile tukaj danes, ko je bil razglašen odstop prvega ministra Salandre in njegove vlade. Mathias Erzberger, član nemškega državnega zbora, ki je prišel semkaj iz Berlina v diplomatskem poslanstvu, je bil napaden na cesti in bi bil usmr-čen, da niso o pravem času prihiteli , karabinirji. Vodstvo bojaželjne stranke je bilo ponudeno Gabrielu D' An-nunzio, ognjevitemu pesniku, ki poziva deželo v vojno na strani Anglije, Francije in Rusije. Przemysl spet bojno središče. Berlint 14. maja. — Nemški glavni stan je danes popoludne naznanil, da je gen. von Mackensenova armada sedaj pred Przemyslom, ki je bil zavzet po Rusih dne 22. marca po večmesečni oblegi. Uradno naznanilo se glasi: Prednje straže armad pod generalom von Mackensenom so pred Przemyslom nj levem bregu dolenjega Sana. Pridružujoč se tej armadi na desni in levi, nadaljujejo združeni Avstrijci in Nemci svoje zasledovanje Rtvsov na eni strani v smeri kraja Solinado-dromily m na drugi v smeri krajev " ie vidcti v ozadju 1 e as,u bitki na Srbskem. panamo-pacifiške razstave. Spodnja slika kaže žalosten pri- Kolanines in Kielce. Rusi niso mogli obdržati svojih postojank od Kielca do Pilice ali do Inowlodza, ter še naglo umikajo proti vzhodu. "Bitka pod Szawlami v Kurlandiji, Rusko, se do včeraj ni dokončala. V ponočnem pohodu zapadno od Przas-nysza na Poljskem še je delom neke-ruskega vojnega zbora posrečilo ptjodreti v naše prednje okope. Zvečer pa je bil sovražnik povsod pognan nazaj s težkimi izgubami." Avstrijsko uradno naznanilo. iUmaj, 14. maja. — Sledeče uradno vojno naznanilo je bilo izdano tukaj nocoj: "Umikanje sovražnika na Rusko-Poljskem se nadaljuje, vplivajoč tudi na dele v prejšnji fronti ob Pilici. Od vzhodne strani Piotrkowa do zgornje Visle zasledujemo sovražnika, ki se umika. Združene čete so prodrle v gričato okrožje severovzhodno od mesta Kielce. "V srednji Galiciji se Rusi umikajo čez reko San. Iz okrožja Dobromil, St'ryj in Sambor se sovražnik umika v severovzhodni smeri. Naše čete so dospele na višine jugozapadno od Do-bromila, Stryja in Sambora. Združene čete prodirajo čez Turko in Skole ter se pridružujejo glavni armadi. "Boji v južni Galiciji se nadaljujejo. Močni ruski oddelki so prodrli čez Obertyn na severno stran Sniatyna in Mahale." Rusko uradno naznanilo. Petrograd, 14. maja. — Sledeče u-radno naznanilo je bilo izdano nocoj: "V krajini pod Szawlami se bojevanje razvija v nam ugodnih razmerah. Včeraj smo ujeli več nego 1,000 Nemcev. , "V zapadni Galiciji se je silnost bojevanja zmanjšala dne 10. maja. Naše čete se polagoma zbirajo na liniji reke San, z namenom, zavzeti krajšo fronto "Avstrijska armada je dne 11. maja zapustila močno utrjeno postojanko, raztezajočo se od reke Bistrice do ru-munske meje, v dolgosti kakih 94 milj, in se naglo umeknila dne 12. nia j;: čez reko Prut. Sovražnikovo ko-njištvo, ki je bilo žrtvovano v ponov-nlw naskokih v zaščito glavnega umika, je bilo razkropljeno po-jiašem streljanju. Naše konjiške divizije so predrle sovražnikovo fronto na raznih točkah in z uspešnimi naskoki spravile sovražnikove kolone, ki so marširale, v nered. "Naše krepko zasledovanje sovražnika se nadaljuje pod razmerami posebno ugodnimi za nas. Veliko število ujetnikov, ki so že v naših rokah, naglo narašča." Italijani v Albaniji. Krf (Corfu), 14. maja. — Pet italijanskih prevoznih ladij, napolnjenih s četami, je odplulo iz Brindisija v Albaniji?, da zatro novo vstajo, ki jo baje vodijo Turki. Vstaši ogrožajo Valo-no, po semkaj dospelih brzojavkah. Izgredi v Rimu in drugod. Rim, 14. maja. — Novica, da kralj Viktor Emanuel ne sprejme ostavke prvega ministra Salandre ter da Salan-dra in baron Sonnino, minister zunanjih stvari, ostaneta v službi, se razširja kakor leteči ogenj po Rimu in vzbuja ugoden vtisek. Med tem je prvi minister Salandra sklical ministre na posvet, da se določi postopanje v sedanji krizi. Demonstracije za vojno in zoper Giolittija se nadaljujejo nocoj. Ogromne množice se gnetejo po cestah. Srd množic _se je obrnil proti Nemcem. Ljudstvo razbija nemške proda-jalnice in napada nevtralnike. Silna razburjenost in izgredi niso omejeni na Rim. Demonstracije se vršijo tudi v Milanu, Florenei, Genpvk Neapolju in drugod. V Milanu so velike množice, z zaslavonosci na čelu, nosečimi zastave zavezniških dežel, paradirale po osrednjih cestah, prepevajoč narodne himne in kličoč "Doli z Avstrijo" in "Smrt Giolittiju". Mnogi odličnjaki, znani kot nevtralniki, so bili napadeni. Krvavi izgredi v Trstu. Rim, 16. maja. — Upor je izbruhnil danes v Trstu. Množice meščanov, večinoma žensk, so naskakovale palačo cesarskega namestnika, kričeč "Smrt Francu Jožefu" ter raztrgale in požgale avstrijsko zastavo in cesarjeve slike. Zandarski oddelki so bili poklicani, da zatro izgrede, ali množice ,so jih kamenjale in napravile barikade na cestah. "'yiinove cevi so izgredniki izdi-rali ter prodajalnice razdevali in plenili. \ Končno so bili poklicani vojaki, ki so naskočili in razkropili izgrednike. Sedeminštirldeset žensk je bilo baje usmrčenih in nad 300 ranjenih. Spopadi ob meji? Tržaški upor smatrajo za jako značilen z ozirom na dejstvo, da se ob meji baje primerjajo spopadi med itali- Punt na Portugalskem, anarhija v Lizboni. Uporniki nameravajo naskočiti glavno mesto, kjer bilo rnnogo oseb usmrčenih in ranjenih. Predsednik Arriaga izginil. Sedanja vstaja pomeni baje začetek državljanske vojne. Madrid, 15. maja, čez Pariz, 16. maja, 1 zj. — Portugalski predsednik Manuel de Arriaga je baje izginil. Eno poročilo pravi, da je zapustil palačo v Balemu in šel v Lizbono v spremstvu republikanske straže. London, 16. maja, 4 zj. — Brezžična brzojavka iz Lizbone, ki jo je prejela Fabrova agentura v Madridu ob 11. uri 40 minut snoči, pravi, da je bil upor zatrt. London, 16. maja, 12:30 zj. — Revolucija, ki se je kuhala na Portugalskem šest mesecev, je dosegla svoj višek včeraj, ko so uporniki na krovu kri-žarke "Adamastor" prevzeli vojno ladjo in bombardovali mesto Lizbono z reke Tagus. Bombe so deževale v mesto, namer-jene v aleantarske barake. Mnogo o-seb, vštevši civiliste in vojake, je bilo usmrčenih, dočim utegne število ra njencev znašati na stotine. Precejšna škoda je bila napravljena lastnini. Kapitan Martins Lima je prevzel poveljstvo nad vladnimi četami. Govorice se raznašajo v Madridu, da sta bojni ladji "Espana" in "Carlos Quinto" odpluli v Lizbono. Govorijo tudi, da sta bila dva pešpolka odposlana v Badajoz, Španija, ob meji. Upori v drugih mestih. Lizbona ni edino mesto, ki je občutilo uporno gibanje. Spopadi med o-feebami, ki podpirajo ljudovlado (republiko) in med tistimi, ki so za "nov prevrat", so se pripetili v mestih Coim-bra, Portalegre, Oporto in Santarem. Ubežniki, ki so dospeli v Bajadoz, opisujejo položaj kot skrajno preteč,/ Telegrafske in telefonske zveze so pretrgane in čete v notranji deželi so videti nezmožne v krotitev ljudstva. Havasova^agencija v Parizu je prejela brzojavko.iz Madrida, ki pravi, da vlaki več ne prihajajo v Alcantaro, zadnjo špansko postajo blizu portugalske meje. O lizbonskem uporu. Brzojavka iz Madrida pravi, da "E1 Mundo" objavlja sledeče poročilo o portugalskem uporu v Lizboni: "Znamenje za upor v Lizboni je bilo dano s tremi streli na cesti, katerim je v luki zasidrana križarka odgovorila. "Proti koncu popoludneva je bilo vse mesto