g SEAT CORDOBA sWt že za 1.902.064 sit
Avto Jerenko, francjerenkos.p. Zagrebška cesta 53, 22s1 Ptuj seat salon: 02 78 85 308
Vroče? Ohladite se!
Polo Ice. Polo s klimo že od 34.608 SIT* mesečno dalje.
* cena je odvisna od valutnih razmerij Dominko d.a.o., Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
C I I It V i» I I- I«
Jeep
AVTOSERVIS in TRGOVINA
dominko
Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studenčnici i Telefon: 02/788-11-10
Kulinarični icotičeic
POLETNI DELOVNI ČAS V
PRODAJNEM CENTRU PETOVIA
OB DRAVI 3A, PTUJ
vsak dan
od 7.30 do 23. ure
v nedeljo
od 8« do 13« ure
Perutnina Ptuj ?
TA TEDEN / TA TEDEN
Mesto in njegove zagate
Ptuj s svojimi prireditvami živi grajsko poletje. Večina prireditev se je do sedaj zgodila na grajskem dvorišču. Ulice in trgi za zdaj "mirujejo", veoernega dogajanja, razen posedanja na številnih terasah ni. Oživile naj bi šele proti koncu julija in v začetku avgusta.
O živi glasbi na poletnih terasah lahko le nostalgično razmišljamo, mesto s tradicijo glasbe in festivala se ne more pohvaliti z eno samo gostilno, kjer bi ob koncu tedna imeli živo glasbo. Če je prvi, julijski del še vprašljiv, pa festival domače zabavne glasbe 3. avgusta zagotovo bo, prav tako tudi ptujska poletna noč, 4. avgusta, z izborom miss Štajerske za miss Slovenije. Številni obiskovalci, ki te dni prihajajo na grajsko dvorišče, na spro-ščujoče trenutke ob igri odličnih ptujskih gledališčnikov, bi želeli druženje nadaljevati, pa te možnosti nimajo. Grajska kavarna vseh ne more sprejeti, terasa ob bivši grajski restavraciji pa sameva, čeprav bi jo vsaj za poletni čas lahko oživili. Očitno je bolje ne narediti ničesar, kot si nakopati dodatno delo.
Razmišljanja o celovitosti ponudbe na nekem območju ostajajo zgolj na papirju. Lokalna turistična organizacija, kot čarobna formula, sama po sebi odrešitve temu prostoru ne bo prinesla, prej bo potreben generacijski in kadrovski zasuk: zamenjava večine zdajšnjega mestnega lobija. Dokler bo mesto \ j,	,,
v njegovih rokah, pra- C/Vm'cUs.J	j
vega napredka ne bo!
Ptuj, 12. julija 2001, letnik LIV, št. 28 - CENA 170 SIl
PTUJ / STARETOVA NAGRADA NA FESTIVALU
Društvo pesnikov slovenske glasbe
Na letošnjem 32. Slovenskem festivalu domače zabavne glasbe bo Drvič Dodeljena Staretova nagrada za besedilo.
To nagrado bo podelilo Društvo pesnikov slovenske glasbe, ki mu predseduje Ivan Sivec, eden najplodovitej{ih piscev besedil za narodno zabavno in zabavno glasbo.
Tudi na ptujskem festivalu ima absolutni rekord, saj je prispeval prek 22 besedil. Nagrado je društvo poimenovalo po Marjanu Staretu, ki je mnogim, danes že legendarnim ansamblom, prispeval tehtne in poeti-cne tekste. Nagrado v vrednosti 100.000 Sit bo prispevala avtorska agencija Sazas iz Ljubljane.
Tekst in foto:
Ef
Ivan Sivec, predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe
PTUJ / DNEVI ODPRTIH VRAT
Ogled semenarske ponudbe vrtnega centra
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali dejavnost Semenarne v Ptuju. Foto: Črtomir Goznik
Semenarna Ljubljana, kot tradicionalno znan pridelovalec in ponudnik semen v slovenskem prostoru nadaljuje s prenavljanjem svojega konceDta delovanja tako na domačem kot tujem trgu. S svojo letno realizacijo v višini 52 mio mark ima podjetje v slovenskem prostoru že skoraj 50 odstotni tržni delež in bi ga želela še povečevati.
Poleg prodaje, proizvodnje in dodelave semen ter odpiranja novih vrtnih centrov, sedaj deluje že 9 vrtnih centrov in 18 prodajaln po celi Sloveniji, velik pomen v podjetju dajejo tudi predstavitvi svoje ponudbe v živo. Že leta 1989 so ustanovili selekcijsko promocijski center na Ptuju, ki je namenjen različnim dejavnostim. Poleg vegetacijskih in ekolokih poskusov se v centru ukvarjajo tudi z žlahtne-njem in vzdrževalno selekcijo.
Letos je posejanih preko 100 različnih vrst in sort vrtnin, preko 25 sort krompirja, širok asortiman cvetlic enoletnic, pa tudi razna žita, trave, detelje in lucerne. Celotna ponudba je na bila na ogled v času dnevov odprtih vrt, ki so potekali od 5. do 8. julija.
Septembra bo demonstracijski vrt namenjen profesionalnim vrtnarjem, saj so v tem času najbolj vidne in opazne kapu-snice in plodovke. Za profesionalne pridelovalce je namreč zelo pomemben izbor kvalitet-
nih sort in hibridov; na Ptuju pa si lahko ogledajo pridelke iz
semen nekaterih svetovno najbolj priznanih semenarskih hiš in naredijo izbor za prihajajočo setev. Ponudba in novosti Semenarne Ljubljana bodo predstavljene tudi avgusta na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
TCCM 77nA-niOR
a\-7 -7 nn /. n ^ovnio

Murkova ul. 4. PTUJ
I—v E	I	IIITIIDE
PTUJ / DOBER VEČER, ZVEZDE!
Koncert zasedbe ljubljanske korenine
V petek, 6. julija 2001, je v soju žarometov in v ritmih tradicionalnega dixielanda dvorišče ptujskega gradu vsem prisotnim spet ponudilo pester večer.
V okviru ptujskih poletnih večerov pod nazivom Dober večer, zvezde! se je pretekli petek zgodil odličen koncert skupine Ljubljanske korenine. Igrali so tradicionalno dixieland glasbo, s katero so polušalce zabavali že pred tridesetimi leti na tedaj prvih domačih plesiščih, člani pa so se preizkusili v različnih jazz sestavah. Skupino sestavlja osem glasbenikov: Rado Tihelj (vokal), Rudi Bužca (trobenta), Mitja Kajfež (klarinet), Miklavž Dobovišek (pozavna), Črtomir Kristan (klavir), Jože Zaviršnik (banjo), Hugo Weber (kontrabas) in Zenon Umiastowski (bobni). Sami pravijo, da korenine skupine napajajo drevo, staro več /ion l^t
Vsekakor je zasedba Ljubljanske korenine nekaj posebnega, saj v slovenskem prostoru podobne zasedbe sploh ni. Obiskovalci koncerta prav gotovo ne obžalujejo svoje udeležbe, saj je bil ta večer resnično nekaj posebnega. Videlo se je, da so nastopajoči z dušo in srcem glasbeno napolnili dvorišče ptujskega gradu in da so med poslušalce vnesli veliko navdušenja. Naslednji koncert v okviru poletnih večerov bo ta petek, 13. julija 2001 ob 21. uri, prav tako na dvorišču ptujskega gradu, razen v primeru dežja v Narodnem domu, ko bo nastopila Tinkara Kovač ob spremljavi kitarista Mata Brodarja.
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / Županov sprejem ob 10-letnici osamosvojitvene vojne.
STRAN 6
KMETIJSTVO
DRAVSKO IN PTUJSKO POLJE / @etev se bo zavlekla v avgust
STRAN 3
AKTUALNO
LJUBLJANA, PTUJ / Skrb regijam z visoko stopnjo brezposelnosti
STRAN 2
M OA 9 EH QR 9 EH
TELEFON fl2/7daSd2B
/ f
9770040197022
AKTUALNO
PTUJ / OBISK MINISTRA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE DR. VLADA DIMOVSKEGA
Skrb regijam z visoko stopnjo brezposelnosti
Prejšnji petek je Ptuj obiskal dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve. V Mestni hiši se je najprej srečal s ptujskim županom Miroslavom Luci-jem in njegovimi sodelavci, zatem pa je sodeloval na krajši razpravi, ki jo je Območna organizacija ZLSD Ptuj, ki jo po novem vodi Boris Gornik, organizirala o aktualnih problemih zaposlovanja, socialnih in delovnih razmerjih, s poudarkom na spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki se nahaja pred drugim branjem. Z novim zakonom urejamo delovno-pravna razmerja na evropski način, novi zakon upošteva vseh 15 direktiv za to področje, je poudaril minister. Predvsem gre za direktive z delovno-pravnega področja ter s področja enakopravnosti mošk in žensk. Eden od ciljev zakona je zmanjševanje brezposelnosti in doseganje višje stopnje zaposlenosti, po drugi strani pa ustrezna zaščita oziroma ustrezna zaščita delojemalcev, ki je zelo visoka.
