Štev. 16. V Mariboru, 25. avgusta 1889. X. tečaj.
I^ist za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. --Na anonitue dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani") uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Keiserstrasse S v Maribor«. —Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Učiteljski dom v Zagrebu. — Kvintilijanov načrt vzgoje in pouka. — Pedago-giški razgled- — Izleti po Zgornji Savinjski dolini. — Iz „zaveze slov. učitelj društev." — Dopisi. — Razne*stvari. — Inserati.
Učiteljski dom v Zagrebu.
„Zrno do zrna pogača, Kamen do kamena palača!"
Koliko premore prava stanovska zavednost, navdušena kolegijalna vzajemnost ter vstrajna delavnost in požrtvovalnost tudi v manjšem krogu, to nam je v kratkem času živo dokazalo vzorno hrvatsko učiteljstvo!
Od leta 1865. do danešnjega dne so navdušeni ti vzgojitelji nadarjenega svojega naroda osnovali „Učiteljsko zadrugo", ki ima danes 30.000 gld. kapitala, leta 1871. so ustanovili „Pedagogidki sbor" s premoženjem 20.000 gld. in konečno postavili „Učiteljski dom", ki stoji 95.000 gld.
V	resnici tri krasni, prelepi spomeniki, katere si je zgradila vzorna požrtvovalnost hrvatskega učiteljstva!
„Učiteljski dom" stoji na vshodno južni strani universitetnega trga. Glavna fa<;ada, obrnena proti jugu, je dolga 20«i, severna fasada pa meri 42-9m na dolgost. „Dom" ima dvoje nadstropij, je zgradjen v najčistejši florentinski renaisanci in to po načrtu mladega arhitekta Leva Honigsberg-a. Po okusni svoji zunanji izpeljavi se ta zgradba meri z najkrasnejšimi stavbami v celem Zagrebu.
Pritlično ima „Uč. dom" prekrasni vestibul s spominskimi ploščami, dalje pisarne „Saveza hrvatsk. učit. družtava", „Učiteljske zadruge", „Pedagog. sbora" (kateri so se vže semkaj preselili), dvorane za centralno knjižnico, zbirke itd.
V	prvem in drugem nadstropju pa so elegantna zasebna stanovanja, ki se oddavajo tako dolgo, dokler se ne poplačajo kapitali, katere so v zgradbo „Doma" posodila društva „Savez", „Zadruga" in „Pedagog. sbor".
Vse hrvatsko učiteljstvo težko pričakuje svečanega otvorenja „Učit. doma", ki se bode vršila 4. dne septembra t. 1. po vsporedu, kojega podamo na drugem mestu.*) In to je le umevno. Saj je vsak pojedini ud po svoji možnosti doprinesel svojo betvico v dosego velikega smotra. Mi slovenski učitelji gotovo tudi ne bodemo manjkali pri tej redki svečanosti. In če nam tudi no bode možno vdeležiti se je osobno v velikem številu, vendar bodemo svoje sorodne brato v duhu spremljali ter se ž njimi veselili ogromnega vspeha prave stanovske zavednosti in vzorne požrtvovalnosti!
*) Glej dopis iz Zagreba.
--———-
Kvintilijanov načrt vzgoje in pouka.
Pred vsem naj bi biii po lvvjntilijanovem nasvetu roditelji sami pravi vzor olikanosti. Torej ne samo telesna roditelja naj postaneta oče in mati, ampak ona dva naj na svojega otroka tudi duševno in nravstveno tako vrlo vplivata, da bode postal pravi original očetovega razuma, resnobe, poštenosti in pravičnosti ter materine pobožnosti, ljubeznjivosti in zgovornosti. Toda prvi in najvažnejši del vzgoje pripada materi. Njen vpliv na nravno in duševno razvitje otroka ni samo merodajen za vse življenje vzgojenčevo, ampak za ves razvoj naroda. Toraj naj bi se matere posebno odlikovale po lepoti govora, kakor so slule zaradi leporečnosti rimske matrone republikanske dobe.') Ker pa pri vzgoji otrok varuške pomagajo, naj bi pri izvolitvi teli roditelji posebno previdni bili in pred vsem na njihovo nravno vedenje se ozirali; kajti one ne pomagajo samo otrok telesno vzgajati, ampak vplivajo tudi na njih duševno razvitje. Potem pa naj varuške tudi pravilno govorijo, da se deček, ki jih bo poslušal, vže iz-prva navadi pravilnemu govoru in lepemu glasu. Taista previdnost je potrebna tudi glede na posle, med katerimi se bode odgajal deček, določen za tako nade-polno prihodnost. Dečkovodje (pedagogi) pa naj bodo ali prav olikani ali pa si neolikanosti v svesti.2)
Helenizem, ki se je na kvar romanizmu bil v Kimu vkoreninil, ni vplival le na vzgojo, ampak tudi na pouk. Dočim je bila vzgoja za časa republike na-rodno-konservativna, goječa pristne rimske lastnosti, prevarila se je po vplivu helenizma v svetovno-liberalno, odgovarjajoča novim zahtevam države. Zatorej zahteva Kvintilijan glede na grške vede, da naj se prične jezikovni pouk z grškim3) jezikom, ker latinščini se privadi deček lahko v občenju, vendar
') Vže prvi misleci starega veka so trdili, da so vrli možje bolj sinovi svojih mater nego svojih očetov. Pa tudi učenjaki novega veka zastopajo trditev, da ima mati izključi vi vpliv na duševno vlastitost otroško, dočim oče na postavo in značaj vpliva. Tudi slovenščina ima v tem oziru prav pomenljiv izraz, namreč besedo »materinščina". In kateri Slovenec se pri tej priliki ne bi spomnil matere prvega slovenskega pedagoga, Slomšeka. Njegova mati je tako blagodejno vplivala se svojo bogaboječnostjo, pobožnimi povestmi in lepimi pesnimi na dečka, da je postal Slomšek pravi vzor bogaboječnosti, vrl pesnik, iskren slovenski pisatelj in tako izvrsten cerkveni govornik, da so ga poslušalci le občudovali. Zavoljo polno-glasnega in srebrno donečega glasu in krasnega jezika rekali so, „da tako govorijo, kakor bi rožice sadili". Vse njegovo dejanje in početje je plamtelo v ljubezni do Boga, do vladarja in slovenskega naroda. (Prim. Anton Martin Slomšek Fiirst-Bischof von Lavant dargestellt von Franz Košar, Marburg 1863, s. 6, 7, 9.) Za vse to pa je brezdvomno položila temeljni kamen njegova vrla mati. Matere slovenske posnemajte lep vzgled Slomšekove matere in vzgajajte otroke, kakor je to ona storila.
'') Nekateri pedagoški pisatelji grajajo po pravici malomarnost roditeljev pri izvolitvi podagogov, tako posebno Plutarch (v izgoji otrok pogl. 7.) Skopi očetje so jemali dostikrat tako sožnje za dečkovodje, ki niso bili za nobeden drug posel sposobni, telesno pohabljeni, v duševnem in nravstvenem oziru pa prave spake. Da so taki dečkovodje dečke le kvarili, razume se samo ob sebi. Zatorej priporoča Kvintilijan roditeljem posebno pozornost pri izvolitvi dečkovodij.
3) Le prenapeta udanost tujemu jeziku, ki izvira iz hiperkulture, povzročila je to protinaravno načelo Kvintilijanovo. Dandanes se vrši jezikovni pouk na podlagi materinščine; kjer se pa to ne godi, tam se duh ne vzgaja, ampak mori in narodnost zatira. Saj je v obče znana resnica, da postanejo otroci v onih ljudskih šolah, kjer se poleg materinščine tudi tuj jezik poučuje, suhoparni in vso duševno živahnost zgube.
naj 110 govori izključno le grški, ampak tudi latinski. Na tak način se bode izognil napakam y izgovarjanju latinskega jezika, katere povzročuje vedna raba grškega jezika.
