Pavletu v slovo Omahni/ je dobesedno sre-de/a. Še včeraj je hitel v skupščino, da bi v tej naši burni družbenopolitični in gos -Podarski situaciji, med nasajajočimi spremembami in Prehodu na tržno gospodarstvo s svojim strokovnim zna-jVem in političnim posluhom abko čim več in čim prej pripomogel in prispeval k preobrazbi Iskre v sodobno, moderno socialistično družbeno Podjetje. . Toda to je bila samo ena 'zmed številnih zadolžitev, ki 1'b je Pavle Gantar kot eden 'zmed »zgodovinskih mož« in utemeljiteljev Iskre v več desetletij dolgem delu v Iskri (z besnimi presledki, ko je bil rePubliški minister za delo) bpravljal s presenetljivo vz-'rajnostjo in neomajno pripadnostjo Iskri, ki je bila zanj dobesedno drugi dom. Vrsto ot je urejal naše glasilo še fa/craf, 'Vr no 1'r V '1" '6 rtVr'< ,v- 'ni'L rorfv_lvir'QV rtxl r.KViB'' . 'V'.'"’- ' .m0 n.^'1 realnih osebnih dohodkov v mesecu juniju, ko so porasli življenjski stroški za 22 odstotkov v primerjavi z mesecem majem, osebni dohodki pa le za Poprečne nominalne vrednosti osebnih dohodkov v letu 1988: OD SRS OD GOSPODARSTVA OD EL. INDUSTRIJE OD ISKRE 719.544 din 694.091 din 661.256 din 700.282 din pet odstotkov. Ta razkorak je ostal do konca leta, čeprav smo odstotek dviga plač le nekoliko popravili. Poprečni decembrski osebni dohodek je bil v Iskri 128 starih milijonov, januarski pa že 151 starih milijonov dinarjev. Žal smo na takšnem začetku leta, ko še ne moremo delati napovedi o gibanju osebnih dohodkov v letu 1989. Upamo pa le, da bodo morda prišli tisti časi, ko bomo ponosni in zadovoljni, če bomo imeli visoke osebne dohodke, predvsem zaradi učinkovitega in dobrega poslovanja in gospodarjenja. Čeprav se nam to za zdaj zdi še bolj utopija kot resničnost. Iskra Avtoelektrika Izvozni rezultati celo nekoliko nad planom Mnogim pomembnim delovnim in drugim uspehom smo bili priča v teku lanskega leta v 3700 članskem kolektivu novogoriške Iskre Avtoelektrike, med tistimi, ki imajo enega izmed največjih odmevov pašo gotovo izvozni rezultati. Potem, ko so ustrezne strokovne službe napravile seštevek, so nam postregle s podatkom, da je lanski izvoz dosegel vrednost 28,9 milijonov dolarjev, to pa je kar za 5,7 odstotkov več, kot smo planirali. Poglejmo sedaj po posameznih temeljnih organizacijah, kako je potekalo doseganje izvoza, zapisanega v letnem planu. V tovarni malih zaganjalnikov so izvozili za 6,9 milijonov dolarjev, plan pa so presegli za 19%. Največ so izvozili v tovarni velikih zaganjalnikov, za 7,2 milijona dolarjev, le pet odstotkov pa so bili pod planom. V tovarni generatorjev in elektronike so iztržili 6,1 milijona dolarjev, do izpolnitve plana pa so jim manjkali trije odstotki. Kolektiv tolminske Iskre je prodal na tuje trge za 4,9 milijona dolarjev, za 27% pa so presegli letni plan. Tudi kolektivu bovške Iskre ni uspelo doseči vrednosti, ki so jih zapisali v letni plan (izpolnili so ga 88 odstotno) ter iztržili 1,9 milijona dolarjev. V ljubljanski tovarni žarnic so tudi presegli letni plan, na tuje trge pa so prodali za 1,7 milijona dolarjev. Za skoraj 160 tisoč dolarjev pa so od izvoza iztržile tudi tovarna delovnih sredstev, tovarna specialnih električnih rotacijskih strojev in tovarna odlitkov Komen. Razveseljiv je nadalje podatek, da je šlo največ izdelkov na konvertibilno tržišče in sicer 84,3%, klirinški izvoz je predstavljal 2,4% ter dinarski izvoz 13,3%. Če vse skupaj primerjamo z letom 1987, vidimo, da se je povečal, tako delež izvoza v celotni prodaji, kot tudi delež konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu. Izdelke Iskre Avtoelektrike poznajo praktično po vseh evropskih državah, prednjači pa Italija, kjer je bil dosežen znaten porast izvoza (za 39%) in v Francijo (za 18%). T udi na manjših trgih je bilo opaziti uspešno rast izvoza, predvsem mislimo tu na Avstrijo, Finsko, Norveško, Španijo, itd. Žal pa moramo omeniti tudi nekoliko zaskrbljujoče dejstvo, saj je bilo opaziti padec prodaje v Belgijo, Zvezno republiko Nemčijo in v Veliko Britanijo. Po drugi strani pa so v ospredju kvalitetni premiki v zvezi s pristopom do kupcev, ki potrebujejo izdelke za prvo vgradnjo in sicer italijanski Fiat avto — suha vžigalna tuljava in alter- nator, francoski Renault — vžigalna tuljava, ICB Velika Britanija — zaganjalniki in alternatorji, MF — Velika Britanija — zaganjalniki, Smiths Velika Britanija — enosmerni motorji, KHD Nemčija — zaganjalniki in alternatorji itd. Seveda to ne pomeni, da v Avtoe-lektriki ne iščejo novih tujih tržišč, saj je še kako zavezujoča že zdavnaj izrečena in nič kolikokrat ponovljena misel: izvoz je strateška usmeritev Iskre Avtoelektrike. M. R. Januarja in februarja izvozili za skoraj 40 milijonov dolarjev V letošnjih prvih dveh mesecih je Iskra izvozila na razviti zahod za skoraj 25 milijonov dolarjev, v dežele v razvoju za dobrih 6 in za nekaj več kot 8 milijonov dolarjev v dežele SEV. V tem obdobju smo uvozili za 22 milijonov dolarjev. Sedanji gospodarski, predvsem pa politični položaj v Jugoslaviji Iskrinemu izvozu gotovo ne bosta koristila. »Kljub uspešnima prvima dvema mesecema je še težko ocenjevati letošnji Iskrin izvoz, ki smo si ga, kot je znano, zastavili v višini 350 milijonov dolarjev,« je uvodoma k predstavitvi letošnje Iskrine zunanjetrgovinske dejavnosti poudaril pomočnik glavnega direktorja v Iskri Commerce Miloš Resnik. »Imamo dokončne podatke o tem, kako je izvoz potekal januarja in februarja, pripravili pa smo tudi že oceno za prvo četrtletje. V prvih dveh mesecih je Iskra izvozila za dobrih 39 milijonov dolarjev, od tega za skoraj 25 na razviti zahod, za dobrih 6 v dežele v razvoju in za nekaj več kot 8 milijonov dolarjev v dežele Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Opažamo, da se nekako nadaljujejo lanskoletni izvozni trendi, ko uspešno izvažamo na območje razvitega zahoda, manj zadovoljni pa smo lahko v IC-ju z izvozom v DVR in SEV, tisti del izvoza na ti dve območji, ki je šel mimo Iskre Commerce pa je bil nekoliko ugodnejši.« Miloš Resnik nam je v nadaljevanju predstavil primerjalne podatke z lanskim izvozom v enakem obdobju, ki so gotovo najboljši pokazatelj Iskrine uspešnosti oz. neuspešnosti. Na razviti zahod je Iskra izvozila letošnji januar in februar za 15% več kot v lanskih prvih dveh mesecih, v dežele v razvoju je ta odstotek ob omenjenih šestih milijonih dolarjev kar za 44% večji, izvoz v dežele SEV pa je bil večji za 8%. Skupni izvoz je bil večji za 17% glede na lansko primerjalno obdobje. Postregel nam je tudi s podatki o izvozu na konvertibilno oz. klirinško območje: na prvo smo izvozili za skoraj 33 milijonov dolarjev, kar jeza skoraj petino več kot januarja in februarja lani, na drugo pa za nekaj več kot 6 milijonov dolarjev, kar pa je za 7% več. »Ocena za Iskrin izvoz v prvih treh mesecih kaže, da bomo predvidoma izvozili za približno 65 milijonov dolarjev in bo torej marčevski izvoz dosegel okrog 26 milijonov dolarjev. Pričakujemo, da bomo tako letošnji plan iz- voza na razviti zahod v prvem četrtletju dosegli v višini 25%, torej ene četrtine, kar nam daje optimistično oceno, da bomo dosegli in celo presegli letošnjo izvozno zadolžitev v ta najbolj tržno zahtevni del sveta. Manj razveseljive pa so izvozne ocene prvega četrtletja v dežele v razvoju in SEV. V DVR bomo predvidoma v prvih treh mesecih izpolnili letni plan 12-odstotno, v SEV pa 13 do 14-odstotno. Vprašanje je, če nam bo ta precejšni zaostanek uspelo čez leto nadoknaditi.