Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je f Kopitarjevi ul. 6/lil Telefoni uredništva: dnevna služba 205» — nočna 2996, 2994 in 205* NEC Uhaja vsak dan zjutraj, razea ponedeljka la dneva po praznika Ček. račun: Ljub« liana ŠL l()br>() ia 10.349 ta insernle) Surajevo Stv. 75b\ Zagreb štv. 30.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopilnr-jeva 6. telefon ■——■ PR1Z AD Leta 1930. je bila v Belgradu ustanovljena Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov z glavnico 15 milj. Din. Namen družbe jc bil predvsem izvrševati in pospeševati izvoz kmetijskih pridelkov iz naše države. Družba je takoj začela z izvozom pšenice in koruze, ki jo je nakupovala na prostem trgu. tuko du je žitno poslovanje polagoma postalo najvažnejši posel družbe. Z uvedbo žitnega režima je družbi pripadla še važnejša nulogu na trgu pšenice. Kmalu je poslovanje prešlo tudi na druge panoge našega kmetijskega izvoza in družba je dobila monopol za izvoz opija, osnovala jc svoj vinski oddelek, začela izvažati češplje, orehe, živino, kože itd. Ustanovila je dve podružnici: v Skoplju in Sara jevu. Ko je bil leta 1932. znani Žitni režim likvidiran, je družba vseeno obdržala svojo važno vlogo nu pšeničnem trgu. Družba je dobila poleg velikih kreditov od priviligiranih denarnih zavodov tudi znatne vsote od države z.a izvrševanje svoje naloge na žitnem trgu. Kajti zaradi važnosti pšenice v nekaterih pokrajinah našo države, kot n. pr. v Srbiji, Vojvodini, Slavoniji iu Sremn, so so pojavili glasovi iz vrst ondotnih interesentov, ki so zahtevali vzdrževanje cene na znosni višini za kmetovalca. V tem so popolnoma uspeli, ker je država vzela v roke intervencijo na žitnem trgu v korist višjih cen za producente pšenice. Zaradi težkoč pri izvozu, ker sc je naši pšenici vedno bolj zapiral svetovni trg, je bila intervencija potrebna tudi pri izvozu. Seveda je radi vrzeli v zakonodaji prišel velik del denarju, ki ga je država namenila kmetovalcem, v roke raznim posrednikom, ki so kljub prepovedim kupovali blago od kmeta po znatno nižjih cenah, potem ga pa prodajali družbi po višjih z lepim dobičkom. Na drugi strani pa je vzdrževanje cen pšenice na visokem nivoju povzročilo nevšečno dejstvo, da je radi tega površina, posejana s pšenico, ostala nn znatni višini, čeprav je postajalo vedno bolj jasno, da na zunanje trge za našo pšenico ni več mogoče računati. Poleg tega je koiizum radi visokih cen pšenice prehajal vedno bolj na cenejšo koruzo in tako je postajal problem pšenice vedno bolj zapleten. Seveda vzdrževanje visokih cen pšenice ni prijalo gospodarskim interesom takozvanih pasivnih pokrajin gtode pšenice, med katere moramo šteti tudi Slovenijo. Zastopniki teh interesentov so opozarjali na gospodarski nesmisel, ki je nastajal radi forsiranja izvoza v inozemstvo, saj so morali domači konzumenti plačevati visoke cene, države uvoznice v zapadni Evropi pa so imele izredno poceni pšenico za svoje kon-zumente. Vse to ie povzročilo, dn je bil žitni režim v tedunji obliki ukinjen leta 1932.. Priv. izvozna družba pa jo z manjšimi sredstvi še naprej intervenirala na trgu v korist višjih cen. Letos je dala država na razpolago znatne vsote, ki se naj bi porabile za vzdrževanje cen jišenice na višini do 140 Din za met. stot. Namen te intervencijske politike je pokupiti na prostem trgu ono količino, ki bi prišla v po-štev za izvoz, okoli 5000 vagonov, potem pa prepustiti formiran je cen na trgu prosti ponudbi in povpraševanju. To se je letos zgodilo z razmeroma malimi sredstvi, ker ni bilo treba kupiti Priv. izvozni družbi znatnih količin. Kupila je približno 3000 vagonov in je s tem trg razbremenila izvoznega presežka. Ostalo blago sc nahaja sedaj v čvrstih rokah, ki pričakujejo zanj višje cene. To so predvsem trgovci in oni kmetje, ki luliko nekaj časa po'ukajo na boljše cene, dočim so mali kmetovalci svojo pšenico že vnovčili po znatno nižjih cenah. Kakor so producenti interesirani na visokih cenah pšenice, tako so interesenti iz. takozvunih pasivnih krajev interesirani na nizkih cenah. Takozvani pasivni kraji imajo naprodaj druge proizvode, za katere ni državne intervencije in katerih cene se ustvarjajo v prvi vrsti z ozirom na izvoz. To je n. pr. v Sloveniji živina, za njo les itd. Razumljiv je interes tako konzumen-tov v teli krajih kot kmetovalcev na čim nižjih cenah pšenice, ker gre za prehrano velike večine prebivalstva. Za našega konzumcnia mora biti kruh poceni. Zato se vedno glasneje pojavlja klic iz teh krajev, da bi bilo potrebno državno intervencijo, če se že izvršuje, raztegniti tudi na druge proizvode, ne samo na žito. Baš tu pripada važna naloga Priv. izvozni družbi, da iniciativno z izvozne strani poseže vmes in da pripravi vse potrebno tudi za dvig cen ostalih kmetijskih pridelkov. Družba ima že itak več oddelkov, potrebno pa je, da se jio-stavi poslovanje teli oddelkov še bolj nu trgovsko podlago kot doslej. Vzemimo n. pr. samo izvoz vina. Naša vina so znana v inozemstvu še iz predvojnih časov in gotovo bi jih bilo lažje uvajati na inozemska tržišča, kot pu druga vina popolnoma na novo. Tu bi morala poseči vmes iniciativno Priv. izvozna družba in v sodelovanju z našim zadružništvom pomagati pri izvozu vina. Pravičnost zahteva, da se izvozu našega vina posveti ravno tolika skrb in denar kot za vino iz drugih vinorodnih krajev države. Sploh bi se morala družba v Sloveniji močneje udejstvovuti, kot se udejstvuje sedaj, ter upoštevati upravičene želje interesentov, da sc ne bo dogajalo isto kot lani z izvozom sadja. Zato bi bilo umestno, da bi bili v vodstvu družbe, zlasti pu v upravnem odboru, zastopani po svojih strokovnjakih tudi Slovenci. Sicer pa smo že omenili, du je potrebna reorganizacija družbe. To še bolj zahteva računski zaključek družbe, ki izkazuje zu poslovno leto 1933-34, ki je nehalo dne 30. juniju 1934, 8,239.195 Din odpisov, kar ie izredno znatna vsota. S sodelovanjem gospodarskih organizacij in strokovnjakov bi sc gotovo dala izvesti taka reorganizacija, ki bi koristila družbi, našemu kmetu in sploh vsemu našemu gospodarstvu. Reorganizirana Priviligirann izvozu: družba bo lažje izpolnjevala uuloge, ki so j: namenjene, da pomaga našemu kmetu do bol jših cen za njegove pridelke pri izvozil, in ho tako doprinesla svoj delež pri olajšanju težkega položaja kmečkega ljudstva po vsej državi Abesinski spor se razvija v svetovnega Vojno brodovje Anglije se zbira Obrambo v Egipta organizira angleški generalni štab Aleksandrija, 19. sept. SE. Egiptovska vlada se mrzlično pripravlja, če bi v primeru izbruha vojne med Abesinijo in Italijo bilo treba ščitili nevtralnost egiptovskega ozemlja. Dasi je Egipt neodvisna država, vodi te priprave angleški generalni štab. Anglija namerava sploh v takem slučaju napraviti Egipt za bazo vseh svojih operacij na morju, na kopnem in v zraku, ako bi bilo v resnici treba ščititi interes Vel. Britanije v vzhodni Afriki. V Port-Said bo še te dni prisjjelo okoli 10.000 vojakov iz Anglije. Angleške ladje so takole razmeščene: 28 v Aleksandriji, 6 v Sueškem kanalu, 20 ob palestinski obali in 20 v adenskem zalivu, vsega skupaj 74 vojnih ladij. Zdaj so se začeli tudi transporti angleških vojakov in vojnega materijala. Pn nik »City of Bir-mingham« je izkrcal v Aleksandriji municijo, topove in tanke, ki se bodo zbrali v taboru angleških čet v Mustafi. število angleških vojnih letal v Alak-sandriji znaša že okoli 500. Okrog Cipra . . . V Sredozemskem morju Anglija ne nadaljuje samo utrjevanje Malte, ampak jc začela ulrjevati tudi otok Ciper. V zvezi s tem je tudi ostrejši režim na otoku, na katerem se je, kakor znano, grško prebivalstvo lani poizkusilo upreli angleškemu go-spodstvu. V Mersamatruhu, kjer se nahajajo lakozvani Senusi, to je pleme, ki je bilo svojčas od italijanskih vojaških oblasti pregnano iz italijanske kolonije Ci-renaike, oziroma jc pred italijanskim orožjem bežalo v Egipt, se opaža v zadnjem času močno gibanje. Italijanska vlada trdi, da hočejo Sejiusi zanetiti vstajo v Cirenaiki in Tripolisu in so zaradi tega interpelirali ludi egiptovsko vlado, ki pa taji, da bj Senusi nameravali delati Italiji neprilike. Toda zanesljiva poročila dajejo Italijanom prav. Voditelja senuškega gibanja sta Said Idris in Mahdi el Senussi. Egiptovska vlada je v hudih škripcih, ker se na eni strani boji, da ne bi dogodki v vzhodni Afriki okrepili dejanske angleške nadoblasti nad Egiptom, na drugi strani pa se zaveda, da je le Velika Britanija zmožna braniti Egipt pred dnigitm velesilami. To seveda Anglija izrablja, tako da je v zadnjem času dobila popolnoma pod svojo komando egiptovsko vojsko ter po nevidnih nitih vodi tudj egiptovsko politiko. ... in ob Sueškem prekopu Egiptovski krogi v Aleksandriji trdijo tudi, da so obveščeni, da bo Anglija zbrala v severno- in vzhodno-afriškili vodah vse svoje sile, kolikor jih ne rabi v svojem domačem morju. Trdijo tudi, da je Anglija na tihem dogovorjena tako z Nemčijo kakor z Japonsko, da more brez skrbi poslali svoje vodne, teritorijalne in zračne sile, kamor jih v sedanjem momentu potrebuje, ne da bi se ji bilo treba bati kakšnega presnečenja v Atlantskem ali v Tihem Oceanu. Iz tega sklepajo, da namerava Velika Britanija, če bi bilo treba, poslati v Vzhod. Afriko predvsem čete iz Indije. Veliko pozornost vzbuja tudi dejstvo, da Anglija nc namerava ojačiti samo svojih sil v Egiptu ili v Palestini, ampak da se pričakujejo angleške sile tudi v Adenu, v angleški Somaliji in v koloniji Kenya, Značilno jc, da egiptovski politični krogi zaradi lega splošno menijo, da do resnega konflikta zaradi Abesinije ne bo prišlo, ker je Irdna volja Vel. Britanije, da zastavi vse svoje moči za obrani-bo svojega prestiža in svojih imeresov na poli v Indijo, poslala tako očividna. da ne more nihče več dvomili o njej jn si delali kakih iluzij, da bj Anglija gledala prekrižanih rok, ako bi kdo v resnici hotel nastopiti proti njenemu položaju v Afriki. Amerika na straži pred Japonsko Združene držfcve Sever;*? Amerike, ki nočejo delati Veliki Britaniji nobenih neprilik, so sklenile, da se v kakšen eventuelni konflikt zaradi Abesinije ne bodo vmešavale in zato tudi ne bodo združile v Atlantskem oceanu nobenega brodovja. Ker hoče Angl»ja skoraj vse svoje brodovje koncentrirati v Sredozemskem in v Rdečem morju, kar dokazuje, da je domenjena z Japonsko, je za Ameriko tembolj potrebno, da ima vse svoje brodovje zbrano v Pacifiškem oceanu, v katerem sedaj nasproti japonskemu brodovju ne bodo več stale nobene angleške edinice. Tudi v Washingtonu izjavljajo, da niso pričakovali, da ho Velika Britanija s toliko silo nastopila za to, kar imenuje ona svoje življenjske interese v Afriki, in so presenečeni, da je s tako naglico in nepričakovano zbrala tolike pomorske sile v afriških vodah. Vendar pa Amerika nima niti V Ženevi se vedno čakajo •.. pravice niti volje količkaj preprečevali ne angleških ne italijanskih korakov. Francijo skrbi Pariz, 19. sept. TG. Angleške priprave na morju so zavzele že tak obseg, da so francoski politični krogi zaradi tega nejevoljni. Oni so mnenja, da te angleške priprave nikakor ne pomirjajo napetega ozračja, ampak da le poslabšujejo položaj, ker Italija ne bo hotela pokazati, da se angleškega pritiska in groženj boji, radi česar je Franciji zelo otežena vloga posredovalke v abesinskem sporu. Francijo angleške priprave skrbe tudi zaradi te-ga? ker je tudi francosko mornariško ministrstvo prisiljeno, da ukrene izvestne korake, da zuvarujo svoja pristanišča in svoje pomorske vojne baz* v Sredozemskem morju. V Pariau tudi vedo, da se med angleško in egiptovsko vlado mrzlično nadaljujejo razgovori, ki imajo za cilj, da bi sc vodstvo egiptovske politike popolnoma izenačilo z angleško. Kar se tiče končnega predloga, ki ga hoče staviti ženevski odbor petorice Italiji, menijo v Parizu, da ga Mussolini v nobenem slučaju nc bo mogel sprejeti. Ta predlog hoče Ital;«ji dati samo Ogaden in Dankalijo, ki sta pravi puščavi, t Addis Abebi naj bi dobili mesto inozemski svetovalci, o katerih niti ni rečeno, da bi morali biti* Italijani, vrh tega naj bi abes:>nski cesar dobil še pravico veta :>n Angleži mu hočejo odstopiti celo pristanišče Zejlo s pasom ozemlja, ki r.»aj bi vezal Abesinijo z morjem. Italiji nočejo priznati niti tistih pravic, ki jih ima Angl:»ja v Iraku. Vobče sc opaža v Parizu tendenca, da bi sc neuspeh v Ženevi in njegove eventualne posledice zvalile na Veliko Britanijo. pred novo svetovno vojno Anglija se je zagrizla v svoje stališče in bo šla do konca bolj jasen, ko poroča, da se mora Francija sedaj takoj odločiti za Italijo v tem dvoboju med Londonom i u Rimom. Ta list meni, da ; glija vse storila, da zavaruje pakt ZN in da so obrisi sankcij že izdelani proti Italiji, če bo začela vojno proti odločitvam ZN. Nemčija in Poljska si raztrgata Litvo? Pariz, 19. sepl. b. V zvezi z včerajšnjimi vest mi »Informafiona« o vojnih pripravah Nemčije na Vzhodnem Pruskem, prinašajo jutranji lisli vesti iz Berlina, po katerih se že vodijo pogajanja med nemško in poljsko vlado v zadevi Litve Danes je poljski minister Lipski zopet obiskal nemškega zu. nanjega ministra von Neuratha, vsled česar se trdovratno vzdržujejo vesli, da gre za skupno rešitev in skupno akcijo Nemške in Poljske proti Litvi. Nemčija namerava zasesti Menici, Poljska pa vso ostalo Litvo. Trdi se, da je Nemčija glede tega slo pila tudi v pogajanja z Anglijo in da je baje pri njej naletela na popolno razumevanje. Romunsko posojilo v Franciji Bukarešta, 19, sept. SE. Finančni minister je pred svojim odhodom v Ženevo izjavil časnikar jem, da se želi v prvi vrsli sestati s francoskim ministrskim predsednikom Lavalom, s katerim hoče zaključiti že dolgotrajna pogajanja za najetji francoskega posojila. Romunska vlada hoče najeti to posojilo za kritje velikih nabav pri francoski težki industriji, ker mora svojo vojsko modernizirati in njeno obrambno moč obnoviti. Anloncscu je izjavil, da nc dvomi več v uspeh svojih pogi-janj in da bo romunski vojski s pomočjo francoske vlade mogel oskrbeli obrambni materija), ki ji je Ob grobu Vole Marinkovič a Dnnes pokopljejo v Belgradu velikega Jugoslovana. ludi nasprotniki priznavajo Vojisluvu Vlntiukovicu velike državniške vrline, ki iili lo redko srečamo pri naših politikih in državnikih. Mož globokega umu, n obenem line inteligenco Je moral pač imeti smisel zu širše gledanje na stvarnost in vprnšnnja, ki jih je poslavljalo politično življenje. Takšen politik ie imel smisel zn pravi kompromis. Zalo ga ludi srečamo v raznih koalicijskih vladali. V šestih kabinetih je bil minister; luivudno je nosil listnico zunanjih zadev. Plod lega širokega in zujemujočegii gledanja na politične razmere je bilo tudi njegovo nazitanje o notranji uredilvi države. Ko jo lela 1032. kol mi-nislrski predsednik prevzel oblast, je hotel po-guiuno popustili vajeti, zavedajoč se, da se radi prevelike napetosti lahko vsak hip potrgajo. On r bil prisinš resničnih samouprav in moderne demokracije. Žalibog se je g. Marinkovič v kratkem času moral umakniti drugim; vurjelno je. ila je za-vratnn bolezen že tedaj lako zrahljala njegove te-lesne sile. da niso bile več kos prenapornemu delu. Ko bi bil Marinkovič tedaj vsaj deloma uspel, bi prilisknlo na ramena današnje vlade marsikatero breme manj. Marin kovica sta odlikovali Izredna prlproslost in neprisiljenost v vedenju, lastnost, ki jo imajo navadno duhoviti ljudje. Rajni je bil izvrsten govornik. V skupščini jo vso prisluhnilo, ko je on iz-pregovoril. Zunanji minister Vojislav Marinkovič ;e bil tiuli izmed redkih govornikov, ki zbujajo pozornost nn svetovni tribuni, pred Zvezo narodov v Ženevi. Bil je prijeten in duhovit improvizator, a obenem slvnreu. Koliko je delegatov, ki so upajo v Ženevi improvizirati svoje govore? Ze po svoji naravi miren, se je odločil za politiko miru. Svojo zunanjo politiko je naslonil na tri stebre: un Zvezo narodov, nn prijateljstvo s Francijo iu iiudotokljivosl pogodb Vzlrajno je iskal in ulrjovul vezi s prijatelji in potrpežljivo prenašal izzivanja nusprolnikov. Tako je po dolgem premagovanju nustopil čas, ki se je njegov naslednik, oprt na uslvarjajočo silo velikega tvorca kralja Aleksundra, pričel svobodneje kreluti na-sproti vsem. Vojislav Marinkovič jo bil uasprolnik težnje velesil za nadoblasl na področju mednarodne politike, kako: jo je pozneje zasnoval g. Mus-solini v paklu štirih, in jo odločno zagovarjal enakopravnost malih držav. Naj končno še omenimo, da se je v času. ko |e prihajal k liani v Slovenijo na počitek, kaj rad zanimal zn vsn naša vprašanja, med lemi ludi zn usodo bralov za mejami. Vlada je odločila, ila pokojnika pokopljejo nu državne stroške 'lako je država svečano priznala njegove zasluge zn domovino. Mir njegovi duši,' • Helgrnil, lil. sept. m. Tekom današnjega dno su prihajalo v stanovanju bivšega predsednika kr. vlado dr. V oje, Ji a r i 11 k o v i č a ogledne osebnosti iz, tukajšnjega političnega gospodarskega in kulturnega življenja in so pokojnikovi gospe izražali svoje sožalje. Za pok, dr. Mariukovioem je med drugimi imel komeniorativno sejo ludi upravni odbor bol-grajsko borzo ter razno drugo gospodarske ustanove, v katerih jo sodeloval pokojnik. Gospo Marinkovičovi so snoči in danes izrazili sožalje tudi vsi Slani kr. vlade in zastopniki diplomatskega zbora. Pogreb pokojnega bo jutri dopoldne ob 10 in bo po sklenil ministrskega sveta izvršen na drž. stroške. Izjava finančnega ministra h uredbi o znižanju plač državnih in samoupravnih uradnikov koliko znižalo kupno moč državnih uslužbencev. Vendar .sem pa obenem prepričan, da bodo to tem lažje prenesli, ker bo mogoče z varovanjem davčnih razredov pred težkimi dajatvami dvigniti njihovo potrošno moč in s tem oživeti vse naše go6podnr»ko življenje. Z nadaljnjim dvigom davkov, ali z njihovim brezobzirnim pobiranjem pa bi dosegli nasprotne rezultate: oslabitev narodnega gospodarstva, slab priliv davčnih dohodkov, s tem poslabšanje plačilne sposobnosti državne blagajne kot vira sredstev za kritje potreb državnih uslužbencev. Kazen tega vedo državni uslužbenci in upokojenci prav dobro, da zadolževanje državne blagajne radi kritja proračunskih osebnih izdat' kov, ni noben produktivni izdatek. lako pa bo mogoče vlagati predujme v produktivne .svrbe, kakršne so bila dosedanja javna dela, ki bodo narodnemu gospodarstvu največje koristi. Zato sem prepričan, da se bo le fiskalne ukrepe razumelo kot neobhodno potrebne v sedanjih razmerah in liot edino mogoče. Ti ukrepi so v neposredni zvezi z obnovo našega narodnega gospodarstva. Zdrave državne in samoupravne finance so samo tam, kjer je zdravo narodno go-spodarslvo. Samo v solidnih državnih in samoupravnih financah lahko imajo državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci sigurnost za redno in točno prejemanje svojih prejemkov. o premestitvi okra$nšh načelnikov BelCrad, 10. sept. Z ukazom dne 26, julija je postavljen za banskega svetnika I V-1 vardarske banovine Podboj Franc, do sedaj okrajni načelnik v Liliji; za banskega svetnika 1V-1 drinske banovine v Sarajevu žnidaršič Josip, do sedaj okrajni načelnik za ljubljansko okolico; za banskega svetnika IV-U pri kr. banski upravi v Ljubljani pa je imenovan dr. Vidmar Ivan, do sedaj okr. načelnik v Celju. Za okr. podnačelnika v V. skupini du-brovniškega »reza Vovšek Fran, do sedaj okr. načelnik v Črnomlju, in za pobličnega pravnega sekretarja v V. skupini pri kralj, banski upravi vardarske banovine v Skoplju dr. Bratina Zvonko, do sedaj okr. načelnik v Ptuju. Vsi po službeni potrebi. Z ukazom z dne 0. septembra 1935 je imenovan za okr. načelnika v IV-1 črnomeljskega okraia dr. Kartin Herbert, do sedaj okr. načelnik v Dolnji Lendavi; za okr. načelnika v 1V-2 ljubu-škega okraja Levičnik Franc, do sedai okr. načelnik v Logatcu: za okr. načelnika v IV-2 prije-dorskega okraja v Prijedoru dr. Čuš Tine, okrajni načelnik v Krškem; za okr. načelnika krškega okraja v Krškem Krajšek Anton, do sedaj okr. načelnik v Novem mestu; za okr. načelnika v V. skupini za novomeški okraj v Novem mestu Maršič Franjo, do sedaj okr. podnačelnik v Dubrovniku; za okr. načelnika v V. skupini litijskega okraja v Litiji dr. Hacin Lovro, do sedaj politično upravni sekretar pri kralj, banski upravi v Ljubljani; za nkr. načelnika v V. skupini logaškega okraja v Logatcu Bavdek Ivan, dosedaj okrajni načelnik v Ljubuškem; za okr. načelnika v V. skupini celjskega okraja v Celju dr. Zobec Ivan, do sedaj okr. podnačelnik v Ljubljani: za okr. načelnika v V. skupini za dolenjclcndavski okraj v Dol, Lendavi dr. Bratina Franc, dosedaj okr. podnačelnik v istem okraju v Dol. Lendavi; za okr. načelnika v V. skupini ptujskega okraja v Ptuju dr. Vjdic Janko, do sedaj politično upravni sekretar pri kralj, banski upravi v Zagrebu; za okr, podnačelnika v V. skupini pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu v Ljubljani Počkaj Jakob, do sedaj polit, upravni sekretar pri nioravski banovini v Nišu; za polit, upravnega sekretarja v V. skupini pri kralj, banski upravi v Banjaluki Djurin Gjurica, do sedaj polit, upravni sekretar pir kralj banski upravi v Ljubljani; za polit, upravnega .sekretarja pri kralj, banski upravi v Zagrebu Labaš Rudolf, dosedaj polit, upravni sekretar pri kralj, banski upravi v Ljubljani; za okr, načelnika IV-2 za ljubljanski okraj v Ljubljani dr. Hubad Josip, do sedaj okr. načelnik v pok,; vsi po službeni potrebi. Z ukazom 7 dne 31. avgusta t. 1. jc postavljen za okr. načelnika v IV. skupini za gračanski okraj dr. Senekovič Ivan, do sedaj okr. načelnik v Mariboru — levi breg; za okr. načelnika IV-1 z.a ro-gatički oktaj Makar Milan, do sedaj okr, načelnik v Mariboru — desni breg; za okr. načelnika v Mariboru — levi breg se postavlja Popovič Peter, do sedaj okr. načelnik v Novi Grad'ški; za okr, načelnika IV.