Navadnemu mnenju, da se pouk pred sedmim letom ne sme pričeti, upira se Kvintilijan trdeč, da je ona doba, ki je spodobna za razvitek značaja, sposobna tudi za pouk. Torej naj se deček, ki vže zna govoriti, takoj primerno poučuje. In če se s tem poukom le malo pridobi, vendar koristi ta dobiček v dovršenost; potem, ker je treba spomin uriti vže od prvih let, ki je baš v ma-ličih najboljši. Vendar se pri tem pouku ne sme strogo postopati, da se otroka ne polasti mržnja do ved, ampak uči naj se igraje in tudi z darili naj se k pridnosti vspodbuja. Torej je posebno treba potrpežljivosti, da učitelj ne pre-obloži nevzmožnosti začetnikov, ampak da se razumu poslušalčevemu približa. Pravega učitelja naj ne vodi pri vzgoji in pouku le dolžnost, ampak posebno udanost do roditeljev ter ljubezen do učencev. Kajti naloga učiteljeva je, vzgo-jenca pridobiti za vse resnično, lepo in dobro. Kakor pa se jednako le z jedna-kim doseže, tako mora učitelja, naj se kaznuje ali hvali, vzgaja ali poučuje, ljubezen do vzgojenca voditi in navdajati, ako si hoče povoljen vspeh zagotoviti. Ker je tedaj prvi pouk tako važen in težaven, upotrebljava naj se takoj izprva najboljši učitelj.
Tudi glede na pouk v čitanju ne ugaja Kvintilijanu navadna metoda, po katerej so se otroci imen in reda preje učili kakor podob črk.1) Po njegovem mnenju naj bi se imen in podob ob jednem učili. Potem naj se pri čitanju ne hiti, ampak večkrat ponavlja tako dolgo, da se doseže popolna hitrost. Kedar bodo črke dobro znali, naj jih sestavljajo v zloge in iz teh naj vežejo besede. Potem še le naj se preide k čitanju stavkov.
Pri prvem pouku v pisanju naj se črke vdolbe v lesene table, da se učenec sam navadi po teh brazdah z roko slediti in s pisalom ali dletcem2) podobe črk ponarejati. Na ta način učitelju ni treba učenčeve roke voditi. Kvintilijan zahteva naglo in lepo pisavo, ker počasno tekoče pero ovira mišljenje in grda pisava se težko čita. V propis predloženi stavki pa naj obsegajo lepe nauke, ki človeka v starost spremljajo in na značaj blagodejno vplivajo.
*) Kvintilijan je prvi in edini pedagog starega veka, ki je zavrgel tako zvano zlogovalno metodo, katera se je rabila v ljudski šoli pri pouku v čitanju. Protinaravnost te metode je sestajala v tem, da niso razločevali med glasom, črko in imenom črke. Pri samoglasnikih je glas objednem tudi ime črke (a je a); pri soglasnikih pa je še le razširjen glas (namesto b je b) ime črke. Ker se je tedaj čitalo po zlogih: es, ce, ha, em, e, zet, ne pa po glasih: s, c, h, m, e, z; nastala je napačna zlogovna metoda. S tem, da zahteva Kvintilijan, naj se otroci objednem imen in podob črk tiče, zahteva brezdvomno tako zvano glaskovalno metodo, po katerej glas in podoba črke eden drugemu natančno odgovarjata in se vriva vmes modifikovan glas, ki pri zlogovalni motodi čitanje zelo ovira. (Prim. Lindner's Encyclop. Handbuch der Erziehungskunde str. 490.)
2) Za pisanje so rabili Rimljani povoščene table, po katerih so pisali s pisalom ali dletcem, ki je bilo na enem koncu debelo (da so lahko vosok pogladili in pisano izbrisali) na drugem ostro za pisanje. Učenci so pisali po učiteljevem propisu. Ko ni pisava potrebovala nobene poprave, pisali so na papir (charta) s črnilom ali jia pergaracnt (membrana).
Kedar pa začne deček učiti se, treba ga je v javno šolo pošiljati in javnim učiteljem izročiti. Kvintilijan se odločno poteguje za javne šole ter kaže veliko prednost javnega pouka pred privatnim, ugovore pa in pritožbe proti javnim šolam opovrgava jako bistroumno. Nasprotniki javnih šol trdijo, da se v veliki druhali 1. nravstvenost kvari. Na to krivdo odgovarja Kvintilijan, da ni nevarnost za deško nravstvenost doma nič manjša; sicer je pa vse odvisno od deške narave in skrbnosti roditeljev pri vzgoji. Pri tej priliki napada Kvintilijan po pravici vzgojo otrok za časa prvih cesarjev, ki je bila zelo mehkužna in vso duševno in telesno moč zaroda vničevalna. V škrlat zaviti rasli so otroci v nosilnicah in dobivali jedi, ki celo odraslim ljudem živce razburjajo. Videli in slišali so pri roditeljih take stvari, o katerih naj bi sploh nikdar nič ne vedeli. Take izprijenosti so se otroci v rodbini naučili preje nego so vedeli, da je hudobnost na svetu. Iz tega je razvidno, da se otroci ne izprijajo v šolah, ampak da prinašajo hudobnost v šolo. Drugič menijo nekateri roditelji, da deček v učenju bolj napreduje, če se bavi učitelj le z enim učencem, dočim se njegova delavnost v šoli na več njih deli. Pa tudi to ni res; kajti učenčeva pazljivost ni tako stalna, da se ne bi utrudila po vednem opažanju; potem je večina predmetov taka, da se s taistim glasom ob enem vsem prednašajo, kakor daje solnce vsem enako veliko luči in toplote. V veliko korist pa je tudi, da poskuša deček součence posnemati in je prekašati. Torej se vzbuja v javnih šolah častiželjnost, ki je dostikrat vir krepostij. Za prihodnjega govornika je pa posebne važnosti, da se navadi od mladih nog javno živeti, ne bati se Iju-dij in ne bledeti zaradi samotarnega življenja. Kajti duh je treba vedno vzbujati, ki v samotah opeša in se v prazni domišljavosti napihuje, ker se z nikomur ne primerja.
Učitelju je treba natančne pazljivosti in velike izvedenosti človeškega duha, da vzpozna pri učencih prirojeno nadarjenost. Glede na različno prvotno jedro vzgojenčevega duha mora učitelj pri vzgoji in pouku pri vsakem različno postopati in se s primernimi sredstvi na individuvalnost ozirati. — Znamenje dobre glave pri otrocih je pred vsem spomin, kojega prednost je dvojna, naglo si zapomniti in natančno v glavi obdržati. Drugo znamenje nadarjenosti je posnema. Kvintilijan trdi, da dober učenec predavano tvarino prav lahko razume, za nekatere stvari praša, vendar pouk bolj dohaja nego naprej hiti. Eano zreli talenti obrode redko kedaj sad. Ko učitelj učenčevo nadarjenost vzpozna, mora tudi s primernimi sredstvi svoj posel opravljati. Nemarne učence je treba priganjati, nekateri ne prenašajo radi povelja, nekatere strah brzda, druge zbegava. nekatere olika stanovitnost, v drugih navdušenost več opravi. Kvintilijan si želi dečka, katerega pohvala gane, čast veseli, ki zaradi očitanih napak joče. Oe se kaže pri katerem učencu posebna nadarjenost in veselje do kakega predmeta, n. pr. zgodovine ali pesništva, naj učitelj te prirojene vrline s poukom posebno goji, da se učenec zlasti v tem vzreja, v čemur se odlikuje. Vendar je treba učitelju ravno pri tem poslu velike previdnosti.	(Konec prih.)
Prof. F. Brežnik.
--
Pedagogiški razgled.
Češko pedagogiško časopisje.
»Pedagogicke Rozhledy" izdaje »Središčna zveza učiteljskih društev" (ustredni jednota učiteljskih spolku) v Pragi. Ta časopis izhaja še le nekoliko let in sicer v mesečnih zvezkih. Urednik mu je Jožef Klika. Cisti dobiček je namenjen v korist češkega šolstva. V prvem snopiču „Rozhledov" let. leta nahajamo uvodni članek, spisan od urednika pod zaglavjem: „Za novo leto". „Nad našim šolstvom", piše gospod Klika — »vise temni oblaki. Ne ve se še, ali se vsuje ž njih toča, pokončujoča setev omike, ali priškropi le dobrodejni dež, pripomagajoč še k urnejšej rasti zrna narodne odgoje". Gospod Klika ne pove podrobno, kaj ima v mislih pod onimi oblaki: toda brezdvomno da meri to na znani šolski predlog Liechtenstein-ov in na reformo učiteljskih plač na-merovano po deželnej vladi (českej). Pisatelj riše v kratkih potezah zgodovino omike, povdarjajoč zlasti epohalni vpljiv velike revolucije francoske, od katerega časa stopile so v veljavo »prava človeka" in je šolstvo nastopilo na popolnoma druge poti. Je-li bi sedaj omika imela oditi s te poti? povprašuje g. Klika, končujoč naposled svoj članek z besedami: »Neodvisnost šole in učiteljev se bode tolikanj ložje dosegla in ubranila, kolikor tesneje se združe češki učitelji in prijatelji prosvete narodove, kolikor temeljiteje se bodo pretresale šolske razmere in kolikor več truda se posveti zboljšanju sisteme odgoje in učenja. Iz tega namena osnovali so se tudi „Paedagogicke Rozhledy". Ta časopis hoče zbrati okolo sebe ljudi dobre volje. Potrebno je korakati neprestano naprej ter bližati se idealu narodne prosvete. Razvoj Evrope v poslednjem stoletju pod obzirom intelektualnem in moralnem navdihuje nas s prepričanjem, da se človeštvo približuje temu idealu. Samo nas vseh dolžnost je, se mu približevati!" Vže iz tega članka vidimo, katerega smotra bodo se držali češki „Rozhledy".