« Seveda smo Miloša Resnika zaprosili tudi za globalno oceno Iskrinih letošnjih izvoznih možnosti ob znanih gospodarskih, predvsem pa političnih težavah. To je dejal: »Ker pričakujemo od nove vlade določene spremembe, predvsem pa obljubljeno tržno usmeritev ter z njo prevlado ukrepov, ki bodo pospeševali izvoz, je še težko dajati bolj podrobne napovedi, nekaj pa se je le začelo dogajati. Iz carinarnic smo na primer dobili prošnjo, naj jim do konca marca pošljemo naše predloge za skrajšanje in racionalizacijo postopkov, povezanih s carino. Vse kaže, da bomo končno carinske postopke le poenostavili in jih približali gospodarstvu. Seveda bo to pozitivno vplivalo na naš izvoz. Na naše nastope na tujih trgih pa gotovo ne bodo ugodno vplivale sedanje razmere v Jugoslaviji. Tujina z negotovostjo gleda na dogodke pri nas, to pa ne bo ostalo brez posledic. Prepričan sem, da se bodo razgovori, ki jih ima naše gospodarstvo s tujimi partnerji o skupnih vlaganjih, za nekaj časa ustavili, če seveda niso ti posli tik pred podpisom. Tudi v tujih bankah zaznavamo določen nemir, tako da je vprašljivo, koliko nam bo uspelo te ustanove vključiti v financiranje Jiaših nastopov v tujini. Ko me že sprašujete za oceho Iskrine letošnje zunanjetrgovinske dejavnosti, ne morem konec Miloš Resnik, pomočnik glavnega direktorja Iskra Commerce koncev tudi mimo tega, da ne vemo niti tega, kako bo potekala naša prodaja na jugoslovanskem tržišču. Če odmislimo vse težave, ki so povezane s tem, da na nekaterih trgih ne kupujejo slovenskega blaga, moram po drugi strani povedati, da vsaj Iskrini proizvajalci izdelkov široke porabe tega še ne občutijo. Gotovo pa se investicijska poraba letos v Jugoslaviji ne bo bistveno spremenila in zboljšala in ker je to pomemben segment naše prodaje, bo potrebno s temi izdelki na tuja tržišča. Toda prav za investicijsko blago je značilno, da ga ni mogoče prodajati ,čez noč1, pa tudi ne kamorkoli. Na razviti zahod skorajda ne, nekoliko bolj v dežele v razvoju in deloma v dežele SEV, kamor pa spet ne, kadar bi mi hoteli.« Naš sogovornik nam je predstavil tudi Iskrin uvoz v prvih dveh mesecih, za kar ima IČ že končne podatke. Kot že vrsto let, je bil tudi za letošnji januar značilen relativno skromen uvoz, »to pa zato,« kot je dejal Miloš Resnik, »ker ob koncu vsakega leta hitimo z uvozom, saj se bojimo neznanih in neugodnih zakonskih sprememb.« Februarja se je nato uvoz zboljšal in je Iskra v obeh mesecih kupila na tujem za 22 milijonov dolarjev. Marca je uvoz potekal že normalno. Ocene, s katerimi razpolaga IC, kažejo, seveda ob sedanjih pogojih, da bomo najverjetneje spet »uspešni« uvoznik in bo letošnji uvoz rekorden... Lado Drobež Znanje v nenormalnih razmerah »Še pred leti smo bolj optimistično in bolj idealistično gledali na našo prihodnost, tudi prihodnost Iskre, danes pa smo zapadli v obdobje streznitve, na dlani pa je, da je za marsikateri problem, tudi v Iskri, krivo pomanjkanje znanja ali bolje rečeno — neznanje. Če bi v normalnih razmerah potrebovali ogromno znanja, ga v teh nenormalnih potrebujemo še toliko več.« To je ena izmed misli, izrečenih ob otvoritvi 9. Iskrine zunanjetrgovinske šole. Lani te tradicionalne in za Iskro morda tudi najbolj potrebne šole ni bilo, saj se je zanjo prijavilo premalo kandidatov, ni pa dosti manjkalo, da bi odpadla tudi tokratna: kljub vsem prizadevanjem organizatorjev šole, Izobraževalnega centra SOZD Iskra, se je v Ribnem zbralo le 16 slušateljev, idealna skupina pa bi bila med 18 in 20... Čeprav nekateri ocenjujejo, da je glavni vzrok za tako majhno udeležbo v drobljenju Iskre, ko začenjajo tudi manjša podjetja ustanavljati lastne prodajne službe, v že tako majhnih komercialah pa bi kadre težko pogrešali, je odnos do znanja v Iskri gotovo zaprl vrata v to šolo marsikateremu Iskrinemu strokovnjaku. Pač, nič novega ne bomo zapisali, če trdimo, da v Iskro še vedno ni prodrlo prepričanje o nujnosti naložb v ljudi, kajti nedvomno je investicija v zidove in opremo bolj oprijemljiva. Res pa je tudi to, da so znanja, ki so si jih Iskraši pridobili na teh šolah, poleg zunanje-trgo-vinske tudi na RR-šoli, šoli kakovosti in na drugih oblikah dopolnilnega izobraževanja, v praksi pogosto naletela na gluha ušesa predvsem poslovodnih delavcev. Morda bo zdaj bolje, ko so tudi zanje začeli organizirati posebno šolo! Lado Drobež Pogovor s Petrom Virnikom Trženje z deželami v razvoju ni poceni Zal nimamo podatkov, koliko je Jugoslavija lani izvozila v dežele v razvoju — večinoma so to neuvrščene dežele — zanimivo pa je, da so domala vse te dežele še vedno izredno navezane na gospodarstva svojih nekdanjih kolonizatorjev. Iskra je lani izvozila v te dežele za skoraj 40 milijonov dolarjev, najpomembnejši izvoznik pa so bili Telematika, Kibernetika, Avtoelektrika, Avtomatika, Elementi, Kondenzatorji in Elektromotorji. O uspehih in seveda tudi problemih Iskrinega trženja v ta velikanski del sveta, ki obsega blizu 100 držav, smo se pogovarjali z direktorjem Tržnega področja dežel v razvoju Petrom Virnikom. — »Dežele v razvoju« je verjetno nekoliko preširok pojem za območje, ki ga obdelujete, kajti na primer za Južno Korejo, Hong Kong, Singapur ali Tajvan ne bi mogli več trditi, da sodijo med nerazvite. Se strinjate? »Seveda, boljše bi bilo, če bi govorili o tržnem področju Azija, Afrika, Latinska Amerika in Avstralija, ne smemo pa pozabiti tudi recimo na Novo Zelandijo, Novo Gvinejo in še bi lahko našteval.« — In kako tržno obdelujete ta velikanski del sveta? »Kot je znano, imamo lastna predstavništva v Turčiji, Alžiriji, Iranu in na Kitajskem, poleg njih pa uporabljamo tudi predstavniško mrežo drugih jugoslovanskih firm ter seveda lastne agente, ki zastopajo Iskro na osnovi bolj ali manj dolgoročnih pogodb. Znano je tudi, da imamo svoji podjetji — TTE v Turčiji, kjer smo večinski lastnik, in Iskraemec v Ekvadorju, v katerem imamo 49-odstotni delež.« — Nedvomno se »gremo« v teh skoraj 100 državah kar se da najbolj razpršeno trženje?! »Pa še res je. Naše izdelke poznajo v skoraj 50. deželah tega dela sveta, trenutno pa izvažamo v 35 dežel. Nekateri posli so seveda naključni, vendar moram poudariti, da smo do velike večine poslov prišli z vztrajnim in angažiranim obdelovanjem tržišča. Tak najbolj izrazit primer je prodaja števcev.« — Se strinjate, da je prav za dežele v razvoju značilna nekakšna dvojnost: po eni strani na veliko razglašajo politiko neuvrščenosti, po drugi strani pa, vsaj večina, najmanj trguje prav z neuvrščenimi. Zanje je značilno tudi to, da so še vedno izredno navezane na svoje nekdanje kolonizatorje. In ti kolonizatorji so najbolj razvite dežele sveta, zaradi njih pa verjetno ostaja Iskra le obrobni dobavitelj?! »Takoj bi rad poudaril, da izvažamo v dežele v razvoju blago enake kakovosti kot na recimo razviti zahod, saj bi si s slabo kakovostjo to tržišče povsem zaprli. Mnenje nekaterih, da je lahko izdelek za nerazviti svet manj kakovosten je torej docela zgrešeno. < — Kako pa je s cenami ob tako hudi konkurenci? »Zanimivo je, da ob visoki kakovosti, ki jo te dežele zahtevajo, pričakujejo zato, ker so manj razvite, nižje cene. To pričakujejo še predvsem od nas, kot neuvrščene dežele, ker pa jim mi tega ne moremo ustreči, so pogosto razočarani. Res pa je tudi to, da so naše cene pogosto višje od izdelkov iz razvitih dežel, iz industrijsko avtomatizirane konkurenčne proizvodnje.« — Omenili ste štiri Iskrina predstavništva — kot je znano smo tistega v Kairu zaradi ne-rentabilnosti zaprli — ki so verjetno nosilci Iskrinega izvoza v ta del sveta? »Kar tričetrtine izvoza v dežele v razvoju odpade prav na tiste dežele, kjer imamo svoja predstavništva. Na prvem mestu je Turčija zaradi lastne firme, na drugem Iran zaradi naše dolgoletne prisotnosti na tem tržišču in zaradi meddržavnega sporazuma, ki zaradi jugoslovanskega nakupa nafte olajšuje iranskim uvoznikom nakupe v Jugoslaviji, na tretjem mestu je Alžirija, v kateri pa prav zato, ker jugoslovanski naftarji tam ničesar ne kupujejo, naš izvoz nekoliko upada, in na četrtem mestu je Kitajska, v kateri imamo zaradi zahtev po protidoba-vah precejšnje težave.