Zakon o delovnih razmerjih je v proceduri že od leta 1997, usklajevanja pa potekajo že od leta 1999, ker to ni politični projekt ene stranke, predvsem je to državni projekt, je poudaril minister. Zelo pomembno je, kako se vsi skupaj v državi odločimo, kako bodo organizirana in definirana delovno-pravna razmerja. V tem tednu bodo o teh vprašanjih potekala zelo pomembna usklajevanja med socialnimi partnerji. Z novim zakonom je zagotovljena fleksibilnost znotraj prerazporeditve delovnega časa, prerazporeditve znotraj podjetja in tudi same zaposlitve (predvideva se zaposlovanje za dve, štiri, šest ur, dopolnilne zaposlitve). Zakon prinaša ugodnejše rešitve za delojemalce in delodajalce. Za sindikat je pomembno, da ne prihaja do zmanjševanja pravic. Največji strah je namreč med ljudmi, da bi se pravice zmanjšale. Delovni čas se bo skrajšal na 40 ur, po zdajšnjem predlogu se malica vključuje v delovni čas. Minimalni letni dopust bo trajal 20 dni, do sedaj je bil 18 dni. Zakon bo vključeval tudi ureditev prepovedi dela otrok, višje kazni za prekrške, ker je v Sloveniji verjetno največji problem pravna varnost, sodni postopki so namreč zelo dolgi. Večja pooblastila bo dobil tudi inšpektor za delo. S tem naj bi zmanjšali obremenjenost sodišč, hkrati pa bi bili delojemalci bolj zaščiteni. Za delodajalce so pomembni odpovedni roki, ki so po novem krajši. Obstajajo krivdni in nekrivdni razlogi za prenehanje delovnega razmerja. Krivdni razlog ima krajši odpovedni rok. Pri "razlogu nesposobnosti" in "poslovnem razlogu" pa so predvideni daljši odpovedni roki. Odpovedni roki so vezani na dolžino delovne dobe. Nekdo, ki ima na primer 25 let delovne dobe, ima 150-dnevni odpovedni rok. Zelo velik je tudi problem odpravnin, z njim se srečujejo tudi v podjetjih na Ptujskem. Za to področje je pripravljenih več rešitev. Pri podjetjih, ki so v prisilni poravnavi in imajo likvidnostne težave, naj bi šli v zmanjšan obseg odpravnin. V fazi ukslajevanja pa so tudi predvidene odpravnine za "razlog nesposobnosti" in "poslovni razlog" pri prenehanju delovnega razmerja. Določili naj bi zgornji limit izplačevanja odpravnin. Odprta so še tudi vprašanja okrog sestavin pogodbe o zaposlitvi, kaj naj bi ta vse zajemala. Problem je tudi plačilni
dan, delojemalci želijo, da je ta zapisan v pogodbi. Deljena so tudi še mnenja o zaposlitvi za določen čas. Minister Dimovski se zavzema za jasno deficinijo "razloga nesposobnosti" pri odpovedi delovnega razmerja, sicer je ta razlog lahko eden od načinov šikaniranja zaposlenih.
NOVI PROSTORI OBMOČNE SLUŽBE
Minister Vlado Dimovski se je v petek udeležil tudi odprtja novih prostorov Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Vodnikovi 2. Po njegovih besedah je Slovenija na dobri poti, da v procesu prilagajanja Evropski zvezi izpolni cilje na podro~ju zaposlovanja. Pri uresni~evanju sta-tegije trga dela, ki sloni na {tirih stebrih politike zaposlovanja, bodo {e posebno skrb posvetili regijam z visoko stopnjo brezposelnosti, med katere sodi tudi ptujska regija.
Do leta 2006 naj bi se stopnja brezposelnosti v Sloveniji znižala za pet odstotkov. V Sloveniji je bilo konec junija prijavljenih 99.400 registrirano brezposelnih oseb. Kot je povedal generalni direktor Zavoda RS Jože Glazer je bilo zadnji~ v Sloveniji prijavljenih manj kot 100 tiso~ registrirano brezposelnih oseb leta junija 1992, najve~ brezposelnih oseb pa je imela Slovenija decembra leta 1993, ko se je njihovo {tevilo povzpelo na 123.517. Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Dimov-skega se bo {tevilo brezposelnih v naslednjem obdobju zahval-jujo~ ukrepom aktivne politike zaposlovanja {e zmanj{alo.
Brezposelnost se zmanj{uje tudi na obmo~ju Ptuja in Ormoža, predvsem zaradi uspe{-nega izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Letos je bilo do konca maja ob pomo~i Obmo~ne službe zavoda za zaposlovanje na Ptuju v zaposlitev vklju~itev 1450 brezposelnih oseb, v programe aktivne politike zaposlovanja so v tem obdobju vklju~ili 1349 brezposelnih oseb, v programe dokvalifikacije in prekvalifikacije 524 oseb, v programe zaposlovanja 241 oseb, od tega 100 v t. im. kooperative v kmetijstvu. V javna dela je bilo v prvih petih mesecih letos vklju~enih 387 brezposelnih oseb, delodajalci pa so uveljavljali povra~ilo prispevkov na del pla~e ob zaposlitvi 152 brezposelnih oseb. Kot je povedal direktor Obmo~ne službe Ptuj
Minister za delo, družino in socialne zadeve Dr. Vlado Dimovski na pogovoru v ptujski mestni hiši, kjer so se pogovarjali o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Ob njem (levo) Jože Glazer, generalni direktor Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, in predsednik Območne organizacije ZLSD Ptuj Boris Gornik. Foto: Črtomir Goznik
Žarko Markovic se je letos {te-vilo brezposelnih zmanj{alo za ve~ kot 400, na obmo~ju upravnih enot Ptuja in Ormoža pa delo i{~e {e vedno 5854 brezposelnih oseb. Stopnaj brezposelnosti pa presega 17 odstotkov.
Na{e delo se meri oziroma ocenjuje samo v lu~i {tevilk, zelo pomemben je odnos do strank, zato je na{a velika po-
zornost namenjena njihovemu zadovoljstvu, je ob odprtju novih prostorov Obmo~ne službe povedal direktor Žarko Mar-kovi~. "Novi prostori pomenijo prijetno spremembo tudi za na{e stranke. Tu potekajo vse dejavnosti sodelovanja z delodajalci, ki na enem mestu dobijo vse storitve zavoda, med katerimi je na prvem mestu posredovanje
delavcev v zaposlitev." Ob novih prostorih, so v zavodu poda-lj{ali tudi delovni ~as, s tem pa tudi dostopnost za potrebe delodajalcev in brezposelnih oseb. Novi delovni ~as je od 8. do 15. ure, v sredo do 16. ure in v petek do 13. ure. Podalj{ali so tudi svetovanje za brezposelne z 18 na 32 ur tedensko.
MG
PTUJ / OHRANIMO SPOMIN NA DOGODKE V LETU1991
Veterani izpolnjujejo nairt aktivnosti
Čas neustavljivo hiti, spomini bledijo, vedno težje se je natančno spomniti podrobnosti o dogodkih in najti dokumente o obrambnih aktivnostih pred desetimi leti. Takrat se je vse tako hitro odvijalo. Marsikaj se takrat ni smelo zapisati ali fotografirati. Da bi pozabili iztrgati vse kar je bilo pomembnega na ptujskem območju, vodstvo Območnega združenja VVS Ptuj intenzivno zbira dokumente, fotografski material in drugo iz tistega časa.
Del tega želijo pokazati tudi javnosti, zato sta ob deseti obletnici vojne za samostojno Slovenijo organizirala Obmo~no združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj in Mestna ob~i-na Ptuj razstavo z naslovom: OHRANIMO SPOMIN NA DOGODKE V LETU 1991. Razstavo so odprli 6. julija v prostorih Mestne ob~ine Ptuj. Razstava bo odprta dva tedna in veterani pri~akujejo, da si jo bodo ogledali mnogi, ki se zavedajo pomena vojne za samostojno Slovenijo. Tega se {e kako zavedajo udeleženci priprav in vojnih aktivnosti, sedanji veterani, zato so se tudi s ptujskega obmo~ja {tevini udeleženci SREČANJA VETERANOV SLOVENIJE v Cerkljah ob Krki.
Množico zbranih veteranov, pripadnikov sorodnih organizacij, doma~inov in drugih gostov je nagovoril Sre~ko Lisjak, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je opozoril na obrambne dogodke izpred desetih let. Bili so nujni za svobodo in suverenost Slovenije, za kar je bil potreben pogum, odlo~nost in požrtvovalnost. Žal je vojna zahtevala tudi življenja.
Ob tem je poudaril: "Tedaj, pred desetimi leti, se je zgodilo tisto, kar se je moralo zgoditi in kar je prav, da se je zgodilo. Priborili smo si svojo samostojno državo in domovino. Vendar pa vsi niso branili domovine. Nekateri so se poskrili, nekateri zbežali, nekateri so nam nasprotovali, nekateri pa so stali na nasprotnih okopih. Lahko jih pomilujemo, lahko celo sprejemamo njihovo pravico do svobodne izbire in opredelitve, vendar resnica ostane nespremenjena. S takimi ljudmi si domovina ne takrat in ne danes ne more zagotavljati varne in trdne prihodnosti, saj lastne interese postavljajo pred interese domovine in skupnosti vseh na{ih ljudi."
V slavnostnem govoru je Milan Ku~an, predsednik Republike Slovenije opozoril tudi na druge drzne aktivnosti, ki so bile potrebne za osamosvojitev Slovenije. Pri tem je opozoril na složnost in pripravljenost drcavljanov tudi na dogodke, ki so sledili že drugi dan po razglasitvi samostojnosti.
Takratni zvezni in srbski organi so napa~no presodili položaj v Jugoslaviji, pripravljenost
tedanje zvezne armade in podcenili enotnost in odlo~nost slovenskega naroda, da stopimo na samostojno pot. Poudaril je: "Slovenija se je trdno odlo~ila in se je zavedala svoje mo~i. Zaupala je v sposobnost in pripravljenost svoje Teritorialne obrambe in svoje Milice, da se po potrebi tudi z orožjem upreta nasilnim posegom zvezne vojske. Dokazali sta, da je bila njuna organiziranost in strokovnost na visoki ravni in sta na svojem ozemlju bili sposobni organizirati u~in-kovito obrambo zoper {tevil~-nej{o in bolje oboroženo, vendar bistveno manj motivirano in celo demoralizirano JLA".
Izrazil je obžalovanje, da so bile potrebne tudi žrtve. Braniteljem pa je ~estital: "Na svoje delovanje ste lahko ponosni vsi neposredni udeleženci voja{kih operacij, ki ste se jih udeležili kot pripadniki Teritorialne obrambe, Milice lin drugih državnih organov Slovenije."
Sre~anje je bila tudi priložnost za podpis listine o sodelovanju ZVVS in Združenjem Sever. Udeleženci pa so spoznali del opreme in aktivnosti slovenske vojske.
Še pred sre~anjem veteranov v Cerkljah pa so se Ptuj~ani udeležili tudi sre~anja veteranov Podravja in Pomurja v Lenartu v Sl. goricah. Potekajo pa že priprave na osrednjo proslavo Obmo~nega združenja VVS Ptuj.