Iz obširnih del priobčenih v „Rozhledych" nam je opozoriti na članek E. Formanke: »Kako se razvija otrok fizično in duševno?" Pisatelj začenja s poetičnim opisom dobe rojstva. »Polnoč je, milijoni zvezd migljajo na obnebju, globoka tišina naokrog, le nekje daleč bliska skozi okno luč. Sliši se pretrgano stokanje. Znovič tiho. Naenkrat sliši se z bajte krič — križ otroka!" Na to govori pisatelj o tem kako treba odgojevati otroka. Glavno pozornost obrača na vpliv dedičnosti: »ne samo veliki pesnik, marveč tudi veliki zložinec se rodi" — govori na jednem mestu, kjer razpravlja o hibah otroka takoj po rojstvu, o rasti, o dihanju, zobeh, skladu kosti itd. — Članek je obče zanimljiv in precej obširen. Iz literaturne zapuščine po profesorju G. Lindner-ju nahajamo članek: „0 faktah. predhajajočih sedanjo novodobno pedagogijo". V vrsto teh fakt prišteva snovanje vseučilišč, mestne šole, neodvisne od duhovniške vlade in humanizem. V poprejšnem letu priobčili so „Rozhledy" med drugim naslednja dela: »O razvoju govorice" G. Lindner-ja, »O reformi učenja zgodovine v šolah" J. Mrazika, »Statistični pregled razvoja češke pedagogične literature poslednjih sto let" M. Tepere, »Stanislav Konarski in njegov ,Collegium Nobilium'" J. Mrazika, „Vprašanje čitanja" J. Mrazika, »Literatura pedagogična Slovencev" H. Klime, „Predlog kneza Liechtenstein-a", »O razvoju sedanjega šolstva" itd.
Tu še obračamo pozornost na članek g. J. Kobra: „0 razvoju šolstva za časov vladanja Franca Jožefa". Pisatelj trdi, da največji čin človeškega duha v našem veku je osnovanje sedanjega šolstva. Zlasti v poslednjih letih od 1. 1870. storilo se je za ljudsko prosveto več nego poprej v teku celega stoletja. Z zlatimi črkami ostane vedno zapisan napredek, kakoršnega je storilo šolstvo za časov vladanja Franca Jožefa. Pisatelj popisuje podrobno tire, po katerih prehajala je šola od 1848. leta in h koncu opisuje njeno sedanje stanje. Številke
so priče. Leta 1850. bilo je v Predlitaviji 12.784 šol, leta 1855. — 13 590 leta 1860. - 14.006 itd., a v letu 1875. — 17.416. Dalje, leta 1871. bilo je učiteljev 1792, učiteljic 753; leta 1881. pak je bilo prvih 7655, a drugih 3237. Največ šol nahaja se v Ceškej: 44'5°/0. Šola razvija značni vpliv na prosveto mladine — govori g. J. Kobr — toda ta vpliv še ne zadoščuje. Šoli dolžne so priskočiti v pomoč tudi rodbine in društvo, vsredi katerih živi in razvija se mladina.
Omeniti nam je še drugi pedagogični časopis, namreč »Učitelske Noviny". Časopis ta izhaja v Pragi kot tednik pod uredništvom Jožefa Krala; naročnina iznaša na leto 4 gld. 40 kr. Kot nekaka posebnost zaslužujejo v tem časopisu stalna poročila pedagogičnega gibanja v učiteljskih društvih, katerih gosta mreža pokriva celo Češko. Obširni predal za to gradivo ima tudi časopis „lvomensky". Z večjih člankov v »Novinach" omenjamo delo g. Makovičke: „Začetki socijo-logije v šolah", — stvar nova in mično traktirana. Dalje g. Harapat v članku ,,Narodne pesni v šoli" govori o velikem pomenu učenja petja pri šolskej od-goji. »Pesem je tako stara — de med drugim gospod H. — kakor človeštvo. Ona je tovarišica človeka čez celo življenje. Pesmi poje mati pri zibeljki novorojenega otroka; deklina, katerej vkradla se je v srce ljubezen, daje s pesnijo na znanje občutke svoje.. . Mladenič spesnijo na ustih ide borit se za domovino. Celo smrti je večkrat tovariš pesem. Narodne pesni so bogastvo, katero je treba ohraniti za prihodnost v celoti in svežosti. Narodne pesni branijo pred potujčevanjem. Evo, šoli je dolžnost, ohraniti čistoto narodnih pesni in širiti jih med ljudstvom. To je kaj častna in potrebna naloga učitelja. Narodne pobožne pesmi povznašajo misel k Bogu dosti v večjej meri, nego navadna molitev, — kdo poje, ta dvakratno moli. Takošne narodne pesni pak, kakor splošno znana „Hej, Slovani" in „Kje je moj dom?" bude in krepe duh narodni. Z geslom: „s pesnijo v srce", Čehi ne prestanejo prepevati, dokler Gospod na Višavah ohrani pri življenju češki jezik".
Dotični gosp. Vrasnicky govori v teh »Novinach" o znanej pesni: „Hej, Slovani" ter podaje za šolsko porabo predelan (češki) tekst te himne na poskus.
Vsled pičlo nam odmerjenega prostora ne bomo posebič govorili še o drugih čeških pedagogičnih časopisih, toraj omenimo le nekatere. Časopis „Komensky" posvečen je isto tako šolstvu ter izhaja vsaki teden. Izdajatelj mu je g. Slamenik; naročnina s tedenskim dodatkom Vred iznaša 6 gld. Časopis ta izhaja že 16. leto. Drugi pedagogični časopis »Češka Škola" "šteje 10 let; izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca; naročnina iznaša !} gld. 10 kr. na leto. Urednik „Skole" je Aloizy Vavra. K časopisomv pedagogičnim treba je prišteti vsled mnogih člankov odgojevalne vsebine tudi »Ženske listy", izhajajoče 11, leto in izdajane od društva čeških žensk ter urejevane od E. Krasnohorske. „Pae-dagogicke Rozh!edy" govore o „Listych'' naslednje: „Goreča navdušenost pa-, trijotizma, kateri veje iz vsakega lista »Ženskih listov", mora prodreti čitateljici do dna duše. Ne more ostati brez vpliva ta redka vnema, s kakoršno „Ž. 1." neprestano pokazujejo češkim ženskam dolžnosti, v kakoršne ima glede svojega naroda vsaka deva, kakor tudi žena in mati — Čehinja. Z redko skrbjo pretresajo „Listy" vprašanja, tikajoče se žensk čeških — zlasti umetnosti posve-tivših se domorodkinj itd. Konečno „Kozbledy" češkim ženam goreče priporočajo časopis »Ženske listy", izrekajoč nado, naj bi se ,.Listy" nahajali v rokah zlasti čeških dev, ki izvrše odgojo v zavodih; za te mlade čitateljice bili bi „Listky" dober daljši spremljevalec in učitelj.	(Konec "prih j

Izleti po Zgornji savinjski dolini.
(Botanično-potopisne črtice.)
Pišeta: Kocbek & Žaper.
(Dalje.)
c) Razgled v Spodnjo savinjsko dolino.
Ko sva si nagledala Zgornjo savinjsko dolino, podala sva se nazaj k mež-narju, od tod jo mahnila po travniku na drugo stran, dospela na takozvan Zabojnikov vrh, kjer se ti nama je odprl drug nič manje lep razgled. Savinjska dolina notri do Celja, znana po svojem obilnem polju, čednimi vasmi in trgi, leži v vsej svojej krasoti pred teboj. Pregledala sva vse znane nama kraje: Gomilsko, Polzelo, Št. Pavel. Št. Peter, mičen trg Žalec — nad katerim je visela neznatna in precej ljuknjičasta meglica kot resolucija za versko šolo, dalje Gotovlje (Godomlje), Novocelje, Griže itd. itd. Daleč tam doli vidiš še kos celjskega mesta, ki je zelo starodavno in hrani mnogo specijalitet v svojem ozidju, — nad njim pa cerkev sv. Jožefa.