« — Bi se med tem ^sprehodom« po deželah v razvoju usta-najprej kar na Kitajski vila najprej kar na Kitajskem? »Lahko. Na tržišču te velikanske države smo prisotni že vrsto let, v Pekingu pa imamo predstavništvo štiri leta. Toda kljub številnim projektom, kljub številnim pogodbam in kljub številnim obiskom in izredno dragi obdelavi tržišča z različnimi prezentacijami in demonstracijami izdelkov, so rezultati izredno skromni in ne opravičujejo vloženega truda in stroškov. Oboji — Kitajci in mi o sodelovanju več govorimo kot naredimo. Kitajci se vseskozi zanimajo za naše tehnologije in za naše izdelke, toda pri vsakem poslu imajo enako stališče, to pa je, da moramo mi poiskati protidobave. Ker nam Kitajci ne nudijo tistega, kar bi mi zahtevali, in ker je na Kitajskem težko najti blago ustrezne kakovosti, ki bi bila uprabna za našo proizvodnjo, menjava ne mo- g re zaživeti. Izredno problematični so tudi cenovno. Iskra je lani izvozila na Kitajsko za skromna 2 milijona dolarjev, ta izvoz pa je dobila plačan s protidobavami blaga, ki ni vedno najbolj konjunkturno.« — In ob vsej tej skromnosti, katere Iskrine tovarne izvažajo v to državo? »Glavni izvoznik je Avtomatika z dvema dolgoročnima kooperacijama — eno na področju industrijske avtomatizacije za obdelovalne stro- EZk"5« je, pri kateri so protidobave prav ti stroji, druga pa je na področju varilne tehnike, ki prav zdaj doživlja določeno krizo.« — Tudi Avstralija je velikansko tržišče?! »Po površini je resda velika, toda po številu prebivalcev majhna, saj živi tam le okoli 15 milijonov ljudi. V Avstraliji je Iskra prisotna že deset let. Začeli smo z izvozom števcev in še nekaterih drugih izdelkov Kibernetike, doživeli pa smo določeno krizo, ker je podjetje, s katerim smo sodelovali, bankrotiralo. Prav to nas je prisililo, da smo začeli avstralsko tržišče še kakovostnejše obdelovati, lani pa smo dosegli že 2 milijona dolarjev izvoza. Nedvomno je Avstralija za nas perspektivno tržišče, zato bomo tam že v kratkem odprli ali predstavništvo ali mešano podjetje ali pa kar lastno podjetje.« — Spomnil bi vas rad na neljube dogodke izpred mesecev v zvezi z našim konzulatom. Je to kaj vplivalo na Iskrin izvoz? »Prav zaradi problemov doma in tega, ki ste ga omenili, so postali avstralski partnerji v zadnjem času precej zadržani do izdelkov iz Jugoslavije in se ne navdušujejo za odnose z jugoslovanskimi podjetji, to pa terja od nas veliko truda, energije in prepričevanj, da lahko še naprej uspešno tržimo s to deželo.« — Kako pa je z drugimi daljnovzhodnimi deželami? »V Novi Zelandiji in Novi Gvineji že nekaj let poznajo naše števce Realizacija Direktor Tržnega področja dežele v razvoju v IC Peter Virnik kot izredno kakovosten izdelek, v Južni Koreji pa smo prisotni dve leti. Lanski izvoz je dosegel nad 300.000 dolarjev, letos pa bomo z nekoliko sreče presegli milijon dolarjev. Prva naročila za elektromotorje iz Železnikov in kondenzatorje iz Semiča že imamo. Tržišče Južne Koreje se hitro odpira, zato sem prepričan, da bi lahko v prihodnje izvozili tjakaj po 5 milijonov dolarjev na leto. Posebej moram poudariti, da smo imeli srečno roko pri izbiri lokalnega agenta, to je firme Origin iz Seula, ki nas izredno kakovostno zastopa in ki je že v teh dveh letih investirala v trženje Iskrinih izdelkov preko 400.000 dolarjev. S tem želim tudi opozoriti, kako velika sredstva so potrebna za prodor na neko tržišče. Višini naložbe so primerni potem tudi rezultati, vse pa seveda pod pogojem, če imamo kakovostno blago, če dobavljamo pravočasno, če se prilagajamo specifičnim tehničnim zahtevam neke države. V Južni Koreji npr. ni korejskih standardov, pač pa so ameriški in kanadski, saj večino izdelkov izvozijo prav v ti dve državi.« predstavništva DVR leto 1984/88 — Menda ima te prav za danes napovedan obisk predstavnikov neke večje korejske firme. Katera je to? »Trenutno je to še poslovna tajnost, in to na željo Južnih Korejcev. Pričakujemo, da se bodo pogovori uspešno končali in da se bomo vključili v delitev delaz Južno Korejo. Gre za izdelke široke porabe, s katerimi je imela Iskra pred leti pomembno pozicijo na tržišču. Ne razumem, zakaj lahko Iskra izdeluje kakovostne elemente zate izdelke, samega finalnega proizvoda pa ne.« — Bi se »preselila« nekoliko bližje Evropi?! »V Hong Kong izvažamo predvsem semiške kondenzatorje, v Maleziji smo prav lani dosegli velik uspeh s podpisom pogodbe in realizacijo prenosa tehnologije za proizvodnjo števcev, na Tajsko že nekaj let dobavljamo dele za diaprojektorje, v veliko Indijo, kamor smo pred leti prodali več tehnologij, pa smo lani izvozili le za 300.000 dolarjev, kljub temu pa je to zaradi prenosa znanja kar ugodna številka. Pakistan je bil dolga leta naše tradicionalno tržišče za kondenzatorje, zdaj pa imajo močno svojo lokalno industrijo in se je naš izvoz ustavil. Več bi povedal o Iranu, ki je za Iskro pomemben tudi za to, ker prodajamo tja tako elemente kot sisteme. Veliko si obetamo tudi od izvoza avtoelektričnih izdelkov firmi Tundar, pogodbo smo podpisali lani, in od nove pogodbe za prenos tehnologije za sistem 2000 kranjske Telematike. Upamo, da bomo prav po zaslugi te pogodbe trajnejše prisotni na tem tržišču.« — Irak je bil pred leti eden največjih Iskrinih kupcev. Menda je vojna naredila svoje!? »Pred vojno z Iranom je bil z dvajsetimi milijoni dolarjev naš vodilni kupec, zaradi velikanskih finančnih problemov pa zdaj v našem izvozu ne predstavlja več pomembne postavke. Res pa je tudi to, da v deželo, ki ne plačuje, ne moremo prodajati na kredit.« — Verjetno boste zdaj spregovorili o Turčiji? »Lani smo v Turčijo izvozili za 17 milijonov dolarjev. V tej državi imamo velikanske probleme z našo firmo TTE, ki je zašla v hude gospodarske probleme. Problematika je kompleksna, gre pa predvsem za racionalnost in rentabilnost proizvodnje telefonskih central in števcev. Ta rentabilnost je predvsem posledica zahtev po nizkih cenah in tega, da turška pošta ne plačuje v dogovorjenih rokih, inflacija pa je od 80 do 90%. Drug večji problem v Turčiji je ta, da v zadnjih nekaj letih nismo pridobili nobenega večjega investicijskega dela niti na železnici niti v energetiki. Tudi perspektive niso najbolj obetavne.« — Kako pa je z arabskimi državami? »Skoraj vse arabske države se srečujejo z likvidnostnimi problemi, uspevamo pa le še s tenderji. Morda primer: s Sirijo imamo podpisano za več kot 20 milijonov dolarjev pogodb, lani pa nismo imeli nobene realizacije. Od tržišč, ki jih obdelujemo bolj občasno so pa perspektivna, bi omenil Tunizijo, v kateri že dobrih deset let proizvajajo števce po naši tehnologiji, in Maroko.« — Nedvomno lahko uvrstimo med večje Iskrine dosežke v Afriki tudi začetek proizvodnje telefonskih aparatov v Keniji, žal pa je to bolj osamljen posel z neko deželo v t. i. črni Afriki?! »S to pogodbo in njeno realizacijo smo nekoliko nadoknadili izgubo zimbabvejskega tržišča, s katerega so nas izrinili Angleži. Res pa je tudi to, da afriške dežele'južno od Sahare za nas niso posebno perspektivne.« — Preostala nama je Latinska Amerika! »V Latinski Ameriki smo največ naredili v Kolumbiji, kjer smo trdno prisotni kot dobavitelj števcev, tam po naši tehnologiji števce tudi proizvajajo, na drugem mestu je Ekvador z lokalno proizvodnjo elek- Realizacija — predstavništva DVR leto 1988 tričnih ročnih orodij. Od bolj perspektivnih tržišč naj omenim še Argentino, v kateri smo prisotni že vrsto let, vendar smo šele lani dosegli pomembnejši uspeh s prodajo tehnologije za proizvodnjo števcev. Računamo, da bomo dosegli letos realizacijo v višini milijon, dolarjev.« — Dovolite, da vas prekinem, kako je s toliko opevanim projektom argentinskih železnic? »Mislim, da bi bilo najboljše, če na ta projekt pozabimo, saj Argentina zaradi gospodarskih problemov in velikanske zadolženosti tega projekta ni sposobna izvesti. Dopuščam pa možnost, da bodo ta projekt zaupali tistemu, ki ga bo lahko dolgoročno kreditiral. Za ilus- tracijo bi dal naslednji primer: za razvoj maroških telekomunikacij ponujajo Španci, Francozi, Italijani in Švedi posojila za nad 30 let s 5-letnim moratorijem in 3% obrestno mero. Pač, tako podpirajo vlade in banke teh dežel svoja podjetja... In takšnim podjetjem mi ne moremo konkurirati, če smo še bolj agresivni, če smo v osnovni ponudbi še boj poceni.