-2 v Mariboru — desni breg dr. Šiška Janko, do sedaj svetnik pri ministrstvu zn notranje zadeve v Belgradu; za okr. načelnika IV-2 vojničkega okraja dr. Suhač Matej, do sctlaj okr. načelnik v Slov. Konjicah; za okr. načelnik konjiškega okraja v Slov. Konjicah Molešič Matija, do sedaj polit, upravni sekretar pri kralj, banski upravi v Banjaluki. Vsi po službeni potrebi. Se ia vlade Belgrad. 19. sept. m. Danes popoldne od 5 do pol 7 je bila pod predsedstvom dr. Stojadinoviča konferenca vlade, na kateri se je govorilo o raznih političnih vprašanjih ter o resornih zadevah. Ban pri hnezu-namesiniku Ljubljana. 19. sepl. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je bil danes dopoldne ob 11 v Bohinju sprejel v avdijenci pri Nj. Vis. knezu-namest-niku Pavlu. Madiarshi vojaški ataše pride v Bel&rad Belgrad, 19, sept. SE. Kakor je svoje dni »Slovel- c poročal z Bleda, bo na podlagi sporazuma, doseženega na Bledu med ministrskim predsednikom dr. Slojadinovičem madjarskim poslanikom von Altom, v najkrajšem času imenovan mad-iaiski vojaški aUSe v Belgradu. Madjarska vlada je oa lo mesto imenovala majorja barona Sasvaryja. Tudi jugoslovanska viada bo imenovala svojega vojaškega odposlanca za Budimpešto. Istočasno je jugoslovanska vlada dala svoj pristanek k imenovanju polkov.",Cka Du Faur-ja za novega vojaškega odposlanca nemške države v Belgradu. Jugoslovanski* vojaški odposlanec v Berlinu bo tudi v najkrajšem času imenovan. Dr. Spalajkovič se vrnil domov Belgrad, 10. sepl. 111. Včeraj popoldne je prispel z avtomobilom iz Pariza v Žemun naš bivši pariški poslanik Spalajkovič. S svojo družino se je naselil v hotelu »Central«. Nov upravnih Rog. Slatine 7. odlokom g. bana je imenovan vršilec dolž-loslj upravnika zdravilišča Rogaška Slatina Ivan (Jračnar za upravnika pri istem zdravilišču. Izvoz krme prepovedan (telgrad, 19. sepl. m. Kakor znano, radi velike suše, ki vlada v naši državi, primanjkuje povsod sena in krnic za živino. Da bi se preprečilo dviganje cen za te predmete, ki sn našemu kmetu neobhodno potrebni in jili bo letos moral kupovali, je ministrski svet izdal uredbo z zakonsko močjo, d,i se začasno prepove vsak izvoz sena, detelje iu druge krme iz naše države. Ministrski svet je lo uredbo že podpisal ter ho prihodnji dni objavljena v ; Službenih Novinah . Nemčija kupuje naše svinje Belgrad, 10. sept. m. V najkrajšem času se bodo pričela pogajanja med našo državo m Nemčijo radi nakupa vrč 100.00(1 glav pra šičev. ker bo Nemčija prisiljena v nastopni sezoni uvoziti okoli 300.000 glav nražičev. Zakon proti korupcije BelgrniK 19. septembra, m. Poleg treh poli-! tičnih zakonov, za sprejetje katerih jc vlada zahtevala in dobila pooblastila od narodnega tavništva v finančnem odboru in ki so se-otovi ter jih vsestransko proučuje notra- uiinister dr Anton Korošec sc pripravljajo tiuli v ostalih ministrstvih novi zakonski projekti. od katerih je eden od najvažnejših zakon proti korupciji. Ta zakonski projekt, ki ga jc izdelovala posebna komisija, imenovana v pravosodnem ministrstvu iu v kateri so med drugimi predsednik Stola sedmorice, oddelka B. v Zagrebu, dr. čimič, nadalje predsednik upelacijskega sodišča v Zagrebu Aleksander vragovič ter univ. prof. na ljubljanski univerzi dr. Metod Dolenc, je sedaj v glavnem ?otov ter bo te dni predložen pravosodnemu ministru, nato pa izročen v pretres in odobritev ministrskemu svetu. Kakor se doznava, bo kr. vlada ta zakonski projekt takoj predložila v nadaljno razinotrivanje iu uzakonitev narodnemu predstavništvu, ker se smatra, da je korupcija eden od glavnih vzrokov neurejenosti, ki vlada v državi ter da se ureditev razmer lahko izvrši samo tedaj, če se v vsem izkorenini korupcija. Zakonski projekt proti korupciji predvideva tudi odgovornost ministrov v slučaju korupcije. Cesta Ljubljana-Sušak Belgrad, 19. septembra, m. Semkaj je prispela deputacija, v kateri so predsednik ljubljanske Zbornice za TO I g. Ivan Jelačin. in/. Milan Šukljc in bivši župan s Sušaka dr Ružič. Deputacija, ki je prispela semkaj radi zgraditve moderne ceste Ljubljana-Sušak, jo obiskala vso merodajne činitelje iu jc bila sprejeta tudi pri ministru brez portfelja dr. Mihi Kreku. Hmelj Žalec, 19. sept. Hmeljarska zadruga poroča, da se je včeraj in danes nadaljevalo nakupovanje pri razmeroma živahnem povpraševanju. Za najboljše blago so se cene šc očvrstile in dvignile ter se je danes plačevalo 25 do 28 Din za kg. Prav tako jc povpraševanje za ostale vrste blaga. Dobro srednje blago plačujejo kupci po 23 do 25 Din, srednic pa po 18 do 23, slabo srednje pa 15 do 18, dočim se za v barvi slabše blago plačuje po kakovosti in to od 10 do 15 Din za kg. Tendenca je za najboljše blago čvrsta, pu tudi ostale vrste hmelja pridobivajo na ceni v navedenem okviru. Računa se, da sta prodani do sedaj iz prve roke žc kaki dve tretjini pridelka. Iz Žatca poročajo, da sc nakupovanje nadaljuje in da pri nekoliko mirnejši tcndenci plačujejo kupci za srednje, boljše in najboljše blago 30 do 36 Kč, to je 54 do 65 Din. V Usteku in v Roudnici jc položaj v glavnem neizpremenjen in prav tako ludi cenc, ki znašajo 25 do 27 Kč, lo je 44 do 49 Din za kg, jn sicer za boljše in naj-I boljše blago. Belgrad, 19. septembra. V A. V z\ez.i ' uredbo o /nižanju prejemkov držuviiiji in samoupravnih uslužbencev jc liunličui minister g. Dušan l.etiea dal danes popoldne zustiipnikoin listov lo-le izjavo: \luloiic vsi naši državni proračuni izdatkov so imeli zadnja letu to le obliko; neizmerni osebni izdatki tiuprum mtiterijnlnim izdatkom. IO je pojav, ki se javlja tudi v proračunu z.a lelo 1935-36. ki ga je sedanja vlndn podedovali! od svojih preilbinlnit Pri skupni \soli 10 milijard 265.214.361 Din in 40 pura izdatkov v proračunu zu lelo |0V> 3t» odpade nn osebne izdatke okroglo 5200 milijonm. ozuouiu 51%, nu niute-rijuluc izdatke pu 5065 milijonov, oziromn 49%. /nesel-, osebnih i/tlutknv 5200 milijonov se deli lako-le: 1. plače okroglo 2600 milijonov: 2. osebne draginjske dokladc okroglo 1353 milijonov: 3. rodbinske draginjske dokladc 5yo milijonov : 4. ustnic posebne doklade (ministrstvo vojske. notranje politične iu zunanje diplomatske službe, železniške službe .higijene in druge službe) okrog 155 milijonov; 5. i/ilntki zu dnevničarje, kontruktualne ni honorarne uslužbence 253 milijonov I/ teli zneskov plačujejo kakih 210.000 državnih uslužbencev raznih skupin in kategorij, okrog 62.000 upokojencev in okrog 70.000 osebnih in rodbinskih invalidov, skupno kakih 3:>0 tisoč oseb. I/, samoupravnih, banovinskih in občinskih proračunov plačujejo posebej dokaj veliko število samoupravnih uslužbencev iu upokojencev. . . Osebni izdatki so ne samo nenormalni in v velikem razmerju napram muteiijuliiim, temveč tudi neprestano naraščajo. To dokazuje v zadostni meri gibanje leh izdatkov v zadnjih lotili. Iu proračunska politiku glede osebnih izdatkov prejšnjih let jc naletela na splošno kritiko ki je v mnogem oziru popolnoma upravičena Ker pomenijo osebni izdatki pravno obveznost države, ki .jc ni nu.pučc odlagati je morala državna blagajna zn kritje teb izdatkov vedno pravočasno razpolagati s potrebnimi sredstvi da prvenstveno krije osebne izdatke, tako da je morala omejiti pogostokrat mnoge in prav važne matcrijalne izdatke. Ta okolnost je ovirala delovanje države na zelo važnih gospodarskih in st.eijalnih podroc- Znižanje prejemkov samoupravnih in državnih uslužbencev, ki ga je kraljevska vladn sklenila na svoji zadnji seji, je korak, ki se je bilo zam težko >xl ločit i radi utiša v krogih listih, ki so neposredno prizadeli. Vendar pa ga je bilo Ireba sprejeti radi navedenih odnošajev, ki so s svojim; posledicami delovali negativno na naše državne finance ui na-rodno-gor>|xxlarske interese. Mislim, da ni potrebno navajati razlogov, ki izključujejo redukcijo osebnih izdatkov, z redukcijo števila državnih uslužbencev, v tem primeru bi z odstranitvijo enega izdatka drž. blagajne ustvarili še težje novo vprašanje. Zadolževanje, ki naj pokrije vse potrošile potrebe, je vjirašanje, ki bi s svojimi posledicami rodilo neogibno negativne gospodarske rezultate. Osebni izdatki |x) državnem proračunu so take potrošile potrebe v i'/redno težkih razmerah, pa take zadolžitve ni mogoče opravičevati. To pravilo velja z.a vsako gospodarstvo, torej (udi za državno gospodarstvo. Kdor bi delal ohralno, bi grešil proli .ainemu sebi. Ce pa gre za varstvo zaupanih interesov trelj-ih oseb in cele zajednice, tedaj nastaja tudi .prašanje odgovornosti. Zadnja leta izkazuje naš državni proračun neprestane primanjkljaje, ki so jih izravnavali z zadolževanjem. Da bi preprečili primanjkljaje, so izdajali vse mogoče ukrepe, često tudi brez ozira na morebitne slabe jx>sledice. Proračunski predlogi so izkazovali znatno znižanje dohodkov. Med izvršitvijo proračuna so bile izvršene redukcije odj>rlih dohodkov. Državne dajatve so bile znatno povečane in poostrene, ali pa se jih je zbiralo v državne blagajne, z ostrimi izvršilnimi ukrepi. Razen tega so |x>segli tudi k izrednim ukre]Xim za jtovečanje državnim dohodkov: kovanje denarja, ki je bilo izvršeno dvakrat zaporedoma. Vlada g. dr. Stojadinoviča si je postavila za nalogo, da obnovi in okrepi narodno gospodarstvo in da s tem vzporedno obnovi iti ukrepi tudi državne finance. Sredstva, ki naj bi napravila red v državnih financah, jn kazalo izbirati oprezno, ila ne bi ovirala obnovo narodnega gospodarstva, ki ga pritiska še gospodarska stiska. Novo zvišanje še vedno nahaja pod udarci svetovne gospodarske 'še vedno naaja pod udarci svetovne gospodarske stiske, kakor povečati vpliv sredstev v državno blagajno z izvajanjem eksekulivnih ukrepov, hi pomenilo delali iste napake, kakor so jih delali dozdaj in ki smo jih poznali po njihovih posledicah. V skladu s postavljenimi nalogami obnove go-spodarskih sil našega kmetovalcu, ki predstavlja našo najširšo praktično gospodarsko moč, so v zadnjem času nadomestili prejšnje škodljive ukrepe z odloki gospodarske olajšave. V lej smeri se bo razvijalo tudi delo vlade g. dr. Stojadinoviča. Z izvajanjem novih davčnih razbremenitev in davčnih reform se bo okrepilo davčno silo ljudstvu in s tem ludi plačilno sposobnost državne blagajne. V proračunu državnih izdatkov in dohodkov zu leto 1934/30 so sprejeti dohodki v znesku, ki je v očitnem nasprotju z davčno plačilno močjo ljudstva glede na njegovo sedanje gospodarsko stanje. Radi tega se je zmanjšal priliv blagajniških sredstev in je nastala razlika med taktičnimi proračunskimi dohodki in obveznostmi državne blagajne. Tu nastaja vprašanje: ali sme državna blagajna sprejemati obveznosti čez svoje plačilne sposobnosti? Kaj je moralno: sprejeli manjše obveznosti in jih točno izpolnjevati, ali pa obljubiti višjo iu jih ne izpolniti. V nekih drugih državah so delali ludi to. V teh državah so ostajali drž. uslužbenci brez plače po več mesecev. Druge materijalno obveznosti pa sploh niso likvidirali. Naš narodni sloves in naš prirojeni ponos nc bi dopuščala, da bi ravnali podobno. Pojave lake vrste je treba vedno pravočasno odstraniti. S sedanjim sklepom kraljeve vlade bo državna blagajna razbremenjena zn 400 milijonov. Ta ukrep je bil potreben, da bo mogla točno izvršiti ostale svoje obveznosti. S leni naziranjem mora soglašati vsak nesebični rodoljub, lališča ter položili vence na grobove padlih vojakov Polaganju ven-ccv so jjrisostvovali tudi diplomatski zastopniki na našem dvoru. Popoldne so bili predstavniki mednarodne konference vojnih invalidov sprejeli pri predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, nato pa pri vojnem niiuislru generalu Petru živkovičti, ministru za socialno politiko Mirku Komnenovičt in slednjič pri belgrajskem županu Iliču. Teden dni mrtva v stanovanju Danes proli večeru je prišla na obisk iz Avstrije k 3S-lelni Kristini Jeretin njena sestra. Ker se nihče ni oglasil v njenem slanovanju in |jo jx> uovni vrnilvi ni bilo ne duha ne sluha iz stanovanja, so poklicali ključavničarja, ler s silo vdrli v stanovanje. Nudil se jim je strašen prizor. Na postelji je ležala mrtva 38-ielna Josipina Jeretin, stanujoča v Smetanovi ul. 50. Komisija, ki je prišla na lice mesla, je ugotovila, da je preminula že najmanj leden dni morala ležati v stanovanju U"oto-vilo se je tudi, da se je zastrupila z oetovo kislino. Vzrok dejanja ui znan, poslovilnega pisma ni zapustila. 25 milijonov za pasivne kraje Belgrad, 19. septembra. 111. Kakor smo že poročali, sc je sinoči v finančnem odboru nu-rodne skupščine vršil sestanek poslanccv, članov vladne večine, nu katerem so pretresali vprašanje prehrane pasivnih krajev. Na tem sestanku so govorili skoraj vsi navzočni poslanci, u na njihova izvajanju so odgovarjali prisotni clum kr. vlade. Proti koncu tega sestanku.de povzel besedo tudi minister zu telc.%110 vzgojo in zastopnik ministru /u socialno politiko g. Mirko Komucnovič ter je med drugim naglasi!: »Mislim. tlu lahko rečem, da se je ogromna večina narodnih poslancev zedinila ter izrazila svoje zadovoljstvo radi znižanja cen prevoza zn žito za ■>()%. Istotako bodo znižane tarife tudi za pšenico in za živinsko krmo, kar jc napovedal ze prometni minister dr. Melimed Spaho. Kar se pa tiče same prehrane, je večina poslancev mišljenja ,da se mora prehrana vezati z javnimi tleli. Večina ni za to, da bi se žito dajalo brezplačno, temveč zahteva, tln se ljudstvu da prilika, tlu nekaj zasluži in tla mu je na ta način dana možnost življenja. Tu so bili izrečeni tudi očitki, du v kolikor ne bodo zadostovalo javna tlela, je treba novih kreditov za njihovo povečanje. Izražena je hila tudi pripomba. <),• bi bilo dobro, dn bi se v posameznih krajih pričele graditi banovinske in občinske ceste Kar se pa tiče preskrbe onih, ki niso sposobni, tla sami zaslužijo in katerim bi bilo potrebno dati brezplačno hrano, se je poudarjalo, da vsoln otl tO do 12 milijonov, ki jo jc minister zn socialno politiko zahteval otl linuiičncgii m.nistrstva, ne bo zadostovala ter du razdelitev tega kredita ni liujenakomernejše izvršena. Gledal in trudil se bom. tlu se bo tu kredit povečal na 25 milijonov ter bom pri razdelitvi tega kredita upošteval mnenja, ki so bila v tem pogledu podana na (em sestanku. Vi, gospodje, niste v vsem zadovoljni, jc nadaljeval in zaključil svoja izvajanja minister Komncnovič, ali tudi sama vlada ui bila tlocelu zadovoljna, kei ui v stanu. I,ar je. priznalo nekaj gg. narodnih poslancev ila bi v vsem v danem trenutku mogla zadovoljiti vse. želje. Osebne vesti Belgrad. 10. sepl. in. S kraljevim ukazom jc napredoval v o. pol. skupini Rudolf Horvat, učitelj v Skofji Loki Z ukazom dne 7. septembra je upokojen Puš Guslav, predstojnik inesine |xilicije v Celju. Smrt velikega a Paiiz, 19. sept. AA. Danes je umrl bivši poslanik Jules Catnbon. Jules Cainbon se jc rodi! v Parizu leta 1845, Sodeloval ie v vojni lela 1870-71. V kolonijalni upravni službi je naglo napredoval za generalnega guvernerja Alžirja. S tega mesta jc bil imenovan za francoskega poslanika v Madridu. V špansko-aineriški vojni lela 1898 ga je kraljica Marija Kristina kol regentinja pooblastila, naj posreduje med Španijo in Zcdinjenimi državami radi mirovnih pogajanj. Leta 1910 je Jules Catnbon postal francoski poslanik v Berlinu. Na tem mestu je leta 1911 vodi! znana pogajanja z nemško vlado o ureditvi maroškega vprašanja, ki je tega leta ogrožalo evropski mir. Pri teh pogajanjih je pokojni Cainbon pokazal velike sposobno sti, pa tudi spretnosti, ker jc moral svetovati svoji vladi, naj odstopi Nemčiji del Konga za nemški umik iz Maroka. V Berlinu ie Jules Cainbon oslal do izbruha svetovne vojne leta 1914. Med voino jc bil pokojni Cambon eden najuglednejših diplomatskih svetovalcev francoske vlade. V tej lastnosti je pospeševal soglasje med zavezniki in pri pravljal mirovno konferener Okrog AMke v nekdaj nemšh ih kolonij ah 40 letnico učiteljske mature so v Ljubnem na Gorenjskem obhajali tile gospodje (od leve na desno stoje): Franc Zupančič, Rudolf Zore, Ferdinand Reininger, Robert Plavšak, Matej Jug, Od leve na desno sede: Kvirin Pertl, Konrad Berlc, Edvard Markošek, Karel Miklič, Jože Trater, Katoličani in Htm XVII. Duala (Kamenin), 1. avgusta. V dnu Guinejskega zaliva smo in plovemo že na jug, bolje na jugovzhod, mimo Nigrove delte. Pokrajina ima namreč ime po veliki zahodnoafri-žki reki Nigru, ki se pred izlivom razcepi v mnogo rokavov. Reka omogočuje promet do severne meje v francoske kolonije, posebno pa še v delti, ki je vsa nizka in močvirna, za Evropejca sedež malarije. Obal se ne vidi, že vsled tega ne, ker je oblačno; pravijo pa, da se ob ugodni svetlobi rjava Nigrova voda loči od modrikaste morske; kot sladka plava vrhu slane, ker je lažja. S sladko vodo smo se v Lagosu založili temeljito. Niger izgovarjajo Angleži Najdžer, torej Ni-geria = Najdžeria. Naj to nikogar nc moti; taka izgovarjava je popolnoma v smislu angleščine. Čudno se nam zdi, pa je povsem pravilno, če Anglež pravi: Jesus Christ = Džizes Krajst, Pon-tius Pilat — Pončes Pajlet (tudi pilotu pravijo »pajlet«), Joule — Džavl, Ocean = ovšen in podobno. V Londonu sem vprašal izobražence, zakaj drugače bero kot pišejo, pa so se čudili: »Saj tako beremo, kakor pišemo.