razburjeno in vsepovsod so streljali. Ranjenci so polnili arzena!. Med streljanjem so bili slišati vzkliki: "Doli z diktatorstvom!" Mornarji so se pridružili gibanju. Vojna ladja je imela razvito zastavo republike." Mornarji vodijo vstanek. Mornarica je na čelu upornega gibanja, dočim je armada videti zvesta vladi. Odločno zanikajo, da je upor del namišljene zarote, postaviti razkralja MaWela na prestol. Gibanje je nasprotno zgolj republikansko. Njegov namen je, braniti in zediniti republiko z novim ministrstvom. Anarhija v Lizboni. Madrid, čez Pariz, 16. maja. — Popolna anarhija je zavladala v Lizboni, kakor naznanjajo semkaj nocoj. Boji po cestah se nadaljujejo med upornimi in zvestimi četami. Bom-bardovanje je' bilo ustavljeno snoči vsled pomanjkanja streliva. Število usmrčenih in ranjenih oseb je baje veliko. Mnogo poslopij je bilo požganih in domovi znanih "vladi-novcev" so bili oplenjeni. Prvi minister Dato je danes naznanil, da španska bojna ladja "Espana" doplove jutri v Lizbono v zaščito Špancev in drugih tujcev. Začetek državljanske vojne? Brzojavke iz Viga naznanjajo, da tja prihajajoči Portugalci izjavljajo, da je vstaja začetek državljanske vojne na Portugalskem. Iz Oporta poročajo, da so bili uporniki tamkaj dejani v ječo in da je vojaštvo prevzelo vlado. Kje se nahaja predsednik De Arriaga, še ni znano. janskimi in avstrijskimi četami. Avstrijci so baje poskušali- prekoračiti mejo na neki točki, a so bili odbiti po Italijanih, ki so ujeli enega Avstrijca. Italijanska vlada ostane. škili postojank v gozdu pri Le Pretru poroča nocojšnje uradno naznanilo vojnega ministrstva. "Belgijska armada," pravi naznanilo, "je z novim napadom snoči na desr nem bregu Ysere odbila sovražnika, Uradno je bilo danes tukaj nazna- ki je pustil med umikanjem več sto mrtvih na bojišču.__ njeno, da je kralj Viktor Emanuel odklonil sprejeti ostavko prvega mirtistra Salandre. Salandrova vlada ostane brez izpremembe. To naznanilo je bilo sprejeto z velikim veseljem in demonstracijami v prid vojni. Zatrjuje se, da bo bivši prvi minister Giolitti javno izjavil, da je mislil, da bo mogoče dobiti oct Avstrije zadostnih koncesij v odvrnitev vojne, a da če je vojna neizogibna, bo podpiral vlado. • Avstrijci se bližajo ^rzemyslu. Dunaj, 16. maja. —- Ruske čete na Rusko-Poljskem si itadalje umikajo, kakor poroča danes izdano.avstrijsko vojno, naznanilo. Okrožje južno od Pilice je baje očiščeno sovražnika. V okrožju Rudnika in Przemysla so bile ruske zadnje straže odgnane od znjimlnc^ii ranega breg« in Avstrijci so ujeli mnogo Rusov. Jurki pogreznili angleško ladjo. London, 13. maja, — Več nego 500 mornarjev je prejkone storilo smrt, ko je bila britanska bojna ladja "Goliath" v Dardanelah snočji pogreznjena po turškem torpedu. Dočim natančno število utopljencev še ni znano, je gotovo, da je bilo dvajset častnikov in 160 mornarjev rešenih. "Goliathovo" moštvo v časih miru je znašalo 750 mož, ki je bilo prejkone pomnoženo izza pričetka vojne. Naznanil je izgubo "Goliatha" v zbornici prostakov danes popoludne Winston Sprencer Churchill, prvi lord admiralstva. Novico o potopu britanske ladje je spremljalo poročilo, da je britanski podmorski čoln E-14 prodrl skozi Dardanele in v Marmarsko morje ter pogreznil dve turški torpedovki in eno turško prevozilo ladjo. Z zapadnega bojišča. ' Pariz, 13. maja.' — Zavzetje mesta Carency, severno od Arrasa, delno zavzetje Albaina St. Mazaire in Neu-ville St. Vaasta ter zavzetje vseh nem- "SeVerno od Arrasa smo dosegli nekaj novih in važnih uspehov. Z za-vžetjem mesta Carency je prišlo v naše roke mnogo vojnih. zalog, ki jih ni bilo mogoče prešteti popolnoma. Plen obsega dva topova, eno havbico, dva možnarja, tucat bombometov, veliko število strojnih pušk, 3,000 pušk ter velike zaloge bomb in nabojev. "Sovražnik je bombardoval Carency danes popoludne, a brez uspeha. Prodrli smo proti severu in zavzeli Albain St. Nazaire in ujeli več sto Nemcev. V Neuville St. Vaast smo zavzeli nove skupine hiš v severnem delu vasi. Število zaplenjenih topov in havbic velikega kalibra je sedemnajst..." MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo dinar v staro domovino! na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogiske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni. V stari domovini izplača denar c. k. pošta. Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom. Najnižje cene: 10 kron pošljemo za.........$ 1.65 25. " " "......... 4.10 50 " " ".......... 8.10 100 " " '*......... 16.20 500 " " "......... 80.50 1000 " " ;......... 159.75 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money •Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois, Vse naše poslovanje je jamčeno. 2. AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet,Tllinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. .Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Am'erican Bldg., Joliet, III. Advertising rates sent on application. 0*0*0*040«0*0*040*♦©♦0 iskih naselbin. | brojno udeležbo članov, ter zastopstvo društva sv. Martina W. C. U., katerim društvom je pripadal pokojnik kot član. In tudi mnogo drugih prijateljev in znancev je spremilo pokojnika do groba. Vsem sorodnikom' izražamo naše najiskrenejše sožalje, posebno njegovi užaloščeni soprogi in otrokom, a pokojniku večen mir in pokoj! — Za hudim revmatizmom je zbolel g. Josip Legan, član saloonarske tvrdke Petric & Legan, Indiana st. in se zdravi izza dne 7. t. m. doma v svoji hiši, 1309 N. Broadway. — Gdč. Mae Simonich je zadnji četrtek zjutraj odpotovala v Champaign, 111., da prebije teden dni pri svojem bratu g. Johnu L. Simonich, ki je lani dovršil tehniške študije na tamošnjem vseučilišču. — Prva "suha nedelja" v Jolietu je bila včeraj. Pravijo, da je bil žalosten dan. — Tudi bližnji Rockdale ima "suhe nedelje". ' — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bradek Nerko, Kivinič Benko, Mukvič Gjuro. Joliet, 111., lil. maja. — Družba sv. Družine je bila zadnji teden v Spring-fieldu, 111., inkorporirana, kalcor je več o tem čitati na tretji strani te izdaje A. S., njenega glasila. Ta vest bo razveselila vse člane in članice Družbe sv. Družine, te bujno rastoče najnovejše slovenske podporne organizacije v Ameriki. — G. John Stukel ml. umrl. Po dolgotrajni bolezni, ki jo je prenašal vdan v božjo voljo potrpežljivo, je zadnji petek, dne 14. majnika, ob polenajstih dopoludne mirno zaspal v Gospodu eden izmed najbolj znanih rojakov v naši naselbini, g. John Stukel ml., mesarski mojster in večkratni hišni posestnik. Umrl je za sušico v svoji hiši pod št. 710 N. Chicago st. Še pred nekaj leti je bil mož korenjak, da mu je,bilo malo enakih; ali zadnji dve leti so ga mučile razne skrbi, ki so mu naposled nakopale sušico, in ta ga je v nekaj mesecih tako zdelala, da mu je pi^Ua smrt kot ljuba rešiteljica. Pokojnik se je rodil pred še ne osemin-štiridesetimi leti v Petrovi vasi št. 8, fara Črnomelj na Dolenjskem. V A-meriko je prišel kot 151eten deček in ft torej bival v novi domovini že 33 Jet. Najprej se je nastanil v Chicagu, potem se je preselil v Iowo in nazadnje v Joliet, pred kakimi dvajsetimi leti. Tu je kmalu otvoril svojo mesnico, ki je prospevala prav mnogo let. •Oženjen je bil dvakrat. Za njim žalujejo njegova soproga Neža roj. Papež in šesteri otroci, Clarence, William