Proti severu obrobljujejo Savinjsko dolino Paški hribi z Gorooljko, dalje nižje hribovje, ki se vleče do sv. Kungote in naprej blizo Celja. Za njimi stoje Kozjak (Pazališče 1273m), Stenica, Konjiška gora, Donati in dalje hrvaško gorovje. Tudi Pohorje kaže še nekoliko svojega dolgega hrbta.
Južno stran Savinjske doline pa omejujo slikovito razpostavljeni, neštevilni hribi in gore. Ako jih premotrivaš glede njihove velikosti in razporednosti, razločiš v prekrasni skupini gora več redov. Prva kot najnižja vrsta, dvigajoča se naravnost iz podolja, označena je s hribi: Nikolaj pri Celju, Lisce, Hom pri Lavci, Brdnisa, Žabukovca, Hom (Maria Magdalena) in Šentpavelske gore. Zadej so v drugi višji vrsti nanizani celjski hribi, ki se dvigujo vže na levem bregu Savinje, med njimi najvišji Dost (838m). znan po krasnem razgledu, dalje Ko-tečnik, (vmes Slomnik), Malič, Kamnik, Gozdnik, Mrzlica (pred njo Golova) in Reka planina. Da se ti Savinjski hribi od tod kažo v drugem poredju nego iz Savinjske doline, je pač ob sebi umevno.
Ko sva se navžila redkega užitka, kreneva po gozdnem potu v stran, da si ogledava še zahodnji del Savinjske doline. Sredi pota občudovala sva planinsko rožo (Rosa alpina L. var. atrichophylla Borb.), jedino brez trnja.
Kmalu dospeš na Karlov vrh, kjer lahko pregledaš ostali del Savinjske doline. V idilično-romantičnem kotičku leži Vransko, ki ti toli mamljivo nudi svoje zatišje. Ravno sebi nasprotno zreš zopet velelepo gorovje, ki ti kaže razločno izraženo stopnjevjno. Prvo gredino tvori Zahomec (700m), drugo stopnico delate Kožica (972m) in Ivervavica (857m), tretjo teraso pa predstavlja Velka planina (1206m), Kisovec (1017m) in Javor (1131m). Omenjeni odstavki, ki se kaj ponosno dvigujo jeden nad drugim, zvezani so tudi med seboj v povprečnih brdih (n. pr. Črni vrh 72owz). Radi čudnega lika ne smemo pozabiti Klobuka (Zuckerhut), ki štrli pri Ojstrem svoj zašiljen vrh. Zahodno od Kožice zapaziš Prosivnika (803m), in daleč v ozadju Sveto planino (849m), ki pa stoji vže na kranjskih tleh.
Pobravša še nekaj komadov Sedum hispanicum (homulice), ki so cveteli po hribih, rekla sva: „Z Bogom. Savinjska dolina!" ter se odpravila nazaj na Creto in od tod daljo proti zahodu gorskega rebra.
d) Cerkev sv. Katarine, tudi podružnica vranske fare. je kakih 10 minut od Grete proti zahodu oddaljena. Cerkvica je mala in starikava ter ima leseni zvonik z dvema malima zvonoma. Manjši zvon mora biti zelo star, večji ima letnico 1434 (?). Sploh je cerkvica iz davno minulih dni in se ne ve stoletje, v katerem so jo pozidali. Najstarejša letnica je spodej na kropilniku, katero sva raztolmačila za 1576. Glavni oltar
je posvečen sv. Katarini, na straneh pa ste namesto oltarjev dve veliki sliki; ena predstavlja sv. Pankracija, druga pa sv. Ilja.
Oken ima ta v gotiškem slogu zidana cerkvica osem, ki so komaj po 2din široka in 11/2m visoka. Strop je lesen. Orgelj pa ta cerkev nima. Okoli cerkve je ozidje. Opravila se vrše: ob sv. Katarini in procesija sv. Telesa.
Ogledavša si opisani cerkvici vzela sva si mežnarjevega sina iz Grete za vodnika in se podala na pot proti Štubernici. Kmalu za cerkvico sv. Katarine vzdiguje se Mostni vrh (870m), ki ima na severni strani navpične, visoke skale, pod katerimi se nahaja precej prostorna votlina.
Pot tje pelja samo po jelovju — lastnina ljubljanskega škofa —, v katerem je obilo jelk ali hojk (Abies pectinata). V temnem gozdu rasto: Deutaria enne.a-pkyllos (devetlistni rajnek), Mercurialis perennis (prisadnik), Cardamine tri-folia (trilistna penuša), Homogyne silvestris (gozdni planinšček), Helleborus niger (črni tel oh), Ranunculus lanuginosus, Stellaria nemorum (gozdna zvez dnica), Actaea spicata (habulica), Pariš quadrifolia (volčja jagoda), Aspenda odorata (dišeča perla), Aremonia agrimonioides (kamnik).
Zadnjo rastlino -— Aremonia agrimonioides — imenuje ljudstvo tu v gori sajevka, tam za Greto pa premetiljka. Ime „sajevka" izvira od tod, ker se rabi v zdravilo, če postane živina „sajevčna". t. j. ako ima črno vodo, kar se zgodi zlasti o kresu. Treba je zel skuhati in s tem živino zaliti.
Izvir besedi „premetiljka" je pa ta, da mora človek, ki hoče sajevčno živino ozdraviti, premeten biti.
Blizo sredi pota mej Mostnim in Tolstim vrhom prideš na veliko ledino, kjer rasto: Lilium Martagon (zlati klobuk), Polygonatum verticillatum, Arnica montana (kokovičnik — arnika), Gymnadenia albida, Vicia oroboides, Con-vallaria majalis (binkoštnice), Gnaphalium dioicnm (zajčje nožiče), Achyro-phorus macidatus, več kukovic i. dr.
Zopet pelja pot v vijogasti črti po gozdu, kjer najdeš malo rastlin, ali mej temi jedno zelo redko. Blizu Tolstega vrha cveto namreč tik pota sredi gozda krasna Pirola nniilora (enocvetna hruščica). Ta rastlinica ima tanke koreninice in okrogljaste pritlične liste. Edin, bel in precej velik cvet kima na dolgem peclju in prijetno diši. Venčevih lističev je 5, ki se na dnu le nekoliko drže plodišča. Pirola uiiiflora cvete maja do junija in raste le v senčnatih krajih visokih hribov. Na Spodnjem Štajerskem našel jo je nekdo v celjski okolici, a le malo izvodov. Na Tolstem in Mostnem vrhu raste pa na 4 krajih v nešte-vilnili eksemplarih. *)
Ob gozdnih robih še cvete Alchemilla vulgaris L. var. p subsericea Ivoch in Sagina procumbens; notri v gozdu pa Aconitum Lycoctonum (lisjak). 0 tej strupeni rastlini pravijo, da vsaka žival, ki ima kremplje, crkne, ako dobi suhe
korenine v mleku ali čem drugem jesti.	(Konec prih.)
--
Iz „zaveze slovenskih učiteljskih društev':
Dnevni red
seji upravnega odbora „Zaveze", dne 3. oktobra 1889. 1. ob 10. uri dopoludne v prostorih „Slov. učiteljskega društva", Sv. Jakopa trg štev. 10 v Ljubljani. L Poročilo predsednikovega namestnika.
2.	Poročilo tajnikovo o delovanju direktorija.
3.	Razgovor o predlogih g. Gabršček-a.
*) Pirola uni.fl.ora raste še tudi na Medvejaku( To so jedina doslej znana nahajališča rastline na Spod. Štajerskem, dočim se v Gorenjem Štajerji češče nahaja.
4.	Društvene zadeve: Vabilo k pristopu. — Določitev društvenine pedag. društva v Krškem. — Društveno glasilo.
5.	Določitev kraja in časa prihodnjemu občnemu zborovanju.
6.	Posebni nasveti.
Za d i r e k t o r i j:
A. Razinger 1. r., preds. namest.	Jakob Pur lan, tajnik.
--
Dopisi.
Zagreb. Poziv. Na temelju § 19. saveznih pravila sazivlje se ovim obda i glavna skupština „Saveza hrvatskih učiteljskih družtava" na 4., 5. i 6. rujna t. g. u glavni grad Zagreb sa sljededim programom:
A. Za o b d u skupštinu:
1.	Dne 3. rujna biti če predskupština u 7 sati poslije podne u dvorani „Sokola", a iza toga prijateljski sastanak u vrtu Dreherove pivare.