Lojze Ca^^ko
Visoka stopnja stabilnosti
Za gibanje tečajev na ljubljanski borzi v zadnjem mesecu je značilna visoka stopnja stabilnosti saj slovenski borzni indeks (SBI20) že skoraj ves mesec niha (z majhnimi odmiki) okoli vrednosti 1815 točk. V petek je njegova vrednost znašala 1821 točk. Indeks PIX je v celem tednu pridobil 17 točk in v petek končal pri 1361 točkah.
V	preteklem tednu so od pomembnejših podjetij najbolj nara-stle cene delnic Istrabenza (7%), Radenske (7%), Save (4,9%), Etola (4,4%). Tečaj delnic farmacevtskih podjetij Leka in Krke se je znižal za 1,2% oziroma 2,2%.
V	Krki se agresivnejšega prodora Cedevite ne bojijo. Cedevitini instant vitaminski napitki v Sloveniji v Sloveniji zasedajo prvo mesto in tudi sicer so paradni konj tega podjetja. Po zadnjih podatkih ima Ce-devita z instant vitaminskimi napitki v Sloveniji kar 87 - odstotni tržni delež, daleč zadaj ji sledita Foster Clark's z devetimi odstotki in Podravka z dvema odstotkoma.
Ljubljansko podjetje Hermes Sof-tlab naj bi v treh letih kotiralo na borzi, tudi ljubljanski. Podjetje se je v preteklem mesecu dokapitalizira-lo, pri čemer so med domačimi in tujimi investitorji zbrali deset milijonov evrov. Med novimi solastniki so tako Evropska banka za obnovo in razvoj, Hewlett Packard, Charlemagne Capital, NLB, Zavarovalnica Triglav, PID Triglav, Steber I in japonska investicijska banka Nomura. Prejšnje leto so se celotni prihodki družbe v primerjavi s 1999 povečali za 47 odstotkov in so znašali 6,869 milijarde tolarjev. Čisti dobiček družbe za lani je 575 milijonov tolarjev (dobrih 50 odstotkov več kot leto poprej) in ostaja po sklepu skupščine nerazporejen.
Delničarji Merkurja bodo glasovali o predlogu uprave za izplačilo dividend v višini 550 tolarjev bruto na delnico. Dividende bi se po predlogu izplačale iz nerazporejenega revaroliziranega čistega dobička iz leta 1999. Nerazporejen naj bi ostal tudi lanski čisti dobiček Intereurope, o katerem bodo delničarji glasovali danes.
Simobil je lani ustvaril za 5,33 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, tri milijarde več kot lani, čista izguba pa se je s predlanskih 1,8 milijarde tolarjev povzpela na 5,79 milijarde tolarjev.
V	družbi Aerodrom Ljubljana so trenutno priča rahlemu zastoju rasti števila potnikov, vendar načrtujejo vrsto ukrepov s katerimi bodo podvojili promet do leta 2010. Za jesen odpravo poletov z Brnika napoveduje tudi Austrian Airlines. British Airways in belgijska Sabena sta to že storila, poleg tega pa je čarterske polete na Kanarske otoke v začetku leta odpovedal slovenski letalski prevoznik. Vlada je nedavno sklenila prodati do 49 odstotkov delnic Aerodroma, kar je celoten državni lastniški delež.
Bralce obveščamo, da si lahko aktualne informacije v zvezi z borznimi dogodki pogledajo tudi na naši prenovljeni spletni strani na naslovu: www.ilirika.sL za slovenski trg in www.ilirika.hr_ za hrvaški trg kapitala. Hkrati bi k sodelovanju želeli povabiti vsa slovenska podjetja ne glede na velikost in status, ki bi želela z nakupi podjetij na območju republik bivše Jugoslavije širiti svoje poslovanje. Z borznima hišama v Ljubljani in Zagrebu smo trenutno edini slovenski finančni posrednik, ki Vam na tem področju lahko zagotovi izvedbo tovrstnih aktivnosti. Za vse dodatne informacije pokličite na 01/24-16-100. Boštjan Pliberšek, Ilirika BPH
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
O VKLJUČITVI SOLSKEGA OKOLIŠA OŠ SV. ANDRAŽ V OKOLIŠ MLADIKE
\ /ptujskem županstvu so tudi v prejšnjem tednu skupaj z V ravnatelji nekaterih ptujskih osnovnih šol razpravljali o vključitvi šolskega okoliša osnovne šole Sveti Andraž v šolski okoliš osnovne šole Mladika Ptuj. Pri tem so ugotovili, da bi vključitev otrok iz Svetega Andraža v osnovno šolo Mladika v določenih letih povzročilo povečanje števila oddelkov na tri oddelke v vsaki generaciji. Na samo delovanje šole glede na prostorske pogoje pa ne bi imelo vpliva, saj ima šola pogoje za tri-oddelčno šolo, razen telovadnice in jedilnice. Vključitev pa bi brez dvoma zahtevala zahtevnejšo organizacijo dela že zaradi lokacije v drugi občini. Pedagoška stroka v svetu in pri nas zagovarjata kot neprimernejšo dvooddelčno šolo tako glede števila učencev kot organiziranosti. Za otroke iz Svetega Andraža bi bilo prav gotovo bolje, če bi obiskovali šolo, ki jim je bližja in ima tudi sodobne prostorske pogoje. Župan in ravnatelji ptujskih osnovnih šol ob tem tudi opozarjajo na prostorsko problematiko ptujskih osnovnih šol, za kar bi v proračunu že za letos, predvsem pa za prihodnje leto morali zagotoviti več sredstev.
ZLATA PLAKETA ZVEZI LOVSKIH DRUŽIN
PTUJ - ORMOŽ
ptujski svetniki se bodo 16. julija sestali na 29. seji. Razpravljali bodo o sedemnajstih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Med drugim bodo sprejeli sklep o podelitvi zlate plakete mestne občine Ptuj. Po predlogu komisije za odlikovanja in priznanja naj bi jo prejela Zveza lovskih družin Ptuj - Ormož ob 80-letnici uspešnega delovanja in prizadevanja pri povezovanju lovskih družin Spodnjega Podra-vja. Ptujski svetniki bodo na 29. seji razpravljali tudi o odloku o javnem redu v mestni občini Ptuj, o polletni realizaciji proračuna mestne občine, imenovali pa naj bi tudi vršilca dolžnosti direktorja zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj. To dolžnost naj bi zaupali diplomiranemu ekonomistu Tadeju Bojnecu. Od svetniških pobud pa pozornost zasluži pobuda Milana Križeta, ki si prizadeva, da bi preostala sredstva po stečaju HIKO Olga Meglič Ptuj v višini okrog 23 milijonov tolarjev, prešla v proračun mestne občine, in ne v razvojno družbo, ki ni bila nikoli lastnik omenjene tovarne.
v
C
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: "Policijska enota".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Predstavile se bodo folklorne skupine iz Markovcev, Gorišnice in Lancove vasi, sledili bosta poljudna oddaja o zgodovini Slovencev v freskah in oddaja o avtomobilizmu.
MG
BUKOVCI / 715 LET VASI
Praznovanje konec tedna
V nedeljo, 15. julija 2001, bo v Bukovcih živahno, saj se bodo veselili 715 - letnice vasi. Ob 13. uri se bo v športnem parku Bukovci pričelo XVIII. tradicionalno gasilsko tekmovanje članic in članov za pokal vasi Bukovci, katerega se bodo udeležile tudi ekipe iz tujine.
Tekmovalni disciplini za članice, člane in mednarodno konkurenco sta vaja z MB po pravilih CTIF-suha izvedba in {tafetni tek brez ovir (450 m) s prenosom ročnika. Razglasitev rezultatov bo ob 16.30 uri. Osrednja kulturno-zabavna prireditev bo ob 17. uri, v programu pa sodelujejo: KD Bukovci ljudski pevci iz vasi, KD Bukovci va{ka skupina sta-
rej{ih občanov, FD Anton in Jože Strafela Markovci, godba na pihala občine Markovci in glasbena skupina Digi Bau. Slavnostni govornik bo župan občine Markovci Franc Kekec.
Po kulturnem programu bo prosta zabava in prijateljsko druženje ob prijetni glasbi priznanega ansambla.
Jana Skaza
---mm---
RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptii tel.! 02/749-3+1^ "pttSta: nablralnik®radl&tednlk.si, splëFnTarietTiapiTTvvwwirâdlôïêa^^
íiojtesanaprždsúctfcu sa Êatzi|cu c(a So sa MstoúLSi!
-li.Lta|sfeaM©c(r®st
PTUJ / V PRIČAKOVANJU OBILNE LETINE PŠENICE
Ze^te^v se bo zavlekla v avgust
Letošnja žetev se bo začela relativno pozno in se bo zaradi neenakomernega dozorevanja pšenice zavlekla v prvo polovico avgusta. V Tovarni močnih krmil KK Ptuj, kjer bo tudi letos osrednje prevzemno mesto pšenice, so tehnično in kadrovsko pripravljeni in pričakujejo začetek prevzema prav te dni. Pridelovalci s ptujskega območja lahko pšenico oddajo še v Mlinu Korošec v Zabovcih, lahko pa jo odpeljejo tudi v Intes Maribor. Letošnji pridelek pšenice bo vsekakor obilen, morda celo rekorden.