Sylvester, Mary, Agnes in Theodore; potem njegov oče, g. John Stukel St., Radeckijev veteran, ki bo prihodnji mesec star že 85 let in je še vedno primeroma čvrst; nadalje trije bratje, gg. Josip Stukel (Joliet), Jack Stukel (Ribbing, Minn.) in Math Stukel (Milwaukee, Wis.); potem pet omože-nih sester, namreč gospe Ana Gray-hack, Marija Zelnikar, Katarina Jud-nič, Helcnh Mu t z in Neža Kožuh, ter poleg tega številni drugi sorpdniki, med njimi njegov nečak Rev. JoS. F. Stukel, župnik slovenske fare v Wau-keganu. Pogreb se je vršil danes dopoludne s črno sv. mašo, ki jo je daroval Rev. Jos. F. Stukel, in ob mno-gobrojni udeležbi. Pogrebni izpre'vod je vodila pogrebniška tvrdka Nema-nich & Sin. Na njegovi zadnji poti so spremili pokojnika na slovensko pokopališče trije duhovniki, poleg Rev. Jos. F. Stukla tudi oba domača gospoda, Rev. John Plevnik, župni upravitelj, in Rev. Jos. Skur, naš kaplan; potem društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. in društvo sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J., obe z zastavami in mnogo- Butte, Mont., 10. maja. — "Amerikanski Slovenec" je po svojih dopisnikih že razložil delovanje in bodoči izid S. Lige. Dovolj se je že pisalo o tem, toda protest in resolucija iz Chicage z dne 27. aprila mi sili pe*ro v roko, da gg. v Chicagi ob kratkem odgovorim na njih protest. Vprašam Vas, gg. v Chicagi: Ali ste skrbno prebirali vse članke v G. N. glede S. L., od njenega "rojstva" pa do Vašega protesta v št. 98 G. N.? Ali ste prebrali najpodlejše in ostudne članke I. B. in Jagra istotam? Ali ni G. N. blatil iri sramotil vse Slovence po Ameriki, ki nočejo pihati v njegova godala ter njemu in njegovim pod-irepnikom pošiljati denarja za zabavne izlete? Ali ste pregledali vse karikature v njem, katere so delale največjo nečast slovenski javnosti? Vprašam Vas, gg. v C.: Cemu ste poslali oni protest? Saj to je bil Vaš prvi glas iz Chicage, torej proti Vam ni še nihče nič storil! Še poprej ste delali shode za S. L., pa vam je šla rakom žvižgat. Sedaj, ko ste jo le sklepali,' Vas zopet vprašam: Cemu hočete brisati grehe drugih? Saj proti Vam ni še nihče nič pisal! Brez dvoma ste dobili omenjeni protest sflikan po Blatniku in po njega navodilu v imenu Lige brenkate na milejše strune, zato Vam rečem z Gregorčičem: "Potem pa prepozno prišel je vaš čar, Zašel na neprave prostore... Konečno pa protestiram na Vaš protest "8" in resolucijo "8". Gospodje! Ali ni G. N. po svojih dopisnikih (najetih seveda) pisal: "Rajši hočem biti Srb ali Rus kot Avstrijak" i. t. d.? Cemu zavijate stvar drugače, kot je bil nje prvi in glavni program ustanovljen po njenem stvarniku Blatniku? Zadnji sam dobro ve in zna, da iz te moke ne bo kruha. Zato je odmaknil svoj rep. Vsak zaveden Slovenec se zgraža nad početjem S. Lige, najbolj pa obsojajo Vaše delo. velemožje v domovini, kateri vidijo, kakšno sramoto delate vrlemu slovenskemu ljudstvu ! M. Carbon Hill., 111., 13. maja. — Cenjeni g. urednik! Prosim Vas, da priobčite ta moj dopis v nam priljubljenem listu Aincr. Slovencu. Tukaj je preminul dne 9. t. m. ob 11. uri ponoči, previden s sv. zakramenti, vsem priljubljeni Anton Kauzlarič. Rojen je bil leta 1863. v Fužini na Primorskem. V Ameriko je prišel leta 1892. ter je bival tukaj nad 22 let. Bil je pri vseh priljubljen. Govoril je nemški. poljski, italijanski, hrvatski, in posebne* pa je rad govoril slovenski. Bil je vedno vesel in globokoveren mož. Tu zapušča 4 hčere in 3 sinove in ža-Jujočo soprogo. Vsem tem izrekam iskreno sožalje! Z delom gre bolj slabo. Premogovi rovi so večinoma zapuščeni, samo eden obratuje, pa še ta pomalo, namreč po 12—18 ur na teden. Torej semkaj ne svetujem za delom hoditi. Zdaj končam ta moj Skromni dopis. Pozdrav rojakom! Tebi. list, pa obilo novih naročnikov in predplačnikov. Tony Lavrič. Cleveland, O., 13. maja. — Urednik Cltvelandske Amerike je bil v torek, dne 11. maja t. 1. obsojen na Police Courtu. Sodnik ga je pošteno pokaral. Povedal mu je tudi, da je poštenim ljudem krasti dobro ime največje hudodelstvo. Opominjal ga je, da je bil že preje kaznovan zaradi ravnota-kega prestopka. Pire je bil pritnoran priznati krivdo in vse preklicati v svojem listu. Izjava se glasi: "Mi želimo popraviti napačno poročilo glede Antona Suha-dolnika v tem listu. V eni izmed mar-čevih številk smo priobčili poročilo, da je bil Anton Suhadolnik kaznovan z $50 kazni in tr4mi tedni zapora od sod-nije, ker je prejemal podporo od podporne družbe, dasi je imel tri hiše in je vedno delal, in je kljub temu dobival podporo, in nadalje, da ga je sodnik psoval radi njegovega postopanja. Po natančni preiskavi smo dognali, da Suhadolnik ni bil faretiran ali kaznovan ali zaprt, in da nikdar ni dobil podpore od podporne družbe. In. radi naše notice v našem listu meseca marca, se je Suhadolniku zgodila krivica, in dolžnost je, jo popraviti, in ob tej priliki naznanjamo našim čitateljem, da Suhadolnik ni kriv obdolžitve v dotični notici, in kar mi vemo, da je vreden zaupanja svojih sorojakov, in obžalujemo, da je prišla dotična notica v list, ki se je tikala popolnoma druge osebe. Uredništvo." Kakor je videti iz zgornje izjave, je Pire napadel tukajšnjega rojaka in delavca Antona Suhadolnika. Kakor da bi strela udarila z jasnega neba, tako je to zadelo to družino. Ljudje so se začeli spogledovati in s prstom kazati za ženo, ki se je pokazala na ulici. Tovarniški superintendent je poklical Suhadolnika, in mu rekel, da se mora opravičiti, kar se govori in piše o njem, ker sicer zgubi delo v tovarni. Suhadolnik ni vedel, kaj vse to pomeni, ker on še ni bil nikdar zaprt ali sploh kaj kaznovan ne tu, ne v starem kraju. Tukaj si je prihranil toliko, da je v svojem in da mu še drugi plačujejo stanarino. Njemu ni šlo v gla\;o, kako bi mogel njega kdo obdolžiti, da je izkoriščeval dobrodelno družbo, ki sploh še o taki družbi slišal hi. Prišel je domov iz tovarne in vprašal takoj ženo: "Ali ti kaj veš o tem, zakaj bi nas napadali v listu?" Ona pa mu strmeče odgovori: "Ne vem vzroka." Nato pride sinček iz šole, ki joka in potoži atetu in mami: "Vsi otroci kažejo za menoj, da smo mi v mestu beračili in pravijo nam berači in ne pustijo, da bi tudi jaz igral žogo ž njimi." Nepopisno je vplivalo na očeta in mater. Žena pravi: "Ne vem, kaj je to, da se me vse moje prijateljice ogibljejo, kakor da bi jim kaj zalega storila." Na to pride pa prijateljica s Clevelandsko Ameriko in pravi: "Poglejte no, ljudje božji, kaj pišejo o Vas." Posledek temu je bil, da sta bila Louis J. Pire, urednik Cl. A. in Efl-vard Kalisch aretovana in poslana na ričet ravno na veliki petek. Tožba je bila vložena, a dne sodbe sta se bala, kot vrag križa. Štirikrat sta preložila tožbo. Hotela sta se poravnati, pa vse to jima ni nič pomagalo. Dan sodbe je moral priti. Prvi preklic pred sodbo sta si zmi-slila sama od sebe. A ta preklic se je glasil tako, kakor da bi editor tako-zvanega delavskega lista dihurje po-goltaval. Ce je bolj stiskal, bolj je smrdelo in vedel je, da mu ta izjava ne bo nič koristila na dan sodbe. Ravno dan pred sodbo sta priobčila popolno izjavo, kakor se zgoraj glasi, misleč, da jima bode sodnik milostljiv. Sodba je šla proti njima in sta bila obsojena na veliko denarno globo. Torej dragi Slovenci širom Amerike! Ali je to časnikarsko delo, ali je tako