« (Drugi del tega prijetnega kramljanja z direktorjem Petrom Virnikom bomo objavili čez teden dni, v njem pa se je dotaknil predvsem dragega trženja v deželah v razvoju ter kadrovske problematike.) Lado Drobež Drugi o nas • Dolenjski listje v rubriki Portret tedna prikazal življenjsko pot in delo Iva Longarja, ki je bil do nedavnega predsednik novomeškega občinskega izvršnega sveta, še prej sekretar predsedstva OO ZK, sedaj pa je direktor Iskre Tenel na Cikavi. Ivo Longar sodi v generacijo mlajših političnih delavcev in gospodarstvenikov. S strokovnega področja — bil je štipendist Iskrine TOZD Napajanje v Bršljinu — je prišel v politiko po ovinkih. Delovna organizacija, ki jo sedaj vodi, ni brez problemov. T udi tržni stiki so danes drugačni kot so bili. »Je pač čas, ko je treba stvari odpraviti tudi z radikalnimi rezi, če vidiš, da bo šlo zato jutri bolje naprej,« pravi Ivo Longar. • Beograjska Borba piše, da nekatere delovne organizacije iz Srbije najavljajo prekinitev poslovnih odnosov s slovenskim gospodarstvom po mitingu v Cankarjevem domu. Zastava iz Kragujevca pa, nasprotno, sodelovanje še širi in poglablja. Lani je 39 delovnih organizacij iz Slovenije Zastavi dobavilo blago v vrednosti 120 milijard dinarjev, letos pa bodo to številko še podvojili. Največji obseg poslovanja ima Zastava z DO Iskra Avtoelektrika iz Nove Gorice in je s sodelovanjem zelo zadovoljna. Iskrini proizvodi so kvalitetni, strogo pa spoštujejo tudi dobavne roke. Ker Iskra sodeluje z Boschem in z drugimi svetovnimi elektronskimi firmami, lahko ponudi Zastavi dele za najsodobnejše modele avtomobilov. Enako informacijo so objavile tudi beograjske Večernje novosti. • Primorske novice pišejo, da DO Iskra Rotomatika znatno pomaga šolam v svoji občini. Tako so predstavniki tovarne pred nedavnim učencem idrijske osnovne šole Jožeta Mihevca izročili hišni računalnik Partner. Tako je ta 950-članski kolektiv dodal še eno v vrsti akcij opremljanja šol v občini in zagotavljanja boljših izobraževalnih pogojev. Iskra Rotomatika bo predstavnikom treh osnovnih in srednje šole iz idrijske občine omogočila tudi ogled sejma učil »Didacta« v Stuttgartu. • Delavska enotnost je objavila obširen sestavek o spremembah poslovne organiziranosti Iskre. Novinar Ivo Kuljaj je iz pogovora z Jožetom Godcem, članom poslovodnega odbora SOZD Iskra, bistvene poudarke in ocene strnil v nekatera izhodišča v zvezi z reorganizacijo Iskre: 1. Poslovni sistem Iskre se organizira kot sestavljeno podjetje. Tako združevanje narekujejo: oblikovanje kritične mase kapitala, kadrov, opreme itd., bolj smotrno opravljanje nekaterih dejavnosti, doseganje sinergičnih učinkov, preprečevanje podvajanja programov, učinkovitejši vpliv na okolje in večja socialna varnost delavcev 2. V sestavljeno podjetje Iskra se združujejo podjetja, ki se organizirajo kot samostojni poslovni subjekti. Uveljavi se torej dvonivojska organiziranost: podjetje in sestavljeno podjetje. 3. Bodoča podjetja naj bi se oblikovala na osnovi obstoječih jeder, pri čemer je treba upoštevati težnjo po čim manjšem številu podjetij. Podjetja s sorodnimi programi se lahko združujejo zaradi skupnega opravljanja funkcij. 4. Sestavljeno podjetje Iskra predstavlja tudi skupna podjetja Iskra Commerce in Iskra banka ter podjetja interesnega izvajanja dejavnosti (Iskra Servis, Iskra Invest itd.) Iskra Commerce postane samostojno podjetje, ki ga druga Iskrina podjetja skupno upravljajo prek lastninskih deležev. Jože Godec v zvezi z vsem tem med drugim meni: »Na vprašanje, zakaj interes biti v Iskri, moram pač reči, da je precej stvari, ki vanj prepričujejo njegove članice. To posebej velja ob nastopih na tujem tržišču. Iskra je v svetu ime, ki nekaj pomeni.Topaje za marsikoga v njej že nekaj, saj tujemu partnerju ni treba pojasnjevati, kdo jel«. Ob koncu novinar komentira, da Iskro kot tudi druge naše SOZD sili v podjetniško preoblikovanje poleg zakona, oz. bolj od njega življenje samo. Povsem drugo vprašanje pa so seveda okoliščine, v katerih poteka to preoblikovanje. Prav od tega pa je odvisno, ali si bodo v Iskri s spremembami v poslovodni organiziranosti le zagotovili tisto nujno potrebno sredstvo za dosego cilja — povečati poslovno učinkovitost št. 11., 20. marca 1989 št. 1120. marca 1989 4. stran 5. stran Potrebe sovjetskega gospodarstva za 1990. leto S podpisom pogodbe, ki jo je 17. februarja v imenu delovne organizacije Avtomatika v Moskvi podpisal glavni direktor Rudi Pirc, Avtomatika nadaljuje z uspešnim sodelovanjem s sovjetskim gospodarstvom na področju avtomatizacije v industriji oz. z izpolnjevanjem dogovorjenih obveznosti v okviru iztekajočega se petletnega plana. Od 1974. leta, ko sta obe strani našli skupni interes prav na podlagi znanstveno-tehničnega sodelovanja med Avtomatiko in institutom ENIMIS iz Moskve in je vstop na sovjetsko tržišče s programskimi napravami za krmiljenje obdelovalnih strojev prinesel prva 2 mio Cl $ izvoza, se je sodelovanje razširilo še na programe energetike, energetske elektronike in varilnih naprav. Vseskozi pa je prav program avtomatizacije v industriji predstavljal najpomembnejšo izvozno postavko, ki jo spremlja že omenjeno znanstveno-tehnično sodelovanje, vključujoč pri tem tudi druge institute kot npr.: UkrNIISIP iz Odese, VINU Izmerenij iz Moskve, LSPO Leningrad - ENIMS Vilims itd. V lanskem letu je bil program avtomatizacije v industriji v seštevku klirinškega izvoza Avtomatike zastopan kar s cca 15,7 mio Cl $. V grobem lahko razvojno-proizvod-ni program avtomatizacije v industriji razdelimo na sisteme in naprave, ki služijo umerjenju in pozicioniranju pri obdelavi materialov ter vodenju proizvodnih procesov, vključno z vmesnimi in končnimi kontrolami kakovosti izdelkov in na drugo skupino, ki služi predvsem krmiljenju, regulaciji in vodenju proizvodnih procesov. Tako je v pogodbi, ki je bila sklenjena za dobavo paprav in sistemov za avtomatizacijo v industriji za 1990. leto in katere skupna vrednost je'ocenjena na cca 7 mio Cl $, po količini in terminih določen plan dobave; za specialne naprave za merjenje in pozicioni-ranje obdelovalnih poti na orodnih strojih, znanih pod imenom LJUMO 63, LJUMO 13, za inkrementna linearne dajalnike pozicij — GTGM 0111, GTGM 0113 ain za rotacijske dajalnike pozicij — TGM. Omenjene naprave in sistemi sodijo v proizvodni , prog ram TOZD Avtomatske in varilne prave in TOZD Elementi za avtomatizacijo. Š. D. 6. stran Prelomno leto poslovne uspešnosti Avtomatike V preteklem letu smo v delovni organizaciji Avtomatika izkazali ob zaključnem računu sicer pozitiven poslovni rezultat, s katerim pa nismo zadovoljni, ker je prekinil pozitivni trend družbenoekonomskega razvoja posameznih subjektov kot tudi delovne organizacije. , Splošna gospodarska kriza z vsemi negativnimi vplivi ni obšla naše delovne organizacije, kajti med letom smo se soočali s problemi stagnacije proizvodnje in povpraševanja, pomanjkanja lastnih obratnih sredstev, zniževanjem osebne in skupne porabe ter naraščajoče zadolženosti. Bilančni podatki v primerjavi z izpolnjevanjem planskih obveznosti kažejo sledeče (glej tabelo): Na prvi pogled je sicer doseganje planskih kategorij zadovoljivo, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da smo pri izdelavi plana upoštevali 130% inflacijo, dejanska pa je bila več kot enkrat višja. Dve temeljni organizaciji sta v preteklem letu poslovali z izgubo, ki je po ZR 88 znašala v mio din 1—XII/88 izpol. plana Celotni prihodek 272.749 104 Porabljena sredstva 177.169 104 Dohodek 95.580 104 BOD 63.890 121 Akumulacija — neto 1.283 20 Proizvodnja (cene leta 1985) 28.976 82 Prodaja — skupna 172.623 80 Izvoz v 000$ 38.830 77 Nabava — skupna 72.609 78 Število zaposlenih 4.114 99 3.699 mio din. Akumulacija (poslovni in rezervni sklad) je na ravni delovne organizacije znašala 4.982 mio din, tako da je bila neto akumulacija 1.283 mio din. Proizvodnja (planske cene) je bila dosežena v višini 28.975 mio din, kar je za 18% manj kot smo načrtovali in celo 15% manj kot smo proizvedli leto poprej. Skupna fakturirana prodaja je znašala 172.623 mio din, kar je za 20% manj kot smo načrtovali in za 84% več kot predhodno leto. Zaradi izrazitega padca investicijskega povpraševanja na jugoslovanskem trgu (energetika, železnica itd.) je bila domača prodaja, realno nižja kot v letu 1987, hkrati pa nominalno za več kot polovico manjša kot uradna inflacija v obravnavanem obdobju. Izvoz, kot ciljno razvojna usmeritev vseh subjektov v delovni organizaciji je bil dosežen v višini 38.830 tisoč $, kar je nekaj več kot v letu poprej in znatno manj kot smo načrtovali. Ustrezno proizvodnji in prodaji seje odvijala tudi nabava, ki je bila realizirana za cca 22% pod načrtovano vrednostjo. Število zaposlenih je ob koncu leta znašalo 4.019, kar je bilo 2% manj od načrtovanega števila delavcev. Na področju delitve osebnih dohodkov smo v preteklem letu glede na poslovne rezultate izplačevali akontacije osebnih dohodkov skladno z zakonodajo tega področja. Povprečni neto osebni dohodek na delavca je znašal v delovni organizaciji 788.000.