Kot pravi vodja PC Tovarna močnih krmil Kmetijskega kombinata Ptuj Marjan Goz-nik, je bila organizacija in izvedba prevzema v zadnjih treh letih organizirana tako, da je bilo čakanje na prevzem p{e-nice čim kraj{e. Leta 1998 so brez večje gneče prevzeli dobrih 16 tisoč ton, lani pa skoraj 15 tisoč ton p{enice, s čimer je bila TMK največje prevzemno mesto v Sloveniji. Na podobno količino zlatega zrnja računajo tudi v leto{njem letu, prevzemali pa bodo p{enico, pridelano v Kmetijskem kombinatu ter v zadrugah Ptuj, Lovrenc, Hoče in pri drugih manj{ih pridelovalcev. Prevzem p{enice bo potekal vsak dan od sedme ure, neomejeno toliko časa, da bo prevzeta prav vsa pripeljana količina, po potrebi torej tudi v nočnem času, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tovarna močnih krmil ima nove peči, ki so energetsko varčne, najmanj za desetino pa se je povečala tudi zmnogljivost su{enja. Za ohranjanje kakovosti zrnja pa je pomembno, da pridelovalci počakajo z žetvijo toliko časa, da bo zrnje v glavnem posu{ilo že sonce. V začetku tega tedna je odstotek vlage v zrnju {e vedno presegal 20 odstotkov. Pri enem su{enju je mogoče zaradi ohranjanja kakovosti odvzeti zrnju največ 4 odstotke vlage, ker pa je su{enje dodaten stro{ek pridelovalca, je vsekakor bolje počakati na žetev v optimalnih pogojih.
Vodja Komerciale v KZ Ptuj Marjan Janžekovic je povedal, da v zadrugi na osnovi skelnje-nih pogodb pričakujejo odkup rekordnih 10 tisoč ton p{enice, dosedanji največji odkup je dosegel 8.200 ton. Po dolgotrajnih pogajanjih so bili tik pred začetkom žetve dogovorjeni pogoji odkupa, ki za pridelovalce niso najbolj ugodni, oziroma so nekoliko manj ugodni od pričakovanih. Odkupna cena za p{enico standardne kakovosti,
Največje prevzemno mesto v Sloveniji je pripravljeno na prevzem rekordnega pridelka pšenice.
naložene na kamion kupca ali prevzete v skladi{ču mlinarja, je 26 tolarjev za kilogram. Na poti do prevzema bo nastalo {e nekaj stro{kov, ki jih letos ne bodo pokrili mlinarji, temveč delno država in delno pridelovalci.
Stadnardna kakovost p{enice pomeni, da vsebuje 14 odstotkov vlage, da nima več kot 2 odstotka primesi, da zna{a hek-toliterska teža 76 kg na 100 litrov, da je vsebnost beljakovin
11.5	odstotka in da je {tevilo padanja 220. Minimalna vsebnost beljakovin v kru{ni p{eni-ci mora dosegati 10,3 odstotka, {tevilo padanja pa bora biti najmanj 195. Tudi p{enica, ki teh kriterijev ne bo izpolnjevala bo odkupljena, vendar bo njena cena nižja.
Z su{enje p{enice z vlago od 14,1 do 15 odstotkov bo zna{al stro{ek 2,80 tolarja po kilogramu, vsak dodatni odstotek vlage pa pomeni vi{ji stro{ek su{enja za 0,70 tolarja po kilogramu. Tako je zaradi manj{ih stro{kov vsekakor bolje počakati, da p{enica dozori in je naravno suha.
Kakovost p{enice bo tudi letos vplivala na njeno končno ceno, keiteriji pa so {e nekoliko strožji kot v lanskem letu. Za večjo količino primesi se bo zmanj{ala teža odkupljene p{e-nice, za odstopanje hektoliter-ske teže pod 73 odstotkov se odkupna cena zmanj{a za 2 odstotka, za hektolitersko težo na 80,1 pa poveča za 2,5 odstotka. Maksimalna stimulacija za vsebnost beljakovin nad
14.6	odstotka prina{a dodatnih 7 odstotkov cene, vsebnost bel jak ovin pod 10,5 odstotka pa se "kaznuje" s 4 odstotnim odbitkom. Dodatki in odbitki so tudi pri padnem {tevilu. Natančni pogoji odkupa so objavljeni na vseh odkupnih mestih.
éMltTooo
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19, m8i Markovci tel. 02/788 81 é0, faks 02/788 8l éi
Material za: elektroinstalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in velikosti - generalni uvozniki
Prodaja in montaža
Odkup p{enice spremljajo {e dodatni stro{ki analize, ki stane brez DDV 9.500 tolarjev. Od tega bo država plačala 4.800 tolarjev, razliko pa pridelovalec. Manj{im pridelovalcem zato v KZ Ptuj svetujejo, da svoje količine p{enice združijo, saj je stro{ek analize enkraten, negle-de na količino p{enice. Pridelovalca bo bremenil tudi stro{ek organizacije odkupa, tehtanja, prevzema in obračuna, kar je bil v lanskem letu prav tako stro{ek kupca. Tudi pri pokrivanju teh stro{kov bo sodelovala država, vendar njen delež {e ni dokončen, vezan pa je skle-
njeno pridelovalno pogodbo z zadrugo, omejen na 6 ton po hektarju in na predložitev "D" obrazca, ki so ga morali pridelovali junija posredovati ministrstvu za kmetijstvo in se nana{a na neposredna državna plačila.
Glavnina leto{nje žetve je pred vrati in v naslednjih tednih se je potrebno posvetiti temu opravilu. Napovedanemu obilnemu pridelku bo sledil zapleten obračun in zbiranje dokumentacije, plačilo p{enice pa po zagotovilih, ki jih imajo v KZ Ptuj, sredi oktobra.
J. Bracic
S
Mercator
Mercatorjeva
Cena Dneva
7 izdelkov za 7 dni
-50
Od 9. d015. julija 2001
niz)e cene
Bučke
1 kg, Mercator Ljubljana
99,00
špageti Ceies, št. 45
300 g, Mlinotest Ajdovščina I U4,UU
Chappi hrana za pse >
800 g, Emona Obala Koper I 9*1,1111
Mleta Loka kava
100 g, Mercator Ljubljana
99,00
Otroško hladilno mazilo Makra
Orbico Ljubljana
iGEiH7;jMni
399,00
Sledite označevalcem Mercatorjeva Cena dneva in poiščite še dva izdelka.
Vabimo vas v IVIercatorjeve prehrambne prodajalne.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / VECSTOLETNA TRADICIJA GODBENEGA IGRANJA
Ptujska godba skozi stoletja
Prejšnji četrtek je bilo na ptujskem gradu zanimivo predavanje z naslovom Ptujska godba skozi stoletja. Predavala je dr. Darja Koter, muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Pred predavanjem so zaigrali godbeniki ptujske godbe na pihala pod vodstvom [tefana Petka.
Iz predavanja in pogovora z Darjo Koter smo izvedeli, da se je ob proučevanju instrumentov, ki so v zbirki glasbil na ptujskem gradu (ti so nekoč pripadali ptujski mestni gardi in mestni godbi), izkazalo, da ima Ptuj večstoletno tradicijo godbe-nega igranja, ki jo lahko spremljamo od srednjega veka naprej. S tako bogato glasbeno zgodovino se lahko pohvali le malo mest na Slovenskem.
Igranje na pihala in trobila je bilo del vsakdanjih dejavnosti v mestih, od 16. stoletja naprej so domala v vseh mestih bili piskači in trobentači oziroma meščanska milica. Od 1815. leta je v Ptuju delovala ptujska mestna garda, ki jo je plačevalo mesto, znotraj garde so bili godbeniki; ne ve sicer koliko jih je bilo, igrali pa so na oboo, klarinet, lovski rog in fagot, kar kaže luneta na pivnici v Ptuju. Običajno so instrumenti bili podvojeni. Takrat se je izvajala tako imenovana harmoniemusik. Izvajali so tudi turško glasbo; tako so imenovali glasbo, ki je bila obogatena v velikim in malim bobnom, činelami, trianglom in potresa-jočo palico s kraguljčki.
1848. leta je v Ptuju bila nacionalna garda, plačana torej od države, ki je s kapelnikom štela šestnajst godbenikov. V svojem sestavu so imeli flavte, oboe, klarinete, fagote, rogove, trobente, krilovke, pozavne, bas in bobne. Izvajali so polke, mazurke, koračnice in valčke. Tudi skozi glasbo se vidi, da je Ptuj svoj status počasi izgubljal.
Iz proučevanja dr. Darje Koter se vidi, da se ptujska godba nedvomno ponaša z daljšo tradicijo, kot je bilo mišljenje do sedaj, da sega začetek v leto 1878, ko se je mestna godba priključila h Glasbenemu društvu (Musikverein).
Ob proučevanju izdelovalcev glasbil, ki so v ptujski zbirki, se pojavljajo tudi naši izdelovalci, in sicer Ljubljančana Simon Unglerth in W. Leutgeb, Mariborčan Matias Poje ter Ptujčan Mihael Pohm (delavnico je imel v današnji Cankarjevi ulici). Vsi so bili strugarji, torej so izdelovali lesena glasbila (oboe). Sicer so se z izdelovanjem glasbil ukvarjali še kotlarji (trobil) in sitarji (bobni).
Kot smo pred časom že pisali, je ptujska zbirka glasbil dobila status nacionalnega pomena.
Dr. Darja Koter nam je zaupala, da je proučevanje glasbenega dogajanja del njenega profesionalnega dela, sicer pa skrbi tudi za zbiranje glasbenih eksponatov, za konzerviranje in restav-riranje instrumentov, kvalitetno hrambo in predstavljanje javnosti. Predstavitve se opravljajo na različne načine: v pisnih strokovnih in poljudnih sestavkih, v prikazovanju razstavljenih glasbil, vrhunec pa se doseže s koncertno dejavnostjo. Vsi instrumenti se ne dajo restavrirati tako, da bi bilo nanje možno izvajati glasbene nastope. A tudi za instrumente, ki so primerni za igranje, ni lahko najti izvajalcev, saj pri nas v okviru glasbenega šolstva nimamo programov igranja na stare instrumente. Proporci starih glasbil so drugačni
HAJDINA / UPOKOJENCI OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Delavni v tretjem življenjskem obdobju
Upokojenci občine Hajdine so se pridružili proslavi ob dnevu državnosti s kulturnim programom in dvodnevno razstavo ročnih in umetniških del (23. in 24. junija).
Utrinek z razstave. Foto: C. Goznik
Razstava je bila v prostorih društva upokojencev in je bila množično obiskana predvsem prvi dan, ko je občina Hajdina gostila člane društva oltimer-jev. Razstavo sta oblikovali Dragica Vogelj in Angela Mlakar in v knjigi obiskov je bilo zapisanih mnogo pohval tako za oblikovanje kot za razstavljene predmete.