2.	Dne 4. rujna u 10 sati prije podne biti de svetčano otvorenje „Hrvat-skoga učiteljskoga doma", u dva sata svetčani objed, na večer koncert pak tombola na prekrasne zgoditke preostale od velike lutrije „Saveza".
3.	Dne 5. rujna u 9 sati prije podne biti de savezna obda skupština u dvorani „Sokola", a 6. rujna u 10 sati prije podne glavna skupština.
B. Program za obdu skupštinu:
1.	Pozdrav predsjednikov.
2.	Pozdravi družtava ili korporacija.
3.	Izbor dvaju podpredsjednika i dvaju tajnika.,
4.	Razprava o nagradjenom pitanju: „Što se od sadanje pučke škole mora zahtijevati, da se ne zanemari njezina uzgojna zadada?" Izvjestitelj g. Davorin Trstenjak.
5.	Predloži glavnih škupština pojedinih družtava saveza, koji da se po §21. saveznih pravila do 1. rujna podnesu središnjemu odboru.
6.	Predloži središnjega odbora.
7.	Obnova središnjega odbora i izbor predsjednika „Saveza".
U obdoj skupštini imaju svi članovi vanjskih učiteljskih družtava savje-tujudi i odlučujudi glas na temelju § 9. saveznih pravila.
C. Program za glavnu skupštinu:
1.	Izvješde tajnikovo o radu „Saveza hrvatskih učiteljskih družtava".
2.	Izvješde revizionalnoga odbora.
3.	Izvješde blagajnikovo o stanju novčanom učiteljskoga „Doma".
4.	Izvješde o novčanom stanju svih saveznih družtava.
5.	Izvješde gradjevnoga odbora.
6.	Predloži pojedinih družtava i središnjega odbora tičudi se uprave „Saveza", z obzirom na spomenuti § 21.
7.	Poslije podne izlet u Šestine.
Posjetitelji imajo platiti 1 for. kada dodju u skupštinu za pristupnicu. II glavnoj skupštini imaju odlučujudi i savjetujudi glas odaslanici pojedinih družtava, a ostali samo savjetujudi glas.
Tko želi, da mu se priskrbi stan, neka se prijavi najkasnije do 25. kolovoza
Stanbeni odbor biti de u „Hrvatskomu učiteljskomu domu".
Rezolucije. Da so ne zanemari uzgojna zadaca pučke škole, zahtijeva se:
I. Da pučko učiteljstvo vazda nastoji što više, kako bi se dobvatilo do najuzviše-nijega uzgojnoga ideala i kako bi razplamtilo u sebi što vedi idealan zanos, idealno pre-gnuče za najuzvišenijim ljudskim ciljevima. A za to treba:
1.	Da e,e svi učitelji udruže i marljivo sastaju, gdje se bistro pojmovi, razplamčuje zanos, učiteljska svijest i ponos, ljubav za učiteljsko zvanje, a čeliči volja za žrtve i za plemenitu prosvjetnu borbu;
2.	da se učiteljima poboljšaju još uvijek prebijedne materijalne prilike, kako bi svu svoju snagu mogli posvetiti školi i žrtvovati se za svoje uzgojne ideale.
II. Sav se školski rad neka udesi tako :
1.	da se u mladeži uzbudi nutarnji interes za nauku i za sve, stoje lijepo i dobro;
2.	da se u djece razvija stvaračka misao.
U Zagrebu, 3. kolovoza 1889.
Središnji odbor „Saveza hrvatskih učiteljskih družtava".
Iz Ptuj a. Dne 1. avgusta t. 1. imeli smo v ptujski okoliški šoli letošnjo uradno učit. konferencijo. Gosp. prvosednik, e. kr. nadzornik, ravnatelj Eanner, spominjal se je prebridke smrti Nj. Visokosti eesarjeviča Rudolfa, ter poudarjal, da je posebno učiteljski stan v ranjkem zgubil enega svojih največjih zaščitnikov. Svoj govor končal je s trikratnim „Živio" presvitlemu cesarju. — Ko je goste, g. c. kr. okr. glavarjav Marek-a, g.vnadučitelja Anton Porekar-ja iz Huma in g. Strelc-a, učitelja iz St. Jurja na Ščavn. pozdravil, otvoril je zborovanje.
Po precej obširnih, splošnih opazkah g. nadzornika, bilo je motriti prvo konferenčno vprašanje: „Kedaj je šolski pouk vzgojevalen?" To nalogo izvršil je g. nadučitelj Robič častno. Podal nam je stvar v lepi, gladki naši besedi v zadovoljnost vseh prišlecev. Drugo vprašanje: „lzbor in razdelitev pesni za eno- do štirazredne ljudske šole", prevzel je, v tej stroki veščak, g. nadučitelj Serajnik. Naglašalo se je, da si s tem na nobeden način ne vežemo rok, da bi se morda druge lepe, dostojne pesni, ki niso v tej zbirki1), v šoli ne smele peti, baš nam pa daje ta zbirka2) za posamezne šole nekako vodilo. Oziral se je poročevalec posebno na domoljubno, narodno in cerkveno pesem. Delo vredno je bilo vse hvale. — Baš najbolje (?) pogodil jo je pa tretji poročevalec g. _Wesiagg od Sv. Urbana. Govoriti mu je bilo o šolarskih knjižnicah, kako se naj rabijo šoli v korist, kaj in kako naj mladina čita izvan šole? Pač bi bilo dobro, ko bi si bil g. poročevalec dotično vprašanje pa tudi naše slovstvo natančneje pogledal, preden se je lotil svoje naloge in izrekel sodbo češ —, da nimamo razun Slomšeka slovenskih pedagogov, katere naj mladež čita,3) da nimamo sploh spisov za mladež pripravnih, da Vrtec in Angeljček nimata ni-kake vrednosti. — — — Ko bi še utemeljeval svoje trditve! Ali to se mu ni zdelo potrebno, ka-li ? — Če Vam je g. poročevalec znan naš Stritar ? Za nas je Stritar v slovstvenem oziru avtoriteta; in kaj piše on v Vrtcu? V njegovih »Pogovorih" beremo o našem časopisu za slovensko mladino to-le: »Nekje sem že nekdaj govoril in to pohvalno o Vrtcu, časopisu slovenski mladini, ki ga izdaje gospod Ivan Tomšič v Ljubljani. Gradivo temu listu izbira gospod urednik z nenavadnim taktom, tako da ne vem v nemškem jeziku, ki je ravno v mladinskem slovstvu bogat, kakor menda nobeden drugi, nič boljšega te vrste časopisa. Jezik v tem listu je tako čist, tako pravilno slovenski, da se v tem oziru nobeden izmed naših časnikov ne more meriti ž njim. Zlasti se ne morem prečuditi, odkod in kako dobiva gospod Tomšič tako dobrih pesmi, kakoršnih nam prinaša njegov list. Tu ne govorim o imenih, ki imajo uže svojo utrjeno veljavo in slavo, kakoršno je n. pr. gospe Lujize Pesjak-ove ime. Ali gospodu Tomšič-u se je posrečilo, da je vzgojil, kakor je videti, nekaj čisto novih, zares nadepolnih pesniških talentov. Pesmi »Vrtčeve" da-si so otročje vsebine, kažejo tako skrbnost, tako oglajenost, da jih smemo s te strani dovršene imenovati, in to hoče kaj reči. Tako je prav: nežno otročje uho naj se že vadi čuti, kaj je blagoglasje, kaj je lepa oblika. Pristaviti moram, da Nemci v tem oziru niso tako izbirčni. Vse to je lopo in hvalevredno", itd.
'J V kateri zbirki? — '*) Katera?
3) Mislim, da je večina spisov pedagogov za odrasle ljudi.
Uredn. Pis.
Sklepati je, da poročevalec ne čita slovenskih klasikov, da ne zbira cvetje toli razvitega slovenskega jezika in smelo je trditi, da v „Popotnik-ovem koledarčku" navedene mladinske spise samo po naslovu pozna, potem pa tako sodi! Lahko bi se mu reklo, kakor ovemu kopitarju v Prešernovem sonetu, ki je Apelovo podobo kriti koval.
Vršile so se po tem manj zanimive volitve, in ko je prvomestnik, želeč vsem vesele počitnice, konferencijo zatvoril, zahvalil se mu je g. Vinko Kozmuth za previdno in taktno vodstvo zborovanja.	Franc Zopf.