— din, kar pa je hkrati predstavljalo najmanj 40% realno znižanje osebnih dohodkov. Na področju vezave obratnih sredstev smo v preteklem letu dosegli pozitivne premike, kajti kljub absolutno visokim zalogam ugotavljamo, da smo le-te kljub visoki revalorizaciji, povečali le 87% glede na predhodno leto. Ne glede na navedeno, pa še kljub temu predstavlja stroškovna komponenta revalorizacije, 44% ustvarjenega dohodka. Vsekakor pa smo v minulem letu bili soočeni s permanentnimi likvidnostnimi težavami, zaradi previsoke kratkoročne zadolženosti, kar pa je posredno vplivalo na visoke stroške financiranja in slabši poslovni rezultat. ALENKA POKL Starost očetov Po novih dognanjih znanstvenikov naj bi starost očetov ne bila višja od 40 let tako da bi otroci podedovali čim manj novih mutacij (mutacija je v biologiji dedna sprememba lastnosti organizmov zaradi sprememb v genih). Na podlagi genetskih preiskav piše o tem časopis »Arztiiche Praxis« v januarski izdaji. Ugotovljeno je, da otroci očetov nad 35 let starosti obolevajo pogosteje za pritlikavost-jo ali elefantiazo (povečana prostornina kože in podkožja in deformacija prizadetih delov; elefantiaza prizadene telesne ude, modnik, velike sramne ustnice in prsi). Časopis navaja, da imajo nad 40 letni očetje desetkrat večjo stopnjo mutacij v primerjavi z 20 letnimi očeti. (Prisma) Varčevanje s spermo Nihče ne varčuje s spermo tako preudarno kot kraljica-matica iz družine mravelj (solenopsis gemi-nata). Za vsako od 2,6 milijona mravelj-delavk, ki jih rodi v svojem sedemletnem življenju, potrebuje samo eno do tri semenčice. Zalogo le-teh dobi matica za celotno življenje na komaj eno uro trajajočem svatbenem poletu. Ameriški biologi iz države univerze na Floridi so namreč prešteli semenčice pri pravkar »poročenih« maticah. Za oploditev enega samega človeškega jajčeca pa je potrebno poprečno 200 do 600 milijonov semenčic. Še bolj je narava radodarna pri konjih in merjascih, kjer ena sama ejakulacija vsebuje milijarde semenčic. (Prisma) Praptič Med ekspedicijo leta 1987 na Antarktiko so odkrili znanstveniki okameneli kljun praptiča, ki so ga po rekonstrukciji skeleta podrobneje opisali. Praptič, ki je živel pred 46 milijoni let, je bil poraščen s perjem. Zaradi prevelike teže ni mogel leteti, čeprav je imel krila in rep kot kokoš, vendar je tekal hitreje kot današnji konji ali pa noji. Visok je bil kar 3,60 m. S svojim velikanskim kljunom je lahko razkosal tudi največje sesalce. Za znanstvenike je ta praptič tudi dokaz, da so bili nekoč na Antarktiki pragozdovi. Od tod so se razširile različne vrste praživali tudi v Južno Ameriko, ki je bila nekoč povezana z Antarktiko. (Spiegel) Privatizacija na Poljskem Z novim letom je začel veljati na Poljskem zakon o podjetjih, ki dovoljuje in olajšuje ustanavljanje zasebnih podjetij. Posledica tega je, da tisoči Poljakov iščejo dovoljenje pri uradih za odprtje malih podjetij. »Zycie Gospodarcze« poroča, da je prijavljeno na novo 15 tisoč zasebnih podjetij, ki zadevajo zlasti transport blaga in oseb, gradbeništvo, instalacije, čevljarstvo in krojaštvo ter potujočo trgovino. Oblasti so dobile tudi prošnjo za lutkovno gledališče, televizijsko postajo in celo za odprtje javne hiše. Na podeželju bodo zacvetele menjalnice, zastavljalnice in celo dostavljalnice alkohola. Slednje pa imajo zelo malo možnosti odobritve. (Panorama) Matterhorn Na jezo prebivalcev švicarske vasi Zermatt imajo poslovneži spet načrte s 4.478 m visokim Matterhornom. Pred tem so nameravali odlomiti vrh te ene od najlepših gora na svetu in ga razstaviti v ZDA. Sedaj pa grozi druga nevarnost Predlagajo, da bi ob vznožju namestili velike barvne reflektorje in razsvetlili goro. Po načrtu švicarskega inženirskega urada naj bi razpostavili verigo takih reflektorjev. Zermattski župan Daniel Lauber odločno odklanja zamisel, kajti za tem se skrivajo gospodarski interesi. Finančniki hočejo namreč poleg osvetlitve izkoristiti Matterhorn tudi za ogromne reklamne projekte. Zanimivo je, da je Matterhorn že včasih razsvetljen z italijanske strani. (Panorama) Črnoborzijanci s Poljske Bolgarski zunanji minister je protestiral pri poljskem zunanjem ministrstvu zaradi nedovoljene trgovine. Od približno 800 tisoč Poljakov, ki letno obiščejo Bolgarijo, se tisoči ukvarjajo s črno borzo. V Istanbulu ali grškem Solunu nakupujejo jeans oblačila in tehnične aparate z majhnimi napakami po znižanih cenah. Na povratku v domovino jih prodajajo v socialističnih državah, predvsem Bolgariji, po najmanj štirikratni ceni. To se dogaja tudi pri nas na bolšjem ali živilskem trgu. Mnogi Poljaki pa tudi pošiljajo kupljeno blago domov in ga po povratku drago prodajo. Ker potujejo samo tranzitno čez celo vrsto držav, jim carinske oblasti nikjer ne ocarinijo blaga. (Panorama) Izdajalski vonj Francoski znanstveniki so odkrili novo metodo za zaščito redkih umetnin, slik, kipov in predmetov. Gre za označevanje z določenimi vonji. Po vonju odkrijejo policijski psi sleherni predmet v skladišču ali stanovanju, četudi je na čisto drugem koncu sveta, medtem ko ga novi lastniki sploh ne zaznajo. Posebne pse, ki si jih prej urili na odkrivanje mamil, privadijo sedaj v šestih tednih na določene vonjave, ki so jih psi tudi zapomnijo. Označbo vonja spravijo skupaj s podatki umetniškega predmeta, vendar je treba vonj v banki podatkov po nekaj mesecih ali celo letih obnoviti. (Prisma) Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj št. 11., 20. marca 1989 7. stran Iskra Elementi Celovito zagotavljanje kakovosti se začft s celovitim izobraževanjem Politiko kakovosti, kot tudi strategijo na področju kakovosti mora imeti vsaka organizacija, oz. podjetje • Vprašanje delati kakovostno ali ne, danes sploh ni več relevantno • Eden izmed zahtevnih tržnih faktorjev je prav kakovost, ki predstavlja izločilni parameter v boju za kupca in trg • Proces celovitega obvladovanja kakovosti (CEOKA) sloni na obvladovanju vseh parametrov v vseh fazah inovacijsko-reprodukcijskega procesa • Kakovost je prva in jo lahko dosežemo samo z dolgoročnim sistematičnim delom • Celovito obvladovanje kakovosti se prične in konča z izobraževanjem, zato se moramo nenehno izobraževati, od predsednika do delavcev na traku. To je le nekaj ključnih ugotovitev s seminarja, ki so ga v okviru predavanj za vodenje proizvodnje v delovni organizaciji Elementi iz vedli v mesecu marcu. Za načrtno in kontinuirano izobraževanje strokovnih delavcev različnih profilov so se odločili organizirati že v preteklem letu, ko so na podlagi analiz in izraženih potreb v temeljnih organizacijah obravnavali teme kot so: medsebojni odnosi in motivacija za delo, povezava proizvodne funkcije z ostalimi deli inovacijsko-reprodukcijskega procesa in tehnološka priprava dela in njen vpliv na planiranje proizvodnje... Na letošnjem seminarju so se osredočili na problematiko zagotavljanja kakovosti v proizvodnji, posamezne teme pa so se nanašale na pomembnost kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, mednarodne zagotovitvene standarde in trende razvoja, osnovne pojme zanesljivosti, stroške kakovosti in krožke za