« Zakaj moje ime berejo »najfik«? Vprašam: »Zakaj ne berete k?« Odgovor: »K se pred n ne izgovarja.« — »Zakaj berete aj, ko je pisano i?« — »Znak i, ki je na-glašen in zapira zlog, je aj.« — »Zakaj izgovarjate c kot k?« — »Končni ,si' je vendar k, to bi pa že morali vedeti.« Temeljito so mi dokazali, da bero natančno tako, kakor je pisano. Kako se morejo otroci naučiti branja? V Londonu sem v ljudski šoli prisostvoval branju v 1. razredu. Bila je na vrsti beseda »cow« (izg. kav), kar pomeni kravo. Poleg besede stoji slika. Pa je učiteljica izpraševala otročiče, kaj je ta žival, kaj vedo o njej, in je kazala še stenske slike. Nato je opozorila na tiskani »cow«, večkrat ponovila »kav« (meni se je zdelo, da se spakuje), deca je ponavljala in se tako naučila, da se cow bere kav. — Prišel mi je na misei dogodek v slovenski ljudski šoli, ko je deček clovkovat f-i-ž-o-1, nato se nasmehnil in dejal: »To je pa ,fešk\« Pri nas sc otroci uče abecedo, v Angliji pa »ebisi« (abc). Nikar ne prosi Angleža, da bi ti črkoval besedo, ki jc ne vidiš zapisane, Rekel ti bo n. pr.: »Dabl ju si,« piše se pa: W. C. (vvatercloset, kamor človek peš hodi). Pri nas bi se ti vsakdo smejal, če bi koga vprašal, je li že uredil »tojlet«, v angleščini je to edino pravilno. Podobno tudi Rusi piSejo in izgovarjajo »bufet«. Kogar ne zanima moderno jezikoslovje, naj ta dva odstavka preskoči. Vozili smo se proti Kamerunu. Ves dan smo gledali, pa nič ugledali, ker je bilo oblačno, da še tropsko sonce ni moglo prodreti goste preproga, Škoda! Ob vhodu v deželo stoji namreč nedaleč od morja 4070 m visoka Kameninska gora, vsa obrastla, spodaj z velikim drevjem, proti vrhu pa z grmičevjem. Po pobočju se svetijo lepe vile. Vobče spada gora z okolico med najslikovitejše kraje v Afriki. Pred njo ob morju leži pristanišče Viktorija. Na desni se prikaže lepi, gorati španski otok Fernando Po. Najvišja gora je visoka 2850 m, baš toliko kot naš Triglav. Otok ni velik, petino nekdanje Kranjske, je pa krasen, ves porastel z bujnim južnim rastlinstvom. Španci ga uporabljajo kot letovišče. Na severu otoka leži glavno in največje mesto Santa Isabel z lepim naravnim pristaniščem. Kraj sam ne leži ob obrežju, ampak nekoliko više; od morja kvišku vozi zobčasta železnica. Pa tudi pravo železnico nameravajo zgraditi krog in krog otoka (190 km); pričeli so jo že. Vseh teh krasot, ne glede na slabo vreme, tudi zato nismo videli, ker smo — spali. Po prelivu, ki loči otok od celine, smo se vozili pozno ponoči, že proti jutru. Nato je parnik zavil v dolg zaliv, na koncu katerega je zgrajeno najvažnejše kamerunsko pristanišče Duala, 50 km od pravega morja. Ko 6e je zdanilo, so Adolfa Woermanna z močnimi vrvmi privezali na obrežje. Kamerun, kakor znano, je bila pred vojsko nemška kolonija; 1884 so bili Nemci na obrežju razvili zastavo, nato pa prodirali dalje in dalje. Dežela je bila težko dostopna; zamorski rodovi so se upirali. Dolgo je trajalo, da se je pričelo z nasadi in obdelovanjem zemlje. Dualo so si priredili kot glavno luko. Posebno mnogo so pridobivali kavčuka. Zgradili so šole za črnce, so mladino vzgajali za bodoče uradnike in uslužbence, vežbali učence predvsem v nemščini. Veselili so se, da bo Kamerun nekdaj cvetoča kolonija. Država je dajala bogate podpore. Svetovna vojna jc lepe sanje uničila. Upirala se je mala posadka do skrajnosti. Francoske čete s kopnega in angleška mornarica z morja so zasedle Dualo, nemška posadka pa se je silni premoči umaknila v Špansko Guinejo. Razdelili so deželo tako, da so Angleži dobili majhen košček ob Nigeriji s Kamerunsko goro in pristaniščem Viktorija, Vse drugo so prevzeli »v upravo« Francozi. Naj taka delitev Toga Marij Avčin: Nehaj slik iz Poljske (Nadaljevanje) MLIN NA VETER. Že zopet sem vodil svojo malo jadrnico po Visli. To pot sem razgledoval levi breg. Veter je bil slab, zato sem potegnil ladjico na suho in šel peš po bregu, V daljavi, na napihani peskasti vzpetini, nekoliko oddaljen od malega naselja se je vrtel mlin na veter. Še kot otrok, ko sem s staro kuharico prebiral za otroke prirejenega Don Ouichotta, sem si zaželel biti enkrat prav blizu takega mlina. Ta otroškost se je povrnila v me in stekel sem po peskastem bregu. Ste že stali pri mlinu na veter, ko so se vrtela njegova mogočna krila? Vlegel sem se pod vrteče se peroti in opazoval. Na vid sem si vzel eno kril-nico. Večala se je in merila proti moji glavi, za-sikala je in odbrzela, se manjšala, dosegla vrh, za-blestela v solncu, upognila se pod vetrom in zopet padla in s tem dala svojo energijo v vrtečo sc skupnost. Mleli so s polnim vetrom, vse predalčje v krilnicah so izpolnili z blagom aH tenkimi deskami. In kakšen ropot je v samem mlinu! Pri naših mlinih sc trušč kolesja in šumenja vode nekako dušita med seboj, tu pa mehanizem razsaja svobodno in vsa lesena zgradba poskakuje pod motnimi udarci težkih stop. Skozi malo okno se prižiga in ugaša poševno solnce, ki mu bežeče krilnice zdaj dovoljujejo, zdaj krate vstop v kraljestvo lesenih koles, vrtečih sc tramov in osi, nerodnih stop in prijetnega duha po moki in miših. Ob takem mlinu bi popolnoma razumeli Don Ouichotta, da ga je imel za pošast, da ga je na-adcl in se boril z njim. Tudi mene je imelo, da i se vozil na krilih, jih ustavil .pognal v nasprotno ".mer ali na k»t"šenko!i način lomcril in Kameruna nikogar ne moti. V nadomestilo so namreč Angleži, narod trgovcev, sprejeli v upravo vso Južnozahodno in šc vso Vzhodno Afriko, pokrajine, ki štirikrat odtehtajo Togo in Kamerun. Započeto delo nadaljujejo Francozi. Pristanišče v Duali so razširili in izpopolnili, saj je v Kamerunu to njih edina luka, ki je tudi po železnici zvezana z zaledjem. Razumem, da se bodo krčevito branili, če bi kdaj Nemci to kolonijo želeli nazaj. Zjutraj torej, ko so nas privezali, smo prilezli na krov. Kakšno razočaranje! Mesto tropske vročine — mraz, mesto žarečega sonca — črni oblaki in dež. Ob Guinejskem zalivu gospodari namreč v juliju in avgustu »mala deževna doba«, ki se javlja v oblačnosti in pogostih nalivih. Sicer je pa kamerunski zaliv znan kot zelo vlažen. Pod Kamerunsko goro pade v gotovih krajih na leto 10 m dežja, medtem ko pade v Ljubljani poldrug meter in je že to znatna množina. Nam na čast pa je v Duali deževalo ves čas brez prestanka. Dežnik v roke in čelado na glavo! To pokrivalo nas varuje pred soncem in pred dežjem. Parnik je pričel razkladati, leno in počasi, pa je kmalu ustavil obrat; v .svojo deželo Francozi sami uvažajo blago, V pristanišču samem so le velike hiše paro-plovnih družb in trgovskih podjetij z malenkostnimi skladišči; večina blaga gre na železnico. »Amfiteatralnih« mest v Afriki ni; saj je obrežje navadno nizko. V Duali je breg 10 m visok, ravno toliko, da ne vem, v katero stran leži mesto. Kar na srečo jo uberem po glavni cesti in v par minutah dospem do velikega in edinega tržišča. Naj pribijem takoj, da so črnci v Duali prav dostojni ljudje, za afriške razmere čedno napravljeni in nič vsiljivi. Tudi na trgu ni onega vpitja, kot smo ga bili vajeni doslej. Skoraj bi rekli; ti zamorci so »civilizirani«. Marsikdo pozdravi, in če potrebuješ pojasnila, ti rad postreže, navadno v francoščini. Starejši rod pa pozdravlja nemški: »Gutcn Tag!« ker ve, da je A. W. nemška ladja. Potniki so pripovedovali, da so dobili zamorce, ki so brezhibno govorili nemški; bili so najbrž svojčas uslužbenci v kakem podjetju, ko so še Nemci gospodarili v Kamerunu ;obenem se vidi, kakšna je bila šola, ki je med črnci dosegla take uspehe. »Tržišče« si pa ne smete predstavljati kot trg med hišami, na njem pa znano kričanje. Popolnoma drugače je v Duali. Kje je še »mesto«! Predno zavijem po tem ali onem klancu navzgor, je obširen prostor, kamor so zgradili več tržnic; eno zidano, s stenami in streho; poleg nje pa druge, s streho pač, pa brez sten, samo na stebrih, tako da so na vse strani odprte. Tu notri se po oddelkih prodajajo živila, pa tudi obleka in vse drugo. Po mestu ni trgovin za domačine. V nekaterih tržnicah so tudi delavnice rokodelcev. Kar smo drugod videli po ulicah zamorskega mesta, je v Duali zbrano v tem kraju. Čudno mirno je tod. In nihče se ne vsiljuje, nihče ne norčuje. Odtod zagledani vrh klancev mogočno cerkev z dvema zvonikoma, večinoma bele barve, kakor bi bilo iz marmorja. Hajdi gori! Zopet razočaranje; cerkev še ni dograjena, zunaj pač, znotraj so pa sami odri. In tisti marmor se v bližini spremeni v belež. Lepa bo, lepa, veličastna za ta kraj, toda kdaj šele? Poleg nove stoji dosedanja preprosta, pa znotraj lepo okrašena. Da ne manjka sv. Terezike, se razume; v kateri francoski cerkvi je pa ni? Začudil sem se, da sem ob pozni 10, uri videl v njej še toliko črnih vernikov, ki kleče, molijo rožni venec ali pa so nekam zamišljeni, Uganko mi reši pater, ki pred oltarjem sedi in spoveduje. Drug za drugim poklekajo pred njim črnci in črnke. Ko sem popoldne zopet stopil v cerkev, je bilo naroda še več in patrov tudi. Saj res, prvi petek je in drugi dan porciunkula. Vest me je zbodla; stopil sem tudi v vrsto, ali bolje, črnci so mi dali prednost. V Kamerunu delujejo oo. Družbe sv. Duha. Stolnice pa v Duali ni, ker ni škofija tu ampak v notranjosti dežele, tam, kjer je sedež vlade. Zgradili pa so tod justično palačo, trgovsko zbornico, glavno carinarno, mestno hišo, bolnišnico, in to vse v onem »evropskem« delu, kjer je tudi javni park in razgledišče proti morju, odkoder se ob jasnem vremenu krasno vidi Kamerunska gora in Fernando Po. Tega razgleda ne bom natančneje opisoval, da ne bom podoben onemu romarju, ki je pravil, kako lep razgled je s Pic de Jer na Pi-reneje, na Lurd in še daleč naprej, sam pa ni bi! gori, Duala je razmetano mesto. Tu je prvi evropski del; četrt ure proč je drugi s cerkvijo, pokopališčem in še nekaterimi stavbami; še deset minut po cesti je tretji z bankami in trgovinami. Vmes pa je kolodvor, železna tvornica in vse polno drevoredov. Kje pa je zamorski del? Saj šteje Duala 25.000 črncev, toda manj kot 2000 belcev. Treba je iti še dalje, od vode proč; saj je cest v izobilju. Same palme vidiš, cel gozd jih je, umetno zasajenih v primernih razdaljah, In v tem gozdu je nebroj hišic:: zamorsko mesto. Pritlične seveda, svoje moči s tem lesenim orjakom. Mlinov na veter je na Poljskem mnogo, nad morjem več, kakor v ostali ravnini. SOCIALEN IZLET NA BALTIŠKO MORJE. Kaj pomeni beseda »socialen«, vam je razložil že Milčinski. Zakaj je bi! ta izlet socialen, naj vam povem jaz. Štirinajst zlotov in 70 poljskih grošev res ni veliko, In za ta denar se z izletniškim vlakom pelješ iz Varšave v Gdinjo, si tam z motornim čolnom ogledaš luko, prespiš v Emigrantskem hotelu, greš drug dan s parnikom na Hel, seveda tudi nazaj in z vlakom zopet v Varšavo. V »Orbisu«, to je poljski »putnik« smo kupovali vozne listke, Vsak listek ima številko, ki jc obenem številka tvojega sedeža v vlaku. Trije Slovenci smo jih kupili zapored, Kako se je zbrala ostala druščina našega oddelka, je odločil čisti hazard. Zato smo bili kaj pestri in veseli in res pravi »narod«, kakor se izraža naš jug. Iz gdanskega kolodvora v Varšavi, na petek večer je bil določen odhod. V oddelku smo bili prvi mi Kranjci, ker smo s tem dedno obremenjeni. Gledali smo skozi okno, koga nam bo iz svojega roga iztresla Fortuna v naš oddelek. Nasproti nas sta se vsedli dve mojškrici. Za Jožico Singer in Angelico Pfaff smo ju poimenovali. Prva je imela umetne plave lase, očala in Batove »trempke«, druga mil pogled, ribja usteca in rdeče lakirane nohte. S seboj sta imeli dva velika kovčka in pa drobnega, shujšanega študentka. Zraven nas je bila sloka dama s črno obvezo na desnem očesu, njen kavalir je bil mož v usnjenem suknjiču. V sosednjem predelu so bile tri starejše gospe z obilnimi zavoji žlahtne hranilne vsebine in pa »kurčak«. Zakai »kurčak« in kdo je to bil, naj bravci potrpe. V njem bodo spoznali največjega poštenjaka vseli časov. Lotimo se ga. »Kurčak se pravi po poljsko piščanec, bodisi še tekajoč ali že ocvrt. Ainpak naš kurčak je bil profesor filozofije, že clarciši gospod, zmršenih las, hitlerievih brčic Na polju kinematografije so brezdvoma najbolj agilni belgijski katoličani. Njihov Centre Catholi-tpie d'Action Cinematograhique ima precej uspehov. Ko je zboroval zadnji mednarodni katoliški kongres v Belgiji, so zastopniki katoličanov z veseljem pozdravili novo gibanje katoliških krogov na polju filmskega vprašanja. Ena misel se je predvsem povdarjala, da so katoličani prepozno sprejeli to velesilo, katera v današnjih dneh pretresa svet, ga obvlada, toda žalibog na principih, ki so nasprotni božjemu poslanstvu. Jasno dejstve |e, da tu ne pomaga veliko govoriti iin veliko tožiti temveč z energično roko začeti s pozitivnim ustvarjanjem. Preveč dobro vemo, kako neizmerno težko je nam katoličanom uveljaviti vpliv nad filmsko industrijo. Končno se je moralo maščevali, da smo puslili lo cvetko, ki raste že nad 30 lel, na prosvetnem polju neopaženo in nekultivirano. Tako stojimo danes pred zapovedjo posvetiti vse sile tej panogi in podati roko katoličanom vseh pokrajin, da rešimo kar se rešiti da. Pri nas je filmska produkcija v povojih. Bore malo filmov je zraslo na naših tleli, zalo smo odvisni od financielno močnejših držav, šele v filmu je človek dobil možnost, da govori sočloveku brez ozira na to, kake barve je, kateremu narodu pripada, kje je tekla njegova zibelka in kakšna ie njegova govorica, Lahko trdimo, da je govorica filma najbolj človeška, t. j. govor slike, katere ne more ludi zvočni film povsem zatajiti. Lena la način je mogoče, da je film jKjslal lako inter-nationalen, tako čustveno človeški, da ga pri njegovem pohodu skozi kontinente, države in mesta nc more nihče ovirati. Svet za njega ni prevelik, kajti on govori človeško. Dejstvo je, da jc prvovrsten filtn povsod dobrodošel brez ozira na to, ali je njegov oče Rus ali Ainerikancc. To so nekatere misli, ki so izpodbudile odločilne kroge v katoliški Cerkvi, da so začeli povsem drugače soditi o lej velesili. Ni možno več prezreli te govoreče sile, ki govori z vsem narodom svela. Nauk evangelija mera priti tukaj do veljave. Les večinoma iz bičevja. V tla so zabili innogo drogov; vse so na gosto prepletli z bičevjem, streho pa napravili iz slame. Tla so pokrita s slamnatimi preprogami. Vse pohištvo je revno. Čudno: domače živali, krave, konja, ovce, koze ne vidim nikjer, še psa ni videti ne slišati. Ic kaka mačka sc plazi krog vogla. Zračna bivališča in še med palmamil Cesta ni asfaltirana, zato se je omehčala in luže stoje daleč na okrog. Še tale dogodek. Dve deklici vodila dveletnega bratca, ki poskuša prve korake med svet. Kako se odraža pri zamorskih otrokih očesna belina! Vse drugače kot pri naših, ker je pač nasprotje med belo in črno barvo bolj izrazito. To dete se naenkrat ustavi in plašno gleda — vame. Nasmejem se mu in se hočem dobrikati. Dete pa skremži obraz in šine v jok; ni vajeno belega človeka. Mislimo si nasprotni slučaj, črn zamorec se sprehaja po naši vasi. Dveleten otrok ga zagleda. Zbežal bo od strahu; če pa ne more, bo jokal in kričal. Če človek piše, ne »na licu mesta«, ampak »na kraju samem«, mu tvarina raste kot gobe po dežju. Etudes je v svoji številki od 5. sepl 1033. priobčili 10 letno bilanco radija. Kdo pa upa objaviti bilanco 30 letnega filma. Ti moderni nositelji idej so daleč prekosili radio in časopisje, daleko nadkriljuje film knjigo. Le kino more prekoračili meje držav, ne da bi si nadel nove jezikovne obleke. Temeljno vprašanje ie produkcija. Kakor hitro bodo katoličani imeli vpliva, da se lxxlo predvajali moralni brezhibni filmi in versko neoporečeni, je glavno vprašanje rešeno. Pogoj pa je, tla bo njihov pohod uspešen, tla so v tehničnem ozirtt na višku. Zato pač moramo pozdraviti katoliško filmsko organizacijo v Belgiji, ki si je postavila za svojo živ-Ijensko nalogo dobiti vpliv na filmsko produkcijo in lo po vseli deželah v industrijskem in kulturnem oziru. Tudi za nas Jugoslovane in katoličane je lo vprašanje prav lako važno. Pomislimo le, da je pri nas 336 kino podjetij s 246 zvočnimi aparaturami. Samo naša banovina ima 43 kino gladališč. v katerih je nad 10.000 sedežev. Zal, da je dobrih filmov pri nas razmeroma malo. Zlasli pa smo v Ljubljani v leni oziru na zadnjem mestu. V naši državi je bilo izdelanih v preteklem letu 107 filmov, dočim smo jih iz tujine dobili 630. Ameriški film ima pri nas prvenstvo skoro 00%, temu sledi nemški nalo šele jugoslovanski, ruski, češki in francoski. Amerikanci so predvsem trgovci in lo se pozna tndj njihovemu filmu, zato so redki amerikanski filmi vzgojni in neoporečeni. Ni čuda, da je v Ameriki Katoliška akcija takemu filmu napovedala hud boj. Kadar bodo gledalci prešinjeni pravega duha, takrat 1» tudi pri nas odprla pot boljšemu filmu Odtrgana skala poškodovala delavca Radeče, 18. sept. Kakor jo »Slovenec« dno 17. I. ni. že ua kratko poročal, se je zgodila pretekli torek v velikem kamnolomu tukajšnje tovarno papirja »Bratje Pintnik< na Njivicah pri Radečah, huda nesreča. Iz neznanega vzroka se je okoli 11 dopoldne odtrgala velika skala v velikosti nad 3 in* in podsula pod skalo zaposlenega delavca Kneza Martinu iz Zlehnika, ki je tolkel gramoz. Skala, ki so jo odtrgala, jc z močnim hruščem podsula ve.stnega delavca, ki ni imel časa umakniti se. Ob groznem kriku je obležal nezavesten pod skalo in gramozom, ml koder so ga komaj rešili. Skala mn je razmesarila in zlomila levo nogo, inu zmečkala desno roko, ter mu zadala več drugih težjih zunanjih in notranjih poškodb. Prepeljan je bil takoj k tukajšnjemu banovinskemu zdravniku g. dr. Matku, ki mu jo nudil prvo pomoč in ga poslal ljubljanski bolnišnici v nadaljnjo zdravljenje. Poleg Kneza je bil istočasno poškodovan tudi delavec Trbežnik Rudolf, ki je sini na lestvi. Leteča skala ga je vrgla z lestve, da io padel v nasprotno smer in ga skala ni mogla podsuti. Zdravi se v oskrbi domačega zdravnika g. dr. Matkn. in vlažnega, slovanskega pogleda. On in njegova dva starinska usnjena kovčka nemogoče oblike so bili en sam, neločljiv, renesančno poudarjen lik, ki se je vedno ločil od drugih. Usoda mu je dodelila najnesrečnejše mesto v oddelku — pri vratih je sedel, tako, da so ga mimoidoči gospodje in lahkokrilke, ki so iskali medsebojne druščine vedno suvali. Ubogi kurčak! Sprva je vdano prenašal z mirnostjo, ki jo je posnel po svojih starih jonskih stanovskih tovariših, pozneje se je vsedel ! nekoliko naprej in ob vsakem sunku malo pri- I vzdignil, nato so mu blisnile temne, jezne sence čez obraz, kadar so ga pohodili, začel je mrmrati j in končno zbesnel. V togoti se jc postavil za vrata in čakal prvega, ki jih bo odprl. Popolnoma dostojno pa je prišel starejši gospod z vato v ušesih. Kurčak ga jc ozmerjal, češ, saj ima vsakdo svojo s številko zaznamenovano mesto in se ni prav nič treba sprehajati tod okoli. Ozmerjani gospod se je ves čas vljudno smehljal, potem jc pa kučaku zaupal: »Zelo slabo slišim, gospodi Nisem vas prav nič razumel. Ponovite mi še enkrat, v uho!