postopanje takozvanega delavskega lista pošteno, častno in moralno? Ali je to v korist nas delavcev, ki se moramo truditi od jutra do noči, da si prislužimo vsakdanji kruh in potem ga moramo zapraviti za odvetnike, da nas delavce branijo pred hudobnim lastnim slovenskim časopisom? Ali mislite ,da je L. Pircu tako žal, ker je napadel nedolžno slovensko žrtev, kakor piše v izjavi? Ne, ne! Uredniku Cl. A. je začelo biti hudo, ker je po nedolžnem napadel sloven • skega delavca, šele takrat, ko je videl, da mora pravica priti na dan sodnlj-skim potom. Ta ropar poštenih imen slovenskih delkvcev in trgovcev ni v prvič ujet pri njegovem gnjusnem delu. Saj ni še dolgo od tega, kar je obdolžil ravno tako poštenega slovenskega delavca z bigamistom, kar pomeni, da (ima več žena. Tudi ta je moral zapraviti nekoliko trdo prislu-ženega denarja, da je Cl. A. zamašil umazano žrelo, ki krade ljudem pošteno ime. Ako vas torej na cesti prestreže neki človek in vam pobere denar, ki si lahko še pridobite, ako Vam zadene telesno rano, se pozdravi in ljudje sploh obsojajo taceja zločinca in se boji priti na dan. Zločinec pa, ki Vam ukrade pošteno ime, pa nima nič koristi od tega in še vedno hodi in občuje s poštenimi ljudmi in se mu pravi časnikar v korist naroda! Sedaj pa pomislimo, kam ^ pripelje zavist in zlobnost slabih časnikarjev. Kdo je potem izkoriščevalec naroda, ali so slovenski trgovci, ki pošteno prodajajo svoje blago rojakom, ali je list C. A., ki vedno dela nepotrebne stroške rojakom? V št. z dne 14. maja t. 1. piše C. A-sledeče: "Naše naročnike in vse prijatelje našega lista uljudno prosimo, da se ozirajo na oglase v našem listu. Trgovci, ki oglašajo v našem listu, so vredni vaše podpore. Povejte trgov cem, kjer kupujete, da ste videli njih oglas v našem listu. S tem pomagate vašemu naprednemu časopisu in dajete moč napredni narodni stvari. Za vsako naklonjenost vam bo časopis hvaležen." Ali je sploh mogoče, da ima tak last še kakšnega prijatelja? Torej prijatelji tega lista, vzemite na znanje: Teh nedolžnih Slovencev, ki jim je ta list hotel ukrasti pošteno ime samo skozi hinavščino radi tega, ker so dobri katoličani. Kakor je sodnik rekel: "Naj-grše delo je človeku ukrasti poštenost, pred drugimi ga očrniti, če je že kaj zakrivil ali ne." Da, trgovci so vredni naše podpore, ampak ne tisti, ki podpirajo list, k' krade pošteno ime slovenskim delav' cem in trgovcem. Ali se spominjate, ko je Pire pisal v svojem listu, da so slovenski trgovci narodni izkoriščevalci? On ni rekel, da so le eni tako, ampak vsi trgovci brez izjeme. Ko-rajžo so pa imeli, Pircu se po robu postavi, ki vedo v. . t. Časopis, .v. s L ,-ecmi svojih rojakov, ni vreden .111 slov. trgovcev, niti slovenskih delavcev. Pravi: S tem pomagate vašemu naprednemu časopisu. Ako je taka naprednost, potem gotovo ne želimo biti napredni. Po tem dopisu lahko vsakdo sprevidi Pirčevo blufanje. Ali morete še vnaprej verjeti, kar on klobasa v svoji cunji? Upam, da se bodo oči odprle vsem onim, ki so imeli C. A. za delavski list. Kakor gotovo pride pravica na dan, tako gotovo pride tudi izkoriščevalec slovenskih delavcev. Prizor v sodnijski sobi. Med drugimi kriminalci tatovi, lopovi i. t. d. vidimo tudi našega editorja Lojzeta. Stoji pred sodnikom s povešeno plešasto glavo. "Do you plead guilty?" Odgovor je bil: "I do." Ako bi ga tisti čas videl kak njegov prijatelj ruski generalovič, gotovo bi ga bilo sram. Ali je to tisti Lojze, ki zida narodne domove, a uboge družine pa ne more v miru pustiti v njih lastnem domu5 Ali je to tisti Lojze, ki se vedno hlini, da je delavski prijatelj, ob jednein bi pa rad duševno zakopal delavca in njegove otročiče v gnoj? Ali je to tisti Lojze, ki vedno odrešuje slovenski narod, a sam se pa ne more kazni rešiti? Ko iz ene zgazi, pa v drugo zabrede. Res ponosni moramo mi Cle-velandčani biti, da imamo Lojzeta med nam j! Rojaki v Clevelandu, naročite se na poštene liste, ker jih imate sedaj obilo na razpolago! Tebi, priljubljeni Amerikanski Slovenec, pa želim, da prej ko mogoče postaneš dnevnik. Zavedni Clevelandčan. Gladewater, Texas, 7. maja. — Uredništvo Am. Slovenca, Joliet, 111. Tukaj Vam priložim ček za $2.50 za list Am. Slovenec: jaz zase plačam za 6 mesecev in za mojega sina v starem kraju za 6 mesecev. (Sledita naslova.) Jaz sem bil dolgo let naročnik Glasa Naroda. Ali zdaj sem si pa ta list ustavil, magari je bil list še zanaprej plačan, ker vidim, da se je g. Frank Sakser tudi prekrstil na srbsko vero. In tudi nisem maral "srbskega" lista čitati, ker samo Ruse in Srbe hvali, našo Avstrijo in nas Slovence pa zaničuje. Zdaj bi bilo dobro, da za S. Ligo zložimo, da bi se laglje ligaši o-koli vozili za naš denar. Delat naj gredo, pa ne od siromakov fehtarit! Z lepim pozdravom Frank Mlakar, R. 1, Box 9. Manistique, Mich., 10. maja. — Dragi mi A. S.! Tukaj ti se oglasim in napišem par vrstic, v katerih ti želim veliko uspehov. Zdaj bo eno leto, kar je moja naročnina potekla, in ko sem jo namislil plačati, je izbruhnila vojna in sem toliko časa potrpel, da bom prepričan, koliko je Slovenec Slovencu vreden. Zdaj pa vidim, koliko je oderuhov, je Slovencev proti Slovencem. Jaz sem naročnik sedem listov, treh slovenskih in štirih angleških; ali vam povem, da tako neumnega lista nisem dobil, kakor G. N., katerega sem že 13 let naročnik bil -dozdaj in več ga me je sram pogledati, ker tako sramoto dela iz slovenskega naroda. Jaz si mislim, da kateri Slovenec ima količkaj uma, da ne bo več naročnik G. N., ampak ligarji ostanejo njegovi podrepni-ki. Imam veliko zapisati, ali me je sram kaj takega priobčiti v vašem listu. Zazdaj naj zadostuje, drugikrat bo še več. Tukaj vam pošiljam za naročnino ček za štiri tolarje in bi želel, da bi kar v kratkem postal vaš list dnevnik. Slovenci, na noge, da pokažemo našim Srbom in ruskim ligar-jem in slovenskemu kralju J. Blatniku čast, kakor jo zaslužijo. Zakaj se ti ligarji ne zavzamejo za katoliški narod v Meksiki, ker ga toliko preganjajo in morijo: za to ne vedo, ampak za Slovence, kateri v slogi in miru živijo in zdaj jih bi radi razdrli in razmetali v jetništvb rusko. Pozdrav vsem naročnikom A. S.! George Frankovich. tavljenih, ki i ' oseb je bilo ^ jU .etu v državni službi 427, 564, vse t.ače so znašale 763,049,000 K. Zobobol pride od prehlajenja, ali le od zo^a, to je od živca. Zobobol, ki pride od prehlajenja in se pojavi navadno po celi strani čeljusti, preženeš le s toploto. Pazi, da imaš tople noge in da ne prideš prehitro iz tople sobe na mrzlo ali na prepih. Usta si izpiraj z mlačno vodo, v kateri si skuhal nekoliko kamelic, ajbiša ali žavbelna. — Če te boli le en sam zob, ker je postal gnil, izgine včasih bolečina popolnoma, ako držiš noge v mrzli vodi, ali ako si narediš mrzli ovitek na vrat in istega pustiš dve uri. A ne pozabi nikdar na izpiranje ust, tudi če imaš popolnoma zdrave zobe. — Zelo dobro je, pripraviti si vodo v steklenico in v isti raztopiti nekaj zrn hipermangan-kislega kalija, ki se dobi v lekarni in drogeriji za par vinarjev. Če si zvečer ali zjutraj izmiješ zobe, kani v vodo par kapljic pripravljene raztopline. Ista odvzame ustom neprijeten duh in obvaruje zobe gnilobe. piča in je ležal v težki narkozi na °Pe~ racijski mizi. Bolnik je bil pred tem v sodni preiskavi. Ko je hotel po o-peraciji kirurg rane zašiti, je