izboljšanje proizvodnje. Udeležencem so predavali strokovnjaki, ki se s problematiko poklicno ukvarjajo, bodisi v delovni organizaciji — Stane Kavkler in Zoltan Zemljič ter Lotar Kozina in Peter Merljak na ravni SOZD Iskra. Predavanjem so prisostvovali tudi strokovni delavci iz drugih delovnih organizacij, ki razvojno, oz. poslovno sodelujejo z delovno organizacijo Elementi. Na okrogli mizi v večernih urah so tako eni in drugi spregovorili o svojih izkušnjah, pogledih in pristopih k zagotavljanju kakovosti s svojega zornega kota, kar bo nedvomno koristno vplivalo na nadaljnje poslovno sodelovanje Iskrinih organizacij, oz. podjetij. Specifična znanja, ki so vodjem proizvodnje nujno potrebna in predstavljajo neke vrste naložbo v kakovost, je praktično nemogoče pridobiti v teku rednega šolanja ali prek zunanjih institucij, tudi vrste izobraževanj na ravni SOZD so bolj splošne narave. Prav zaradi tega se je kadrovsko izobraževalna služba v delovni organizaciji, po besedah Marine Kavčič, odločila da tovrstno izobraževanje nadaljuje tudi v bodoče in sicer na temč integralnega planiranja v podjetjih, namenjeno pa bo strokovnim delavcem s področja trženja, financ, nabave in prodaje. Smiselnost takšnega pristopa je v poudarku na soodvisnost, oz. sočasnosti delovanja vseh služb, kar edino vodi k optimalni učinkovitosti poslovanja. ■ Za mnenje o seminarju pa smo poprosili nekaj udeležencev: Peter Merljak, predavatelj SOZD Iskra: dodatna, funkcionalna izobraževanja postajajo nujnost za vse udeležence proizvodnega procesa. Doslej smo organizirali predavanja o kakovosti le za delavce, ki delajo v kontroli kvalitete, počasi pa jih širimo za vse strokovne službe, vključno s poslovodnimi. Še posebno to velja za področje razvoja, od koder izvira 80% do 90% vseh napak, v sami proizvodnji jih nastane sorazmerno malo in jih je tudi laže odpravljati, oz. preprečevati. Celovito zagotavljanje kako- Zoltan Zemljič je slušateljem podrobno razčlenil problematiko obvladovanja kakovosti v proizvodnji. vosti predpostavlja tudi celovito izobražene kadre. Matjaž Bavdež, vodja proizvodnje Jz programsko-proizvodne enote Šentvid pri Stični, DO Zmaj: Prvič se udeležujem tovrstnega Štipendisti Iskre Če bi radi izvedeli in videli nekaj več —- poiščite nas v novih klubskih prostorih v stavbi Iskre na Tržaški cesti 2 v Ljubljani vsak ponedeljek in sredo od 16. do 20. ure (II. nad., soba 244, 246, 248 — int: 351). Informacije: 214-694. Klub štipendistov SOZD Iskra mmivo in koristno. Ugotovil sem, da se tudi v drugih tovarnah srečujejo z zelo podobnimi problemi pri zagotavljanju kakovosti, še posebej to velja za področje elementov, kjer jako kot pri nas proizvajajo zelo ve-llke serije in so pristopi k celovite-ffiu zagotavljanju kakovosti sorodni. . Bogdan Pirnovar, vodja usmer-jevalnic, DO Elektrozveze: Zelo zanimiva se mi zdi primerjava pristopov h problematiki kakovosti med Posameznimi delovnimi organizacijami. Tukaj sem kot gost, kot Predstavnik uporabnikov elementov, ki jih vgrajujemo v naše naprave, zato menim, da moramo do po- polnosti poznati pristope v proizvodnji elementov, da bomo znali načrtovati in predvideti vse faktorje, ki se pojavljajo na področju kakovosti. Zdi se mi nujno, da z njimi povezujemo in usklajujemo zadeve, saj gre za naš skupni interes. Že na včerajšnji okrogli mizi smo o teh stvareh veliko razpravljali. Lojze Tavčar, razvojnik TOZD Keramika, Stegne: Mene so pritegnile vse predstavljene teme, ker so zajele kratek, a celovit pregled nad problematiko, s katero se srečujemo tudi pri raziskavah in razvoju. Vsekakor bom marsikaj od povedanega lahko uporabil pri vsakdan- jem delu, dobro da smo dobili obilo pisnega materiala, ki ga bom doma še enkrat preučil. V njem je marsikaj koristnega tudi za moje področje — razvoj senzorjev, s katerim se trenutno ukvarjam. Marjan Dornik, vodja oddelka žičnih uporov, TOZD IE Kostanjevica: Sam seminar je zelo poučen, vendar stvari, ki jih tukaj slišimo ne bo lahko vpeljati v proizvodnjo. Žal marsikje še vedno prevladuje miselnost, da je delo končano, ko si opravil svoje predpisane delovne obveznosti, ne da bi vedel, kaj se dogaja v sosednjem oddelku. Spremembe v mišljenju s tem, da se kvanja^akovostvvsakd ™zmišllan(ia ° kakovosti, torej sploh začeti razmišljati o vlogi in pomenu vgra- bomo vsi čutili odgovorne za celoten proizvodni proces bo najteže doseči. Žal prepozno ugotavljamo kdaj imamo nekvalitetne ali zastarele izdelke, skratka manjka nam pogleda v širino. Ivan Mlakar, vodja elektronskih montažnih delavnic, DO Center za elektrooptiko: Seminar se mi zdi zelo koristen, ker nam je približal problematiko ljudi, ki delajo v elementarni elektroniki, saj prek predavanj in izmenjave izkušenj lahko ocenimo, kaj nam njihove posebnosti in problemi s področja kakovosti pomenijo v našem proizvodnem procesu. Podobnih srečanj in predvsem vsestranske izmenjave izkušenj bi se želel udeleževati večkrat. Franc Purkat, pomočnik vodje proizvodnje navitih komponent, TOZD Feriti Stegne: Žal nas je tukaj premalo tistih, ki bi jim bila znanja s področja kakovosti potrebna, tukaj mislim na predstavnike vseh tehničnih služb v tovarni. Teorija, ki smo jo tukaj slišali je zelo poučna, vendar je v praksi marsikaj drugače. Vsak posameznik, ki skuša v tovarni s področja kakovosti narediti kaj več, zadene ob ovire neznanja, nezainteresiranosti, večina rajši ostaja pri starem in preizkušenem. Potrebno bo uvesti ustrezne motivacije pa tudi sankcije, če hočemo premike na bolje, torej »malo korenčka pa tudi palice«. Lotar Kozina, predavatelj, SOZD Iskra: Na ravni ŠOZD sicer že organiziramo najrazličnejše vrste izobraževanj, znanja, ki jih potrebujejo v posameznih tovarnah pa skušamo posredovati na posameznih specialističnih seminarjih. Seminarje za vodje proizvodnje bomo nadaljevali vsak mesec, to bodo kratka predavanja in razprave, vendar je pomembno da postanejo redna, s tem, da bodo udeleženci sami predlagali temo naslednjega meseca. I. S. Matjaž Bavdež Bogdan Pirnovar Lojze Tavčar Ivan Mlakar Franc Purkat Lotar Kozina 8. stran št. 11., 20. marca 1989 Zatesnjena baterija kmalu na tržišču Ime baterije: HIT • Kvaliteta: hermetično zaprta • Proizvajalec: Iskra Zmaj • Cena: ne previsoka • Uporaba: svetilke, tranzistorji, magnetofoni, igrače, brivniki • Promocija: letošnjega aprila. Osnovna napaka »starih baterij« je, kot vemo, njen iztok. Ko se pač baterija izrabi, pride do preluknjanja notranje čaše, cink sodeluje v kemični reakciji — slej ko prej se takšna baterija »pomoči«. Torej glavna naloga pri spreminjanju kvalitete baterije je njena hermetizacija. V Zmaju so se za projekt herma-tiziranih baterij odločili že leta 1986, kar pa je pomenilo spremembo vseh baterij v konstrukcijskem in kemijskem smislu. V treh letih so izpeljali projekt, rezultat pa ni samo v zatesnitvi baterije, pač pa tudi v povečanju njene zmogljivosti, s tem pa tudi razširitev uporabe. Za to pa je potrebna nova tehnologija in nova oprema. Oboje je plod lastnih moči delovnega kolektiva Zmaja. O dosežkih na projektu smo govorili z direktorjem programske enote v Ljubljani Zdravkom Ježem. Osnovno izhodišče — večja kaliteta Ko so v Zmaju pred tremi leti začeli s projektom t.im. HEBA (hermatizirana baterija) je bilo glavno spoznanje to, da ljubljanski širokopotrošni program ne zagotavlja večjih možnosti leclanche baterij, s tem pa tudi dobička, ne doma, ne zunaj. Zato je bilo osnovno izhodišče pri razvojnih odločitvah večja kakovost, saj je le-ta dokaj pomembna tržna kategorija. Torej cilj projekta je bil upoštevati sprejete standarde in po izgle-du in kvaliteti zadovoljiti potrošnika. V delovnem projektu so Zmajevi delavci sprejeli pet nalog: realizacija opreme, osvajanje polizdelkov, razvoj industrijske tehnologije pa raziskava trga in razvoj kadrov za novo proizvodnjo. Sami naredili kar 32 strojev jektje bil namreč vključen vsak delavec, ki je bil potreben za izvedbo, ne glede na to, ali je bilo to na razvojnem in komercialnem področju ali pa v proizvodnem sektorju ali