« Kurčak sc jc sesedel. Zatekel se je k vsebini svojih kovčkov: iz enega jc vzel celega ocvrtega »kurčaka« in v kratkem času ga jc brez besedice, zato tem slastnejc cmokaje pospravil, njegovo slovansko lice je dobilo neznansko zadovoljen izraz, s prtičem si je obrisal usta in zaspal. Pri tem sc jc naslonil na eno izmed treh gospa, ki potem vso noč ni zatisnila očesa, žrtvujoč se za čisto znanost. Grozna muka je, predno zaspiš sede, na tesno odmerjenem prostoru izletniškega vlaka. Vse bi šlo, le glave nimaš nikamor dati. Pa si znajo ljudje pomagati. Naši mojškrici sla imeli s seboj blazino in odejo, s čemer sta svojemu študentku i pripravili dojensko-udobno ležišče. Vsi trije so sc j zložili v ljubko skupino in pospali. Glave, glave, kam hi jih dali? Iz pasov svojih ! površnikov smo naredili pentlje, jih nateknili na obešalnike za obleko in sc napol obesili. Obešeni smo zasoiili. orebudili smo se pa napoi mrtvi, i GDINJA. Semkaj smo prišli ob šestih zjutraj. Baltik je sijal v platinastem lesku. Zelo svež veter nas je docela predramil. Gdinja jc ponos vse Poljske in vsakega Poljaka. Tam, kjer jc bilo pred desetjmi leti Ic skromno ribiško naselje, uspeva danes krasno, popolnoma moderno obmorsko mesto, v katerem 70.000 prebivalcev ne pozna brezposelnosti. Luka ima danes skoro 10 milijonov ton letnega prometa. Gdinja je zahtevala ogromnih denarnih žrtev že samo kolodvor, pošta, banke, hoteli in mornariške šole, vse novo in prvovrstno je veljalo bajno vsote, kaj šele ogromna luka, ki jc z vsemi dvigali, nakladali. bazeni, pomoli jn branilci valov čudo nove tehnike. Povsodi vidiš silen vzgon in »ruch<, žalibog se pa ne moreš otresti občutka, da je vse to nekam umetno. Propaganda za »poljsko morje« je v vsej državi ogromna, Povsodj so letaki, ki vabijo na pristop v »I.igo morsho in kolonijalno«, na vplačevanje v lond za vojne ladje, v ta in oni sklad, ramenjen povzdigu poljske plovidbe, »PosetUe poljsko morje«, »prebijte počitnice naj poljskim morjem«, »napravite izlet na Baltik« kličejo letaki na vsakem kiosku. In ne zaman. Ogromne skupine ljudi prihajajo iz vse Poljske. Ko smo bili mi v Gdinji. so prišle tri velike »vičečke«, kakor pravijo izle tom, v vsaki po več kakor pet sto ljudi. In drugega dne ravno tako, kakor naslednjega. Kam z vsemi temi izletniki? Nekoliko ven iz mesta so zgradili --Hotel Emigracijni«. To je skupina trinadstropnih stavb: V eni je velika kuhinja z jedilnicami, druge hiše so namenjene prenočiščem. V vsaki jc več obširnih dvoran, s posteljami v dve nadstropji. Zelo po vojaško je in ima videz pravega azila. Tudi prijazni so tako, kakor v azilih, saj smo bili najcenejša »vičečka*. Nekateri so bili od vožnje lako zbili, da so se takoj slekli in zaspali. Mi pa smo šli v pristanišče. kier je bil ogled luke z motornim Čolnom, Dela v Ljubljanici Ljubi jan s, 18. septembra. Betoniranje dna v strugi Ljubljanice siccr nekoliko boli počasi napreduje kakor doslej, saj nagaja dež, na drugi strani pa je sedaj odvoz peska in grušča iz struge bolj neroden. Strugo poglabljajo sedaj žc v neposredni bližini zatvornice v Trnovem in s kupom naložene vozičke spravljajo iz struge po posebnem dvigalu, kar gre seveda bolj počasi. Struga je betonirana že do polovice med Šentjakobskim mostom in zatvornico v Trnovem. Izkopati bodo morali do zatvornice še približno 2000 kubičnih metrov peska in gramoza in zabetonirati strugo v dolžini 90 metrov. Ta dela hudo dokončali, čc nc dobimo kake prav hude jesenske povodnji, v 14 dnevih. Podjetje Dukič bo seveda z delom nadaljevalo in bo takoj nato preložilo zatvornico v Trnovem na že bctoniranc temelje za novo zatvornico na »Špioi«. Na ta način bo struga Ljubljanice, ki gre skozi mc6to, zaprta že na *Špici«. Struga bo iz-vzemši dotoka Gradaščice ostala suha in tako bo mogoče betonirati dno tudi še naprej mimo izliva Gradaščice. Strugo bodo bctonirali nekako do višine transformatorja, ki stoji v bližini mosta čez Gradaščico. Gradaščica sama bo precej ovirala betoniranjc. Zato bodo belonirali najprej eno polovico, pri tem pa napeljali Gradaščico po koritu na drugi strani tako, da bo tekla v že dodelano strugo, Ko bo prva polovica zgrajena, bodo napeljali zopet po koritu Gradaščico po prvi beto-nirani polovici in se lotili gornie polovice. V tem odseku bo prav gotovo delo radi ovir, ki jih bo povzročala Gradaščica, še najbolj zamudno. Vendar upajo, da bodo do konca novembra vsa ta beton- KINO SLOGA UUBIIANSKI DVOR Tel. 2730 Danes nov sporedi Premiera glasbenega filma po znani O. Nedbalovi oderski opereti ANI ONBRA SVr.TSSLAV PETROVI* KRI ska dela končana. V zadnjem delu struge, ki leži nasproti Gradaščice, bodo morali izkopati 6000 kubičnih metrov gramoza in peska in podaljšati obrežne zidove, ki segajo doslej le do stare lesene zatvornice v Trnovem. Na levem bregu so že sedaj dokončali obrežni zid, ki sega do izliva Gradaščice. Ta most bodo zgradili seveda šele takrat, kadar bodo regulacijska dela ob Ljubljanici končana in bo že mogoče 'preložiti cesto v smer novega mostu. Od Gradaščice naprej do »Špice« bodo strugo po dnu samo tlakovali, nubrežine pa obložili z obdelanim kamenjem, podobno, kakor je to že narejeno v strugi od stare cukrarne, naprej. Že sedaj urejajo dovozno in odvozno cesto za novi Trnovski pristan, ki bo segal do prulskega mostu. Iz struge bodo v tem delu morali izkopati velikansko množino peska, namreč 50,000 kubičnih metrov. Za tlakovanje dna, ki bo debelo 20 cm in nabrežin, ki bodo obložena s povprečno 25 centi-meterskimi kamni, pa bodo porabili ogromne množine kamenja, ki ga bodo dovažali kar po Ljubljanici iz kamnolomov Podpečjo. Da Grodaščica, ki bo med temi deli žc tekla po betonirani strugi skozi Ljubljanico, ne bo ovirala tlakovanja, bodo ob koncu betonskega dna napravili primerno visoko zagatno steno, ki ne bo dopustila, da hi se voda Gradaščice ob nalivih izlivala v gornji izsušeni del struge. S tlakovanjem ne mislijo čakati na pomlad, temveč bodo tlakovali kar v zimskem času, če nc bo zapadel velik sneg. Tlakovanju namreč sneg in mraz ne škodujeta nič, betonska dela pa bodo gotovo pravočasno dokončana. Vse torej kaže, da bomo drugo leto imeli že popolnoma urejeno strugo Ljubljanice. Mariborske vesli: Nov dopolnilni spored in zvočni tednik. Predstave ob 16, 19'i in 21 H. Predprodaja vstopnic dnevno od 11 do J313 in od 15 dalje. © Stolna kongregacijii Marijinega varstva (za gospe) ima danes, v petek, 20. t. m. popoldne ob 5 prvi shod v novem kongregacijskeni letu. Udeležimo se polnoštevilnol C: Otvoritvena predstava Dramatičnega krožka »Jelka« v Ljubljani bo v nedeljo, 22. septembru v dvorani Rokodelskega itomn v Ivoineiiskegu ulici 12. Uprizorila sc no 5 dejanska drama g. Majdiča »Gospod mora bitL. Začetek ob 20. ■ Fantovski odsek Prosvetnega društva Trnovo, ima drevi ob 20 v društvenem domu v Karunovi 14, prvi redni sestanek na katerega vabimo vse člane, pu tudi prijatelje, ker se bodo na toni sestanku sprejemali novi člani. — Odbor. • Prosvetno društvo v Trnovem. Po prisilnem dve in polletnem odmoru jc v nedeljo 15. sept. .spet stopilo v javnost trnovsko prosvetno društvo. Dvorana jc bila polna mladih in starih; znak, da nas črni dnevi, klevete in pregovarjanja niso uničile in omajale. Dn protinarodnih in protidržavnih činov ne priznamo, ilasi jih ne bomo pozabili, pa je dokaz, da je slavnostnemu zboru sledil 27. redni občili zbor, ki je rodil nov odbor ter določil nove smernice oživljenemu društvu. Poseben sijaj temu pomembnemu dnevu v kulturnem življenju trnovske fare pa je dal g. župnik Finžgar, ki .ie v svojem iz- i.i............. ...............i.......i ........:x— ______ KMI v e M l\ I IT 11 I, »/, j l I I l ££ I llllll. I ItJ velepo-membne kulturne ustanove, ožigosal krvni-štvo ljudi, ki so 23. febr. 1933 hoteli uničiti to dragoceno ljudsko tvorbo ter povdnril, da so krščanska, slovenska narodna zavest in državljanska ljubezen do Jugoslavije naši neizpodbitni temelji. Niso bile njegovo besede običajno retorične fraze, privrelo so iz srca preizkušenega, v delu in borbi za slovenstvo osivelega inoža. Res, te besede, izgovorjene na nedeljskem zboru v Trnovem, zaslužijo pozornost najvišjega foruma. Upajmo, da jih bo g, Finžgar obnovil! Omenimo naj šc, da je bil kovorski župnik, prejšnji trnovski kaplan g. Hostnik z velikim navdušenjem sprejet za častnega člana, da se društvo vsaj na ta način zahvali svojemu dolgoletnemu delavcu za njegov nesebičen trud. © Posebne spremembe na magistratu, — Na včerajšnji tajni seji ljubljanskega mestnega sveta je bil določen mesto pokojnega L. Slan ovca za vodjo kulturnega odseka dr. Rudolf Mole, profesor mestno realne gimnazije. Za ravnatelju Mestne hranilnice ljubljanske je bil zopet imenovan dr. Pran Cerne, upokojen pa je bil radi bolezni kontrolor Mestne hranilnice g. Zorko Prelovc. Stalnost .ie bila priznana po opravljenih predpisanih izpitih dr. Orošlju, Hranilnim Petrovcleu in prof. And. Kuljišu. Profesoricam ženske realne gimnazijo Prunk Kseniji in dr. TSlin-čevi pa jc bila služba odpovedana radi redukcije prvega razreda ženske realne gimnazije. Prof. dr. Janku Pretnarju pa se jc podaljšal dopust zn šolsko leto 1935-36. © Hudo se jo opekel Zabukovec Franc z Glino pri Sodražici, ko je v sredo kuhal žganje. Po nesreči je padel v ogenj pod kotlom in preden ie mogel zlesti iz plamena, je bil že opečen po vsem telesu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer go zdravijo. © Policija je aretirala nekega dimnikarskega pomočnika, starega 30 let, ki je že delj časa brezposeln in kateri je osumljen, da je I. 1033 v mesecu septembru okradel na Jezerskem nad Kranjem posestnico Uršulo Muri. • © Policijska racija je te rini spravila v roke policije tudi nekaj njenih starih znancev. Med njimi so našli pri nekem K. L., ki je izgnan iz Ljubljane in kateri je v avgustu oklal svojega tovariša z nožem, nikelnasto uro in veliko odejo z rjuho. Ura ima številke, ki se ponoči svetijo, osmica pa je razbila. Aretiranec pravi, da je našel uro v bližini gostilne pri Čadu. Kdor pogreši tal o uro ali pa odejo s temnovijoličastimi progami, naj se oglasi na policiji v sobi št. 24. Škoiia Loka Letošnji dohodki Mariborčanov Maribor, 19. septembra. Na mestnem načelstvu so danes" razgrnili seznam davčnih osnov za področje davčnega urada Maribor mesto. Že na vse zgodaj so začeli prihajali v vložišče mestnega načelstva ljudje najrazno-vrstuejših poklicev. Poleg industrijalca si vide! trgovca in dimnikarja, poleg zdravnika odvetnika in tako dalje. Letos je mestno načelstvo oskrbelo primerno število tipkanih seznamov, tako da jt lahko vsak kmalu doznal to, kar ga je najbolj zanimalo: kako ceni davčna uprava njegov čisti dohodek v tekočem letu, na podlagi katerega inu bo za prihodnje leto odmerila davke. Ker smo pri žepu vsi brez razlike stanu enako občutljivi, je razumljivo veliko zanimanje, ki ga kažejo Mariborčani za te sezname. Pa so res zanimivi, kar nam kažejo kljub mnogim nepravilnim in naravnost krivičnim odmeram vendarle nekak prerez dohodkov mariborskega poslovnega sveta. Seznam vsebuje letos 1540 obvezancev. Po vrsti so naštete vse gospodarske panoge, ki obsegajo naj-raznovrstnejše in deloma prav čudne pdklice, katerih obstoj v Mariboru doznavamo šele na podlagi lakšnega elaborata mariborske davkarije. Vsakega obiskovalca zanimajo najprej najvišje številke, ki so v seznamu čisto zadaj, tam, kjer se nahaja tekstilna induslrija. Te so res visoke: 5,400.000 Din čistega dohodka prisoja davčna uprava največjemu mariborskemu tekstilnemu podjetju. Drugo je potem ocenjeno s 4,504.000, tretje z 1,992 000, sledi 1,401.904, nalo 1,360.000 Din. To so milijonske številke, ostale pa so precej pod milijonom. Dve tekstilni tovarni imata še 823.000 in 818.000 Din, vsa ostala industrija pa je ocenjena dokaj manj. Med veletrgovinami znaša najvišja ocena 307.000 med trgovinami na drobno pa za dve podjetji istega lastnika 325.000 Din. Zanimive so ocene dohodkov drugih poklicev: advokati največ 120.000, povprečno 50.000, najmanj 5000 Din, zdravniki največ 70.000, povprečno 20 000, zobozdravniki 30.000, dimnikarji 20.000, fotografi 10.000, slikarji 10.000, mesarji in peki 15.000 (največja ocena za mesarja 120.000, za peka 130.000), brivci 7000, čevljarji in šivilje 4000, krojači in urarji 7000, sedlarji, mizarji in učitelji glasbe 5000, babice 2500, kovači in kotlarji 8000, prevozniki 10.000, brodarji 24.000, gostilničarji 12.000 (največ 90.000; zanimivo, da so najvišje ocenjeni zakotni dalmatinski vinoloči!), kavarnarji od 8000 do 76.000, kinopodjetja 70.000, lekarne 60.000 itd. - Povprečno se ugotavlja, da se letošnje ocene nekaj nižje od lanskih, je pa tudi veliko riasprotnih i slučajev. Svojo besedo bo seveda imela še davčna komisija. Preselil se je iz škofje l oke g Bori« Ivane, upokojeni poročnik, v Kranj, kjer je sprejel vodstvo tiskarne Kat. tiskovnega društva. Na novi življenjski poti želimo obilo sreče' □ Smrt blage gospe. Na zagrebški kliniki je izdihnila svojo blago dušo gospa Marija Inkret, trgovka in posestnica v Rreevin; pri Mariboru. Pokojnica je bila vseobče spoštovana in priljubljena, znana po svoji darežljivosti in srčni dobroti. Dosegla jc starost 72 let. Truplo bo prepeljano v Maribor ter sc vrši pogreb v soboto ob pol IO. i/, mestne mrtvašnice nu po-breško pokopališče. Sveti nuj blagi rajinci večna luč, žalujočim, posebej še njenemu g. soprogu naše iskreno in globoko sožalje. □ V zadnjem trenutku rešen. Na llitncr-jevi njivi pri Marenbcrgu je delala Julijana Grom. Pri sebi jc imela svojega 2 letnega sinčka. Otrok se je odstranil od matere, prišel na Hit-nerjevo dvorišče ter padci čez 2 metru globoko jamo, polno gnojnice. Smrtni vzkrik otroka so k sreči slišali nekateri ljudje ter so ga šc v zadnjem hipu oteli gotove sinrii. □ Avtobus in osebni avto v jarku. Na ccsti med Mariborom in Cmurekom sc je dogodila v gosti jutranji megli huda nesreča, ki pn ni zahtevala človeških žrtev. Srečala sta se cnuireški avtobus in neki osebni avtomobil ter se zaradi megle šele v zadnjem hipu opazila. Oba šoferja sta tako naglo krenila vsak na drugo stran ceste, da sta se obe vozili, avtobus m osebni avto. prevrnila v jarek. □ Kapclica sv. Antona pou Sv. Bolfenkom nad Mariborom se bo blagoslovila v nedeljo 22. septembra oh 10. dopoldne. Pri kapelici bo najprej sv. maša na prostem, potem pa slovesna blagoslovitev, častilci in častilke sv. Antona Pu-dovanskega so vljudno vabljeni Sv Bolfenk se je z.a goste dostojno pripravil. O Razgledni stolp pri Sv. Pnnkraciju do-gotovljen. Za kozjaško pogorje bo prihodnja nedelja slavnosten praznih. Dogotovljen je razgledni stolp pri Sv. Pnnkraciju, ki so ga zgradili vrli domačini z. velikimi žrtvami ter podporo Mariborčanov in v nedeljo bo slovesna blagoslovitev. Ob 10. uri bo sv. maša, po sv opravilu pa blagoslovitev, ogled stolpa, nato pa sledi prosta planinska zabava. Dostop k Sv. Pnnkraciju je v treh urah s postaje Ribnica - Brezno. □ Kdaj se bodo pa popravile ceste? Številne ceste v Magdalenskem predmestju so že tako izvožene in izorane, da so potrebne nujnega popravila. Predvsem jc to Frankopanska cesta, ki jo najbolj uporabljajo mestni avtobusi. Občina ima temeljito obnovo nekaterih cest že v načrtu, odlašulo pa se je, dokler se ne prične s kopa njem temeljev za nova šolska poslopja v magdalenskem delu mesta. Gramoz, ki bi se izkopal iz temeljev, naj bi sc navažal na ceste, ki bi se na ta način skoro zastonj nasule in uredile še I pred zimo bi imeli tuko celo vrsto cest poprav-I ljenih. Sedaj pa je prišlo nenadoma od občine Pri zaprfiu, motnjah w prebavi vzemite ziutra* na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano o,i Min. soe. not. in nar. zdr. S, tir. 1S.485 od 25. V. 193.'). navodilo, da se mora izkopani gramoz odvažati drugam, ceste pa bodo gotovo še letos zaman čakule na pojiravilo. □ Vodovod pušča. Na Kralja Petra trgu je počila vodovodna cev ter začeli, puščati na več krajih. Iskanje poškodb je zelo zamudno delo. ker leži cev precej globoko v zemlji. □ Občinskega svetnika niso nastavili. Pozornost jc vzbudilo naše včerajšnje jMročilo, da se namerava sprejeti v občinsko službo aktiven državni nastavljenec in aktiven občinski svetnik. Opozorilo je imelo uspeli, ker je ravnateljstvo MP sklenilo, da zavrne nastavitev, katero je sklenil upravni odbor Mestnih podjetij. □ 782 vojakov sc ie naučilo pisati in brati. Od 31. maja do zaključnega izpita sc je vršil v mariborskih vojašnicah aiuilfabetski tečaj, katerega je posečalo 782 vojakov. Poučevalo se je skupno v 11 oddelkih in sicer so bili v 32. ari. polku 3 oddelki z 210 »slušatelji«, v 45. peli. polku pa 8 oddelkov z 572 gojenci Poučevali so mariborski učitelji pčd vodstvom sres. šolskega nadzorstva. Zaključni izpiti so se vršili v art. |»lku 4. septembra, v peš. polku pa 16. t. in. Pozitivno je bilo ocenjenih 05% vseh udeležencev, kar je gotovo lep uspeli. □ Z vozom prišli krompir krast. V Radvanju so sedaj tatvine krompirja na dnevnem redu. Nekaterim |x>setnikom so izkopali tatovi že |X»lovico pridelka. Največjo predrznost so si pa privoščili tatovi v noči od srede na četrtek. Gostilničar Maut-ner je zasačil na svoji njivi 5 ljudi, ki so izkopavali krompir ter mu izpraznili skoro polovico njive. Poleg njive pa so imeli dvovprežen voz, v katerega so krompir nalagali. Ko so tatovi videli, da so opaženi, so pograbili motike, |ioskakal: na voz ler v divjem diru odšli s pozorišča. Vaščani so sledili voz do Betnave, na ccsti so pa zmanjkali sledovi. □ Rdeče plošče na aveniji. Na novi jiroincnadi na Aleksandrovi cesti je ostal ozek trak v sredini med kandelabri neflakovan. Sedaj se jc sklenilo, da se bo la tlak tlakoval z rdečimi ploščami iz umetnega kamna. □ Kam romajo akti? Opaža se, da se z magistrata odnašajo celi kupi aktov. Nekateri trdijo, da je to samo zasebna korespondenca, drugi jm, da so med io korespondenco tudi važni občinski akti. Kranj Tombola. Vsak dan jc razstavljeno večje število krasnih in privlačnih dobitkov zu letošnjo tombolo. Paviljon na Mestnem trgu je natrpan lepili daril. Danes in jutri -o tablice šc |io 4 Din; v nedeljo pu bodo po 5 Din. Ne odlašajte z nakupom, ker je število onu jeno Po-služite se polovične vožnje: nu odhodiii postaji zahtevajte nedeljske povratne karte. ' Radeče Prosvetno društvo Kmetska knjižnica, ki je po ponovni upostavitvi »Prosvetne zveze« in njenih članov začelo delovali s podvojenimi močmi, pripravlja za prihodnje dni Voinbergarjevo šti-ridejanko »Zlato tele«. Nn kiasno in priznano delo našega kulturnega delavcu Vombcrgarje cenjeno občinstvo že dunes opozarjamo Kulturni obzornik Hamlet in Olelija Ob 25 letnici smrti Josefa Kainza. Dn-nes, 20. septembra, poteče četrt stoletja, kar lo pokopali na Dunaju z vprav kraljevskimi častmi, mimo Eleonorc Duše največjega igravca vseh časov, Josefa Kainza, katerega Romeo, Don Carlos, Cyrano, Mefislo, še prav posebno pa Hamlet je pretresel domala ves svet, S pravo pietelo »so spominja te dni ves kulturni gledališki svet tega igravskega velikana. V njegov spomin hočemo danes podati le dclec njegove zamisli Shakespearovega Hamleta v razmerju do Ofelije: Na propalem dvoru kralja Klaudija je srečal ■ rlamlet v svoji osamelosti in nezmerni tugi za očetom v Ofeliji edino