Iz Hrvaške. Večkrat vže je bilo v „Popotniku" pohvalno omenjeno plodonosno delovanje „hrv. ped.-književnega sbora", na koje sme hrvaško uči-teljstvo zares ponosno biti. Dični „Sbor", kakor ga v obče nazivajo, izdal je celo vrsto izbornih knjig za učitelje in mladino. Misliti bi torej bilo, da tako društvo, ki tako vrlo pospešuje pedagogiško književnost, ne more imeti nobenega sovražnika. In vendar ga je našlo. Temu pa je tako.
V zadnjih letih odločil se je „Sbor", da bode odslej izdaval tudi pedago-giške klasike, ker je globoko uverjen, kolike važnosti je čitanje omenjenih klasikov. Le na ta način zamorejo se dobro oceniti njihove dobre in slabe strani. To prizna vsak, kdor ve, kaj se pravi proučevati kako znanost in zgodovino njene literature. — „Sbor" pričel je izdavanje pedagogiških klasikov z Rousseau-jevim „Emilom", od kojega je izišel I. del 1. 18S7., II. del 1. 1888., a letos izide konec s komentarom, v kojem bode natanko razloženo, kaj ima napominano delo dobrega in kaj pa slabega. Tak komentar je tem večje vrednosti, ker tudi nerazboritega čitatelja opozori na stvarne nedostatke, kojih mej tem napredujoča veda ne odobrava več. Omenjena „sborova" nakana, izdati ped. klasika, nastala je torej iz blagega namena, pomnožiti hrv. ped. književnost z dobrim prevodom ter s tem pospešiti študij pedagogiški. Kolike važnosti je baš Emil, ni treba razlagati; vsaj je znano, da o njem mora vedeti vsak učitelj ysakega obrazovanega naroda. In ni je knjige, pečajoče se z zgodovino pedagogiško, ki bi ne črhnila kaj o njem.
Samo y Hrvatih to ne gre, vsaj po mnenju dra. Martina Stiglic-a, javnega red. profesorja pedagogije na vseučilišču v Zagrebu, ki je prvi pobral kamen in ga vrgal na dični „Sbor" ravnajoč se po pregovoru: „ Videla baba muho na zvoniku, a zvonika ni videla". V 62. štev. »Narodnih novin" in istodobno v 6. štev. „Hrvatskega učitelja" zakadil se je dr. Stiglic strastno (nalik našim Mahničem) v „sbor", trdeč da isti hoče z Emilom širiti protikrščanske in nepatriotične težnje ter zahteva nič manje, nego da se naj hrvaška izdaja sežge (kakor v srednjem veku), a „ped.-knjiž. sbor" naj se takoj odpravi. Tako ravnanje dra. Stiglic-a je pač znamenje časa in kaže, kako nestrpni so nekoji ljudje povsod ter kriče, da je vera v nevarnosti.
Na ta nečuvan napad izdal je upravni odbor „Sbora" „Izjavo" (knjiž. smotra, št. 4), v kateri pove, kateri razlogi so ga napotili k izdaji „Emila". Nu dr. Stiglic se je v 76. br. „Narodnih novin" zopet zadel ob „Sbor", na kar mu je upravni odbor še enkrat odgovoril („Izjava na odgovor", Književna smotra, štev. 5). — A ne le na „Sbor" zarepenčil je dr. Stiglic, tudi slavno-znanega pisatelja pedagogiških knjig g. Stj. Basaričk-a obral je javno, misleč si, da on tiči za upr. odborom „sbora". Zajedno trudil se je znižati vrednost Basaričkovih pedagog, knjig, da bi s tem večjo reklamo napravil svoji knjigi: „Pedagogika ili uzgojeslovje", ki nikakor ni laskavo ocenjena v „Knjiž. smotri" štev. 5, str. 36 — 37. Da mu je g. Stj. Basariček v odgovoru dobro zasolil, ni mi treba posebej povdarjati.
Vsi omenjeni napadi zgrešili so za sedaj svojo namero. Žalostno je le, da se toli zaslužni možje in vrla društva brez vzroka javno grde. Vsaj so nekoji v Zagrebu veleli, da je trud prvakov hrv. učiteljstva (J. Fiiipovid-a i. dr.) in ljubezen jim bila semitska in Bog ve kaj vse, kar so jim podmetavali.
Ker vže govorim o svadah, ne smem pozabiti, kako je pisalo klerikalno glasilo »Hrvatski učitelj" o hrvaškem ueiteljstvu, drzno trdeče, da nima značaja in požrtvovalnosti, osobito mlajše učiteljstvo. („Hrv. učitelj", štev. 3). Da je tako podlo sumničenje našlo v tovariših glasen in energičen protest, umeva se ob sebi. Primeri o tem izjave učiteljev iz okolice Požege („Napredak" t. 1. str, 158 — 159), »Odgovor Hrvatskemu učitelju" od Lj. Dvornikovič-a (»Napr." str. 201—202), »Iza famozne izjave" od Jul. Kempf-a (»Napr." str. 202—204), »Glas iz Like" (»Napredak" str. 204—205), dopis iz Slavonije (»Napredak" str. 254—255), »Izjava" učit. dr. zemunskoga kotara (»Napred." str. 255), „Izjava" učit. društva za kotar karlovački i grad Karlovac („Napr." str. 302) in še mnoge izjave drugih društev.
Mnogo raznovrstnih strokovnih listov imajo vže Hrvati, kar je znak, da vrlo napredujo. Od oktobra naprej bode pa izhajal nov strokovni list „Slijepčev prijatelj", katerega bode izdajal mesečno na pol pole gosp. Vinko Bek, v Bukevju (pošta Velika Gorica kraj Zagreba). V pozivu na naročbo pravi izdajatelj, da bode »Slijepčev prijatelj": a) donašal razne poučne članke za strokovnjake, stariše in druge prijatelje slepcev ter jim dajal navod, kako imajo vzgajati slepce; b) prinašal bode razne črtice iz življenja slepcev; c) imel bode prilične pesmi in pripovedke za male slepce, da stariši takoj najdejo gradivo za domači poduk svojih sirot; d) v njem bode drugih novosti in podatkov iz raznih zavodov slepcev in ostalega sveta, v koliko se tiče slepcev. »Slepcev prijatelj" bode jedini list svoje stroke na jugu, zaztopal bode interese vseli slepcev na slovanskem jugu ter bode z veseljem prinašal članke v latinici in cirilici proti številu naročnikov in volji sodelovateljev. Cena listu je 1 gld. 20 kr., s pošto za avstro-ogersko monarhijo pa 1 gld. 50 kr.
Dne 4. septembra t. 1. vršila se pa bode za hrvaško učiteljstvo redka svečanost: otvorenje hrv. učiteljskega doma.
Toli redka svečanost v Zagrebu bode gotovo marsikaterega slov. učitelja spodbudila, da pohiti omenjenih dni v hrvaško metropolo mej hrvaške tovariše.
Boril.
Iz Ribniškega okraja, 5. avgusta. (Okrajna učiteljska konfe-rencija.) Tukajšnja okrajna učiteljska konferencija vršila se je 31. julija t. 1. v Sodražici. Okolu 91/2. ure dopohidne otvoril je konferencijo gosp. Komljanec, c. kr. šolski nadzornik v šolskem poslopju, okrašenem z narodno in cesarsko zastavo, z nagovorom in predstavil nam gospoda dr. L. Thoman-a, c. kr. vladn. tajnika in vodjo c. kr. okrajnega glavarstva, potem pa s toplimi besedami spominjal se umrlega nadučitelja g. Lovra Ark-a.
Svojim namestnikom imenuje gospoda J. Eaktelj-a sen.
Mej tem prišla sta k zborovanju dež. poslanec in ud c. kr. okr. šolskega sveta Kočevskega g. Primož Pakiž in Sodraški župan J. Drobnič, katera gosp. prvosednik zbranim predstavi, kakor tudi gosta g. Tomšič-a, nadučit. iz Vipave.
Učitelji volili smo vsklikom gdč. M. Arko in g. M. Vrbič-a zapisnikarjema.
Pri zborovanju nekaterih učiteljev ni bilo. Pogrešali smo iz Kočevske ljudske šole tri ude, naduč. Sprintrej a in učiteljici Eckert in Podrekar: nadalje nadučit. g. Hudovernik-a, ki biva sedaj na Dunaju in učiteljico J. Arko.
Opazke okrajnega šolskega nadzornika, povodom svojega nadziranja na posamičnih ljudskih šolah so bile ugodne. Učiteljstvo splošno napreduje.