V nedeljo, 24. junija, je od 8. do 10. ure Anica Cafuta, upokojena medicinska sestra, v prostorih doma upokojencev vsem, ki so to želeli, merila krvni tlak. Merjenje krvnega tlaka bo vsako prvo nedeljo v mesecu od 8. do 10. ure v domu upokojencev in je namenjeno vsem občano, ki to želijo.
M. K.
Dr. Darja Koter, muzejska svetovalka. Foto: Fl
od današnjih, še največ možnosti je pri čembalih in orglah. Na stari instrument je težko igrati, tudi če obvladamo tehniko igranja, saj je potrebno vnesti v igranje tudi stil igranja, kot se je na starem instrumentu igralo. Mnogi današnji umetniki, ki se ukvarjajo s staro glasbo, se običajno stilsko specializirajo (renesansa, barok ...).
Od meščanske garde hranijo v današnji zbirki na ptujskem gradu dve oboi, es klarinet, dva fagota, bashorn (zelo malo jih je ohranjenih) in bobne. Ti instrumenti dokazujejo bogato god-beno zgodovino Ptuja in odnos mesta do mestne godbe.
Tudi danes je godba del vsakdanjega življenja, del mestnega ponosa, saj ni praznovanj, proslav oziroma važnejših dogodkov brez udarnih glasov pihal, trobil in tolkal. Iz zgodovine se lahko veliko naučimo.
Franc Lačen
PTUJ / LIKOVNA KOLONIJA PtujArt 2001
Ptuj gosti slikarje
Od 2. do 5. avgusta bo Ptuj gostil slikarje na likovni koloniji PtujArt 2001, katere organizator je občina Ptuj, koordinator pa Boštjan Rihtar. Prve tri dni bodo slikarji ustvarjali, 5. avgusta pa bodo pripravili razstavo.
Že nekaj let se poraja ideja o moderni galeriji v našem mestu. Priložnosti se ponujajo, le zamuditi jih ne smemo. Likovna kolonija PtujArt 2001 je še en kamenček v mozaiku vseh prizadevanj, da bi se ta ideja resnično realizirala. Bilo bi dobro, ko bi vsi, ki čutijo odgovornost do tega pomembnega vprašanja ali imajo možnost pomagati pri uresničevanju te ideje o tem razmislili in ukrepali v tej smeri.
6. julija smo se z odgovornimi v Mestni občini Ptuj dogovorili o poteku likovne kolonije PtujArt 2001. Slikarje bo sprejel župan MO Ptuj, g. Miroslav Luci. Umetniki bodo nastanjeni v dijaškem domu. S pokrajinskim muzejem smo se dogovorili o otvoritvi razstave, ki bo v grajskem palaciju 5. avgusta ob 17. uri. Nekaj umetniških del bo mogoče tudi odkupiti, zato vabimo vse, ki želite imeti v svoji zbirki ali v svojem delovnem prostoru kvalitetno umetniško delo, da se povežete z nami v času, ko bodo umetniki naši gostje, najkasneje pa na otvoritvi razstave. Želimo, da bi se med nami počutili čim bolje. Ce želite neposredno sodelovati v projektu, lahko svoja mnenja, ideje, informacije o odkupu umetniških del ali morda pozdrave umetnikom sporočite tudi na elektronski naslov: bostjan.rihtar@guest.arnes.si. V tej številki nadaljujemo predstavitev nekaterih gostov ptujske kolonije.
Akademski slikar Bojan Golija.
AKADEMSKI SLIKAR BOJAN GOLIJA
Akademski slikar BOJAN GOLIJA je človek, ki zna vedno in povsod zagovarjati čisto likovno govorico, zelo se zavzema za ohranjanje kulturne dediščine. Rodil se je 1932 v Mariboru. 1954. je diplomiral na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in nadaljeval specialistični študij za grafiko pri akademiku Božidarju Jakcu. Izpopolnjeval se je celo na Japonskem. Služboval je na več šolah, nazadnje pa do leta 1988 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer je pridobil naziv rednega profesorja. Golija ima izreden smisel za ustvarjanje dramatičnega črno-belega kontrasta ter izreden čut za urejeno kompozicijo.
AKADEMSKI SLIKAR PETAR BEUS
Akademski slikar Petar Beus je bil rojen 1939 v Mostarju. Obiskoval je študij slikarstva pri prof. Voji Dimitrijeviču in pri prof. Mici Podoroviću, pri katerem je tudi diplomiral. Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Mariju Preglu , Francetu Miheliču in Gabrijelu Stupici. Petar Beus izhaja iz hercegovskega kulturnega prostora, a se je v celoti izšolal v Sloveniji. Njegov zadnji akademski učitelj je bil prof. Stupica, kar se vidi v njegovem stilu, ko ne skriva vznesenosti nad svojim nežnim lepotnim idealom. Zanesljiva risba, ki jo Beus vzdržuje zlasti v pastelu, je v olju prepustila vodilno vlogo barvi. Petar Beus živi in dela v Ljubljani.
Nadalj^^anje prihodnjič
B. Rihtar
Akademski slikar Petar Beus
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
ta naš svet?
Le od kod? Morda bi kakšen modrec dejal: Od vsepovsod in od nikoder! Tak{na in podobna vprašanja od vekomaj bremenijo ~love{ke du{e. Ljudstvo si je vedno znalo pomagati, najpogosteje s pripovedmi, pravljicami, legendami. Le-te iz davnin do današnjih dni pomagajo razumeti in blažje živeti. Jasno, vse te blažilne, tolažilne, a tudi zabavne in zfrkljive pripovedi in zgodbe najdete v mnogih knjigah, ki jih ne zmanjka tudi med knjižnimi novostmi. Takšna je tudi nova knjižna zbirka, ki so jo pri založbi Didakta iz Radovljice naslovili Zakladnica slovenskih pripovedi ter jo odli~no ilustrirano in oblikovano poslali med bralce.
V najnovejši knjigi iz omenjene zbirke Od kod je ta naš svet?, je izbranih triintrideset razlagalnih pripovedi. V strokovnem jeziku pravimo takim pripovedim etiološke ali aitio-loške, izvor besede najdemo v grški besedi aitia in pomeni vzrok ali razlog.
Pripovedi razlagajo stvarstvo in bi jim tudi lahko rekli ljudsko naravoslovje. Tako najdete v knjigi odgovore na vprašanja o nastanku netopirjev, o krompirju, o ka~i in slepi~u, o petelinjem kikirikanju, o nastanku ognja, grmenja, bliskanja, dežja in mavrice ter drugih naravnih pojavih. Urednik zbirke, dr.Zmago Šmitek, v obširnem uvodu razlaga pomen, nastanek in izvor pripovedi; na koncu knjige so Opombe s pripovedovalcem ali zapiso-
valcem pripovedi, s krajem in letom zapisa, z mestom in letom izvirnega natisa. Na ovitku knjige vabi k branju s predstavitvijo zbirke dr Monika Kropej, ki je zraven mag.Roberta Da-pita sourednica zbirke. Knjigo Od kod ta naš svet? je mojstrsko ilustriral Matjaž Schmidt ter si jo že lahko izposodite v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potr~a.
Za pokušino preberite eno izmed najkrajših pripovedi (a tudi ostale ne zahtevajo dolgega branja, saj celotna knjiga obsega 35 strani) in izvedeli boste, kako je nastala karjo-la (samokolnica, ali šajtrga): Pravijo, da sta mož in žena nosila na tragah (Leseno korito z ro~aji za nošnjo tovorov) gnoj iz hleva. Žena je zmeraj nosila spredaj, pa se je tega naveli~ala in rekla možu, naj da spredaj kolo. Od takrat je žena prosta, in karjolo vozi samo mož.
Liljana Klemenčič
Deteljica
Televizijska žrebanja iger na srečo so zanimiva izključno tistemu delu občinstva, ki redno obiskuje loterijo. Toda včasih se med gledalci znajdemo tudi taki, ki nas mika dobitek, za srečko pa nikoli ne najdemo dovolj denarja. Tisti se bolj poglobimo v umetniško plat žrebanja, če se že v denarno ne moremo.
Ali veste, kdo je Tilen Skubic? Naj vas vprašam drugače. Ali veste, kdo je Mario Galunič? Na zadnje vprašanje ste skoraj zagotovo znali odgovoriti, čeprav sta televizijska voditelja oba. Morda je Mario bolj znan, vendar nikakor ne boljši. Le kdo ne bi znal voditi oddaje z zanimivimi gosti in duhovito pomočnico Deso ob strani? Sedaj pa si predstavljajte oddajo, katere bistvo je boben, iz njega pa letijo kroglice, ki jih kot voditelj morate poimenovati, obenem pa oddajo narediti zanimivo. Skoraj nemogoče!
Da bi naloga bila še težja, število kroglic niha od petnajst do triinštirideset (če prej ni znaka tombole), toda kot po Murphyjevem zakonu tega znaka skoraj nikoli ni in končno število kroglic je triinštirideset. Vse te kroglice je treba zanimivo predstaviti — ne samo reči 'pet, pač pa 'sedaj je prispela pet ali 'iz bobna se je prikotalila kroglica s številko pet ali kaj podobnega. In gospod Skubic je pravi mojster za tako dolgočasne monologe. Ob njem se zna zgoditi, da pogledate celotno oddajo Deteljica, čeprav pravila igre sploh ne poznate. Dober voditelj poživi vsako oddajo, pa naj bo še tako enolična.
Ko boste naslednjič spremljali Deteljico, vam želim obilo zabave. Kljub temu pa vam bo oddaja bolj zanimiva, če boste za nameček kupili kartico. Pa veliko sreče!
Nataša Zuran
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
LJUBLJANA / ZKD SLOVENIJE Z NOVIM VODSTVOM
Ljubiteljska kultura - sestavina blagostanja Slovencev
Z ustanovitvijo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je državni sklad, se je pričela pojavljati dilema, ali še sploh potrebujemo Zvezo kulturnih društev, ki je za društva opravljala vsa vsebinska in organizacijska opravila. Dejansko je delo potekalo dvotirno oziroma je Sklad s profesionalnim aparatom prevzel glavnino nalog, ki jih je prej opravljala Zveza.