plemeniito bitje in sc ji povsem zaupal. Kanil je, da jc njena ljubezen neomajano zaupanje lako do njega kakor do same sebe: to sc pravi izkristaliziran značaj; tukaj je torišče, kjer Ofelija vsa slaba in sprenevedasta kot je, docela odpove. Ko je Hamlet razrvan do dna duše in samoten je ona pripeta na svojo družino. Hamlet ji niti toliko ni prirasel k srcu, da bi ji šinilo v glavo, da se mora zanj v svoji ljubezni borili; pa tudi, da jc dozorel v njej ta sklep, bi gotovo ne bi bila v moči izpeljati ga. Njena napaka ali > krivda< je zgolj njena slabost, da nc prisluhne utripom svojega srca, temveč se da brez nadaljnega ukloniti očetovi volji. Ncdostaje ji moči, da bi se uprla vsemu tujemu prigovarjanju in postala svoj gospodar. V trenutku, ko zvemo indirektno v drugem dejanju. da so navalile na Hamleta slutnje v Ofeli-jini nemoči, izgubi zn Hamleta Ofelija ves smisel. Ofelija mu zdaj ni več uganka: ona, o kateri je kanil, da mu jc v nepokvarjenosli duševno sorodna, se je iznenada brez razloga osupnila očetovi tiraniji in lako pretrgala z niiin vsake zveze. Ni vedel • kaj od čuda, da £a ni zavrnila po lastni inicijatjvi, i nego se je dala preslepiti očetu, kralju in kraljici na voljo. Oče vodi to malo špijonko kot kak J »corpus delieti« pred dvor, kjer se zapleta tam z i nesramnimi špijoni Rosenkrancom, Gildensternom | in Osrikom vred v kraljeve mreže. >0 sram, res ne zardiš« je ta visoka ljubezen, ki hoče dali ljudem dušo in jih hoče prebuditi k lastni presoji in zavesti. Poskušal je to pri zali Ofeliji, a zaman: njej je nedostajalo nemalo jeklene energije za svoj lastni jaz — in kesneje je naviral, a še bolj zaman pri svoji materi, pri kateri ni našel niti volje, kaj i šele zavesti o laslnem jazu, kajti kjerkoli čuti on j zanjo etično bol, pozna ona za sina zgolj anima- ; lično skrb. V tretjem aktu je končno vendarle srečanje j med Ofelijo in Hamletom. Hamlet s potrtim srcem I sprevidi razliko med Ofelijo .svojih mladostnih sanj ' in Ofelijo, ki se je sužnila in prišla sem kot žrtev svoje slabosti. Opazuje jo sprva s pomilovanjem, ! nato pa z bridkim zasmehom češ kaj pa ti to na- j pletaš, ti, ki si varljiva ko voda in sc pustiš iz-maličiti ko vosek. Kaj ni privedla vražja moč lepote; postavim, gola mesenost njegovo lastno mater tako daleč, da je izrabljala svojo krepostno nrav kot slepilo v svoja pregrešna živalska slado-strastja prav kot zvodnica? Jeli ni zdaj Hamlet povsem upravičen verovati, da je tudi Ofelija nekaka posrcdnica ozir, zvodnica v globočjem smislu, ko bi ga lahko brez ovinkanja s poslednjo preostalo troho svojega značaja odbila! Atentat na njegovo ljubezen pod pretvezo kreposti se mu dozdeva ta njen zahrbten prihod, Hamleta reže v živo, da jc to lepo, injčno bitjece. kateremu jc hotel dajati iz svojega duševnega bogastva, ter vdihniti njeni slabi nravi dušo in srce, zdaj le neznaten nič, ki mu nedostaje vsake lasinc volje in smjsla za lepoto življenja ter pleše v svoji bedasti pokorščini kot drugi piskajo. — Glej, to ti je svet!, se zaglablja Hamlet. Nekateri mislijo na meni svi-rati. drugi spet, pustijo, da se svira radi mene j nanje, ali z drugimi besedami- korupcija in prosti- | tucija do poslednjega, najglobočjega količka v j duši' Ta ra7nnva mu j'*ht{ in požene /nova ' kri t>o žilah. Ogromen prepad zeva med njima. Hamlet si je zdaj za trdno v svesti, da njegove ljubezni niti zdaleka nikoli ni bila vredna. Vse to | početje se mu gabi, njegova razrvana notranjost se i protivi, nakopičena bol v njem gomazi ko v ognjeniku in si hoče duška, duša sili k slovesu, obra- j čunati mora že dokončno s to prenevedasto norico, i srce mu tako narekuje. Katastrofa je tu; reakcija na vse prestano bridko trpljenje. Zagrabi za prvo strahoto, ki bi mu utegnila poplačati vse nagrmadeno gorje. Kakor mu je ona razdrla brez vsakega najmanjšega obzira njegovo, toli čuvano podobo, ki jo je nenehoma nosil v srcu nalik dragocenemu zakladu, njegov najvišji ideal: dragocenost človeškega življenja, tako se bo poteptal v blatu z obrekovanjem tudi njej šc najbližji ideal: dekliška čistost Ofelija še zdaleka ne sluti, kaj vse sc dogaja in lomi v Hamletovi duši. Ona, ki pritiče istemu pregrešnemu pokoljenju ko njegova mati, prava kraljeva hlodn^ca, ki je vsa in vsa ujeta v svojo j pregrešno, gnilo naturo in ki jo vsladi le trenutek, j ker živi samo za trenutek — kani, da ima posla I z norcem. Njena samoobtožba v jedru ni nič dru- ! geča ko prevara »dvorne daniice«, ki je ljubila 1 duševnega velikana, ki je daleč nad vsako povprečnostjo ter mora prej ko slej na žalost spoznati, da jc ta mož svetovnjak — genij, ki je z neizprosno močjo svoje duševnosti prepoznal in izprevidel vso človeško zlobo in slabost. P. Malec. Mlada italijanska literatura Mlada italijanska literatura. V reviji Nazion (Buenos- Aires) podaja g. A Ido Capasso nagel tempo razvoja italijanske literature v zadnjih tridesetih letih. Potem ko je določil in očrtal vpliv Benedetta Croceja ter omenil grupo pisateljev, ki se zbirajo okrog revije »La voce«, namreč Campa-na, Boine, Carlo Stuparich je A. Capasso prešel na dobo. ki sledi neposredno svetovni vojni. V času svetovne vojne, so našli italijanski pisatelji deželo preplavljeno s spisi, obravnavajočimi poltenost in čutnost, na način Guidona iz Veroue Zato so občutili silno potrebo, da napravijo spisom te vsebine konec in sicer na dva načina; na eni strani so zahtevali v meditaciji več resnobe, na drugi strani pa so gledali na pravilnost sloga ler klasično dovršenost oblike. V teh razmerah se je pojavila revija »La ronda«, katera je obstojala le kratko časa (1919 do 1922), a bila vendar med lo kratko dobo predmet izredne strastne diskusije, dasiravno je na svojih straneh dajala zavetišče delom zelo različnih pisateljev, vendar je dosegla potom polemične aktivnost: gotovo enotnost. Venomer je zahtevala povratek k tradiciji, klasicizmu, k naukom Giacoma Leopardi ja Med sotrudniki revije »La ronda« so omembe vredni Cardarelli. Bachelli, Montano, Cecchi, Lavarese, Ungaretti, Cora, Garguilo in Linati. Nekateri izmed njih (Bacchelli in Linalh so sodelovali že pri reviji »La voce«. Dasiravno jc »La ronda« bolj poredkoma objavljala dela stvarne vsebine med temi nobenega liričnega delca, jo vendar moramo smatrati za dru. gi konstruktivni moment iste generacije, ki je ustvarila »La voce«. G. Capasso govori v nadaljnem o dveh važnih pisateljih povojne dobe. Emilu Cecchiju in G. A, Borgese, pisateljih nasprotnih si temperamentov. Pusfivši na strani Panzinija in Pirandella preide Capasso k oznaki najnovejše literature. V tem času sta si stali nasproti dve generaciji in osnovali za-l>oredoma reviji »II pnimo tempo« ter »Solaria« (ta še danes obstoja). Dozdevno med temi mladimi in zrelimi možmi generacije Cecchi j a, Gargiula in Cardarelli-ja ui bilo nasprotja; nasprotno, človek bi celo trdil, da mlajši rod ni še nikoli izkazal tolikega spoštovanja in občudovanja napram svojim i starejšim, kot to izpričuje ponašanje Solmija, De-benedettija, Montala, Consiglia, kateri so vsi izpričali pravi kult do Cecchija. Končno govori g. Capasso o zadnjem literarnem sporu, katerega jc sprožil mlad pripovednik Curialo de Michelis in ki se vrši med tako zvanimi conternitisti — t. j. onimi, ki so predvsem za vsebino dela in pa med calligrafi. Med tema dvema grupama, zaključuje g. Capasso, obstoja isto so-i vrastvo odnosno ista nezdružljivost kot pred dese-; tirni ali dvanaistimi leti med Cecchijem in Borge-som. jj Denar ali smrt!" 99 Maribor, tO. septembra. Iz Slovenske Bistrice smo dobili poročilo o drznem roparskem napadli, ki so ga izvedli neznanci v Zafoštu. Pri posestniku Ivunu llluduiku je bila domačija pruzna. ker so vse odšli uu polje, ko se je dopoldne gospodinju vrnila domov po pred-južnik, je nnšln prej zaklenjena hišna vrata na stežaj odprta. V zli slutnji je vstopilu v hišo, pa pri Stovensfii Bistrici se je v tistem trcnotku pojavil na pragu neznan človek, ji je nastavil samokres nu prsi ter zuklicul: Denar ali smrt!. Vsa trda od strahu je morulu mirno gledati, kako sta dva roparja obračala vso imovino, prebrskala vse omare in si končno prisvojila moško pražnjo obleko lovsko puško, samokres in čevlje ter nato z grožnjami odšla. V skrinji |e imel |>osestnik skritih HfHK) Din. ki so pu k sreči ušli grabežljivim prstom, Hopurja zasledujejo orožniki. Motorno kolo v voz gasilcev Maribor, 19. septembru. Iz Velenju nam poročajo o' težki cestni nesreči, ki se je pripetila na banovinski cesti v bližini 1'ake. Kovač Sumeč Štefan iz Puke se je peljal z motornim kolesom od Hude luknje proti Velenju. Nu sedežu za njim je sedel mli-nurski pomočnik Stanko Žitko. Izza ovinka je privozil tukrut bjizu postaje Puka dvovprežen voz, na katerem so se vračali gasilci iz ši. Hja proti Mislinju. Motociklist je znvoz.il z vso silo v voz. Pri udarcu je vrglo Snmea s trebuhom na vozno kolo ter si je preirgul trebušno steno, da so se pokazala Črevu. Žitko je dobil pri trčenju močan pretres možganov in notranjih organov, du je bljuval kri. Nu gasilskem vozu se je. zlomilo oje ter so morali gasilci pustiti voz v Paki ter oditi peš proti domu. Samcu in Žitkn. ki imata življenjsko nevarne poškodbe, so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. Divji prašiči delajo škodo Litija, 19. .sept. "Divji prašiči, ki že več let sem obiskujejo naše kraje, no letos zgodaj pričeli s svojim škodljivim delovanjem po naših hribih. Našim pridnim kmetovalcem delajo občutno škodo, ker uničujejo pridelek koruze, krompirja in prosa. Našim lovcem, ki so te dni priredili manjšo brakado v Podšentjurju, kjer so divji prašiči posebno oškodovali kme-taHostnika in Kovkarjn, se ni posrečilo prašiče zajeti. Veliko škodo povzročajo v tre-beljcvski občini, v Jablanaški dolini ter Nu Dolgem brdu. Naši lovci naj organizirajo skupne jiogone na to škodljivo zverjad. da obvarujejo nnšo kmetijo pred nadaljno škodo. ■ BBBSIHBBBBBBBBBSIBBBBBBBBBBBBBBBffl Penstoji Loonica. Smoinik U^o^e" — '(ovo letovitfe HBBBaaBBBBBrcBBBBBBBBBnBBBBHBBBBB Koledar Petek (kvatrni), 20. septembra: Evstahij in tovariši, inučcnci. Novi grobovi + Kari Schlelian, inšpektor monopolske nprave v pokoju, je umrl v svojem .stanovanju v Florijanski uliei 27 v Ljubljani. Pogreb bo v potek ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! + (Ja. Sardoč Josipina. Št. LI j v Slov. gor. — Blage šolsko mamice ni več. V torek, 17. t. m. ob 16 je po mukopolni troniesečni težki bolezni zatisnila za vselej svoje blage oči gospa Josipina Sardoč, soproga našega šolskega upravitelja. Štirinajst lei je bila v Št. 11 ju. Vse jo jo poznalo le kot »dobro šolsko mamico«. Kakršnakoli prireditev je bila, vedno je pomagala s svojimi rokami in materinskimi nasveti. Sama globoka verna je tako vzgojila tudi tri danes še mladoletne hčerkice, ki objokujejo svojo predobro mamico. Kjer je bila mladina, tam je bila ona najraje. Vse samo za mladino, pa brez izjeme, to je bilo njeno ge.slo. Občutiti pa je morala za svoje nesebično in blago delovanje težko nehvuležnost in še tik pred smrtjo niso prizanesli brezobzirneži njeni utrujeni duši. Dovolj je trpela telesno in duševno. Ni dobila na tem svetu plačila za svoje blago delovanje. Vsemogočni ji bo stotero povrnil vse to. Težko jo bo pogrešal dobri mož in ravno lako težko njeni otroci, težko jo bomo pogrešali pa tudi mi. Ko bodo danes ob 8 polagali blago gospo v hladni grob, naj bo v tolažbo gospodu upravitelju in ubogim otrokom, da z njimi čutimo in jokamo tudi mi. -t- V nudžupniji Sv. Križ pri Rog. Slatini je v torek zvečer po daljši bolezni izdihnil Jakob Krumpak, posestnik v Er.iavici. Pokojni je bil globoko veren, vzgleden katoliški in odločen slovenski mož in jo zato zavzemal častna in odlična mesta: bil je dolgo vrsto let načelnik šolskega sveta, cerkveni k.jučar in občinski odbornik. Svoja sinova — mlajši študira gimnazijo — in tri hčere je vzgojil v enako zavednem katoliškem duhu. Nuj mu bo Vsemogočni dober plačnik, težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! + Na Unčah pri Kozjem je umrla gospa Antonija Bo v h a, žena veleposestnika in župana občine Podčetrtek. Pokopali jo bodo v petek ob !l dopoldne. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje! Osebne vesti —- Za ravnatelja bannvinskega zdravilišča Rogaška Slatina ie imenovan banovinski uradnik g. Ivan G r a č n c r. 7« letnico rojstvo je 1!). t. m. obhajal g. Možek Prane, posestnik na Turjaku. Jubilant je ugleden gospodar in zvest naročnik dobrih časopisov. Bog gn živi še mnogo let! — Banovinski uradnik Fr. Kogovšek, ki je bil svojčas odpuščen iz sužbe, .je bil včeraj reaktiviran. Ostale vesti — Tabor mož ln lantov pri Novi Štifti na Dolenjskem bo neprfeklicno v nedeljo 22. septembra po devetj sv. maši in ne popoldne, kakor je bilo v torek pomotoma poročano. Tabor bo ob vsakem vremenu. Možje in fantje, pridite v čimvečjem številu! 0 ljubljanskem dijaškem knjižnem sejmu piše sredina -»Politika« ter prinaša ludi sliko z njega. K Izvajanju pisca bi dodali še. da je ljubljanski dijaški sejem že stara ustanova še iz prejšnjega stoletju in da ga niso rodile sedanje razmere. Lahko pa bi povedali gospodom od »Poli-tike-c, da so sc sedanje razmere skoraj za- rotile ludi proti tej naši ustanovi, saj ni več mogoče prodajati starih knjig, ko nam s filmsko brzino prihajajo vedno novi učbeniki in je treba stare, ki so celo vrsto let vzgajali dobre dijake, pometati med staro šaro. Popolnoma neprimerna pa je primera dijaškega sejma z vetesejmom, češ, ila ima slednji manj kupcev ko dijaški sejem. Naj bi imel pisec svoje veselje nad tem, loda ljubljanski velesejeni je le nekaj drugega ko dijaški sejem. Teh dveh institucij pač ne bo primerjal med seboj noben pameten človek, čudimo se, kako prihaja do takega omalovaževanja veliko institucije ljubljanskega velesejmu. Zdi se nam pa. da je to omalovaževanje samo del niza takih načinov opisovanja življenja v Sloveniji, ki naj zmanjšajo vrednost važnih slovenskih institucij, kakršnih drugi ne morejo ali pa nočejo postaviti, zato pa podirajo vrednost že obstoječih dobrih naprav pri nas. — Zanimiva spovednica. Novo spovednico je dobila lilijsku cerkev, .le res moderno izdelana, zelo praktična z električno lučjo, ventilacijo, šipami in za stori. Osnutek je izdelal g. župnik Vinko Lovšin, izdelal pa mizarski mojster g. Umit Ko-privnikar v Litiji. — Balonček iz Francijo na Vranskem, Balon-ček s pritrjeno dopisnico, ki so gu spustili v zrak ob priliki letošnjega mednarodnega velesejmu v Marseillu na Francoskem, je po bngve kakih polih prilelel na Vologo blizu Vranskega, kjer ga je našla Marija Pavlic iz Vologe. Obvisel je na nekem grmu. Najditelj bo dobil eno izmed 100 nagrad. Balonček oziroma dopisnica je imela šlevilko 68 in je bila poslana na že natiskani naslov, liado-vedni smo, kako nagrado bo dobila uajdileljica. _ Vaša pisma izgledajo danes lepše. _ Imam novo žarnico... — Močnejšo naravno? _ Ne1 Tungsram žarnico z nitko v dvojni vijačnici . _ Qon ta žarnica bolje? _ Ja, da v e c svetlobe, pri tem pa ne porab^ več toka . Števec to dokazuj®. — Res? — Zares' Celje Ptuj •— Motnje v želodcu iu črevesu, ščipanje v trebuhu, nastajanje v žilnem sistemu, razbil rje- ' nost, nervoznosl. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olujšumo, če popijemo vsak dan čašo »Frnaz Josefove« grenčice. Lov na polhe pripravljajo za soboto zvečer in ponoči domačini nn Polževem iu vabijo Ljubljančane, nn.i pridejo pogledat, kako se nastavljajo polhom pasti in kako prijetno je sedeti v jesenski noči okrog ognja v gozdu, kjer se peče krompir in koruza. — Kdor utegne, naj pride že s popoldanskim vlakom, če ne pa z večernim. Nn postaji v Višnji gori bo čakal gosto domačin in jim pokazal pot ua Polževo, komur še ni znana. ! V nedeljo ob !1 bo v cerkvici pri Sv. Duhu 1 sv. maša, ob 10 pa občni zbor SK Polža v klubovem domu. Če bo deževalo, sc preloži i lov nn polhe na prihodnjo sobolo. — Za cerkev je pobirala. Ljubljanska policija jo na poziv žandarnierije v Ribnici aretirala v ljubljanski bolnišnici neko D. M., ki jc že 18 krni predkaznovana. Žandarmerijn jo je osumila, češ, da je ukradla v dekaniji v Ribnici, medlem ko je bil g. dekan v cerkvi, iz pisalne mize v pisarni 3500 Din. Aretiranka tatvine sicer ne prizna, pač pa je priznala, da je v Ribnici in okolici brez legitimacije nabirala milodare za novo cerkev Mule sv. Terezike na Kodeljevem. Po njimi lastni izjavi je nabrala nad 200 Din. Opozarjamo vse, nuj od nabiralcev, ki nabirajo za lo cerkev, vedno zahtevajo potrdilo in legitimacijo, ki io je nabiralcem izdal salezijanski zuvod na Rakovniku v Ljubljani. Dobro jutro Lutz Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška — Banovinska kmotijsko-gos|ioilin.iski šola nu Mali Loki. p. Velika Loka uu Dolenjskem, prične 2. novembra 1935 novo šolsko lelo. Šola je enoletna; med šolskim leloin ni nikakih počitnic, učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk. Celotna mestna oskrbovalnina je 350 Din; onim kinetskim dekletom, ki zaradi iežkih gospodarskih razmer ne morejo plačati cele oskrbovalnine, podeljuje kralj. ban. uprava in srezki kmet. odbori primerne štipendije. Dekle, ki želi vstopili v šolo, mora biti stara tO let, popolnoma zdrava in nravno neoporečna; zalo naj lastnoročno pisani in s pet-dinarskim kolkom kolkovani prošnji priloži: 1. Krstni list, 2. Zadnje šolsko izpričevalo, 3. Nravstveno izpričevalo, 4. Obvezno pismo staršev ali varuhu, da plača stroške šolanja. Prosilke pa, ki žele štipendije, morajo |>riložili še 5. premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka in gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov. Prošnje zu sprejem je poslati najkasneje do 30. septembra 1935 naruvnost vodstvu biinoviiiske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki, p. Velika Loka, kjer se na željo dobe še nadaljnja pojasnila- One prosilke pa, ki žele znižanja oškrbo-vulnine, naj vlože prošnjo preko srezkih kmetijskih odborov, pri katerih naj istočasno zaprosijo za štipendije. — Na banovinski kmetijski šoli nu Grinu pri Novem mestu bo v ponedeljek, dne 23. sept. od 8 do 12 in od 14 do 17 enodnevni tečaj o shranjevanju, prezimovanju in vlaganju (pakovunju) sadja. Sadjarji, udeležite se tega poučnega tečaja v čim večjem številu! — Tolmač kodeksa kanonskega prava. Na željo znancev in nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov sem sklenil izdali ..Tolmač kodeksa kanonskega jirava-:. V tolmaču bodo poleg originalnega teksta prevedeni ua hrvatski jezik vsi kationi, v kolikor je bilo mogoče, dobesedno. Zu lažje razumevanje je nad vsakim kimonom naslov, oziroma kratka vsebina tega, o čemur kanon govori. Vsakemu kanonu, kjer je lo |iotrebno, je pridejana teoretična razlaga in |iraktično pojasnilo s primeri in formulari. Navedeni so vsi odgovori komisije zu avtentično tolmačenje kodeksu kakor tudi posameznih kongregacij. Upoštevana so tudi mnenja priznanih kanonistov, posehno tista, ki se nanašajo na prakso. Vsaka kanonska ustanova ima svojo kratko zgodovino, kako je prišlo do današnjega stanja. Opozarja se tudi na razlike v vzhodni cerkvi. Takega tolmača še ni v nobenem jeziku. Prav bo prišel ne samo tistim, ki ne po-.niijo dobro latinskega cerkveno-|iravnega jezika, marveč bo ludi znatno olajšal cerkveno administracijo. Dobro bo tolmač služil lako katoličanom vzhodnega obreda, kakor tudi pravoslavnim bratom. Tolmač bo obsegal tri zvezke. Prvi zvezek bo kmalu šel v lisk, veljal bo v prednaročilu 75 Din, pozneje 100 Din. Prijave naj se pošljejo na spodnji naslov. Hvaležen boni vsakemu, ki bi me opozoril na to, kaj bi se po njegovem mnenju moralo bolj pojasniti ali krepkejše poudarili. — Dr. o. A11 le Cmica. profesor kanonskega prava, Makarska, Dalmacija. ii Celjski trgovci za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitclju v Cel ji,. Kakor smo ze jjoročali, je Združenje trgovcev za mesto Cel je v Celju nabralo med svojimi člani za sjio-menik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitclju 51.480 Din. Darovali so /.u spomenik naslednji člani oziroma tvrdke: Po ilKlo Din: I!. Siennecki in D. Rukuscli, Po ionu Din- Peter Mujdič Merkur«; pn 2500 Din:Wercn Josip in Stiger Gustavi |io 2000 Din: Hladili Valentin, llolbuuer Auton iu Jellenz Ivan; po 1000 Din: Gorii-ar Ana, Mislcj Anton, Rnvuikur Ivan, Re-beu.si-hegg l-ranc, Industrija \olneuih izdelkov (Mujdič). Aurea« d. z o ./.. Dobovičnik Franc, Mastnuk \lojzij, Zungger Dušan. Borlak Štefan in Si-himmel it Co.; 800 Din: t.oibuer Kuro!; 6110 Din: Sladkor« cl. /. o. /; po 5011 Din: Kramar Josip Sunitns«. Leskovšek Franc, Wogg Viktor, Vrtovec l ilij). Fuzariuc \nton, Gubere Simon, Kolbezen Franc, Kirbiš Josij), Mg. Pil. lončie l\". Junger Irumišku. Petek Anton. 