vstopil v operacijsko dvorano policijski komi- sar s preiskovalno komisijo ter hotel biti Težka operacija. Iz Peterburga poročajo: Vznemirjajoča scena se je odigrala pred kratkim v neki petrogradski bolnišnici. Neki bolnik je bil operiran vsled vnetja sle- zaslišati bolnika. A zdravnik je prosil komisarja, naj takoj odide iz d"4'0" .; rane, čemur pa se je uradnik upira'-1 Zdravnik je pravil komisarju, da bolnik v narkozi in da ne more zaslišan. Policijski uradnik pa je na" vzlic temu zahteval, naj bolnika z u" metnimi sredstvi zbude iz narkoze, kajti komisija nima časa, da bi še krat prišla. Komisar se je konecno hotel poslužiti še nasilja in je zace bolnika tresti za ramena. Tedaj Pa se je zganil zdravnik in trije strezaJ1 so prijeli komisarja ter ga vrgli iz dvorane. Nato je tudi preiskovalna misija odšla. Še le potem je mo^ zdravnik končati operacijo. Drugi pa so ga povabili na policijo, ker J "onemogočil uradno postopanje •• Mokraši zmagali v senatu. Springfield, 111., 6. maja. — "mokraši" in "suhači" je prišlo v senatu do prvega boja, ki se je k čal z zmago mokrašev. Jf|l S 23 proti 22 glasom je gornja zbo -niča odklonila, sprejeti "protisa.l0°"z sko predlogo za stanovalne okraje rok licenčnega odseka in P05 stvar na dnevni red. Samo treh S sov je bilo treba za ustavno večino 26. Jadranska Banka Popolnoma v p Učena glavnic* »,000,000 kron.. Prihranki 7M.0M Glavni urad: TRST. Podružnica na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, MotkoriBfc Opatiji, Šibeniku. Spljetu in Zadru. Priporoča se za vse bančne posle« Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost* nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzem I je menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo»®° in Hercegovino, Albanijo, Črno goro. Grško, Rumunijo, Srbija Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA- xHiiK m ^ m ssssss as $ Si Sfll r RAZNOTEROSTI. ifiMKffi S Sfi5 Si ^MMS Narod brez zločincev se brezdvomno morejo nazvati Islandci. Statistično je namreč dokazanu, da se od leta 1828 pa do leta 1892, torej v 64 letih, ni zgodil na Islandskem ni zgodil na Islandskem niti eden večji zločin, razen nekega umora leta 1892. Zaradi tega je umljivo, da Islandska* ki obsega 1871 kvadratnih milj, nima več kot dva stalno nameščena policista. Kjer je malo policije pravijo Islandci, tam tudi ni provoka terskih agentov in prestopkov. Avstrijsko uradništvo. Po izvestjih finančnega ministrstva za leto 1911 je bilo na avstrijskem 66,-700 državnih uradnikov, učiteljev in sodnikov, ki so vsi skupaj dobili 263,-974,000 K plače. Različni stražniški oddelki so šteli 43,246 nastavljencev ki so dobili 49,652,000 K plače. Pod uradnikov in uslužbencev je bilo 28,-668, dobili so 49,830,000 kron plače. Dalje je v državni službi 59,159 oseb, ki imajo z državo pogodbo, te so dobile 66,660,000 K plače. Delavcev je v državni službi 64,000, ki so dobili 53 milijonov kron plače. V železniški Iffilsl ii a? ^ K a ^ W ^ » ži « i« « ii Hi ^ W ffi K * » ^ Buchanan-Daley Co. Desplalnes and Allen Sta. JOLIET, ILLIN0'* Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CEN« TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu J »liKKSiffiBiiKKffiHiffiS^ffiffiBiSfi-. ... W Sfi * » S S us u: m * Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovi] eu l. 1893. Anton Netnanich in S*11 1002 N. Chicago Street Kotijuštillca na 206-207 Ohio St.. JoH Priporoča slavnemu okčin.tv« »voj zavod, Id je eden mestu; ima lastno zateka* amkulaneo, ki j« na j lepiš ▼ J*"*" tvaike voxove in kočije. Na pozive t« poslnii vsak (m ponoči in podnevu. Kadar rabit« kaj ▼ naii stroki ac oglas*« aH lolofeMjt«-«oL asrs[ia N. W. 344. Naii kiiijnii in vri Mmrai so Sloraac'. AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. MAJA 1915. Družba sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Vatanovijena 29. nov. 1914. Inkor. v drž.111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL- GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA., EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111. Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111. Tajnik................Josip Klepet, Joliet, 111. Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: 1 Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vs; Dai Pošljejo na 1. porotnika' 3 PlS1Tla 'n denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe bcJ;0dr^no Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. doS..:D- sPrejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od . ® " *eta- Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. MnoACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana , vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne v redu in sprejete v gl. uradu. 2a LAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: za nPOpo,lno izgubo vida na e\iem očesu vsoto $100.00; *a f°P? no !zguba vida na obeh očesih vsoto $250.00; za ir k Cne roke nad zapestjem vsoto $100.00; ia i k °beh rok nad zapestjem vsoto $250.00; za \ u Cne noge nad členkom vsoto $100.00; 2a obeh nog nad členki vsoto $250.00; zi4z K naj.mani štir!h Prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; Jaz!o r "ajman^ štirih Prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delo JCn0 brbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- : izpkj^UjE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer taatnrv Vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za 2a ^operacijo na kili ali vtrganjem. v«č razpj- nine i" operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-a vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz-'iplajjl- odnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine/i Vsak čl °PeracUe- Jlil daje i}11^10^ Je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki S. E> p i takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in ČlanV ° tCga Plažuiei° Dmštva bolniško podporo. ž8'rom 6 p'a^ajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z m "a vsoto zavarovalnine: a2re V obeli ■ P.ravilih Družbe dobe- neil Jezikih, fa; a Pravila 1, . . C11 izjemi p"ava odobri,a z 1 ar točk se je mo- ralo premeniti po nasvetu Insurance Departmenta. Odbor je pravilno postopal, ker ni dal pravil tiskati dokler niso bila potrjena od Insurance Super intendenta države, ker bi morali delati zdaj druga popravljena pravila kar bi povzročilo nepotrebne stroške. Pri organizaciji pa je treba strogo paziti 11a vsak cent, ki ga člani (ice) vplačajo. Zdaj se pravila in druge tiskovine tiskajo in pripravljajo, tako bomo imeli vse kmalu v dobrem položaju, kakor je treba. Znake smo tudi naročili. Kadar jih dobimo, bomo naznanili, da si jih bodo naročila društva in člani (ice). Z bratskim pozdravom na vse član stvo D. S. D. Odbor. STARE DOMOVINE, M^ravi 17 W^ ie preil, p^sP°'ka. Župan dr. Cw2-boji*C"a sledečo do- V ObvsakV -CU' dne 14- aprila ;m,Casu i" ob vsaki pri-^ti>apn0'Sl \rhh vojakov se-O VamP„°Jka v daljno domovino 1111 H-i^ 1 ^ v daljno domovino, Hv>il, K °r°Cam danes k°t tol- irda je borba, toda Končna ............ . ' °jišča T 4 .jsrcnejse N >očaoWlrdaie borba, t, kSlt "ajodli*110"-'- zmaKa ne 'Z" Ve,noJu0dllcnejšim spoštova-' Polko" •P° kovni Poveljnik; ; Vlu Pribočnik. il^te^r adpoje. Vojni ' Pod vVl'okc Tatre v Kar- Kf« ^»J « štiri tedne, .X, . * »ebešL , ajlepse ogrsko '. u ,re" j« tudi 1j.