Sklad se je preimenoval v Javni sklad za kulturne dejavnosti; iz svojega imena je brisal ljubi-teljstvo, kar pomeni, da ljubitelji kulturniki potrebujejo svojo krovno organizacijo kot del civilne družbe.
Zveza kulturnih društev (ZKD) nadaljuje tradicijo povezovanja ljubiteljskih kulturnih društev od prve ZKD, ki jo je pred osemdesetimi leti ustanovil Vekoslav Špindler. Osnovno po-
Predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Franci Pivec
slanstvo zveze je vedno bilo in je tudi danes združevanje na podlagi kulturne tradicije in ustvarjalnih teženj. ZKD spoštuje prepričanja svojih članov, zavrača pa politične in svetovnonazorske kriterije povezovanja in se opredeljuje za nepolitično združenje.
Osnovna oblika povezovanja kulturnih društev je ZKD v občini, ki si prizadeva predstavljati skupno zastopstvo društev do
Tajnik ZKDS Marjan Pungart-nik
lokalne skupnosti. Podedovana struktura ZKD je praviloma ve-čobčinska in lahko takšna tudi ostane, če jo občine sprejmejo kot partnerja.
ZKD v občini se financirajo iz sredstev, ki jih za ljubiteljsko dejavnost namenijo občinski proračuni. Mnoge občine so v zadnjih letih okrepile skrb za delovanje kulturnih društev, so pa tudi takšne, ki tej dejavnosti ne namenjajo dovolj pozornosti.
ZKD upošteva uzakonjen način izvajanja nacionalnega kulturnega programa na področju ljubiteljske kulture preko JSKD, z lastnimi programi pa konkurira na razpisih sklada za sofi-naciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Na lokalni ravni programira svoje naloge v povezavi z območno enoto JSKD.
V Zvezi kulturnih društev Slovenije je prišlo tudi do spremembe v vodstvu. Tako je dolgoletnega predsednika Fran-čka Rudolfa zamenjal Franci Pivec, predsednik ZKD iz Maribora, Zveza pa je dobila tudi profesionalnega tajnika, ki bo svoje delo opravljal preko Javnega sklada za kulturne dejavnosti. To delo bo opravljal Marjan Pungartnik, dosedanji vodja območne izpostave JSKD Maribor. Sedež ZKD se je torej preselil v Maribor.
F. Lačen
KRŠKO / NINA IN MIHA ROGINA DOSEGLA ODLIČNE REZULTATE
Talent še ni dovolj
Ptujčana Nina in Miha Rogina oba igrata saksofon. Brat in sestra sta dosegla odlične rezultate na mednarodnem tekmovanju Alpe - Jadran- Donava, ki se je končal 4. julija v Krškem.
Miha je v svoji kategoriji kljub hudi konkurenci blestel in dosegel prvo mesto, Nina pa kot edina ženska predstavnica, v svoji kategoriji drugo mesto. Na tek-movnju so se preizkusili v igranju klasične glasbe. Nina in Miha pravita, da sta najverjetneje talent in veselje za saksofon dobila od očeta Marjana, ki je prav tako glasbenik in igra saksofon.
Vendar pa talent in veselje ni-
sta dovolj, saj je potrebno dnevno vaditi vsaj po tri ure, v času priprav na tekmovanje pa še več, udeležba na tekmovanjih je tudi velik finančni zalogaj za družinski proračun. Miha je študent 3. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani - smer instrumentalist - saksofon, pri profesorju Matjažu Drevenšku. Miha je v letošnjem letu dosegel že nekaj uspehov; med uspehi omenimo
Evropsko tekmovanje, ki je bilo spomladi v Franciji, kjer je bil najbolje uvrščen tujec, na državnem tekmovanju pa je dosegel prvo mesto. Miha Rogina je tudi letošnji prejemnik Prešernove nagrade za umetniške dosežke. Sodeluje tudi v franco-sko-avstrijsko- slovenskem kvartetu saksofonistov 4 saxess.
Sestra Nina je letos končala 3. letnik glasbene gimnazije v Mariboru, pri prof. Betki Kotnik.
Sestra in brat včasih za lastno dušo ali ob posebnih priložnostih zaigrata tudi v duetu.
M. Slodnjak
Nina in Miha Rogina: "Verjetno je veselje do igranje saksofona že v najinih genih". Foto: JB
LJUBLJANA / POSVET O PROSTOVOLJNEM DELU
Ljudje, ki delajo brez plaiila
Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2001 razglasila za mednarodno leto prostovoljcev in pozvala vlade držav sveta, da letos tej temi namenijo še posebno pozornost. Zato sta Državni svet Republike Slovenije in Svet društvenih organizacij Slovenije prejšnjo sredo pripravil posvet na temo prostovoljnega dela.
Očitno je svetovna skupnost spoznala vrednote prostovoljnega dela in prišla do spoznanja, da ima delo ljudi, ki iz lastnega prepričanja nudijo sočloveku in širši skupnosti svoje znanje in sposobnosti ter svoj čas brez plačila, da je lahko mnogim življenje bogatejše, posebno etično vrednost. Pri nas so najpomembnejši nosilci prostovoljnega dela društva, ki jih je v Sloveniji več kot 15.000. Mnoga so starejša od sto let, torej so igrala važno vlogo v naši zgodovini.
Slovenska država pomena pro-stovoljstva očitno še ni dojela, saj bi se sicer ne moglo zgoditi, da v strategiji razvoja Slovenije društva sploh niso omenjena. Pri skrbi države za društva ne gre zgolj za večja proračunska sredstva društvom, lahko pa bi vlada in občinski sveti začeli obravnavati društva in vrednotenje učinka dela društev z več koncesijami ter z diferenciranimi davki in jim s tem pomagali iz težkih finančnih situacij.
Na drugi strani pa država us-
Predsednik državnega sveta Tone Hrovat in predsednik Sveta društvenih organizacij Slovenije na posvetu o prostovoljnem delu. Foto: Fl
tanavlja drage institucije, zavode in agencije, kar bi lahko postorila društva z minimalnimi sredstvi. Od donatorskega in sponzorske-ga deleža društvom država pobere z davki včasih več sredstev, kot jim za delovanje namenja. Ni rečeno, da država to dela načrtno, temveč iz preprostega razloga, ker se v problematiko društev sploh ne poglabja.
Dejstvo je, da si Slovenije ne moremo predstavljati brez armade prostovoljcev, saj gre za izjemen narodov potencial, ki deluje v prostovoljnih gasilskih društvih, pri Rdečem križu, v kulturnih, turističnih in športnih društvih, v reševanju iz vode in v gorah, v invalidskih, humanitarnih in strokovnih združenjih, v društvih prijateljev mladine in tako dalje.
V ministrstvu za notranje zadeve se pripravlja se novela zakona o društvih, kar je spodbudno, manj spodbudno pa je, da ni vlada v letu prostovoljstva sprejela kakšnega društvom prijaznega ukrepa ali o tem vsaj razpravljala. V novem zakonu je potrebna večja liberalizacija v zvezi z ustanavljanjem društev, prenehanjem delovanja, neomejevanjem posameznih dejavnosti, opredelitev društva v javnem interesu in ustrezna davčna politika, saj ni logično, da se prostovoljno delo obdavčuje. Takšne zakonodaje imajo predvsem razvite države v zvezi z volonterskim delom, saj ga spodbujajo.
Za uspešnom delo prostovoljcev seveda ni dovolj spremeniti zakona o društvih, ampak mora temu slediti tudi druga zakonodaja, ki neposredno ali posredno vpliva na delo prostovoljcev.
Franc Lačen
GRADIŠČA V HALOZAH / MINI SLIKARSKO SREČANJE
Pestrost pokrajine sili k ustvarjanju
Razgibana haloška pokrajina navdihuje slikarje Foto: Fl
V prelepih Halozah, v Gradiščah, kjer je bil prekrasen pogled na nekoliko zamegljen Ptuj, so se ob koncu prejšnjega tedna zbrali zbrali slikarji iz mariborskega društva likovnih umetnikov in gost iz Ljubljane na mini sklikarskem srečanju. Vsak s svojim načinom, tehniko in koloritom, so na štefelajih zapolnjevali okvirjena platna ter modrovali o umetnosti, kako dobro misel pa tudi zalili s pinotom.
V Haloze so se tokrat podali Jože Foltin, ki ga Ptujčani kot domačina zelo dobro poznamo po številnih razstavah in tudi številnih likovnih nagradah, Zoran Ogrinc iz Slovenj Gradca, slikar in likovni pedagog, sicer pa svobodni umetnik, ki se prvenstveno ukvarja s figuraliko, zato je
čest gost ex tempore v Markov-cih, kjer so tematika pustni liki, mag. Marjan Jelenc, akademski slikar in grafik iz Maribora, sicer profesor na gimnaziji v Mariboru ter žlahtni realist mag. Janez Kovačič (kot ga je označil Milan Pirker) iz Ljubljane, akademski slikar, restavrator in vitražist.
Vsi so se ob ustvarjanju ukvarjali tudi s pedagoškim delom in se ne strinjajo s sedanjim načinom umetnostne vzgoje v srednji šoli, ki ne omogoča več posku-šanja v umetnostnem ustvarjanju. Zato se dogaja (iz anekdot, ki so jih povedali), da pride visoko izobražen kupec k slikarju in ga vpraša, zakaj so nekatere slike pod steklom, druge pa ne, ali pa, zakaj nekaj napiše na sliko (podpis).
Tokratni gostitelj slikarjev je bil Franc Zmazek iz Markovcev, ki jim je dal na razpolago svojo teraso v Gradiščah.
Franc Lačen
OD TOD IN TAM
PTUJ / ZLATI JUBILEJ
50 let ZSAM
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj je v soboto pred prostori njihovega sedeža na Novi cesti 1 na Ptuju izvedlo regijsko srečanje s proslavo ob 50-letnici društva ter ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, ki ga praznujejo jutri, 13. julija.