1'šeničiiik Miloš, Nintkovič Peter, čuk Franc, Zainpnrutti llozu iu Lukus Franc-: |)0 500 Din: I lorjnnč-ič Kurol. lagodie Josip. Os\vatisc-h Maks: po 2511 dinarjev: I cenik Anton in Mcštrov llok; po 200 Din:Mciul Julio d. d.. Zaii> Viktor, lliinig-mnnn Ivan, Soster Janko, Ran/.inger Franc kot poslovodjo -Unious d z o. z. in Muslnak Ivan; po 150 Din: šufur Slavko iu Martinčic" Ivan: po IDO Din llunianik .. šumel- \vgust, Kojiušur Franc. Milcharsich Renat. Drolenik Alojz. Nar-din Ribani, liflt-cr Ivan. Haselbuch Štefan, Cou-fidenti Fric, Pocujt I rune, Otto lliima, Sager Karol. Kiinig t rane. I.bffler Friderik, Kurbeulz Franc. •Batu . Vidic- Friderik, Sulinič Ana. K. Bosenbauer drug. Sirupi I runi. Kopušur Martin. Cbibu Friderik. 1'rch I judmiln. Plavc Josip, Kalini Franjo, Kopuša r Anion. Peko , Rožič I" siji in Cili, Singer d. d.. Delnkordn ,|osi|>. Slre-her Ana in čevljurnu Adria: po 50 Diu Dolek Viljem, Jakše Franc. Slugu Pavla. Fili Janko. Kro|>ič Ivan. Jest Franjo, Božič Moj/., (Vrlini '"Drago, Šimenc Marij«. Krell Josip, Jeze mik Marija, Dečko Ivnu in Vera. šiibur Marica, Putuii Adolf. Minoslecliaer Bcinliold in Celjska vin.črna; jio 30 Din: šum Jurij in Marija. Fiehholzer Rudolf, Golob Davorin in Borovje'- Marija: pn 20 Din: Bonibck Simon. Fabian Marija in Brzic" Vinko. a Odprte planinske koče. V Savinjskih Alpah ostanejo vse planinske koče odprte in oskrbovane šc \cs september. Kocbekov doni ua Korošici sc zapre 1. oktobru. Frischnufov doin nu Okrešlju bo oskrbovan clo I. oktobra stalno, tekom meseca oktobra |>a samo ol: sobotah in nedeljah. Planinsk i postojanki! v Logarski dolini je oskrbovana poleti in pozimi. Vse leto slu oskrbovani tudi Mozirska in Celjska koiu. & Mestno parno in kaduo kopališče začne 24. septembra zopet obratovati v neomejenem obsegu. Kadil" in prško ko|iuti;če je odprto \sak torek, sredo, četrtek iu petek popoldne, vsako soboto |>3 ves dan. Parno kopališče je zu moške odprlo vsak torek in četrtek popoldne, za ženske jiu vsako sredo in petek popoldne. gr Želc/obetonski most čez Lo/.nic o. c e/ Ložnico lioclo zgradili žclczobetonski most. Na okrajnem načelstvu bo prva licitac ija zu grad-bo mostu dne 3. oktobra ob II. Stroški so |>rc-ručunani na 231.000 Din. C-J Dobrodelni koncert v mestnem pnrku bo priredila železničarska godba v nedeljo ob II. v prid slepemu celjskemu skladatelju g. Kdvur-du Interbergerju. Velika narodna slovesnost v IMuju. Kakor smo žo poročali bo v sobolo 21. t. m. in v nedeljo 22. t. in. velika narodna slovesnost za celo Ptujsko polje, zu katero je med ljudstvom veliko zanimanje. To ziiuiniunjo je tem večje, ker se udeleži slovesnosti med drugimi tudi minister dr. Krek. lz obširnega in bogatega sporeda je razvidno, da bo začetek slovesnosti v soboto ob 18 s slovesnimi večemicami v minoritski cerkvi, nato pohod konjenikov v narodnih nošah z godbo lin slavnostni prostor pri cerkvi sv. Ožbalta. Tam bo govoril dr. Alojzij Homec, nalo sledi igra Pelunčičeve Miklove Zale. Občinstvo mesta Ptuju iu bližnje okolice se naproša, clu že v soboto prisoat vuju tej zanimivi igri. V nedeljo ob 5 je biidniea ob 10 pontifikaliiu služba božja na T.vrševem trgu. ki jo bo daroval iilujski prost g. Ivan Greif. Po maši ho na istem mestu ljudski tabor in zborovanje. Popoldne ob Ki. slovos-j ne vočernice v niinorit.ski cerkvi, nato po-' hod konjenikov v narodnih nošah ■/. godim k I cerkvi sv. Ožbalila. Tam govori dekan g. Go-i milšek, nato sledi sluvnostna igra Miklova /,ala«. - Od vseli strani prihajajo prijave ljudstva, ki bo jirišlo z okrašenimi vozovi, konji, kolesi. — Pri celi dvodnevni sluvnosti sodeluje jitujska meslna godba. Kamnik Zgodnja slana jt; v Tuhinjski dolini v nižjih i Irjrali tako prizadela ajdo, .la jo morali po-i kosili zu krnio Francoski krožek je v letanjem poletju ! priredil noeilni^ki tečaj zu dijaki*, katerega je j vodil p. Lesavieki. l eča j je v z.adovol jslvo dija-| kov in staršev doscfrel popoln uspeli Kro/ek i prične spet z rednim delovanjem J4 t. m Letos ! bo uvedel tudi začetuiški tečaj, zu katerega naj i se interesenti takoj oglase. Prvo predavanje l>o j imel Zika <» svojem bivanju v Franciji. Novi člani cestnega odbora. \a izpraznjene J mesta članov kamniškega okrajnega odbora so ; bili že z odločbo prejšnjega ff. bana imenovani j neveljski župan Ferdinand Novak, trojanski I župan Gašper C ukjati in zidarski mojster j Boštjan lielcijan iz Komende lako jc v našem i cestnem odboru izpopolnjena vrzel s tremi de-I lavnimi možmi, ki uživajo nedeljeno zaupanje J vsega prebivalstva. Rdeei križ je pripravil za soboto zanimivo akademijo, na kateri sodelujeta tudi ga. Mart<\ ()berwiilderjeva iz Domžal in gdč. Mira (Innsova iz Kamnika. Na sporedu je poleg točk salonske-1 ga orkestra tudi prizor iz »Smrti majke Jngo-viecvf. Rorovmc.a Prosvetno društvo ponovi na splošno željo v nedeljo '22. sepl ob pol 8 zvečer (ne ob 8, kakor je bilo javljeno v Domoljubu*) pretresljivo dramo iz svetovne vojne s petjem v K dejanjih: A njega ni .. .< Reči moramo, da je bila v nedeljo podana resnično in globoko. Vsi. prav vsi igralci so se potrudili ler zaslužijo vse priznanje. Bili so ga tudi v obilni meri deležni od strani občinstva, ki jim je za vsako dejanje burno ploskalo. Kdor ni imel prilike in Časa, da bi jo videl v nedeljo, naj ne zamudi in si jo ogleda sedaj. Za! mu ne bo. Pred predstavo zapoje mešani in moški zbor. med predstavo bodo igrali pa naši mladi tam-bu rasi. Smmiorij za pt*ačno bolne železničarje Citamo, tlii je prometni minister g. Spali o dovolil postavitev posebnega im-viljona za pljučno bolne železničarje v Kasindolu, ki leži 15 km od Sarajeva. Zaenkrat je predvideno 50 jiostelj. Paviljon ima postaviti humanitarni fond železničarjev. Spominjamo se, da so jc Osrednji humanitarni fond svoječasno zanimal za postavitev takega sanatorija nekje v dravski banovini. Komisije so si razno kraje tudi žc ogledale. Sprejeta .ie bila misel, da bi se sana-torij za železničarje postavil neposredno ob Golniku, ki bi železniškemu sanatoriju nudil svoje strokovno osobje in tudi upravni it|)a-rat. S leni je bilo nameravano, da se sana-torijsko zdravljenje železničarjev tudi pri moderni zdravniški oskrbi poceni, da se na ta način dobe sredstva zn učinkovitejšo pro-tituberkulozno borbo mod železničarji, ki je tako nujno potrebna. Vsi ti načrti so padli v vodo. Kasindol jc bolj okrevališče, kakor zdravilišče, ki je last SLTZOB-ju in pod upravo Okrožnega urada v Sarajevu. Dosedaj v lo zdravilišče bolniki z odprto tuberkulozo niso prihajali in zato zavod tudi ni razpolagal z ureditvami, ki so za the« sanatorij neobhodno potrebne. Tudi zdravnikov-specialistov zavod ni imel. Zato dvomimo, ako je Kasindol primeren kraj zu tnk sanatorij, Drži pu, da režija ne more biti poceni, ker se ista ne more zliti z režijo za ostalo zdravilišče, uko naj bo sanatorij urejen jio modernih načelih desinfekcije in preventivnih metod. Prav je, ako ima Bosna s pokrajinami, ki s prometnimi žilami gravitirajo v Sarajevo, svoj posebni sanatorij. Toda v interesu uspešne borbe proti tuberkulozi in v važnem interesu bolnikov samih i>u moramo biti i>ro ti temu, da bi nameravani paviljon v bližini Sarajeva postal osrednji sanatorij za železničarje iz cele države. Vemo, da ima Sarajevo skrajno slabo liroinetno zveze na vso struni, bolniki bi bili na obupno dolgih vožnjah izpostavljeni težkim nevarnostim, ži veli bi daleč od svojcev, česlo v tujem milje ju, ob hrani, ki je niso vajeni. V interesi? bolnikov samih moramo centralizaciji sana lorijskega zdravljenja ugovarjati, ker ekonomski in zdravstveni razlogi nujno govore zn decentralizacijo. V dravski banovini imamo dvn sanatorija, Golnik in Topolšieu. Stvarni razlogi govore zu iiriključitev že-lezničarskih sanatorijev obstoječim sonato-rijnm. Isto načelo moramo podčrtati za sanu-torije. vojaštva in orožništvn in zn vse drugi stroke urudništvn, ki imajo morda svojo fonde za postavitev sanatorijev. Opozarjamo zlasti organizacije železničarjev na kvarni posledice take zdravstvene politike. Z našim' skromnimi sredstvi moramo gospodariti koncentrično in ekonomično, ker le nn tu nu čin bomo ustvarili dobre predpogoje za tno derno snnatorijsko zdravljenje jetičnikov. Ako jioleg finančno propudnjočih sanatorijev l gradimo še nove sanatorije. delamo usodni napake v zdravstveni politiki. Francis Rickett: „Koncesija je!" Neguš: velika osebnost Na terasi hotelske restavracije v Budapešti sedi pred menoj najpomembnejši človek leh dni: Francis Ricketl. Ta človek, ki je sestrelil abesinske-ga ptiča in ima veliko |5etrolejsko koncesijo v žepu, počiva na terasi. Njegov obraz venomer miglja, zdaj pa zdaj se spreminja, le oči se mu zmeraj smejejo. Precej močne postave je, oblečen v temno obleko. In mi pripoveduje, čeprav nerad, vendar govori napol resno, napol v šali: »Odpočil bi se rad, če mi bodo časnikarji dali kaj časa. Saj sem vsako leto prihajal semkaj na oddih in sein ludi sklepal kupčije. Vendar se tni je šele sedaj posrečilo, da sem pozornost vsega sveta obrnil nase. Niti jesti, ne spati ne morem, komaj da se upam še dihati. Ljudje so tako radovedni, — a moj posel je: molk. Niti podpisati se ne morem, zakaj — saj ne znam pisati — samo če je.« — »Kaka koncesija?« — Nasmehne se in na vprašanje, ali ne bo ničesar povedal, pravi: »Veliko imam snovi, a prav zalo ne smem ziniti besede. A kar so pisali časopisi, da bi se bil tako ganljivo poslovil od svoje žene, ker sem »se podal v peščene abesiuske puščave« — ni res, saj je bilo že zdavnaj vse narejeno! V Addis Abebi sem imel komaj za leden dni dela. Pogajali smo se vpričo neguševega finančnega svelnika, ki mu je ime Everett Andrevv Colson. Vsak dan sva bila skupaj. Tista zgodba o | ameriškem bančniku Cliertoku, ni resnična. Cherlok Gibraltar zaprt: angleška mornarica jc zaprla vhod v Gibraliar. V ozadju gibrallarska pečina. Zgodbe stavnih vijotin Slavne, italijanske gosli obdaja skrivnosten čar. Stare in zaeno mlade, dosti bi znale povedati o preteklih stoletjih. Kakor velika, mogočna drevesa preživijo več človeških rodov, tako tudi gosli živijo delj ko dedje, starši, otroci in vnuki. Različne so njih usode: zdaj romajo iz rok- v roke po okajenih beznicah, zdaj spet so zavite v dragocene svilene rute in skrbno skrite piod steklom. Lela in leta navdajajo z navdušenjem na tisoče ljudi, pa so spet leta in leta zaprte v zbirkah raznih zbiralcev umetnin. — Zgodovina pravi, da je francoski kralj Karel IX. poklical Nikolaja Amatija iz Cremone v Pariz, da mu napravi dvanajst vijolin, šesl viol in osem čelov. Zdi se, da je vsa ta dragocena godala uničila francoska revolucija in le neki gosli so ostale. Imajo grb francoskih kraljev in monogram Karla IX. in so kar čudežno ostale pri življenju. — Dne 10. avgusta 1792 je uporniška druhal pobila 600 švicarskih gardistov. Le eden — Jean Tardi — je ušel smrti in se je zatekel k nadzorniku kraljevega skladišča za pohištvo. Ko si je zacelil rane, mu je podaril njegov rešitelj vijolino, da bi se z igranjem na gosli zaslužil kruh in prišel v svojo domovino Tako je Tardi prišel domov v Freiburg, kjer mu je neki bogataš Weid dal za gosli 3500 frankov. Te gosli, ki so bile priča krvavim bojem in prelivanju krvi, so prišle v roke nemškega zbiralca umetnin. — Čudna je bila usoda neke druge vijo-line. Angleški kralj Jurij I. je naročil gosli pri Antonu Stradinariju, ki mu jo je naredil I. 1716. Do 10. stoletja je ostala vijolina last kraljevske družine, nato jo je dobil neki škotski grof, ki je [jadel v bitki pri Waterlooju. Družina je podarila gosli slavnemu virtuozu Moliqueju, ta jo je zapustil nekemu baronu Dreyfussu v Monakovem; iz njegove zapuščine jo je dobil I. 1880 koncertni goslač Waldemar Meyer. — Ena izmed najlepših in najslavnejših kre-mcmskih vijolin je znana z imenom »Boissierjeva vijolina. Njena zgodba je res čudovito zapletena. Nekega dne, tako pripovedujejo, se je peljal bogati ženevski trgovec Boissier na sprehod in je spotoma opazil, da se mu je konj zbosil. V bližnji vasici se je ustavil in čakal, da mu je kovač podkoval konja. Medtem pa si je ogledoval kovačijo in zapazil vijolino, ki je visela na steni. Boissier je znal sam iz- | vrstno igrati vijolino in je tudi dobro poznal kako-| vost gosli. Vprašal je kovača, ali on igra gosli. »S temi rokami?« se je začudil kovač. »A kako da imate vijolino v kovačiji?« ga je vprašal trgovec. In kovač je povedal, da se je pred desetimi leti ustavil neki cigan pri njem, kateremu je mora! popraviti voz. Ker ni mogel px>pravila plačati, mu je zastavil svoje gosli, rekoč, da pride čez nekaj dni ponje. A cigana in bilo nič več in vijolina je ostala v kovačiji. »Ali mi prodaste vijolino?« »Prodam — za toliko — kolikor je stalo jx»pravilo, lo je trideset frankov.« — »A jaz vam dam zanje petsto frankov, ker je vijolina vredna toliko in ta vaš cigan je bil pošten človek.« — Kovač je bil vesel izvrstne kupčije, a Boissier je še bolj odnesel Stradivarijeve gosli domov v Ženevo. Po trgovčevi smrti jo je kupil izdelovalec vijolin Wuillaume, ki jo je prodal nekemu glasbenemu učitelju in od lega jo je kupil ' slavni španski virluoz Paolo de Sarasale. Sarasate ' je imel pa še neko drugo Slradivarijevo vijolino in je zalo dal tisto, ki je bila iz kovačnice, svojemu rojstnemu mestu Pampeluna (ki je zdaj znano radi ukradenega cerkvenega zaklada iz teh dni). Druge svoje gosli je Sarasate podaril pariškemu konser-vatoriju. Vrednost starih vijolin je časih naravnost bajna. Gosli iz Cremone plačujejo z zlatom in sicer ne le gosli, ki jih je izdelal Amati in Antonio Stradi-vari. Visoko ceno imajo tudi gosli Guarnerija, Gua-dagninija, Bergonzija, Gobettija, Gagliana in Fran-cesca Stradivarija. Aniatijeve gosli niso več toliko vredne, pravijo, da imajo premehek glas, a zelo dragocene so Guadagninijeve gosli, a krona vseh — gosli Stradivarija. Slavni Mozart pa je najrajši igral na gosli, ki jih je izdelal Tirolec Jakob Stainer. Dirke s starimi avtomobili Na Ogrskem bodo priredili dirke z avtomobili, ki morajo biti najmanj 25 let stari in je že 18 takih avtov pripravljenih za dirko, ki bo na cesli Buda-pešta — Balaton — Foldvar. Morda se bodo bolje obnesli ko novi, brez dvoma je konstrukcija trpež-nejši ko pri novih. nima koncesije in ni bil nikoli v Addis Abebi. Vsa koncesija je samo moja, jragodba je nespremenljiva. Neguš ji je pritrdil in to je neomajno jamstvo. — Neguš je najvažnejša osebnost, ki sem jo kdaj srečal v življenju. Veliko sem že prepotoval in spoznal mnogo imenitnih, odličnih mož, a v vrsti teh osebnosti spada neguš na prvo mesfo. Le v namišljenih pravljicah si je človek izmislil lakega človeka, ki bi bil tako popoln, kot je neguš. Neguš ima široko obzorje, je stvaren človek, nima predsodkov, se ne vdaja nagovorom, se ne da voditi od čuvstev. Zelo je izobražen, jako preudaren in bistroumen. Ko se človek iznebi prvega, nekako drugega vtisa o njem, ker je njegova brada lako črna in mu stoje lasje na glavi ko črna kučma, pa spozna, da ima popolnega Evropca pred seboj. Hajle Selasje pozria samo eno: skrb za svoje ljudstvo. Že od nekdaj se trudi, da bi prenovil Abesinijo in želi ohranili državi mir, ki ga potrebuje za svoja dela. Ce se bo la mir kršil, ne bo njegova krivda.« — »Kako ste prišli v Abesinijo? S kalero točko vaše preteklosti se veže zanimanje za Abesinijo?« »Moja preteklost?« se nasmehne Rickett »Preteklost? O preteklosti je najbolje molčati; hvala Bogu, ni mi še treba misliti nanjo! Trgovec sploh ne sme govorili o svoji preteklosli, če hoče še sklepati kupčije. Vendar — nikar ne mislile, da imam kako strahotno preteklost! Nač skrivnostnega ni v moji minuli dobi. Ali veste, po čem najbolj hrepenim? Prav preprosto je: svoje delo sem za zdaj končal V Londonu imam ljubko domačijo. Ondi je udoben naslanjač pri peči. In je par dobrih coj>at in nekaj zanimivih knjig — pa malo dobrega žganja. Tja si želim, lo je moje največje hrepenenje. Ondi bi rad počival — in tudi bom — če mi ne bo treba spet v — Addis Abebo — ki mi je pa prav všeč.« — »Kaj pa Rim? Ali pojdete v Rim?« — »Rim je lepo mesto, a zakaj bi se peljal v Rim? Sicer pa — nekaj drugega! Poglejte Donavo! Jutri zarana jo bom preplaval. Stavite? Ali pa... Ali zna-plesati čardaš? Neznansko rad ga plešem...« S svojo gosposko roko si pogladi svetle lase. Oči se mu še smejejo, a poteze krog ust in nosu so pomembnejše. Človek se spomni skrivnostnega Lavvrencea. Veliko zgodovine in dosli pustolovščine, Ali ne sedi pred meno) del Angleške? (E. C. P.) Zopel nehaj novega za filateliste Nova jugoslovanska znamka in dve romunski. Prihod pomnoženih angleških bojnih sil na Malto. Topništvo, mrtvaške ragle, izvidniki. Žalostna smrt kanadskega misijonarja Blizu Cottomvooda Rapid, na severu britske Kolumbije, 25 milj od indijanske misijonske postojanke Mc Dane Creek je utonil p. Allard Omi. Skupno z apost. vikarjem Bunozoin je bil šel na misijonišče s čolnom, a deroča reka je čoln naglo vlekla s seboj in drevo, ki se je sklanjalo nad vodo, je posnelo jjatra iz čolna in ga vrglo v valove. Škof Bunoz, ki je bil na čolnu spredaj, je šele kesneje zapazil, da je p. Allard izginil. Sam se ni mogel upirati čolnu dalje, a k sreči ga je reka zadegala na obrežje. Ondi je 71 letni škof obtičal sam sredi divjine in mraza, brez hrane in odej. Še drugo jutro so ga slučajno našli ljudje in ga rešili, a truplo p. AHarda so dobili šele čez 14 dni. * Rekord ameriške lelalke Letalka Lavra Ingalls je preletela progo Los Angeles-Njujork v 13 urah 34 minutah in je postavila najhitrejši rekord za polet nad Ameriko, (ki je bil doslej 17 ur 7 minut). London v temi: požar elektrarne. Tutankamonova ura Ameriškemu profesorju z orijenlalskega instituta na čikaški univerzi, J. H. Breastedu se je v neki londonski trgovini s starino posrečilo najti neko pripravo, iz katere je spoznal, da je to »ura«: faraona Tutankainona. — Profesorju so pravili o neki roki mumije, ki jo bo dobil v majhni starinarni v Soku. In da je to svetinja, ki se je drži neko prokletstvo. Profesor ni našel roke mumije, a starinar mu je prinesel nekakšen instrument, ki je koj vzbudil profesorjevo jrozornost. Ta instrument ni bil prav za prav ničesar drugega ko nekašna palica, ki se je na enem koncu razširila in je bila na tem koncu rogovilasto razcepljena. Prav za prav — palica na precej). ■— Semkaj jc spadalo drugo merilo, ki je na njem na črevesu visela utež. Oba predmeta sta bila polna egiptskih hieroglifov. Profesor je z dvema drugima poznavalcema starega Egipla v Londonu razbral iz hieroglifov, da je bila tista palica z merilom vred — mera za čas ali ura, ki jo je bil Tutankamon sam lastnoročno izdelal. Preiskava je dognala, da te »ure« niso dobili v Tutankainonovem grobu, marveč med predmeti, ki so jih našli v grobu očeta Tutankamonove-ga tasta. — »S tem smo odkrili najstarejši zvezdo-slovni instrument!