-„ u,e Pozdrave! yS^e: f^jskem. "Gore-nam preti- ,'etos sij k V0Jnc ko"<* i" 1 *25j ^ ~ Bog alu bo sto let, kar je bila na Kranjskem prav huda lako ta. V cerkvici sv. Petra pod Šmarje tino goro pri Kranju se še vidi sporne nik 11a strašno lakoto, ki je mučila in morila prebivalce na Kranjskem leta 1816 in prvo polovico leta 1817. V tej cerkvi visi na zidu kositren korec in pod njim tabla," na kateri pripoveduje slovenski in naški napis, kako so leta 1917 s tem korcem delili stradalcem "rumfortarsko" juho. Slovenski napis pravi: V letu 1816 je bila zemlja tako nerodovitna, da so revni ljudje v letu 1817 tako stradali, da so po več krajih travo in otrobe jedli in od lakote umr li. Od krščanske ljubezni vžgani so se našli v tej soseski dobrotniki, ki ,so s tem korcem petdesetim najbolj po irebnim v Stražišču takoimenovano romfortarsko župo pustili deliti in so jih tako v najhujšem času preživili Precej po tej hudi letini je pa Bog dal zemlji tako rodovitnost, da je žito na tak dober, kup prišlo, kakor pokaže zdolej zapisana žitna cena. V letu 1817 pred žetvijo: 1 mernik pšenice 6 gld., 1 mernik rži 4 gld. 30 kr., 1 mernik ječmena 3 gld. 10 kr., 1 mernik prosa 3 gld. 15 kr., 1 mernik ovsa 2 gld. — Žitna cena v letu 1818 pred žetvijo: 1 mernik pšenice 1 gld. 40 kr., 1 mernik rži 1 gld, 18 kr., 1 mernik ječmena 54 kr., 1 mernik prosa 1 gld. 30 kr., 1 mernik turšice 1 gld., 1 mernik ajde 1 gld., 1 mernik ovsa 40 kr. — K večnemu spominu božje pravice in božjega usmiljenja naj ta korec tukaj visi. — 30. junija 1818. — V spomin na lakoto, ki je bila pred 100 leti, kuharice še sedaj 11a Veliko noč skuhajo "ale lujo" ali olupke od repe kot posebno zgodovinsko jed. — Padel je 26. marca v Karpatih na gorskem hrbtu Teszniczka severno od Jablonke sin c. kr. dvornega svetnika in dež. šolskega nadzornika g. Franca Levca pravnik Franc Leveč, star 21 let. Bil je praporščak v peš-polku št. 70. ter odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — Tudi brat dr. Majerla padel. — Štirinajsta žrtev iz slovenskih katol. akadč krogov. Iz Črnomlja. Komaj so se malo posušile solze tužnima roditeljema dr. Ivana Majerla, ki je v jeseni padel na severnem bojišču, jih je že zadela nova nesreča. Ravnokar so dobili poročilo nekega sanitetnega narednika Simo Rističa, da je brat dr. Majerla, Tone, ki je študiral tehniko, padel 11a polju časti ravno na velikonočno nedeljo. Pokopali so ga 6. apr. Stotnik Zwirn piše tudi staršem: 'Velespoštovani rodbini Majerle sporočam tužno vest, da je naš ljubi tovariš Anton Majerle, kadet pri prvi kom-paniji 4. bos. here, polka, dne 4. aprila, ko so naši navalili in pognali spvraž-nika iz njegovih pozicij — padel kot pravi junak za domovino in cesarja. Zadela ga je krogla v srce, tako, da mu je bila smrt nagla in brez bolečin. Bog naj Vas vse tolaži v veliki boli! Častna odlika za hrabro ponašanje je našemu junaku zagotovljena. Priporoča se Vam stotnik Ludvik Zvvirn." — Urednik Franc Terseglav vendar ujet. Četovodja 47. pešpolka Anton Rop, doma od Sv. Lenarta v Slov. goricah (tudi g. Terseglav je bil pri 47. pešpolku), piše uredniku Žebotu v Mariboru, da je g. Terseglav prišel dne 25. marca res v rusko ujetništvo. Ropu pa ni znano, ali je Terseglav ranjen, ali ne. —V ruskem ujetništvu se nahaja Fran Fleyn iz Domžal. V ruskem ujetništvu je poročnik 17. pešpolka g. Pesarič. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil 9. aprila Franc Padar, poštar iz Dobre-polj. Pismo je hodilo od 26. januarja Biva v mestu Tomsk v Sibiriji in pravi, da ima hleba dosti, a kopejk malo. — Izgube 17. pešpolka: Habjan Se-bastijan, nad. rezervist, mrtev (17. okt. 1914); Kovačič Viktor 2. stot., Ponikve, ranjen; Pirnat Ivan, Sv. Gregor, mrtev (19. sept. 1914). — Izgube 7. in 20. lovskega bataljona: Rus Ivan, 7. lov. bat., mrtev (2. nov. 1914); Scherlitsch Ivan, lovec, Krško, ujet; Zetin Ivan, 20. lov. bat., 4. stot., mrtev (28.-29. jan. 1915), ^ —Znižana pomorska vožnja svojcem ranjence stine in izvriuje vse v notarsko tMb» spadajoče zadeve za Združene Drfctti in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. AMERIKANSKI SLOVENEC, 18. MAJA 1915. REK RUT. Spisal Henrik Conscience. Peljala je slepega na rob potoka, vrgla je culico preko vode in je stopila vanjo. Jan je slišal, kar ni videl, vprašal je: "Kaj misliš -Storiti, Katarina?" "Primi se trdno okrog mojega vratu," — je velevala deklica in je pri vila vojaka k sebi in ga prisilila, da je ubogal ukazu ljubezni. Nosila je težko breme preko vode, / do drugega brega in rekla: "Jan, tam na bregu je velik grm, oprimi se vej in pomagaj si navzgor, jaz ti pomo-rem." Storil je tako in prišel je lahkoma na breg, Katarina mu je sledila in je izžemala svojo mokro obleko. Slepi je slišal in vzdihnil: "Katarina, tebe je sama ljubezen in dobrota, kako me boli, da ti ne bom mogel povrniti nikdar tvojega prijateljstva in usmiljenja." "Beži, beži, Jan, mar je vredno govoriti toliko o tem," — je branila deklica. "Da sem te prenesla preko vode je prava reč. Saj mi posuši solnce hitro obleko. Pojdi, greva počasi naprej, v pol ure sva pri prvem stolpu, to bo pač Molovo, tam se odpočijeva." On se je nekaj obotavljal in se nagibal k potoku. Naposled je vprašal: "Je potočnica čista?" "Tako bistra je, da vidiš vsak kamen na dnu. Si žejen? Počakaj — več kot mokra ne morem biti, podam ti vode." Razvezovala je culico, da vzame iz nje kozarec, slepi vojak jo je opomnil: "Nisem žejen Katarina, ampak oči me skele tolikanj, da ti ne morem povedati. Daj mi moker robec, da si izbrišem oči, to mi bo delo dobro.' Spustila se je v potok in napolnila je kozarec z najbistrejšo vodo, vrnila se je k slepemu, vzela je iz nedrij bel platnen robec in je rekla: "Sedi Jan — izperem ti oči, da si ne zmočiš obleke." Vojak je ubogal in je sedel, hrbet obrnjen proti solncu. Katarina mu je vzela zeleni senčnik raz čela in je brisala in izmivala njegove oči. Ker je rekel Jan, da mu dene to izmivanje dobro, ni mogla nehati, umivala in polivala je njegovo čelo in oči, dokler ni .branil njeni roki in opomnil: "Nehaj, Katarina, zdaj je dovolj." Ko se je pripognila po senčnik, je skočil slepi nakrat po koncu s presunljivim krikom in obstal je, roke iztegnjene napram Katarini, tresoč se na celem telesu, jecljaje nerazumne glasove. "Jan, ljubček, za Boga — kaj te je popadla?" — je viknila Katarina prestrašena in je hitela k njemu — ali kakor da je revež res zmučen, jo je odrinil rahloma in prosil: "Kata, Katarina, vrni se vrni, kakor si stala poprej, prosim te." Začudena od izraza v njegovem glasu in obrazu, ki je izražal njej neraz- • umno veselje, je naredila Katarina par korakov nazaj. Jan je odprl svoje mrtve oči in je vikal razprostrtih rok: "Večni Bog! — Katarina, jaz te vidim, moje oko ni še popolnoma oslepelo." Stala je kakor umnjena (zadeta od strele), tresla se je na vseh udih, kole-bajočih korakov je šla napram vojaku in jecljala: • '"Ne, ne Jan, to ni res! — Ne umori jne s takim veseljem. Solnce te je prevarilo, sotace, revež moj!" "Jaz sem te videl!" — je ponavljal vojak skoraj blazen vsled veselja. "Videl sem te v tmint kakor senco. Moje levo oko je še živo, ti pravim. O dušica, Katarina, to so tvoje sinočne sank-" Krik, tako rezek, kakor da je prišel iz mučnih prs, se je izvit dekličinim ustam, ko je klecnila vsa tresoča se na kolena, dvigajoče