Društvo združuje 300 članov, med njimi so šoferji, mehaniki, vozniki delovnih strojev ter kmetijske mehanizacije. Od tega je 11 častnih članov, 94 upokojencev, v svojih vrstah pa imajo tudi 48 uniformiranih članov, ki združenje šoferjev zastopajo na različnih slovestnostih.
Slovestnosti so se poleg članov
društva udeležili tudi Milan Ra-kovac, sekretar Zveze združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Ervin Hojker, podžupan Mestne občine Ptuj, Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v MO Ptuj, Boris Ko-zenburger, pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj, Franc Pi-šek iz ZŠAM Slovenska Bistrica, Branko Kožuh, presednik ptuj-
ske regije in predsednik ZŠAM Poljčane. Društvu so čestitali ob prazniku in poudarili njegovo pomembno vlogo, ki jo imajo pri izobraževanju šoferjev. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše, ki ga vodi Jože Drnikovič.
Kako je nizal čas svoje dogodke v pedesetih letih v združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, je v slavnostnem govoru povedal Milan Belšak, predsednik društva. Na srečanju so podelili priznanja in pokale najboljšim v športnih tekmovanjih. Priznanja so podelili tudi ustanovnim članom, ustanovam in posameznikom, ki so v teh letih veliko storili za delovanje društva. Ob koncu je sledilo družabno srečanje.
MS
Društvo ima pomembno vlogo pri izobraževanju in preventivi tudi mladih članov. Foto: Langerholc
PTUJ / ŽUPANOV SPREJEM OB 10-LETNICI OSAMOSVOJITVENE VOJNE
"Ptui - biser, ki ga je bilo potrebno obvarovati"
Ptujski župan Miroslav Luci je 6. julija v Mestni hiši na Ptuju skupaj s podžupanom Milanom Čučkom sprejel invalida vojne za Slovenijo Ivana Bukšeka in Smiljana Tropa, Franca Širovnika in Borisa Frasa iz opravičljivih razlogov ni bilo. Sprejema so se udeležili tudi Milan Čuš, takratni komandir postaje milice Ptuj, Miran Fišer, ki je bil v tistem času poveljnik Območnega štaba TO Ptuj in Jože Murko, ki je bil v času osamosvojitvene vojne namestnik poveljnika učnega centra Pekre Ptuj.
Zahvalil se jim je za njihov pripevek v osamosvojitveni vojni, udeleženci sprejema pa so se zahvalili za sprejem, obenem pa poudarili, da se s ponosom spominjajo tistih dni, ki so jih skupaj doživeli. Strinjali, da je največja odlika teritorialcev in
policije, da je vojna na Ptuju potekala čim bolj nadzorovano, in da so jo dobili skupaj s prebivalstvom. Ptuj v kronologiji dogodkov za osamosvoj itvene voj no sicer posebej ni nikjer omenjen, kljub temu, da je bilo več ljudi težko poškodovanih. Dogajanje
S sprejema pri ptujskem županu (od leve proti desni): Smiljan Trop, Jože Murko, Ivan Bukšek, Milan Čuček, Milan Čuš, Miroslav Luci in Miran Fišer. Foto: Črtomir Goznik
na Ptujskem med osamosvojitveno vojno je še precej neraziskano, kljub temu, da je gradiva za obdelavo dovolj. Kot smo slišali naj bi spomine na osamosvojitveno vojno pripravljal bivši poveljnik Območnega štaba Teritorialne obrambe Ptuj Miran Fišer, ki je danes samostojni pomočnik za civilno-vojaške zadeve v 3. OPP Slovenske vojske. "Zavedali smo se, da je Ptuj biser, ki ga moramo varovati pred vojnim uničenjem. Zato smo vse naše naloge izvajali tako, da bi ga vojna ne poškodovala," je še povedal Fišer, ki je tudi spomnil, da jim je prav na Ptujskem uspelo zvabiti največ oficirjev JLA v Teritorialno obrambo. Tudi to področje bi bilo vredno podrobneje raziskati. Eden od oficirjev JLA, ki je tudi prestopil v TO, Radoslav Djekic, se je v vojni za Slovenijo še posebej izkazal. O njegovih dejanjih govorijo tudi visoka priznanja. Ta pa niso bila dovolj, da bi ga povabili na županov sprejem. Prejel pa je vabilo na odprtje razstave. Ivan Bukšek je ob tej priložnosti spomnil na Damjana Finžgarja, ki je organiziral pomoč, ko je bil ranjen, zahvalil pa se je tudi osebju ptujske bolnišnice, ki ga je pomagalo pozdraviti. Smiljan Trop pa je povedal, da čas celi rane, in da jim Boris Fras skuša pomagati po najboljših močeh.
MG
SOBETINCI / XVIII. POKALNO GASILSKO TEKMOVANJE
Hladni curki v vroiem popoldnevu
Prostovoljno gasilsko društvo Sobetinci je preteklo soboto organiziralo hitrostno vajo s hidrantom, kjer so ekipe 7 gasilk ali gasilcev osvajale prehodni pokal Sobetincev, zvečer pa so priredili nočni turnir v malem nogometu.
V vročem sobotnem popoldnevu je v Sobetincih potekalo XVIII. pokalno gasilsko tekmovanje. Tekmovalna disciplina za člane in članice je bila hitrostna vaja s hidrantom, katere poudarek ni na kazenskih točkah, ampak predvsem na hitrosti. Kot nam je povedal predsednik GD Sobetinci, je to ena najpomembnejših gasilskih vaj ravno zaradi poudarka na hitrosti, saj je v resnični situaciji požara zelo pomembno, da gasilci pridejo na
kraj dogodka čim prej, kajti ogenj je veliko lažje ustaviti in pogasiti v njegovem začetku kot pa takrat, ko že zajame celoten goreči objekt.
Za pokal Sobetinci se je potegovalo 13 ekip; 11 moških in 2 ženski. Vse sodelujoče desetine so prejele spominska priznanja, za prva tri mesta so tekmovalci prejeli pokale v trajno last, najboljša ženska in moška desetina pa je prejela veličasten prehodni pokal.
Pri članicah je 1. mesto dosegla ekipa iz PGD POLENŠAK s časom 37,0 sekunde, 2. mesto pa ekipa iz PGD MARKOVCI. Pri članih so se najbolj veselili člani ekipe iz PGD ŽAMENCI, ki so s časom 27,5 sekunde osvojili 1. mesto, 2. so bili člani iz PGD MALA VAS, 3. mesto pa je osvojila ekipa iz PGD VELOV-LAK. Nato so po vrstnem redu sledile naslednje ekpe: 4. PGD PRVENCI-STRELCI, 5. PGD BUKOVCI, 6. PGD ZABOVCI, 7. PGD SPUHLJA, 8. PGD POLENŠAK, 9. PGD GRAJENA, 10. PGD FORMIN in 11. PGD MARKOVCI.
Jana Skaza
P E R U T N I N
O T I Č E K
Perutninska jetra na rdečem zelju
Sestavine za 4 osebe:
Piščančja jetra PP Rdeče zelje Zelena solata Slanina Hruška Brusnice
40 dag 50 dag 4 listi 8 rezin 4 polovice 4 žličke
Vinski kis, sol, olje, kisla smetana, limonin sok Priprava:
Rdeče zelje naribamo in iz njega naredimo solato. Piščančja jetra pretaknemo z mandeljni, jih ovijemo v slanino ter jih opečemo na mali maščobi z vseh strani. Na krožnik položimo solato iz rdečega zelja, nanjo naložimo pečena jetra. Na vrhu dodamo hruško z brusnicami.
Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si
Stoletje dobrih okusov
M
Perutnina Ptuj
OD TOD IN TAM
Mj^émtqm
POLENSAK / PRAZNIK ŽETVE TER RAZSTAVA KRUHA IN POGAČ
Turistično društvo na Polen-šaku že več let prireja dvodnevno prireditev. V soboto, ob 16. uri bodo odprli razstavo kruha in poga~. Ob tem so pripravili kulturni program v katerem bodo sodelovali; pihalna godba občine Dornava, moški pevski zbor iz Polenšaka in predice Turisti~nega dru{tva Polenšak. Program bodo popestrili člani društva Oltajmar-jev Janeza Puha iz Jur{incev.
V	nedeljo, bo od 8. ure odprta razstava, prodajali pa bodo tudi gibanice. Osrednjo nedeljsko prireditev bodo pričeli ob 15. uri s klepanjem srpov, sledila bo tekma žanjic, ki je vedno za obiskovalce najzani-miveša točka. Požeto pšenico bodo nato zmlatili s cepci in z mlatilnico ter jo očistili tako kot nekoč. Tudi letos bodo člani društva poskrbeli za tradicionalne jedi in zabavo. (MS)
PTUJ / ARHEOLOŠKA
IZKOPAVANJA
PRI [OLSKEM CENTRU
Staro parkirišče pri ptujskem Šolskem centru je že od 19. junija predmet arheoloških raziskav. Kot je povedala Marija Lubšina Tušek, univ. dipl. ar-heologinja, vodja tokratnih arheoloških raziskav, so dela na tem območju pričeli prvotno z namenom, da odkopljejo grobove nemških vojakov, ki so jih tu pokopali ob koncu II. svetovne vojne. Ker pa so vkopani v arheološke kulturne plasti, so potrebne tudi arheološke raziskave tega prostora.
Dosedanja izkopavanja so prinesla zanimive in bogate najdbe. Odkrili so ostanke lesenih hiš rimske naselbine iz II. do IV. stoletja, ostanke naselbine iz srednje bronaste dobe (iz 14., 15. stoletja pred našim štetjem), našli pa so tudi že tri žgane grobove iz obdobja kulture žarnih grobišč iz 9. stoletja pred našim štetjem, dva rimska vodnjaka, ki sta bila zasuta v 4. stoletju, in precej zanimivega posodja poetovi-onske proizvodnje, v rimski naselbinski plasti pa tudi novce iz II. stoletja.