« je vzkliknil profesor. »Ta naprava tvori konec dolge in zanimive razvojne vrste. Saj mora biti človek precej duševno razvit, da more meriti čas. Ce vprašamo 11. pr.. kakega zamorca, koliko je ura, ne bo tega nikoli vedel.« — Nekoč so pač opazovali spremembe letnih časov, niso pa znali preračunati dneve v letu. Celo Babilonci so določali svoj koledar le po luninih spremembah. Grki so od Babiloncev dobili koledar in čeprav so kesneje spoznali egiptski koledar, so se vendar držali le babilonskega. — Razen Inkov in Aztekov so le še Egipčani spoznali, da leta ni določati po luninih spremembah in so določali dolgosl leta jx> zvezdah. Zvezda Sirij se je prikazovala tedaj, kadar je narastel Nil. Na to točko so se Egipčani opirali. Leta 4236 pr. Kr., so bili Egipčani tako daleč, da so sestavili leto iz 365 dnevov, da so imeli mesec s 30 dnevi in so na koncu dodali 5 praznikov. S leni so dosegli velik napredek. Tedaj pa Egipčani vendarle še niso znali razdeliti dneva. Dan je trajal pač od jutra do večera, kar je ostalo do 14. stoletja — do srednjega veka. Šele v 14 stoletju so vedeli, da se začenja dan opolnoči. — Zato seveda, tudi Tutankamonova ura ni šla do minule na- tančno, saj je bilo s to »uro« preračunavanje časa silno težavno. Treba je bilo računati z meredijani in zvezdami in veliko vprašanje je, ah je ta »ura« kdaj prav šla. Vprašanje je tudi, ali je imel Tutankamon kot faraon loliko časa, da bi s pridom »meril« čas s tako zamudno uro. Morda je pa ameriški profesor napak razvozlal hieroglife? Saj pravijo nekateri hudomušneži, da so se hieroglife izmislili — starinoslovci — in da hieroglifi niso črke, marveč kar tako navadne praske, odtisi — in na stebrih — stopinje ptičev... A če so hieroglifi izmišljotine, kako je potem izmišljena vsa stara zgodovina! A če je izmišljena — ne škoduje nam ne — ker je vse to že zdavnaj bilo, dasi ni bilo... Starinoslovci morajo imeti pa tudi kaj dela. čeprav namišljenega. Nc gre drugače. Dva gospioda se pogovarjata v klubu. Prvi: »Ali greste nocoj k predavanju g. Počasneža?« Drugi: »Da.« Prvi: »Dober svet vam dam, nikar ne pojdite, g. Počašnež je silno dolgočasen.« Drugi: »Žal, moram iti, jaz sem namreč Počasnež. »Zakaj pa vaš p>es tako pokonci rep drži?. »Zato, ker imamo takšne ozke sobe!« Gospodarstvo Izvoz jabolk v Nemčijo Privilegirana izvozna družba nam sporoča, da so razveljavljene dosedanje okrožnice o izvozu sadja v Nemčijo ler predpisuje način izvoza za dobo od 25. septembra do 81. decembra 1935. Družba daje na razpolago izvoznikom za izvoz kontingent 100.000 met. stolov nepakovanih jabolk za uvoz od 23. sepl. do 31. dec. 1935 po mejnih postajah Hodenbach, Llndau-Keutin, Passau, Oderberg in Salzburg. Kor obstoja splošna prepo-ved uvoza jabolk v razsutem stanju, je za uvoz potrebno posebno uvozno dovoljenje družbe. Družba dajo to dovoljenje izvoznikom na razpolago nu običajni način po osr. zadružnih in izvozniških organizacijah. Izvozniki morajo zahtevati uvozna dovoljenja šele pri sami odpremi blaga in jih izkoristiti takoj po prejemu. Tiskovine za carinska |>o-Irdila niso več potrebne, kot je bilo to pri uvozu do 24. septembra, pa jih je zato treba vrniti, v kolikor so neizkoriščeno. Omenjeni kontingent 100 tisoč met. stolov ne dobi nobene izvozne premije z ozirom nu nižjo carino. Izvoz industrijskih jabolk bo Priv. izvozna družba urcdilu s posebnim pismom. Za pukovana jabolka ostane v veljavi do 31. dec. 1935 ugodnostni kontingent lO.OtH) met. stolov v odprtih zabojih brez pokrova z najmanj 40 kg bruto. Za pošiljatve tako pnkovanih jabolk niso potrebna pismena uvozna dovoljenja, ampak zadostuje, če pošiljke spremlja tiskovina zu carinsko potrdilo. Vsaka pošiljatev rnoru biti brezpogojno opremljena z jugoslovanskim fitojialološkim potrdilom, ki mora vsebovati izjavo; 1. da jabolka izvirajo iz zdravega sadovnjaka brez okuženja z ušmi San Jose in da teli ni v okolišu 10 km, 2. da so nato-vorjena jabolka zdrava in da niso okužena z ušmi San Jose. Spoti Prihodnja nogometna nedelja ho v Ljubljani izredno pestra in zanimiva, ker se bodo skoraj na vseh igriščih igrale prvenstvene tekme. Dopoldne je zaseden z juniorskimi in drugorazrednimi prvenstvenimi tekmami in sicer: Igr. Jadrana: ob 9.30 Mars : Jadran (juniorji), ob 10.30 Jadran I. : Mars I. Igr. Slovana: ob 9 Slovan 1. : Korotan 1., ob 10.30 Sloga I. : Reka I. Igr. Mladike: ob 10 Mladika : Slavka (juniorji). Igr. Moste: ob 10 Moste : Zalog. Popoldne pa je rezerviran po odredbi JNZ /a izločilno ligino tekmo PRIMORJE : ILIRIJA, ki se vrši na igrišču ASK PrVmorja. Prireditelj jc poskrbel za privlačen program, ker predtekme ne bodo prijateljska srečanja mar več tudi izrazito prvenstvene in sicer: ob 13.15 nastopijo v prvensten tekmi tumorji Piimorja : Korotanu, ob 14.30 pa prva moštva Svobode in Grafike. Predlog za ureditev kmetskih dolgov V zadnjem »Kmetovalcu« z dno 15. septembra predlaga g. Štefan Sušeč tole ureditev kmečkih dolgov: 1. Kmetski dolgovi naj se konvertirajo v dolgoročne dolgove, za katere naj izda država ali kuku privilegirana denarna ustanova (agrarni banka) agrarne založnice z obrestno mero 2% in z amortizacijskim rokom najmanj 30 let. S temi agrarnimi založnicami naj se odplačajo vsi upniki zaščitenih kmetov. 2. Dolgovi prezadolženib kmetov, lo je kmetov, katerih intabulirani dolgovi so večji, kakor znaša današnja vrednost njih posestev, naj se zaenkrat izločijo i/, konvertiranja. 3. Za prezadolžene kmete naj se uvode zasilna poravnava analogno postopku, kakor je predviden za nesolveutne trgovce v izvenkonkurznem postopku. 4. Za izvedbo konvertiranja in zasilne poravnave naj se pri okrajnih sodiščih ustanovijo posebni sodni kolegiji, sestavljeni iz sodnikov in lajikov. 5. Privilegirani denarni zavodi se nuj obvežejo, da morajo sprejemati agrarne založnice v i določeni odstotni vrednosti v loinbardiranje (event. j do gotovih zneskov v nominalni vrednosti). 6. Država pobira skozi vso amortizacijsko dobo j plačila (anuitete) za konvertirane dolgove od last- j nikov kinetskih posestev na način, kakor pobira neposredne davke letno v 4 obrokih. Te v naprej določene letne anuitete sc zemljiškoknjižno vezejo na kmetijske parcele in uživajo vse. pravice neposrednih davkov. 7. Upoštevajo naj se izkušnje, ki so se pridobile povodom razbremenitve naših posestev letu j 1848. (primerjaj cesarske patente od dne 4. marca j 1849 in od 25. septembra 1850). S tanje Narodne banke i Izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. sep- ' tembra kaže tele glavne postavke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za j 8. september); Akt.Vva: zlato v blagajnah 1.267.3 (plus 0.1), ! zlato v inozemstvu 74.4, valute 0.16 (plus i).04). de- j vize 43.4 (plus 9.90), skupno podlaga 1.385.25 (plus : 9.16), devize izven podlage 242.5 (plus 15.8), ko- i vani denar 252.1 (plus 17.96), posojila: menična ; 1.533.34 (plus 21.32), lombardna 263.98 (plus 0.03), skupno posojila 1.797.33 (plus 24.35), efekti rez. fonda 127.0 (plus 0.95). razna aktiva 447.74 (plus 6.17). j Pasiva: bankovci v obtoku -1.657.1 (—11.4), i drž. terjatve 5.0 (plus 1.7), žiro računi 590.26 (plus ■ 86.8), razni računi 678.6 !—10.14), skupno obvez- i nosti po vidu 1.273.86 (plus 78.37), obveznosti z : rokom 221.3 (—4.7), razna pasiva 268.2 (plus 12.1). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5.930.94 (plus 66.1), skupna podlaga s primom 1.780.05 (plus 11.77), samo zlato v blagajnah s primom 1.628.5 (plus 0.12), skupno kritje 30.01 (30.15), ; od tega samo v zlatu 27.45 (27.76) odst. Izkaz kaže znalno povečanje deviznega zaklada, zlasti šc če vpošlevalo prim. Poleg tega so narasla tudi posojila banke. Obtok bankovcev je radi dotoka denarja banki padel, vendar ne v toliki meri, kot je bilo pritoka na žirovnih računih. Odstotek kritja je radi povečanja obveznosti, katere jc treba kriti, padel, Elektrarna Fala 1934 Elektrarna Fala, d. d.t jc največji producent električne energije v Sloveniji, saj znaša njena produkcija nad 60 odst. vse produkcije v dravski banovini, Zadnia leta opažamo pri tej elektrarni nekakšno stabilizacijo konzuma z lahno tendenco k povečanju. To nam potrjujejo tudi podatki iz računskega zaključka družbe za 1934. Produkcija je v preteklem letu v primeri z letom 1933 narasla od 128.7 na 130.37 milj. ltilo-vatnih ur. V primeri z letom 1933 izkazuje zmanjšanje porabe Tvornica za dušik, Ruše za 12.8 odst., Truboveljska pa za 6.32 odst., nasprotno pa jc ostali konzum narastel za 31.7 odst., predvsem v tekstilni industriji. Priključna vrednost vseh kon-zuinentov se je lani povečala za 2.131 kilovatov na 66.863 kilovatov. Tudi dohodki družbe izkazujejo tendenco navzgor. Leta 1932 so znašali 25.7, 1933 26.3 in lani 27.2 milj. Din, povečali pa so se tudi stroški družbe za vzdrževanje naprave ter davščine. Nasprotno pa je obrestno breme družbe radi naklonjenosti upnikov padlo od 15.4 milj. v letu 1933 na 11.6 mili. Din. V rač. zaključku za 1934 izkazuje družba prvikrat po 3 letih zopel odpise v znesku 3 milj. Din. Obenem pa je družba odpisala na bančnem računu 0.7 milj. Din, ažioizguba pa se je povečala od 4.2 na 5.2 milj. Din. Zaradi tega je bilo poslovno leto 1934 zaključeno z izgubo 133.625 Din, k temu pa ie prišteli še prenos izgube iz 1933 v znesku 306.520 Din. Bilanca sama izkazuje zmanjšanje investicij radi odpisov ler povečanje dolžnikov od 4.35 na 4.9 milj., dočim so naložbe v bankah padle oj 4.97 na 4.3 mili. Din. Upnikov jc izkazanih v švic. frankih 31.8 (31.7) milj., v dinarjih pa 126.5 (127.6) milj. Nova delniška družba. Ban zetske banovine je dovolil ustanovitev deln. družbe Ibar, podjetje za trgovino in predelavo lesa v Kos. Mitrovici. Glavnica znaša 1 milj. Din, jc razdeljena v 2000 delnic po 500 Din. Ustanovitveni strošek pri delnici znaša 25 Din, vpis jc 15. okt., ustanovni občni zbor 27, oktobra. Vsakega zanimajo skrivnosti morskih globin, ki se mu odkrivajo tako živo na ribarski razstavi, ki je bila ludi med velesejmskimi dnevi najpri-vlačnejši oddelek jadranske razstave. Razstava je zdaj Se izpopolnjena. Tako popolnega morskega akvariju nimajo niti v večjih mestih, kjer imajo stalne akvarije. Strokovnjaki trde, da je ta akvarij najpopolnejši v srednji Evropi. Ljubljana je imela redko srečo, da je bila baš v nji prirejena velika jadranska razstava, prireditev, kakršne ne zmorejo nikjer drugje v državi. Vsi, ki so videli morski akvarij, so si želeli, da bi ostal stalno v Ljubljani, toda ovir je preveč, da bi se nam ta želja lahko uresničita. Samo priliko še imamo, da si ogledamo še te dni ribarsko razstavo. Hvaležni smo prirediteljem, da so nam navrgli še tri dni. kar sicer ni mnogo, bomo pa znali tembolje izrabili kratek čas. Mladina je naša bodočnost; zavisi pn od nas, kakšna bo bodočnost, od lega, kako bomo vzgojili mladino. Ponosni smo bili na armado mladih jadranskih stražarjev ob slavnostnih dneh Jadranske straže. Če bo mladinu vzgojena lako, da se bo zavedala velikega pomenu morja z.a naš obstoj, smemo upali v boljšo bodočnost. Zato pa je dolžnost vzgojiteljev, da popeljejo šolsko mladino na jadransko razstavo. Naš Jadran moramo predvsem dobro poznati, da se bomo zavedali, kako srečno lego ima naša država in du nam morje lahko neizmerno koristi. Jadranska razstava nudi popolno sliko o našem Jadranu, obsega vsu področja, od j znanosti, preko prirodoslovnih vod. trgovine do ; vojne mornarice. Vstopnina je zdaj prav neznatna, za dijake, odnosno šolarje po 1 Din, ako pridejo v i skupini. B orrn Dne 19. septembra 1935. Denar Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Berlina, ; Curiba in Londona. Popustil je le Bruselj, dočim so narasli Amsterdam, London, Newyork, Pariz, ; Praga in Trst. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.5'i -8.60, na zagrebški na 8.475 -8.575. na belgrajski borzi pa je narastel na 8.4973- 8.5973. Grški boni so notirali j v Zagrebu 33.65—34.35. v Belgradu pa 88.15— 1 33.85. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 233.49—285.09. v Belgradu pa je popustil nu 232.70 j —234.30. Španska pezetn je v Zagrebu notirala i 5.62 blago, v Belgradu 5.<0 blago. Ljubliana. Amsterdam 2969.58 - 2984.18, Ber- i lin 1756.08—1769.95, Bruselj 740.24 7 45.31, Curih 1424.22—1431.29. London 216.12—218.18, Ne\vyork j 4358.21- 4394.58, Pariz 289.47-290.9) Praga 181-18 | —182.58, T rs I 357.67—800.76. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom- ! penz.ucij 691.660 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.32, London 15.21. Ne\vyork 308.375 Bruselj 52.05. Milan 25.16. Madrid 42.10, Amsterdam 206.50, Berlin 124.10. Du- ; naj 57.85, Stockhohn 78.40, Oslo 76.40. Kopenhagen 67.90, Praga 12.75. Varšava 57.975. Atene 2.90, I Carigrad 2.45, Bukarešta 2.51). Ilelsingfors 6.70, Buenos-Aires 0.80. Vrednoslni ptipirji Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjena z lahno nagibnostjo navzdol. Promet je slab. Ljubljana. 7% inv. pos. 79—80.50. agrarji 15— 46, vojna škoda promptna 368—369, begi. obvezn. 63—64, 8% Bler. pos. 80—81.50, 1% Bler. pos. 70 —7'2, 7% pos. I)HB 75—77, 7% slab. pos. 80 bi. Zagreli. Drž. papirji: 1% inv. pos. 81 bi., vojna škoda promptna 367 —368 (367), 9.. 10.. 11.. 12. 370 bi., begi. obv. 63.25—64.25, 8% »ler pos. 80— 81.50, 7% Bler. pos. 72 bi., "% pos. DHB 75-77, 1% stab. pos. 82 bi. — Delnice- Priv. agr. banka 282—233, Trboveljska 100—110. Isis 40 bi., Osj. sladk. lov. 121—131. | Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 82.25—83 ! (82.75). vojna škoda promptna 368.50—3(39 (369). begi. obv. 66.75—67 (67 ) 7% Bler. pos. 70.50— 71.75, 1% pos. DHB 75 den. (75.50). 1% stub. pos. 81-82 (81.50). - Delnice: Narodna banka 5900— 6000, Priv. agr. banka 232.50—233.50 (233) Žitni trg Položaj na žitnem trgu je še nadalje v znamenju čvrstosti tako za pšenico kot za koruzo. Koruza stane že 97—100. za pšenico je pa denar že 145, vendar blaga ni mogoče dobiti. Na ljubljanski borzi so se notacije zvišale. Ljubljana. Pšenica bač. 79—80 kg 1-15—117.50, prekmurska 150-152.50- koruza bač 97—100. ban. 95—97, moka ničla ban. 220 280 bač. 220—230, bač. št. 2 200—210. št. 5 180—190, otrobi bač. debeli 100—105. Novi Sad. Pšenica bač. 138—142, bač. ladja 142.50—145. bač. ladja Bepej 141—143, slav. 134— 136. srem. 134—142, ban. 138—14*2, rž ne notirn, moka bač. in ban. Og in Ogg 205-225, št. 2 185-205, št. 5 165—183. št. 6 145-163, št. 7 125 135, št. 8 103—110. Vse ostalo neizprem. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Hmelj Uradno poročilo hineljskcga tržnega nadzornika. Žalec, 19. sept. Ojačenje in zboljšanje cen je opažali tudi pri slabših in srednjih kvalitetah. Nekaj čisto rdečega hmelja je bilo danes prodanega j>o 15 Din. Eno partijo gladko zelenega blaga so je včeraj unovčilo zn 27.50 Din Povpraševanje je vedno živahnejše in se računu, da bo lelos prodan zadnji kilogram. Poročilo z dne 17. t. m. dopolnjujemo tudi v toliko, da na podlagi dosedanjih poizvedb lažno vesl o padanju cen in n potrebi takojšnje orodajc ni razširil med ljudstvom ino- Z ndcljskili plavalnih ickem Ljubljana:Celovec. Najboljši ljubljanski in celovški skakalci ter skakalke V zraku. patn: I. liurmuitHer. Japostovansba hazeiisha reprezentanca na Poljskem Lodž, 15. sejit, V petek 13. t. m. opoldne smo dospeli v ž. Na postaji nas je pozdravil v imenu Lodžke bazenske zveze njen predsednik dr. Grabovskj, v imenu Poljsko-jugoslovansko ligo. pa njen predsednik dr. Horniez. l'o ob-ligatnem slikanju smo odšli v hotel Suvoi, kjer so nuni pripravili .stanovanja. Popoldne nam .je bilo določeno za počitek. V soboto dopoldne srno si ogledali mesto, ki je napravilo na nns najboljši vtis. Mesto je izrazito industrijsko. Ho vsej pravici se imenuje poljski Mnnehester«. Ho vsej periferiji. pa tudi v mestu samem, je polno ogromnih tovaren. Lodž v poslednjih letih silno naglo narašča in ima že skoro en milijon prebivalcev. Dopoldne ob U smo bili sprejeti pri predsedniki! mestne občine ing. Glazekti. nato pu smo si ogledali mestni muzej. Ob 16 poiioItl,ne so nas odvedli z avtomobili nn stadion, ki leži daleč izven mosta. Stadion .ie, velik in moderno tirejon. fina prostora /,;i nad 30.000 ljudi. Vzorno so urejene lahkoalleiske naprave in nogometno igrišče. Holcg teli naprav .je v stadionu še moderen Iilavalni bazen -s f> meterskini skakalnim stolpom in (i dobro urejenih tenis prostorov. Pred tekmo so bile opravljene običajne ceremonije s pozdravi, izmenjavi daril in slikanjem. K tekmi smo nastopili v isti postavi, kakor v četrtek proli \Varšavi, tokrat pod firmo Brnela. Ze v Waršnvi so nam pripovedovali. tla bomo imeli v Lorlžu najtežje stališče. Govorili so nam o nemogočih sodnikih, o skrajno pristranski publiki iu o grobi igri, katero go.je liodzke huzenušioo. ki se rek ruti rajo večinoma iz delavskih klubov. Upravičeno smo zato s strahom pričakovali obe tekmi, zlasti, ker .ie naš napad, odkar ne trio re igrati poškodovana Janežičeva, od dne do dne slabši. Naš strah je bil upravičen v pogledu sodnika in grobe igre, nasprotno pa smo bili prijetno iznenadeni nad zelo objektivno in mirno publiko. Tekma je končala, tudi tokrat po krivdi sodnika, neodločeno, čeprav jo naša družina upravičeno zaslužila zmago. UROD : LODŽ 4:4 (3:3) Igro je pričela družina Lodža in je takoj ostro napadla. Naša solidna obramba, ki se stalno dviga in popravlja, pa je napad odbila iu poslala naš napad pred nasprotni gol. Skoro 5 minut se je igralo na nasprotnikovi ■strani brez, uspeha. Obramba Lodža rešuje vse opnsne pozicijo našega napada z grobimi fauli, katere pa sodnik mirno prezre. Šole v 7. minuti da jako slaba Tomijenovičeva prvi gol in doseže s lom vodstvo za nas. Kmalu nato izenači Glaževska z. močnim strelom, katerega doseže odlična Lovronči-čeva, ku pu vsled ostrine ne more držali. Igra valovi z veliko brzino od golti rln ifolii. Naše so tehnično boljše. Poljakinje brže. Holjska obramba igra taktično slabo, zato Me poslužuje izredno ostro igre vsled katere trpi zlasti Bernikovn. V 15. minuti strelja ponovno Glaževska, najopasnejša napatlalka, vsled taktične po- zemski koniisijonar g. Essig, ampak neki njegov osebni protivnik, ki se je po raz.nib organih po- služil nelojalno Essigovega imena in Irosil neres- nične vesli n nizkih cenah Ntldaljna preiskava je v leku. Vedno se šc ponavljajo iz Savinjske doline pn raznih ljudeh v inozemstvu špekulacije z. mišim hmeljem a Iti balsse. Zaradi lega so hmeljarji iz. okolice /alca sklicali z.a nedeljo, dne 22. t. ni. ob 10 v Žalcu pred kolodvorom hmeljarsko zborovanje in protestni shod proti tlačiteljem hnieljskili cen. Doznali smo tudi za govorice, da je tržni nadzornik od Žalfanov podkupljen, ker baje dopušča Iržanom nedovoljeno prekupčevanje z hmeljem. Nn te neosnovane in bngvr od koga lansiraue govorice sporočamo, da so vse sumljive osebe, ne-ulede nn položaj in ugled, ki so v Žalcu nn suniti, citi se liuvijo z nedovoljenim verižen jem, ugotovljeno. pod stalnim nadzorstvom nrožiiistva iu je proti njim ludi uradno postopanje v tekli. Le škodil. dn ni mogoče kaznovanja oz.ir toslvurne obtožbe izvršili lakoj. preje kakor so zbrani vsi obtežilni podatki. g reške. Lovreiičičeve, iz. 4 m popolnoma prosta. Cimpormniiovu ne more držati. Poljski napad pritiska z veliko silo. Nnšu celotna obramba je odličen iti so bori z, hrezjirimerno požrlvoviilnost.jn. Publika je navdušena nad njeno igro in ji neprestano aplnvdira. V 20. minuli du (iruzscinsku nizek strel. Zojru se odbije od droga in gre po irolovi črti do drugega droga, od tn pa v igrišče. Sodnik da gol. Protesti nnše kapotaniee nimajo uspeha. Poljaki vodijo s 3:1. Sedaj šele se zave naš napad in izvedo nekaj potez, iz katerih rezu Hirata (Iva golu, dosež.. po 1'elniiicovi iu Hernikovi Polčas 3:3. V drugem polčasu sc nafta družina silno trudi, da doseže uspeli. Ostra igra nasprotne obrambe pa prepreči vse naše napore. S silno bombo da Heriiikovu vendarle vodilni gois katerega pa sodnik ne prizna. Zopet brezuspešni protesti. Žc je kazalo, da Uo ostala igra neodločena, ko naš iitipuil im li pi koinbinnciji nenadoma prodre. Tonil jenovičeva stoji nepokrita prerl golom in da ostro bombo, katere vraiarica ne more držati. Mi vodimo s 4:3. Igra po-tane zopet živa i'i napeta. Polja-^ kin.ie igrajo na izenačenje. Njihov napad jo i izredno hiter in opasen, iu daje naši obrambi obilo posla. Prav pred koncem itrrc da (llazsevskn iz prestopu I gol. katcrciia .sodnik prizna. Naši protesti ne zale-'' '■> Sledi še ii-mot rovka proti trmi. katero pn Glnszevska znstrelja. nakar da sodnik znak z.