roke v nebo. • Tiha, vroča molitev je kipela iz hvaležne duše navzgor. Vojak je videl, kaj dela Katarina, dasi le kakor v temni megli, pokleknil je tudi on poleg nje in dvignil roke. Zamaknjena v svojo hvaležno molitev, ga ni zapazila Katarina in je klečala nekaj časa, ne da bi se genila. Ko je obrnila glavo, pomirjena v molitvi, je zagledala Jana poleg sebe na kolenih in je vzkliknila oduševljeno: "Božji dan! — Ti si videl, kaj delam?" "Sem videl!" •— je vriska! Jan. "O naša ljuba Gospa!" — je vzdihala Katarina in reka solza ji je cjlajšala dušo — "to si naredila ti, sveta Mati našega Gospoda, ti, naša Mati in Pomočnica! —» Nikdar ti ne pozabim tega in vsako leto bom romala ob tem času bosa v Serpolje." Po tem izlivu svojih čuvstev je zapustila Katarino mbč, naslonila je glavo na vojakovo ramo in je jokala nemo. Globoko ginjen je bil tudi mladenič, tiiili' njemu so izostajale besede, ki bi izrazile čuvstva, katerih je prekipevalo njegovo srce. Njegovim očem se je odprla svetla prihodnjost hvaležnosti, ljubezni in sreče, in ga je očarala g čarovitim sijajem blaženega življenja. Katarina se je dvignila in je privezala z veselimi vzkliki tovarišu senčnik, oprtala si je culico, prijela ga je za roko in nadaljevala sta lahkih ko- rakov pot. Veselo je ščebetala med potjo Katarina: "O Jan, ljubček — ne morem povedati, kako mi je pri srcu, skakala in plesala bi veselja, zdaj bi hodila lahko dvajset ur, ne da bi čutila trud ali lakoto." "Tudi meni je tako, Katarina," — je pritegnil vojak, "Zdi se mi, da bi zletel. O dušica draga, če bi ozdravilo moje levo oko! Kaka sreča, oh kaka sreča! — Če mislim samo na to, mi stisne srce." "Bi ozdravilo? — Bo ozdravilo! — Ne skrbi ti zato, pusti, da skrbi zato Naša ljuba Gospa v nebesih. Kaj ne vidiš božje roke? — Moje sinočne sanje, Jan!" / Plaineneče ji je stiskal mladenič na take besede roko in vzklikal je navdušeno v pretrganih stavkih: "Duša moja draga! O, če se uresniči to, kako življenje naju čaka še na tem svetu — samo blaženstvo, Katarina. Storili bi ono, kar si mi tako ljubeznjivo obljubila, Katarina — poročila bi se. Jaz bi delal kakor črni suženj ali z veseljem in srečo, ti pa moja najljubša žena, ne boš smela delati drugega, nego da boš negovala sama sebe." "Kaj še Jan," — ga je prekinila deklica s smehom, "mar misliš, da bi se jaz mogla naučiti postajanja? Bi že videl, kako bi delala. Tedaj šele!" "Kako bi hotela, Katarina, to je isto. Delala bi samo, kar in kolikor se ti bi poljubilo. — In najine matere, Katarina, bi se veselile do konca dni najine skrbne postrežbe. Izruval bi mejo med najinima kočama in bi zgradil iz obeh lesenih koč lepo kmetsko hišo, kjer bi stanovali lahko vsi skupaj v ljubezni in zadovoljnosti — to bi bil pravi raj veselja!" "O prelepo je, kar praviš Jan," — je vzdihrjila ginjena — "meja mora vun takoj ko prideva domov, ded in Pavlek, najine matere in najina krava in vol — in ti in jaz — vse naj bo vedno skupaj in skupno. Kako življenje, o kako življenje!" Plosknila je veselja v roke in jokala je kakor dete. Jan je slikal še naprej sliko tihe sreče: "Veš, Katarinčica, premalo zemlji imava v najemu, da bi mogla zmiraj delati in si pomagati k moči. Kupče-val bom s česarki, z dračjem in sirč-jem — treba je 'skrbeti, ako..." -Ponižal je glas in rekel komaj slišno: "Bog da, da se razkolobavi naša •hiša..." Obmolknil je, kajti čutil je, da si pokriva deklica oči, slišal je, da ihti in joče, zavzet je vprašal: "Zakaj te žaloste moje besede?" "Za božjo voljo, molči mi o vseh teh lepih rečeh. To mi raznese srce, ali samo od veselja... Tako sem srečna, Jan, da znorim, če boš pripovedoval naprej, kak raj na svetu naju še čaka." "In jaz, Katarina! Ne morem molčati, srce mi prekipeva. Pusti me, da govorim in reci še ti katero." Vojak je razlagal bolj in bolj svoje načrte prih'odnjosti in je razvijal gi-rijeni deklici čarobne slike sreče. Oba-dva sta motrila svoje prihodnje življenje in sta uživala že zdaj tisto srečo. Tako sta se približala Molečem. Deklica je izročila vojaku culico, roko v roki sta stopila v selo. VII. Marijina pomoč. Poznega popoldne istega dne sta potovala Katarina in njen prijatelj molče preko planjave onostran Gradine.! Oba molčeča in otožna, a nista razbde-j I a drug drugemu svoje pobitosti, ne, zakrivala sta si pobitosti, besedice katere sta že pregovorila tu in tam, so imele namen, da se pokažeta drug drugemu še vedno vedrega duha. In' vendar je napolnjevalo grenko razočaranje njuna srca z bridkostjo; Kar sta bila nadaljevala svojo pot po veselem dogodku tega jutra, je bila iz-prala Katarina Janove oči že pet ali šestkrat. Nista šla mimo vode, ne da bi 'p/skušala ako ima čarobno moč, katero je imel prvi potok. Toda žal! Ves trud ljubeznjive deklice je bil zaman, prinašal je samo nji in nesrečnemu mladeniču bolestno razočaranje, postal je lfr vir obupa in bolečin. Mogoče, da je varal vojak sam sebe, ko se mu je dozdevalo, da je videl svojo tovarišico; mogoče tudi, da je pogosto ribanje in zmivanje očes še pospešilo vnetje — vojak ni videl, zdaj ni bilo več, kolikor si je tudi prizadeval, da bi zagledal mračno podobo Ka-tarinino. Niti svetlobe ni mogel več prenašati in vselej ko mu je vzela Katarina senčnik od oči, je zaprl oči, ker je čutil silno bolečino. Vsled tega se je utrdilo v njunih dušah strašno prepričanje, da ju je varala domišljija, da je Janova slepita neozdravljiva in večna. Pač jima je ostala v dnu srca sreča negotovega u-panja, ali to upanje je vrglo le posam-ne blede žarke v gosto tmino njunega obupa — bolečina, ki je sledila razburjenim čustvom, je bila zatem le še bolj pekoča. Bil je drugi vzrok, ki je tlačil njuni duši s skrbjo. Od jutra sem sta na- redila že osem ur hoda in bila sta oba silno trudna, posebno vojak, ki je stopal pogostoma naopak, je bil popolnoma opešal. Ves onemogel, skoraj ne da bi se zavedel, da hodi, je kljukal ob palici za Katarino, klamajočih udov, kakor stvor, ki nima duše. Njegove noge so se ožulile in ko bi ne bil izgubil zavesti, bi bil čutil, da mu kaplja gorko po obuči, iz ranjene pete je tekla kri. Nič manj trudna ni bila Katarina, da bi govorila, ne da bi se ozrla na vojaka. Ubožica se ni upala pregovoriti. V njenem srcu ni bilo tolažbe, njena blaženost je izginila, ugasnil je žar prihodnje sreče. Nepričakovana radost se je je bila polastila s tako močjo, da bi jo bila spravila skoraj ob razum — tem hujši je bil udarec razočaranja, potlačil je sicer pogumno dekle, da je hodila kakor sužnja, upognjena pod jarmom neskončnega brezupa. — Kaj neki naj bi rekla, da bi oju-načila svojega obupanega prijatelja?