Poročilo književnega odbora kaže dohodkov 295 gld. 88V2 kr.. stroškov 292 gld. 6 kr., prebitka 3 gld. 811/2 kr. Knjig nakupilo se je 13 v 55 zvezkih, c. kr. okr. šolski svet podaril jih je 6 v 9 zvezkih, »Matica Slovenska" podarila je 24 knjig. Za ta dar izreče se hvala. Sej imel je odbor med lelom tri. Revizorjema volita se gg. Windisch in Perz
V	novoizvoljeni knjižnični odbor, iz katerega sta izstopila g. učitelj Ivane in učiteljica J. Arko, volili so se z veliko večino učiteljske moči na ljudskej šoli v Ribnici, razen nadučitelja, kateri tega častnega posla ni hotel prevzeti; mesto njega izvoljen je g. učitelj M. Vrbič iz Sodražice.
V	novo izvoljeni stalni odbor voljeni so: nadučitelja gospoda Pavčič in Hudovernik in gdč. učiteljica Wolfling.
Volitev odbora za svoječasno poročilo o učnih črtežih z dne 20. septembra 1886., trajala je dalje časa. Naposled smo se pogodili, da se voli 13 učiteljev, volitev pa prepusti g. predsedniku.
Za tem sledila sta referata nadučitelja g. G. Erker-ja v nemškem in g. P. Golmajer-ja v slovenskem jeziku: »Učitelj kot vzgojitelj mladine"; učitelja g. Poznika in g. Petriča o nalogi: „Poraba šolskih knjižnic".
Po zavrženih referatih zaključil je okolu 111/'2. ure gospod prvosednik, z nagovorom in s trikratnim „hoch" in »slava"-klici na presvitlega cesarja
zborovanje. Zapeli smo na to cesarsko himno.
-««»-
Novice in razne stvari.
[Iz c. kr. staj. šolsk. sveta.] V svoji seji z dne 8. t. m. je e. kr. dež. šolski svet obstanek paralelk na dekl. šolah v Knittelfeldu in Mariboru, na mešani šoli v Magdal. predmestju v Mariboru, daljni obstanek prov. šestega razreda na I. deški šoli v Mariboru kakor prestrojitev paralelke v razred na ljudski šoli v Šmarju pri Jelšah odobril, je potrdil izvolitev nadučitelja Josip Pultar-ja učit. zastopnikom v okrajnem šolskem svetu v Grobning-u in jena višjem mestu predlagal, da se enorazredna ljudska šola v Bleiberg-u (okr. Irdning) opusti.
[Spomenik Nikoli Tomaseu.] V Šibeniku osnoval se je odbor, ki bode v tem mestu postavil slavnemu pedagogu Nikoli Tomaseu dostojni spomenik. — Leta 1887. izdal je hrvaški „Sbor" njegovo važno delo »Misli o u z goju" z njegovo sliko, a »Matica hrvatska" je nedavno v novi izdaji obelodanila njegove »Iskrice".
[Spremembe pri u č i t e 1 j s t v u.] Gosp. Fran Dernjač, def. poduč. v Slov. Bistrici in gosp. Rad osi. Kovačič, poduč. v Ljutomeru sta premeščena in sicer prvi v Ljutomer drugi pa v Slov. Bistrico. Gosp. Alojzij Schechel, uč. pripravnik ljubljanski pride za prov. podučitelja v Št. Martin prt Slovenj-gradcu, kjer sedaj to mesto suplira. — Minister za uk in bogočastje imenoval je dosedanjega podučitelja na c. kr. drž. šoli v Trstu, g. Gustav Rissh au er-ja. učiteljem, dosedanje pom. učitelje, gg. Vikt. Ertl-a, Jan. Kintz-a in Alojzij Merkann-a pa def. podučiteljem ravno tu.
[Nagrade za vredne spise pedagogiške in za spise za mladino.] Mestni zastop v Pragi sklenil je v jedni zadnjih svojih sej, da bode v proračun za češke ljudske in mestne šole postaviti vsotu, s katero bodo se plačali vredni pedagogiški spisiv (izemši učne knjige in osnove) in mladinski spisi, katere spišo učitelji. — Živel tak mestni zastop!
[Vojaške knjižnice.] Na prošnjo občega obrazovalnega društva na Dunaju dovolil je vojni minister, da se lahko v vseh dunajskih vojašnicah osnujejo knjižnice za vojake.
[Šolstvo v Ogerski.] Od 1. 1869 pomnožilo se je število šolarjev za s|4 miljone; število šol za 2700, število učiteljev za 6300, a število učiteljišč za 25. Novih šolskih poslopij sezidalo se je 4570. Navzlic temu je še 7» miljona otrok šolske starosti brez vsega poduka, a l/4 miljona podučava se jih samo perijodično.
[Učni jezik v Galiciji.] Leta 1863. podučevalo se je v Galiciji v ruščini v 313 šolah, v poljščini v 481, v poljščini in ruščini v 430, v nemščini in poljščini v 350, v nemščini in ruščini na 40 Ij. šolah. Leta 1880. podučevalo se je pa v ruskem jeziku v 1540, v poljskem v 1317, v poljskem in ruskem v 66, v poljskem in nemškem v 22, a samo v nemškem jeziku v 35 šolah.
[Strelovodi na šolskih poslopjih.] Kako je potrebno, da se postavijo strelovodi na učilnice, dokazuje nam najboljše sledeči slučaj: Dne 12. junija t. 1. udarilo je v šolsko poslopje v Hrlikovicah na Češkem. Strela je prebila na dveh mestih zid ter šla v učilnico, kjer je bilo 43 otrok. Tu je razbila učitelju gosli, prebila vrata v sosedno sobo. Dve deklici ste omedleli, jedna je bila lahko ožgana in nekoliko je bilo lahko ranjenih od ometa, ki je padel od stene. V učiteljevem stanovanju je blisk razbil vse peči.
[Bolgarski minister uka] izdal je naredbo, da se v bodoče javnim učiteljem zamorejo imenovati le domači, bolgarski sinovi, nikakor pa ne tujci.
[Rusko pedagogiško društvo v Petro gradu.] V prvem letošnjem sestanku tega društva bil je izbran predsednikom prof. Peter Levicki, tajnikom Matejev, blagajnikom Panjkovski, knjižničarjem pa Jaklinski. Da bode društveno delovanje čim vspešnejše, razdelil se je odbor v tri odseke: odsek za srednje šole, odsek za osnovne šole in odsek administrativni. Odbor je nadalje sklenil, da pozove vse profesorje in učitelje ruske narodnosti, da naj pristopijo kot člani k društvu in da sodelujo pri njegovem delovanju.
[Plače profesorjev v Rusiji, Bolgarski in Srbiji.] V Ruski je temeljna plača profesorjev na srednjih učiliščih 950 rubljev, za 5 let dobivajo 1200 rub., za 10 let 1500 rub., za 15 let 2000 rub., po 20 letih 2500 rub., za 25 let 3000 rubl. Po dovršenem 30. letu imajo pravico na popolno mirovnino. Razredniki pa imajo 160 rub. letne nagrade, ravno tako tudi prof. lilologije in matematike. Razen tega dobivajo stanoviti del šolnine, a na predlog ravnatelja dovoljuje jim okrožni predstojnik izvanredno nagrado od 300—1000 rub. — V Bolgariji je prva plača suplenta 2400 frankov, a ko postane učitelj prve stopnje, dobi 3000 fr. (v Sofiji 3300 frankov); učitelj druge stopnje ima 3600 frankov, (v Sofiji 4020 fr.); učitelj 3. stopnje dobi 4500 fr. (v Sofiji 4920 fr.) Ravnatelji nižjih gimnazij (s 3 razr.) imajo 5200 fr., ravnatelji ženskih gimnazij 5040 fr. (v Sofiji 5400 fr.), a ravnatelji popolnih gimnazij 5400 fr. (v Sofiji 5580 fr.) Pravico na mirovnino imajo z dovršenim 20. letom. Ako postane kdo za šolo nesposoben, dobi mirovnino vže z 10. letom. V mirovninski fond plača vsaki 5°/n svoje plače. — V Srbiji so plače profesorjev urejene po zakonu od 1. 1875, tako-le: Od 1.—5. leta 1273 frankov, od 5,—10. leta 2903 fr., od 10.-15. 1. 3408 fr., od 15.-20. 1. 3918 fr., od 20.-25. 1. 4420 fr., a od 25.—30. 1. 5058 frankov.
[Tesni ovratniki pri srajcah — vz rok bolnih očij.] Dr. Forster, ravnatelj klinike za bolezni oči v Vratislavi, dokazuje na temelju mnogih zgledov, da često na očeh boljujejo oni učenci, ki imajo tesne ovratnike pri srajcah, in to zato, ker ovi ovratniki zavirajo prosti tok krvi.