-1 konce igre. Sodnik Luchniak slab in pristranski. Orl naših .ie bila zopet odlična celotna obramba, napad i>;: dobe-edno nemogoč. Vodja nap,-lila Tonil jenovičeva je od igre do igre slabša 11 I. Najboljši bohsecji nastopijo Program za nedeljsko boksersko prireditev v Delavski zbornici ob pol 21 bo predvidoma sledeč: v srednji kategoriji Škof (Slovan) l.erob (Kamnik), Ilcllcr (Slovan) : Strukcl (Maribor), weltcr kat. Dolenec (Slovan) Golob (Kamnik), pol težka kat. Zupan : Pavlic (oba Slovan), Ipa-vec (Maribor) Majcen Hrastnik}. Nato bo nastopil črnec Kij Curncy proti Heilerju in Ipavcu, drž. prvaku v pol težki kat.. proti vsakemu po 3 runde, — Program je prvovrsten in vlada za prireditev veliko zanimanje. Razpis Razpis n . nilrLil i ii.-'., ■;/'/ !/. uklnlim lil-l-i 1\. mladinski K"7.dni Ink z,n poodmeo in moštva. Stnrt je nn !'o-horju nI, pol l'J uri pri enimi.Vsem dolini . Progu, I d<»liita le i>rva ii\;i na-^rait)»;iki) plača klub r> Din za te>kaen. katerega prijavi po septembru. Na startu UMtraJo teka<'i izkazati z ib-kumentoni. iz katnrcKn je razvidno, da spadajo * Kk i|»ino tnlndeev H oz. C. — oHlaloin se vrš; t«>kin<»vaiii• * po pravilih, oz. j»o pravilnikih JLAZ. P r i p <» m I« o : Klubi se opoznrJa.it> na izlotnKko znižane vofnje. Celjski šport. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo. 22. t. m., dirko z.j klu-bovo prvenstvo na progi Celje—Groblja—Gelje— Frankolovo—Celje, 60 km. Start na Glaziji ob 14 cilj pri Svetelu na Mariborski cesti okrog 16. Tenis ?«b Poljskem. Včerajšnja teniška tekma med Zagrebom in Lvovom se je končala 2 : 2. V singlu je zmagal Hebda nad Kukuljevičem s 5 : 3 7 :9 in 6 : 2. V doublu sta Kukuljevič in Palada premagala poljsko dvojico Hcbdo in Wittmanna «6:0. 7:5 in 6:0. Sl\ Jtulrrtn. l/.iet|n.j r>Wni zbtir kluba se iki vrtklie l'red konju.šuieo i. i!., to^ka b. k., p.) Dnevni re«l: Volitev iiredsednika :M., ilrniri odstmvnk). 1.7,81' (nhilbc.no). Sr.>a uprav, mlborn bo danes v Daru* k i r*obi kavarne Emono. Pronimo, «ln ne seje utlelelc v«i deiogaii klubov, kakor t,uškodovali. Nikolaja Radivoj-čiča iz Bele Krajine je močno poškodovalo po glavi kamenje, ki mu je brizgnilo v glavo, ko se je prezgodaj sprožil naboj. — Slepi Franc Saucr iz Ra-dohe, se je hotel izogniti vozu, pa je padel z neke škarpe precej globoko in se občulrio |X>to!kel po glavi. — 6 letni pos. sinček Raduš Tonček iz Ra-dovice, je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil roko. — Branku Moretu iz Novega mesta |>a je njegov prijatelj |» nesreči vrgel kopje v nogo, ki se mu je zasadilo precej globoko v meča. Timotej: Šah »Šontpeterski šahovski klub« bo pričol redno igrati dne L oktobra t. 1. Zn prvo prireditev je določena simultanka proti 30 igralcem. Igral jo bo g. Jože Šorli, eden najmočnejših igralcev Lj. š. kluba. Odbor vabi vse člane, da se je gotovo udeleže. Obenem pa se bodo sprejemali novi člani, ker so bo turnir III. razreda takoj po otvoritvi začel igrati. Igralni dnovi so torek in četrtek. Klubu lokal pa jo v salonu gostilne »Mencinger« na Šmartinski cesti. Kot uvod v novo šahovsko sezono pa bo v nedeljo, dne 22. t. m. družabni izlet v Domžale in okolico. Odhod z vlakom ob 13.50, vrnitev ob 22.30. Pri odhodu naj kupi vsak nedeljsko povratno vozovnico. Ob slabem vremenu bo izlot v nedeljo 29. t. m. Odbor vabi vse člane in prijatelje kluba, da se udeleže. Kdor pa hoče s kolesom, naj pride na zbirališče za kolesarje pred gostilno »Mencinger« ob 13.15. Torej v nedeljo na veselo svidenje! V Carigrad ua Balkanijado sta odpotovala odlična mariborska lahkoatleta Kanglcr in I lo-ter, ki sta se v svojih klubih SSK Maraton in SK Rapidu toliko izvežbalu, du ju je luhko-atletsku zveza poklicala v državno reprezentanco. Radio Programi Radio Liubliana i Petek, 20. septembra: 12.00 Poslušajmo tenorje nn ploščah 1*2.46 Vreme, poročila 13.00 Cas, obvestila 13.15 Po naših narodnih stc/icali! Kad. ork. 14.00 Vreme, borza 18.00 Ženska ura: Olika in higijena (dr. Ani. ftimec) 18.20 Klavirski koncert na plos.ah: igra Ignacij Jan Padarewwk i: Sto jo veki: Oh potočku. Schnmann: Tica kot prerok. Gho-pin: Nokburno v f-duru. Chopini: Vojaška poloneaa. 16.40 Pereča pravna vprašanja: O kmečki zaščiti ( dr. Vorfiič) 19.00 Ca«, vreme, izročila, spored, obvestila 19.30 Pred proslavo svetovnega dne Itednje (dr. M. Nedelj kov ič iz Belgrada) 20 00 Prenos Iz Zagreba 22.00 č'as, vre m »s j>oročlla, spored 22.15 Za ples in kratek čas poje Mirko Premelč s sprcmljeva-ojem Ilrnl. jazza. Konec ob 23. Drugi programi i Petek, 20 . septembra: Betprad: 20.00 Narodne iwwmi 20.30 Zagreb — Zagreb: 20.00 Komorni koncert £1.00 Koncertna ura 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 17.35 Klavirska glasba 19.30 Puritanci, opera, Bellini 22.20 Radijska orkester 23.45 Dunajska pesem in ples — BudimpeSta: 19.30 Dunaj 22.20 Plesna glasba 23.20 C i ganska glasba — Trst-Milav: 17.05 Lahika glasba 20.40 IgTa 21.10 Mandolinistični koncert 22.10 Komorna gla-sba — Rim-Bari: 17.05 Mandol mistični koncert 20 411 Zabavna glasba 22.15 Plesna glasba — Prana: 19.25 Lahka glasba 20.40 Narodne pesmi 21.20 Orkestralna glasba 22.30 Plošče — Varšava. 20.00 Lahka plašim 21.00 Plesna glasba 21.35 Simfonični koncert 22.35 Plesna fflasba — Vsa Nemčija: 20.15 Sleski skladatelji in pe-imi iz obmejnih krajev. Nasznanila Liubliana Nočtw službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin t.rg 5, mr. Kuralt-, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bo-iinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Zlato vratno verižico je la teden nekdo našel ftredi mesta. Kdor jo je izgubil, naj so oglasi v našem uredništvu! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE OPERA. Začetek ob 20. Petek, 20. septembra: Zaprto. Sobota, 21. septembra: Zaprt-o. \ertelja, 22. septembra ob 20: *Hoffmannove pripoved-tce«. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Gostuje Marijan Rus. MALI OGLASI V malih oglasih vetja vsaka beseda Din !•—) ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali jglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoku petitna vrstica po Din 2'5U. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Pletilje dobro izurjene — takoj sprejmem v stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11586. (b) Poizvedbe Tehtnica se je našla ob Tyrševi cesti. Dobi se v Stožicah št. 103. (e) IEMSII Učenca za trgovino z mešanim blagom, 14 let starega, ki ima 2—3 razrede meščanske šole — takoj sprejme Ivan Traun, Ptujska gora, (v) Gospodične sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila Ponudbe upr. »St.« pod »Šivilja«. (u) Otroške vozičke moderne, prodaja po tovarniških cenah »Novel«, Frankopanska 21, Šiška. Ne zamudite ugodne pri-likel (1) Nogavice, rokavice iit pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska uiica in Stari trg. (1) Zopet smo cenejši! Ia športni sukniič 95 Din, j trenchcouth 420 Ditl Spe- Icialna izbira pump-, modnih hlač, perila itd Pre-sker. Sv. Petra c. 14. (11 {tanoi/anja IŠČEJO: Sobico opremljeno — kjerkoli v centru — iščem za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sobica«. (c) V Celju prodam novo vilo, štiri sobe, kabinet, kuhinja, s pritiklinami, lep vrt. — Senica Anton, Lava 13, Celje. (p) Denar Posojila na vložne kniižice daje Slovenska banka. Liubliana. Krekov trii 10 Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moie pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamkol Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. Umrl nam je danes nenadoma naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod Kari Schlehan inšpektor monopolske uprave v p. Pogreb bo v petek, dne 20. septembra 1935 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Florianska ulica 27, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Lille, dne 19. septembra 1935. Ella Schlehan roj. N e u h a u s e r , soproga. Hilda, H c r t a por. Beneš, Frida, hčerke, in ostalo sorodstvo. Brez iiosebtlega obvestila. Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja nad vse ljubljena soproga, oziroma teta, gospa Marija Snhret posestnica in trgovka v četrtek, dne 19. septembra 1935 po kratki, mučni bolezni, v Zagrebu izdihnila svojo blago dušo. Truplo blagopokojnice prepeljemo v Maribor, kjer se bo vršil pogreb v soboto, dne 21. septembra ob 5^16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 23. septembra ob 'A 9 v frančiškanski župni cerkvi. Krčevina pri Mariboru, dne 19. septembra 1935. Inkret Anton, soprog. Posojilo 200.000 Din iščem proti vknjižbi na I. mesto. Trikratna vrednost. Obresti po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varna naložba«. (d) mm ODDAJO: Vinotoč oddam v najem na prometnem kraju pod ugodnimi pogoji. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11497. (n) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Inserirajte v ,Slovencu'! Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2 Ali ste že poravnali naročnino? Tinčkove in Tončkove prigode 133. Nepovabljeni gosti. Medtem, ko so bili otroci zdoma, so se splava tebi nič meni nič polastili gospodje krokodili. Tako oblastno so lomastili po njem in okoli njega, kakor da je že od nekdaj njihov dom. Naši znanci se nepovabljenih gostov kakopak niso prav nič razveselili, ko so jih zagledali. »Čakajte, vam bom že dal, grdunil« jim je Primožek požugal s pestjo in se hitro lotil dela: začel je plesti dolgo vrv, Tinček in Tonček pa sta mu nosila skupaj zavijalke. f.ikovič Joža: Na iezerišču »Na železnico ne boš šel,« se je odločno zoper-stavila Micanka in popravila naglavno ruto, kakor da hoče oditi. »Kaj je hudega na tem?« »Če me ljubiš, boš ostal doma pošten in trezen. Železničarji se večinoma spridijo.« Janez je obmolknil v nujni negotovosti. In kaj pravijo tvoji?« je vztrajala odločno dekle. »Niso sporazumni z menoj,« je pobito priznal fant. »Glej! Prej ti bo dovolil oče. da se poročiš s poštenim dekletom, kol pa se odtujiš domačiji. Jaz poznam tvojega očela, ker živim z zemljo.« Janez se je hipoma znašel v silnih dvomih, ali naj zapusti dom in dekleta, ali naj se odloči za železnico. Ves razdvojen se je vrnil domov, komaj da se je dotaknil večerje. Oče mu je na priprošnjo matere prizanesel z grajo. II. Beli ognji sredi Barja, v vsakem ognju pre-rojenje in poživljena rodovitnost! Nobene Žale misli, nikake težave, vse je odpuščeno in spravljeno. Anžolova sta že zgodaj potrebila s strguljami mah in ga raztrosila po brazdah Ko je potegnil pred jutranjim zvonjenjeni pravi veter, čegar piš se je komaj sluteno dotaknil bičja, se je starec odkril in prekrižal. Tudi Janez je sinovsko sledil očetovemu vzgledu. Sonce se je njima pridružilo, škrjnnčki so se oglasili z navdušujočo pesmijo. Anžol je zažgal razrahljani škopnik in ga molče podal sinu. To je bil prastari, nedotakljivi običaj v njegovi družini, lako so ravnali predniki, niso se jim izneverile lehe! Sedaj je on gospodar zemlje in ognja, ki jo bo prerodih To je ustrezalo njegovemu ponosu in dajalo jiosebno od ličje njegovemu očetovstvu; Janez je radostno zavihtel plainteči šop slame po zraku, da je ostro cvrkul- nilo suho netivo. Nato je zavriskal in razposajeno poskočil ter slekel vzdolž lehe, razsipaval goreče i bilje, ki je lahkotno plavalo v vetriču. ukal in ' preskakoval razore. Sleherne brazde se je oprijel tanek, zlal plamenček, malo mežiknil in poželjivo obliznil rušno in trebež. Kmalu se je kadila vsa leha. Anžolovo srce se je topilo v tihem zadovoljstvu in sreči, ko je zrl za sinom, s kakšno slastno vnemo trosi goreče šope. Njegovi gibčni skoki, ročni zamahi z netivom, sama zdrava mladost in veselje! Saj ni mogoče, da bi se odtujil njemu in lehi ter se pomehkužil. Tudi on je z žilavim trudom vzdržal na jezerišču in se boril | s prirojeno srditostjo proti poplavam. V leseni koči se je spočel že tretji rod. Ako zdrži še nekaj let. se bo umaknil na trdino in sezidal trdnejšo hišico s svetlim hlevom, kjer bodo varni pred slisko in vodo. Letošnjo ajdo bo prodal Pnsav-cem, žena ho priredila nekaj prašičev, ki jih bo vzel vrhniški mesar. Vse pojde po sreči. Bog bo prizanesel s šibami in jezo. Opoldne sla počivala in čakala, da se umiri ogenj in luč zaduši. Lahko bi se razvnel usoden i požar, ki hi preprečil setev. Ko sla použila kosilo, | ki ga je prinesla Francka, se je Janez izgovoril, da gre jiogledal v rakitovje. če so že godni divji golohi. Sonce se je prevesilo vrh neba, sence so 9e podaljšale, dim se je potajil. Anžol je že večkrat obšel leho, ki se je pr.erojevala. Povzpel se jc na gorenji mah in iskal Janeza; končno ga je opazil na Razorčevem koncu, kjer se je živahno pomenkoval z Micanko. Ta soseščina mu je bila neljuba. Razor se mu je zdel prebahav in zanič-1 j i v. Čolnarji so vsi samopašnt in se zazdijo s polnimi skrinjami. Leho 11111 je zažgal. kako bi mu mogel odpustiti. Postajal ie nestrjien: žal mu je bilo. zakaj je dopustil fantu da se sme iti prilizoval oni scandrani deklini. Gretikobna misel je kanila v prijazno razpoloženje, polno sonca in volje. Sin se vendar trga! Ce ga ne ho speljala železnica, ga bo olisičila Micanka. Mlada pride k hiši! Anžol je menil, da pade z njim vse, rod in letina. Ako prepusti gosjiodarslvo mladima, bodo postale lehe nerodovitne. Bridko je občutil, da je njegovo zdravje vedno bolj Irhlo, najmanjši kosmič megle ga že duši, tudi žena je začela omahovali. Ko je zrl v dimnaste svaljke, ki so vstajali in se zgubljali med trebežem, ga jo prevzela prečudna slasl, da bi se povaljal med gorečimi razori in za večno pomladil. Kuj ne moreš pozabiti tiste Rebeke?« se je godrnjaje znesel nad sinom, ki ni slutil ničesar i hudega. »Kaj vam je naredila, da jo vedno zanikate?« »Med tem časom bi lahko že narezala vrsto šote. Ogenj na lehi se je skoraj podušil med trebežem; jutri bomo lahko poorali,« se je izognil oče sinovemu vprašanju, ker se mu je zdelo brezpomembno. Na dolenjem koncu lehe se je pokazal ognjen i jeziček in zvedavo obliznil nanešeno resje. »Pokoplji še enkrat one brazde, kjer čutiš živ i plamen. Ostani tukaj do rose in varuj.« Starec je krenil na šotišče! Janezu se je zdel i ves današnji dan podoben koščku sanj. s katerimi slepi usoda barske kmete in njegovega očeta, da se ne umaknejo z jezerišča. Danes sla pozabljena grozota in obuji ko se razbesni narava in uniči v enem zamahu, z eno poplavjo ves trud. Fant jo zamišljeno zrl preko leh, ki so se kadile vso noč , in prosilo semen. Svetinje sv. Marjete so pobledele. Na jug^ in sever, od Ljubljanice do vrhniškega ila so ležale lehe zoreče ajde, bele in dehteče lehe, polne sanj in obetov. Prvi Posavci so se oglasili na Zabla-tencah in povpraševali po letošnji ajdi, ali je ostra, kako je medila, kakšna bo cena pridelku? Njihov prihod je pomenil za kmete velik praznik; živahni kupci so obšli lehe, ineli klasje in odki-tnavali. Letos pa se je raznesla neverjetna vest, da bo kupovala deteljo in ajdo tudi železnica. Gradbena družba je rabila oboje za svoje delavstvo in živino, ki je bila zaposlena pri gradnji proge visoko na Krasu. Njeni poblaščenci bodo kupovali tudi stoječe posevke. Nekaterim se jo zdelo io silno Imenitno, drugi so nezaupno motrili železničarskega sla, ki ; je naznanil, da pridejo pooblaščenci popoldne v 1 vas; slednji so se bali, da bo oslabela cena zaradi ; večjega povpraševanja, ko bodo izpodrivali želez-! ničarji male kupce. Pri vsaki hiši je naletela no-| vica na kakšnega radovedneža, ki je v svoji nepo-I čakanosti stekel k sosedu in ponovil vest. Kmetje 1 so se začeli zbirati pri znamenju in ugibati o uspehu. Cenili so poedine lehe, računali in pretiravali. »Razorčeva leha jc pretkana kakor mašni prt.« »Janševa ajda je ostra, taka je izdatna in vredna.« »Ogrinova diši najlepše; čebele se ne morejo ločiti od nje. Njena stebelca so tanka in rdeča kakor golobje nožicel« »Skrotenkova je preveč luščinasta.« Pod večer so prišli pooblaščenci, ki jih je spremljal cenilec z marofa. Družba je razgrnila svoje uradne papirje in začela vabili BaVjane. Naj-I bolj glasna sta bila progovni nadzornik Lenussi in ] podjetnik Margo, dva Laha, ki sta ostala tukaj I izza gradbe železniškega nasipa in si pri tem ustvarila zavidljivo premoženje. Lenussi je govoril slad ko, tiščal cene in udelaval kmete, naj pristanejo na ponudbo. Nekateri domačini so se umaknili v hiše; svojih gospodarskih tajnosti in kupčije niso hoteli razodeti celi soseski. Tudi Anžol je ostal doma; ko so potrkali železničarji pri njeni, jih je I kratko zavrnil, da je ajda božja in njegova. On br sam najbolj modro uredili Lenussi je svojeglavemu gospodarju vneto prigovarjal, naj proda kar stoječo leho. Sicer ho cena nekoliko popustila, rešen pa bo vsake negotovosti in nevarnosti. Janez je silil očeta, naj sprejme kupčijo in proda stoječo ajdo; s lem bodo rešeni vseh skrbi in bojazni pred j>o-plavo. Celo Mreli in Francki se je zdela ponudba sprejemljiva in ugodna; plaho sta se vlikali v pogovor in kupčijo, kajti doslej je bilo gospodarstvo nedotakljiva briga očela, on je določal čas poži-ganja in setve, on je tvegal, kdaj se bo želo, toliko da ni naravnaval sončnega teka in vremenal »Brez moje vednost ne bo padlo niti zrno t moje lehe. Jaz sem sejal ajdo, jaz jo bom pobral. Zgovorjeni smol«