vzdrževanju. Projekt hermatizacije baterij, ki so ga delavci Zmaja skorajda zaključili v načrtovanem roku, je zajemal razvoj izdelka, njegovo konstrukcijo in izdelavo treh montažnih linij (za liniji R14 in R 20) so sami izdelali deset strojnih enot, za linijo R 6 pa dvanajst enot), kar je bilo dokaj obsežno delo. Ob tem, da so izdelali strojno opremo za her-matizacijo baterij, so spremenili tudi tehnologijo. Baterije HIT tudi po tehnološki plati predstavljajo novost na našem tržišču. Podaljšana garancija baterije Zmogljivost zatesnjene baterije je za dvajset odstotkov večja, daljša je njena življenjska Vodja projekta hermetično zaprtih baterij Zdravko Jež doba, s tem pa je podaljšana tudi garancija (dve leti). V Zmaju načrtujejo, da bodo baterijo v doglednem času še bolj izpopolnili in še podaljšali garancijski rok. To jih prav gotovo postavlja ob bok največjim evropskim proizvajalcem baterij, omogoča pa tudi preskok pri izvozu iz najnižjega cenovnega razreda v višji. Pri tem omenimo, da v teh novih baterijah ni niti enega elementa, ki je bil v »starih« baterijah, kajti kompletno so zamenjali notranjost in zunanjost baterij HIT. Ne nazadnje velja omeniti, da tak način proizvodnje daje tudi prihranke pri delovni sili. Kaj to pomeni? Omenjeni trije tipi baterij se namreč izdelujejo na treh linijah, ki so med seboj povezane in ta linijska povezanost zmanjša skoraj za 30% udeležbo živega dela pri posamezni liniji. Hkrati pa so v tovarni s takšnim razporedom prihranili skoraj polovico potrebne površine nasproti prejšnji, saj so praktično ukinili medfazne zaloge polizdelkov, ki so bile v prejšnjem konceptu tehnologije potrebne. S tem se nedvomno izboljšuje tudi faktor obračanja kapitala. Osnova za izvajanje vseh aktivnosti na tem programu je bilo projektno vodenje. V pro- Z linijsko povezanostjo so prihranili skoraj polovico »prejšnje« površine proizvodnih prostorov ne, predvsem na račun herma-tiziranih baterij (večje količine teh baterij so že izvozili v Francijo). Za zdaj teče še poskusna proizvodnja, vlagajo pa velike napore, da bi vse tri linije čim-prej redno stekle. Količinsko bodo v začetni fazi redne proizvodnje naredili na linijah R14 in R 20 štiristo do petsto tisoč kosov na mesec, na liniji R 6 pa od 1,5 do 2 milijona baterij. Sprejemljiva cena Torej vsi tipi svetilk, igrače, tranzistorji, magnetofoni pa vvalkmani in brivniki bodo dobili novo baterijo. Tiha promocija baterij že teče, končni potrošnik pa bo celovito seznanjen s tem novim Zmajevim izdelkom čez en mesec. Pa še nekaj je pomembno! Cena! Pravijo, da kvaliteta stane, zato misli Zmaj tudi nastopiti z nekoliko spremenjeno ceno. Pa ne preveliko. Kljub veliki izboljšavi, bo cena baterij HIT za približno 20% višja od cen »starih« baterij. Upamo le, da se bodo Zmajeve baterije uveljavile zaradi svoje kvalitete in za seboj potegnile večji tržni delež, kot ga trenutno imajo v delovni organizaciji. V. Ž. Cilj — okolju neškodljiva baterija Trend hermetično zaprtih baterij v svetu vse bolj narašča, predvsem na račun zmanjševanja alkalnega sistema (na to vplivajo tudi zahteve po zmanjšanju strupenih snovi v okolju). Za leto 1992 evropske države že pripravljajo zakon o omejevanju teh strupenih snovi: npr. baterija naj bi imela le 0,1% živega srebra od skupne teže. To so dokaj visoke zahteve, čeprav v Zmaju trdijo, da niso nedosegljive, saj sojih pri nekaterih izdelkih še izpolnili. Njihov cilj je okolju neškodljiva baterija, in kot pravijo, ena izmed možnosti, da se uspešno vključijo v Evropo 92, seveda če zadovoljijo vse standarde. Baterije HIT pripomogle k večjemu izvozu Ob vseh izboljšavah baterij pa so spremenili, kot smo že omenili, tudi dizajn izdelka, ki naj bi ob kvaliteti bistveno pripomogel pri trženju in predstavitvi same tovarne. Baterije HIT naj bi bile pomemben izvozni artikel v naslednjih letih. V Zmaju namreč že letošnje leto načr-' tujejo povečanje izvoza z 2,6 milijona dolarjev na štiri milijo- št. 11., 20. marca 1989 st. 11., 20. marca 1989 Plenarni kolegij vodstvenih delavcev Iskre Delte Plenarni kolegij vodstvenih delavcev Iskre Delte je potekal v njenem izobraževalnem centru v Novi Gorici. V Izobraževalnem centru Iskre Delte v Novi Gorici je potekal minuli teden (od 6. do 11. marca) plenarni kolegij, oz. neke vrste modernejši seminar, namenjen vodstvenim in vodilnim delavcem Iskre Delte. V izredno zgoščenem in zanimivem programu so se udeleženci seznanili z vsemi tistimi temami, ki so v sedanjem gospodarskem in političnem trenutku najaktualnejše, hkrati pa prepotrebna napotnica za nadaljnji razvoj in vizijo te naše pomembne delovne organizacije. Zbran m so znanje razdajali skrbno izbrani priznani slovenski strokovnjaki, ki obvladajo področja kot so ekonomika v podjetju, vodenje projektov in projektna organizacija, vodenje kot psihosocialni odnos, vloga vodilnih delavcev v kadrovski politiki, stanje varnosti in varnostno politična situacija v DO, varstvo pri delu, celovito obvladovanje kakovosti, strategija razvoja v funkciji trženja, itd. Med predavatelji je bil tudi dr. Ivan Ribnikar, član predsedstva SR Slovenije. Da je bil program res zgoščen in študijski dnevi do potankosti izkoriščeni, priča tudi podatek, da so se udeleženci seminarja zbrali vsak večer po dvajseti uri še ob okroglih mizah, kjer so se pogovarjali o vsebinsko vezanih temah plenarnega kolegija. Naj za zaključek »ukrademo« uvodno razlago enega izmed predavateljev: »Sedanja gospodarska kriza pa tudi problemi na različnih drugih področjih odpirajo žgoča vprašanja nadaljnjega razvoja. To je še posebej aktualno, saj se nezadržno večajo razlike med razvitimi in manj razvitimi. Pri tem pa se kar ponuja osrednje vprašanje, zakaj nekomu uspeva, drugemu pa ne? In vsi odgovori bi kar po pravilu vsebovali za nekatere skorajda magično besedo — razvoj. V sedanjih prizadevanjih za izhod iz krize je veliko besed o tem, da moramo preiti na tržno gospodarstvo, pospešiti raziskovalno-razvojno delo, več izvažati, se bolje organizirati, biti inovativni itd. Vsega tega ni mogoče zanikati, toda postavlja se vprašanje KAKO TO STORITI? Preiti torej iz načelnosti v konkretnost. Obstajajo organizacije, ki so že prešle svojo kulminacijo rasti, se uspele rešiti pred degeneracijo, enim organizacijam to ne uspeva in so v velikih težavah, ki jih že povečujejo sedanji vplivi iz okolja. Obstajajo tudi organizacije, ki slovijo kot tradicionalno dobre in so primer dobrega gospodarjenja. In nekatere od teh prav iznenada padejo v degeneracijo v svoji rasti. Obstajajo neka pravila v obnašanju organizacij, v rasti organizacij? Dela management vse, da bi preprečil kulminacijo v rasti? M. R. 10. stran 11. stran Iskra Invest servis Elektronski poštar dela podnevi in ponoči Pošiljanje ali sprejem dopisov, prospektov, načrtov in slik prek telefona, tako imenovani telefaks, sedaj tudi v In- vest servisu Digitalni prenos podatkov — tele-faksimil so odkrili elektroniki šele pred nekaj leti. Danes si modernega in predvsem hitrega poslovanja pri velikih podjetjih na zahodu sploh ne moremo več predstavljati brez komaj nekaj kilogramov težke prenosne napravice, ki jo ima že vsaka tajnica pred seboj na pisalni mizi. Brez nje pa ne morejo med drugim tudi zravniki, ki dobe na listu papirja rezultate histoloških preiskav in analize krvi in urina bolnikov. Poleg bank in industrije so tudi veletrgovine tiste, ki sprejemajo naročila kupcev za svoje blago. Ne nazadnje so na spisku še uredništva časopisov, katerim posredujejo podatke njihovi poročevalci po svetu. Skratka — telefaksimil ali na kratko telefaks bo slej ko prej izpodrinil zamudni teleprinter. Imel ga bo vsak lastnik telefonskega priključka. Sporočilo in tudi druge podatke odtipka telefaks ponoči in podnevi, če je lastnik doma, ali pa če ga ni. Prav tako je možno vsem telefonskim naročnikom, ki seveda imajo telefaks napravo, v odsotnosti poslati sporočilo. Še pred nekaj leti so bile te naprave velike kot hladilniki in so potrebovale kar šest minut za prenos ene tiskane strani formata DIN