— Naj mu laska z upanjem in laže sama sebi? Tega ne more, zdelo bi se njemu in njej sami kakor zlobno žuganjc in .paralo bi jima srce. Zato je hodila nema, lenih korakov tja v en dan, pogreznjena v žalostno premišljevanje, ne da bi se zavedala lastnega stanja. Ko sta hodila tako še dobre pol ure, je zdihnil vojak bolestno in zastokal: "Katarina, stoj! Jaz ne morem več!" "Tudi meni se godi tako," je odgovorila Katarina, ne da bi se ozrla, "bova pa malo počivala in prespala to noč v oni-le vasi." "O Katarina, ustavi se!" je prosil slepi. "Smo čisto blizo nekega dvora, še dvajset korakov, Jan, tam je lep bukov gaj, posedeva v senci." "Pa pojdi hitro za božjo voljo!" Prijela ga je za roko in peljala v bukov gaj, tam ga je posadila tako da se je upiral s hrbtom na bukev. Ko ga je izpustila, je padel na travo, glavo sklonjeno. Za drevesom, kjer sta sedela deklica in mladenič, je bila uta, v nji je sedel star gospod, ki je čital debelo knjigo njegov obraz je bil poln brazd, in tistih par las, ki so mu delali kolobar na glavi, se je svetilo srebrno. Kazalo je, da bi bil vojak, morda vpokojen častnik, kajti nosil je nekako suknjo, zapeto do vratu, na prsih se mu je svetil križec. — Ko je slišal šum za seb jj, se je ozrl in zagledal skozi bukovino listje vojaka in zalo kmetico, ki nosi culico na hrbtu. Presenetilo ga je to, a domislil se je, da bo to sestra, ki spremlja svojega brata in mu je odvzela iz ljubezni breme. Ta dokaz pri-proste ljubezni se mu je tolikanj do-padel, da je motril s prijaznim sočutjem pod drevesom počivajoča popotnika. Katarina se ni zavedala ,da je padal Jan od utrujenosti v travo, sedla je poleg njega in govorila: "Jan, ti si tako tih in žalosten! Kaj ti je? Truden si, kaj ne? To bo hitro prešlo, boš videl Janček." Vojak ni odgovoril, deklica ga je tolažila prijazno: "Potolaži se, Jan, in misli, da bova jutri doma. Od Venlooa sem je kakih 20 ur hoda, še tri ure, pa sva v naši vasi. Ako se spraviva zjutraj zgodaj na pot, nama bo to za izprehod. Saj sva vendar lahko zadovoljna, ker imava tako srečo, da te smem peljati domov od vojakov. Kar se tiče druzega, bodi čisto brez skrbi, že uredim tako, da ne boš imel toliko neugodnosti v svojem življenju, moj Jan. Pa zakaj ne govoriš ničesar?" Mladenič je premagoval syfyo slabost in vzdihal: "Srce mi razgraja in oči me pečejo silno — pusti me, da počivam." Nekaj hipov ni prelomil dekličin glas tihote, premišljevala je Jana in je prišla do zaključka, da tlači njenega prijatelja bolj žalost kakor utrujenost. Blagosrčna deklica je premagala svoje lastne bolečine, da bi tolažila slepega z veselejšim glasom je rekla: "Reci Jan, >i ti prepričanj da si me videl? Vidiš, to .me potrjuje v misli, da je še kaj življenja v tvojem levem očesu, dasi si zdaj zopet čistb step, to pride od vročine, ki ti je- prisadila oči. I.e potrpi, da prideva domov. Prodali bomo nekaj letošnjega žita in poslali bomo po viniškega zdravnika, da te bo ozdravil, saj je naredil že .čis.U> f'ru* gačne čudeže na ljudeh, ki so bili že več dni mrtvi. Pomisli samo, Jan, jutri vutiv^i tvojo mater, deda in Pavleta, jutri te popeljem k vsem prijateljem, da jih pozdraviš. Ko se odpoci-ješ, te ne bo več zbadalo po očeh in boš zopet nekoliko videl. In potem bova molila skupno pod lipo, da se zahvaliva Naši ljubi Gospej za njeno u-smiljenje ,kajti ne dvomi, Jan, ona me je uslišala in bo... Kaj je to? Kri vidim na tvojih nogovicah! Gorje meni! In ti mi ne poveš ničesar o tem, ti ubogo jagnje!" Naglo ga je sezula in brisala mu je s svojim belim robcem kri raz nog, hotela mu je povedati, da je rana majhna in neznatna, ali ko ga je pogledala se je stresla kakor trepetlika in je cula plašno: "Ali, prijatelj, kaj ti je vendar? 1' blediš?" Mladenič je vzdihnil komaj slišno: "Ne vem... Pri srcu mi je tako čudno... Zdi se mi, da umrjem." do so se stresli njegovi udje, glava se 11111 je povesila na ramo, roki sta ob-viseli na travi. Kričaje, kakor da je prišla iz uma, je pritiskala Katarina svoji roki na njegova prebledela l'ca in mu je privzdigovala glavo, po buko-J vem gaju je šel njen obupen klik: "Jan! Jan! On umira! Revček! Vode vode, na pomoči" Skotila je pokonci in se ozirala z zme-šanimi očmi, tekla je v krogu od te strani na drugo, da bi našla kje vodo. Nakrat je zagledala za gajem železno omrežje, v njem vrata odprta, ki so peljala h gospodskemu dvoru sredi vrta. Vsklik veselja se ji je izvil, tekla je hitro, kolikor je mogla, tja, da si bi izprosila pomoči. Ko je pritekla po vijugastih vrtnih stezicah v bližino visoke hiše, sta /rihajala ravno dva moža napram njej. Prvi njih je bil plešast sivolas mož, čegar obličje je vzbujalo spoštovanje, drugi je bil prileten, a še precej pri moči; od njegovega čela se je vlekla brazgotina tja do ust, gotovo spomin v vojski dobljene rane, tista brazda pa je delala njegov obraz precej neprijazen. Ta je moral biti sluga in stari gospod njegov gospodar. Sluga je šel nekaj korakov za gospodom in je nesel vrč, stekleničice in platno. "Gospod dragi!" — je klicala obupana Katarina — "dajte mi vendar malo vode ali jesiha. Tam za gajem leži ubogi slepi fant, omedlel je in umrje, če ne dobi pomoči. Za božjo voljo gospod! Bodite usmiljeni, storite dobro delo in pojdite z menoj. O prosim Vas, kakor se Bog prosi!" (Konec prih.) MALI OGLASI. m isssfiw SLOVENEC, STAR 30 LET, ŽELI dobiti delo na kmetiji (farmi). Prve vrste karpintarsko delo, ali pa navadno kmetijsko delo, seveda delo mora biti stalno. Razume razun karpentarskega dela, tudi vsakovrstno kmetijsko, oziroma poljedelstvo, živinorejo, sadjerejo, kakor tudi vsakovrstno kmetijsko orodje popravit kar je iz lesa; tudi hlapčevsko delo sprejme. Ako bi kateri izmed rojakov potreboval takega delavca, naj se obrne pismeno na naslov: Frank Urainkar, Box 575, Thomas, W. Va. 48t3 HIŠA NA PRODAJ IN LOTA NA prav prijaznem vogalu, lepo senčnato drevje, tudi primeren hlev. Pohištvo in 28 kokoši. Vprašaj pri lastniku na 1320 N. Summitt St., Joliet, 111. 47t3 ZAKAJ PLAČEVATI RENT, če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali rfn^sto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove: P. R. BANNON, 4t j 701 N. Broadway, Joliet, 111. Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING CO. COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertž se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. W. H. KEEGAli POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se da na to tvrdko in prepričani boilte;.o!j boste najbolje postrežem, je najboljši drugi. V slučaju ter mnogo cenejši kot potrebe rešilnega vos; 1--------------te čifl* (ambulance) pokličite nas P°._po nu, ker smo vedno pripravljeni — dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK C- W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Sail«. m Rojakom priporočamo sledeče blago« $10.5» »5.0» $7.1* Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za................. Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za................... Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za...... Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................I'«j| Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.)-z» »» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za * Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ................................ Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................|gjf Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................|j'q| 7* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic), za Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po...................................... Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slo*«"* skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, Union Coal & Transfer 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture MovM Chicago telefon 4313. Northwestern" Podpirajte trgovce, kateri imajo tj v Amer. Slovencu. Naročite zaboj steklen^ novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača Porter Brewing Company OU telefon 405 S. Blaff St., Joliet III-