[Poskus z belimi tablicami v šoli.] Glavnim vzrokom kratkovidnosti pri šolski mladini smatrata glasovita okulista prof. dr. Cohn v Vratislavi in dr. Homer v Curihu porabo črnih škriljčevih tablic v ljudskih šolah. „Društvo za negovanje zdravja" v Bonnu je glede trditve omenjenih specijalistov uvedlo v dva razreda neke ljudske šole v poskus bele tablice od posebne neke tvarine. Skušnja ima tedaj pokazati, kakšne tablice so za oči mladine manj škodljive. Dozdaj znano je samo to, da se črno pisanje na beli tablici zamore citati z veče daljave nego li belo pisanje iste velikosti na črni tablici.
[V spomin Diesterweg-u.] Prihodnje leto je sto let, ko se je slavni Diestenveg porodil. Zato je sklenilo berolinsko učiteljsko društvo, da se bodočega leta vrši obča nemška učiteljska skupščina v Berolinu.
[Berolinsko ferijalno društvo] je poslalo letos 2000 otrok na deželo in v razne kopeli.
[Igre v gibanju za dečke.] Take igre se vrše v Berolinu od maja do septembra vsako sredo in soboto od četrte do šeste ure popoludne na treh krajih v hladu med zelenilom. Te igre je vspodbudil kuratorij telovadbe in vodi jih mestni učitelj telovadbe; ne smejo se pa zamenjati z obično telovadbo. Pri teh igrah sme sodelovati vsak učenec.
[Šolske torbe] Ravnateljstva dekliških šol v Berolinu opominjajo štariše svojih učencev, naj jim prepovedo nositi torbe v roki. Na podlagi zdravniških opazovanj spoznalo seje namreč, da se deklicam od 11.—14. leta, katere vedno nosijo v jedni in isti roki svojo šolsko torbo, hrbtenica krivi ter da jim jedna rama niže visi nego rama druge roke. V mnogih šolah prepovedano je vže, da deklice ne smejo nositi svojih torb v rokah. Naročeno jim je, da ako potrebujejo torbe, naj je nosijo nalik vojaškim tornistrom na plečih.
[Učiteljske plače v Koburškem.] Koburški deželni zbor je soglasno sprejel novo postavo o plačah ljudskih učiteljev. Po tej postavi so sprejeti četiri krajevni razredi in 6 službenih starostnih stopinj. Plačilni razredi začenjajo s plačo 750, 850, 950 in 1050 mark in narastejo plače od 5 do 5 let do začetka 26. službenega leta na 1300, 1600, 1700 in 1800 mark. V krajih najnižjih razredov imajo učitelji tudi prosto stanovanje.
[Verska šola v Švici.] Narodni zastop v Bernu na Švicarskem izjavil se je proti verski šoli in to z razloga, ker se taka šola ne more zlagati z obstoječo ustavo v Švici.
[Velika ljubezen učencev do svojega učitelja.] V Widenu v Švici deloval je v šoli učitelj vže nad 60 let. Star vže 80 let bil je duševni} še dovolj krepek; le v zadnji zelo hudi zimi bil je bolehav. Zaradi tega je teško hodil v šolo, katera je stala na dosti strmem brdu. Pot je bil po zimi zelo polzek in nevaren. Pa glej! Nekega dne, ko je zvonec klical mladino v šolo, pribite pred učiteljevo stanovanje sani, katere sta vlekla dva močna učenca. Sani bile so lepo narejene in še lepše urejene, da se starček zamore čim ugodnije voziti. Na prošnjo hvaležnih učencev vsede starček v sani in se odpelje v šolo, kjer so ga ostali učenci čakali z največjim spoštovanjem in v najlepšem miru Po šoli vpregla sta se dva druga učenca v sani ter vrlo oprezno peljala ljubljenega učitelja v njegovo stanovanje. Od tega dne so redoma vozili učenci starčeka v šolo in ga zopet zapeljali domov. — To je zares krasen dokaz o ljubezni, spoštovanju in globoki hvaležnosti učencev do svojega učitelja. Kaka blaga čustva morala so napolniti srce starega učitelja, ko je videl, kako mu je njegovo zasejano semo vspelo!
[Šola v letošnji francoski razstavi.] Po naredbi francoskega ministra prosvete sestavljene so mnoge monografije o francoskem šolstvu, mej njimi pa: Pregled raznega francoskega šolstva, kakor tudi zakonov od leta 1878—1888; pregled poduka v ovih pojedinih predmetih ljudskih, mestnih in učiteljskih šol: pregled poduka v pojedinih departmajih; monografija o šolstvu večjih mest (Pariza, Liona itd.) o šolski hjgieni, o šolski književnosti za mladino, o šolskih poslopjih, o šolskih hranilnicah, skupščinah učiteljskih in peda-gogiških, šolskih muzejih in razstavah, o učiteljskih plačah, o privatnih šolah na Francoskem, o francoskih šolah v Alžiru, Tunisu in drugih francoskih naselbinah na tujem.
[Koliko se je izdalo knjig leta 1887.] V Nemčiji se je izdalo 70.856 knjig in za nje dobilo 11,200.000 frankov; na Francoskem 3.880, za katere se je dobilo 7,500.000 frank.; na Angleškem 3.124 in dobilo 6,000.000 frankov; v Italiji 2.549 in dobilo 8,540.000 frankov, v Španiji 1012 in dobilo 1,710.000 frankov.
[Srbske narodne pesmi o boju na Kos o ve m.) Jz zapuščine [vana Mohorčič-a. V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „Nar. Tiskarna" 1889. Ta ravnokar izišla knjižica bode gotovo dobro došla vsakemu, ki se zanima za sobrate Srbe in njih pesem. Dobiti je v „Narodtii Tirkarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
Vabilo. Ormoško okrajno učiteljsko društvo zborovalo bode 5. sept. t. 1, ob 11. uri predpohidne v ormoškej šoli s sledečim vsporedom: 1. petje (od 10.—11. ure); 2. zapisnik; 3. dopisi; 4. prostovoljno predavanje; 5. nasveti. — Temu zborovanju sledi banket na čast upokojenemu nadučitelju, gosp. Jožefu Majcen-a, v gostilni g. Kapus-a v Ormožu. K mnogobrojnej vdeležbi vabi p. n. tovariše, prijatelje šole in bivše učence g. Majcen-a najvljudneje odbor.
"	NATEČAJL
štv 344.	Podučiteljski mesti
in sicer v Ormožu III. plačilnega razreda, in na Humu (Kulmberg) IV. plačilnega razreda s porabo prostega stanovanja in najpotrebnejšega pohištva, — se stalno — event. tudi provizorično umeščati.
Prosilci naj svoje redno obložene prošnje do 31. dne avgusta t. I. pri dotičnem krajn. šolskem svžtu vložijo.
Okr. šolski svet Ormož dne 31. julija 1889. 2—2	Predsednik : Mureh s. r.
štv-372	Podučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli na Ponkvi ob južni železnici se umešča začetkom prihodnjega zimskega tečaja podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu in prostim stanovanjem.
Prosilci in prosilke za to mesto naj vložijo svoje redno podprte prošnje potom predpostavljenega okrajnega šolskega svčta do 30. dne meseca septembra t. I. pri krajnem šolskem svetu na Ponkvi ob južni železnici.
Okr. šolski svet Šmarje, dne 10. avgusta 1889.
Predsednik: It v. tVagner s. »••
štv. 494.	Mesto učiteljice ženskih ročnih del
skupno za ljudski šoli v Žrečah in Stranicah z letno nagrado 130 gld., pri dolžnosti pod-učevati 10 mesecev v letu in sicer na prvi šoli 5, na drugi pa 4 ure v tednu, se razpisuje.
Prosilke za to mesto naj vložijo svoje redno podprte prošnje z dokazom, da so formalno sposobne podučevati, predpisanim potom do 30. dne meseca septembra t. I. pri krajnem šolskem svetu v Zrečah (pošta Konjice).
Okr. šolski s v g t Konjice, dne 16. avgusta 1889.
Za predsednika: Iti. Atnbrozic «. »\
Vabilo na naročbo.
Slovenskim rodoljubom naznanjam tem potom, da bom v kratkem izdal knjigo:
Slovensko petje
v preteklih dobah.
II. del te knjige bo obsegal životopise in slike umrlih slovenskih skladateljev. Da vem, v koliko iztisih mi je založiti knjigo, vabim torej slov. rodoljube, posebno pevce, na naročbo (po „dopisnicah").
Pošta: Sv. Miklavž pri Ormožu, Štajersko.
Fran Rakuša, nadučitelj.
I

Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.