A4. Danes je hitrost mnogo večja, le 30 sekund do ene minute in bo v prihodnje čas še krajši (hitrost posameznih tipov naprav je različna). Pri tem faks naprave lahko kopirajo, hranijo ali celo ob določenem času pošiljajo besedila in slike na več sto naslovov. Pogoj je le eden: da ima naročnik telefonski priključek z napravo in ni važno, kje na zemeljski obli se nahaja. Napravica stane približno 2500 USA dolarjev, najcenejša komaj 1500. Posebno Japonci in Američani domi- nirajo v ponudbi. Domiselni poslovneži z Daljnega vzhoda-Južne Koreje in Hong-konga ponujajo naprave za promet na črno za borih 750 USA dolajev. Pošta namreč ne more kontrolirati, kdo ima in kdo nima telefaksa, ker se promet plačuje v telefonskih impulzih. Posebno znameniti ljudje, poslovneži, politiki, filmski igralci in še drugi imajo dostikrat neprijavljene naprave, da žive nemoteno. Njihovih telefonskih številk ni v javnih telefaks imenikih. Zanje vedo' le izbranci, kot se podobno dogaja tudi s telefonom. Tako je sedaj neregistriranih že nekaj 100 tisoč teh naprav. Lani so po svetu prodali skupno že tri milijone naprav, letos jih bodo nemara že šest milijonov. Tako naglo se širi ta moderna telekomunikacijska pridobitev. Mnoge naše tovarne in celo TOZD že imajo telefaks naprave. V PPG stolpnici jih je pet. Tri ima Iskra Commerce, dve pa sta sedaj v Invest servisu. Ena je last Iskra banke. T a organizacija jo je posodila Invest servisu s tem, da ima prednost pri telefaks prometu. Eno je Invest servis kupil doma od El Niš, ki sestavlja faksimil naprave po licenci-Xeroxa. Oba telefaksa imajo v Invest senzisu stalno priključena, enega za sprejem in enega za oddajo za celotno stolpnico PPG. Skupinovodja Milan Sitar je povedal, da se sodelavci pri telefaksu menjavajo vsak dan. V knjigo vpisujejo, kam so poslali sporočilo in odkod so ga sprejeli, koliko časa je trajala zveza in koliko je veljala. Seveda sta obvezna tudi datum in ura. To je pomembno za mesečni obračun. Pošiljajo tudi prospekte in slike, vendar lete samo v črno-beli tehniki in še Teleprinterska sodelavka ob telefaks napravah foto: Marjan Kralj kvaliteta teh ni najboljša. V banke pošiljajo tudi kopije virmanov. Banka jih prizna za dokument. Cena je ugodna, npr. za ZDA velja ena tipkana stran formata A4 za teleks 46,6 tisoč dinarjev in traja približno tri minute, medtem ko je za telefaks znatno cenejša in velja ista stran le 17 tisoč dinarjev, traja pa kvečjemu eno minuto in 30 sekund. Če je telefaks zgoščen z besedilom, se podaljša čas oddajanja, medtem ko ga prazni prostor skrajšuje. In še nekaj. Telefonski razgovor je mogoč pred, med in po oddaji. Naročnina za telefaks znaša pri nas minimalno 35 tisoč dinarjev mesečno, oz. 500 impulzov. Slaba stran »faksiranja« so neurejene telefonske zveze. Čeprav naprava sama potrdi, da je oddala spo- ročilo, prospekt ali sliko, s tem še vedno to ni zanesljivo. Telefaksimil deluje seveda neodvisno od jezika z enim samim originalom — kopijo je možno narediti. Invest servis sprejema sedaj še večino sporočil prek teleprinterja, vendar to ne bo dolgo. Direktna telefonska številka telefaksa ri Invest servisu je 061-214-070. tevilka bo objavljena tudi v naslednji izdaji telefaks imenika za vso državo. Za zdaj je prav, da je naprava v Invest servisu. To je ugodno predvsem za tiste organizacije v stolpnici, ki nimajo lastne naprave in ne veliko pisemskega prometa. Pozneje, ko bo obseg sporočil in drugih podatkov naraste I, jo bo moralo imeti sleherno tajništvo ob direktni telefonski povezavi. Marjan Kralj Iskra Avtoelektrika Razstava Akt in gledališke fotografije Minuli teden je bila v prostorih novogoriškega pokrajinskega arhiva krajša, a toliko bolj prisrčna slavnost, na kateri so odprli zanimivo samostojno razstavo novogoriškega fotografa Metoda Zavadlava. Na njej se predstavlja z akti in gledališko fotografijo, razstavo pa si velja vsekakor ogledati. In zakaj namenjamo teh nekaj vrstic umetniku Metodu Zavadlavu tudi v našem glasilu. Zato, ker je njegov atelje s kvalitetnimi uslugami vedno na razpolago in v veliko pomoč tudi za potrebe Iskre Avtoelektrike, pri izdelavi prospektov in drugega propagandnega materiala, pri njeni marketinški in drugih dejavnostih, nenazadnje pa v njegovem ateljeju v Solkanu razvija in izdeluje vse fotografije, ki so objavljene ob prispevkih v našem glasilu iz Avtoelektrike. Doslej je imel že več samostojnih razstav v Sežani, Slovenj Gradcu, Idriji, Novi Gorici, dvakrat pa se je predstavil tudi v Italiji. Ukvarja se s črno-belo in barvno fotografijo. Čas in okoliščine, v katerih dela, ga vodijo na različna tematska področja. Preizkuša se v industrijski in propagandni ter v umetniški fotografiji. Umetniška fotografija je medij, s katerim lahko sprošča svojo ustvarjalnost v prikazovanju tistih detajlov in zunanjega življenja, ki ga najbolj zanimajo. Metodu Zavadlavu seveda čestitamo in mu želimo še veliko uspeha na poti skozi fotografijo. Marko Rakušček Marku v slovo Zla usoda je potrkala na vrata naše delavnice in iz naše sredine iztrgala mladega sodelavca. Marko, med nami si bil dobro leto dni. Kot kovinostrugar si z vnemo in spoštovanjem opra vljal svoj poklic. Tvoj veseli smeh je pričeval o ustvarjalni sili mladega in marljivega človeka, ki ima še vse življenje pred sabo. S svojim mladostnim žarom in voljo si nam dal vedeti, da je med nami še rod Slovencev, ki jim delo ni breme, temveč življenje. Tisto februarsko jutro pa smo ob vesti, da te ni več med nami, onemeli stali pred tvojim strojem. Spomin na skupno preživete delovne dni je lajšal bolečino v naših prsih. Tvoji sodelavci in prijatelji iskreno sočustvujemo s tvo- jimi starši, ki si jih nadvse spoštoval in imel zanje vedno lepo besedo. Bil si jim radost in upanje, ki je v trenutku ugasnilo, ostala pa je neizmerna bolečina za vse življenje. Resnično smo te imeli radi in v spominu nam boš vedno ostal — naš Marko. Sodelavci iz Orodjarne MKD DO Iskra Telematika Planinska sekcija kranjskih DO Iskra m okvi^Slhc n m Pohod na Porozen Planinska sekcija kranjskih DO-lskra obvešča vse svoje člane in člane kolektivov DO, da bo organizirala prevoz in vodenje na tradicionalni spominski pohod na Porezen. Odhod avtobusa bo v soboto 25. marca 1989 ob 6. zjutraj izpred Delavske restavracije v DO Kibernetika v Kranju. Če bodo razmere dovoljevale bomo pohod pričeli iz Davče. Hoje, do vrha Porezna, bo za približno 2 uri, pri sestopu pa nekaj manj. Povratek avtobusa v Kranj ob 13., oz. odvisno od dogovora z udeleženci pohoda (vreme). Priporočamo dobro zimsko obutev in za lažjo hojo smučarske palice. Seveda je nujno, da s seboj vzamete tudi ostalo zimsko opremo (bundo, kapo, rokavice, gamaše), ustrezno hrano in pijačo. Izlet bosta vodila Jože Šparovec (Kibernetika, tel.: 2638) in Matija Grandovec (Telematika, tel.: 3042), ki dajeta lahko tudi ustrezne informacije. Prijave z vplačili 10.000 din sprejema Volga Pajk v Tajništvu DO—ERO (tel.: 2822) do zasedbe avtobusa. Prednost, pri prijavljanju za pohod, imajo člani PS, delavci kranjskih DO-lskre in upokojenci. VABLJENI! ____Mali oglas______________________________ Prodam vinograd s hišico, (enosobno) stanovanje z elektriko in vodovodom ter obširnim inventarjem v bližini Brestanice. Lahko pa tudi zamenjam z lastniškim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe na tel.: 061 343-912 od 6. do 9. minske prireditve in ne nazadnje tudi nekaj medna- odstavku. Vsekakor smo hoteli že z imenom opozoriti rodnih poti, kakršni sta evropska peš pot in snovana na to, da na tem ozemlju ni več hajk, da se obiskoval- Lu avto pot Baltik—Jadran. Nismo našli modela, ki bi se ci lahko mirno in svobodno gibljejo ter brezskrbno vd lahko približal našim zahtevam. posvetijo svojemu oddihu in spoznavanju novih ljudi Počasi in skoraj neopazno smo od čisto spomin- in okolij v nekoč tako problematičnih obmejnih pre- """D sko obarvanih razmišljanj pričeli vse bolj upoštevati delih. tudi sedanjost in zlasti prihodnost ter nujnost v sožit- Zamisel je po izvedbi in posledicah povsem izvir-