Staro parkirišče pri Šolskem centru bo arheološko delovi-šče do konca julija. V tem času bodo tudi izkopali grobove nemških vojakov. (MG)
ZAKL / TEKMA V GORSKEM KOLESARJENJU
V	soboto, 14. julija, se bo ob 14. uri v Zaklu 2/a (občina Pod-lehnik) pričela tekma v živalskem dvoboju, ki je ena od treh disciplin v gorskem kolesarjenju, za točke slovenskega pokala. Nastopilo bo med 40 in 50 tekmovalcev, ki se bodo v okviru Poetovina-na cupa potegovali za naslov "Pecikel guru". Kot je povedal predsednik športnega kluba Outlaw Ptuj Dino Kolarič, ki je organizator tekme, pričakujejo več sto obiskovalcev, ljubiteljev gorskega kolesarjenja. Tekma bo zelo atraktivna, predvsem bodo gledalci uživali ob spektakularnih skokih. Pri izvedbi prireditve jim je s sredstvi pomagala mestna občina Ptuj. (MG)
PTUJ / RAZSTAVA OB 10. OBLETNICI VOJNE
"Ož^iveli" dogodki osamosvojitvene vojne
V ptujski Mestni hiši so 6. julija odprli razstavo ob deseti obletnici vojne za samostojno Slovenijo, in v spomin na delovanje Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policije in civilnih struktur med osamosvojitveno vojno v letu 1991. Pripravila sta jo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in mestna občina Ptuj pod naslovom "Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991". Razstava bo na ogled do 27. julija.
V imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je govoril predsednik Jože Murko, ki je med drugim poudaril, da so nas dogodki v letu 1991 povezali v nerazdruž-
ljivo skupnost, ki je vedela, da bo s sodelovanjem vseh struktur, Teritorialne obrambe, milice in civilistov, lahko dosegla skupen cilj - samostojno Slovenijo. Da na Ptujskem ni bilo
Z odprtja razstave, ki jo bodo videli tudi v drugih občinah na Ptujskem. (Foto: Črtomir Goznik)
nekega velikega spopada, gre zahvala organiziranemu delovanju takratnih občinskih struktur, teritorialne obrambe, milice in prebivalcev, ki so se znali organizirati. Izrazil je tudi upanje, da veteranom po desetih letih ne bo treba dokazovati, da je vojna bila in sa so skupaj z večino državljanov to vojno dobili.
Ptujski župan Miroslav Luci pa je odprtju razstave v spomin na dogodke osamosvojitvene vojne spomnil na majske dogodke leta 1991, na to, da je bil prvi strel JLA na civilista sprožen na Ptuju. Dogodek, ki ga marsikdo ne pozna, ki pa ni nikogar ustrahoval in zmedel, prispeval je še k večji odločnosti. Potek priprave razstave je predstavil Stanko Meglic, podpredsednik Območnega združenja VVS Ptuj. Napovedal je, da bodo to razstavo videli tudi v drugih občinah na Ptujskem.
Odprtje razstave "Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991" sta pospremila nastopa godalnega kvarteta ptujske glasbene šole in Ptujskega kvarteta. Sledil je sprejem v ptujski poročni dvorani.
MG
PTUJ / SPREMEMBE PRI PARKIRANJU V DRAVSKI ULICI
Tudi možnost najema parkirnega prostora
Na parkirišču v Dravski ulici, ki se nahaja med Dravsko ulico in levim bregom Drave, je okrog 120 parkirnih mest. V celoti je gramozirano in le delno razsvetljeno. Kot je povedal vodja PE v Komunalnem podjetju Ptuj Janko Bohak, je bilo po dosedanjem režimu parkiranja okrog 40 parkirnih mest rezerviranih za stanovalce peš cone in stanovalce modre cone, preostali del pa za naključne obiskovalce. 16. julija pa bo pričel veljati spremenjeni režim parkiranja na omenjenem parkirišču.
Polovica parkirišča z vhodom v Dravski 12 pri Glasbeni šoli Karol Pahor bo namenjena za kratkotrajno parkiranje, druga polovica parkirišča z vhodom na križišču Cafove in Dravske ulice, pa bo kot že do sedaj namenjena stanovalcem peš cone
in modre cone, abonentom z mesečnim najemom, kar je novost, in obiskovalcem. Na delu parkirišča "Dravska" za kratkoročno parkiranje bo veljal režim modre cone, na katerem bodo od ponedeljka do petka, od 8. do 18. ure, v soboto do 13. ure,
pobirali parkirnino, sto tolarjev na uro. Dolžina parkiranja je omejena na dve uri. Parkirnino bo mogoče plačati na parkirnem avtomatu. Mesečni najem parkirnega prostora znaša brez DDV štiri tisoč tolarjev. Pogodbo je mogoče skleniti za najmanj mesec dni.
Dolgoročno pa je ta prostor rezerviran za pravega ponudnika s poslovnimi načrti na turističnem področju, pravijo v mesni občini Ptuj. V celoti je postal občinski šele letos, zato ga doslej tudi še niso ponujali.
MG
STEVERJANSKI FESTIVAL
Tornado iz Ptuja dobil nagrado za vokal
Ob koncu tedna je bil v Števerjanu, v Italiji, že enaitride-seti zamejski fetsival narodno zabavne glasbe. Nastopilo je enaindvajset ansamblov, med njimi sta iz našega konca nastopala ansambel Dinamika iz Destrnika in ptujski ansambel Tornado. V finalnem delu je nastopilo dvanajst ansamblov, Dinamika in Tornado sta bila med njimi.
Na festivalu so zmagali Vitezi celjski iz Celja, ki se bodo predstavili tudi na letošnjem ptujskem festivalu. Občinstvo je nagradilo ansambel Dori iz Rimskih toplic, ansambel Tornado iz Ptuja pa je dobil na-
grado na najboljšo vokalno izvedbo.
Najboljši trio je bil ansambel Lipovšek iz Velenja, najboljši kvintet pa Anasmbel Borisa Razpotnika iz Domžal, ki je na Ptuju prejel že tri zlate Orfeje-ve značke. Najboljši debitant je
bil Izvir iz Dobrne, ki je izvedel skladbo Metla poštenja, ki je dobila nagrado za najboljše besedilo, napisal ga je Bernard Miklavc. Ansambel Cvet iz Radeč pa je izvajal nagrajeno melodijo in sicer Strah ima rdeče oči, ki jo je napisal Igor Podpečan (besedilo je prispeval Jože Ekart).
V revijalnem delu so nastopili Čuki, ki pa se z nastopom niso ravno proslavili.
... pa brez zamere
Zona somraka
KO ŽE MISLIŠ, DA SI SLIŠAL VSE, SE TI ZGODI SLOVENSKA POPEVKA 2001
Slovenci smo muzikaličen narod. Ni kaj. Radi imamo vse, kar je kakorkoli povezano z muziko. Radi poslu{amo muziko, radi jo delamo, predvsem pa radi pojemo. Povsod. Pojemo za {ankom, v avtu, doma, obvezno na veselicah, porokah, tudi na pogrebih, pa za birmo, krst, ko gre puba v soldate, ah, pa seveda za rojstne dneve, če pa za kakega abrahama ni muzike in vsesplo{nega kruljenja, pa je itak konec sveta. Dokler se vse to skupaj lepo dogaja za {ankom ali pa kje doma, se pravi, dokler se vse bolj ali manj giblje v obmo~ju trenutnega navdiha, ki ga v naj-bolj{em primeru sli{i le nekaj deset ljudi, je stvar okej. No, dobro, tudi, če se v poznih nočnih urah, ko delovno in morale polno ljudstvo že spi, najde kak{en Pavarotti, ki svoje arije, čeprav momljajoče, pa vendar na ves glas hoče deliti z okoli{kimi prebivalci, tudi to samo po sebi ni tako hudo. V vsakem primeru pa dosti manj hudo, kot če, na primer, va{ partner smrči. Pijani Pavarotti pod oknom bo prej ali slej odcikcakal dalje, medtem ko va{ smrčeči življenjski sopotnik (heh, ali sopotnica, tudi nežni spol ga zna hudo zažagati) kar noče in noče nikamor.
Povsem drugače pa je z vokalnim udejstvovanjem pri stvareh, ki so javnega značaja, se pravi, ki imajo status javne prireditve, ter so za javnost tudi organizirane. Tam morajo biti stvari vseeno malce bolj na nivoju. Vsaj na papirju. In tam lahko javnost, vsaj malo, tudi povsem legitimno presoja o kvaliteti ponujenega. Če pa je ta prireditev povrhu vsega {e na nacionalni televiziji, potem pa itak vsak ve, da bi naj stvari morale biti totalno spolirane, oziroma, če povemo drugače, človek pričakuje vsaj približek neki kvaliteti, če ne drugega.
In tako nam je preteklo soboto bilo ponujeno uživati ob Slovenski popevki 2001. Prireditev sama po sebi ni bila nič kaj izstopajočega iz množice podobnih prireditev. Kakopak so jo počili na ljubljanski grad, s katerega so (vsaj tako se je zdelo po TV) končno staknili tisti ogabni žerjav, ki je že desetletja čepel gori kot neka genetsko zmu-tirana oskubljena {torklja. Celotna stvar se je odvijala pod milim nebom, ki je bilo tokrat za spremembo prizanesljivo, imeli smo par voditeljev, med katerimi je po nekem čudnem ključu pristal tudi Jani Kovačič, ki sicer v svojih pesmih svoj hrapavi glas kar s pridom uporablja, tukaj pa je s svojim {mirglanjem po glasilkah in obupnimi poskusi humorističnih vzdevkov izpadel bolj ali manj sme{no, če že ne moteče. In tako kot pri vseh tovrstnih prireditvah smo imeli seveda tudi kup, točneje {estnajst, nastopajočih pevcev in pevk. Okej, nekaj je sicer bilo celotnih skupin, ampak ostali člani razen vokalista/ke so bil itak samo za {tevilo, saj je muziko zadaj {ibal orkester. Skladbe oziroma popevke so bile večinoma v mejah pričakovanega, take, ki gredo hitro v uho, z ne preveč zahtevnimi besedili (ja, uganili ste, največkrat je bila tema ljubezen), in tako dalje. Svojo popevko nam je predstavil tudi Oto Pestner, tako da lahko mirne du{e in z vso gotovostjo zatrdimo, da je bilo vse tako, kot smo že navajeni pri podobnih priredi-
tvah in ki smo jih videli že milijon. Saj, če ni Otoja, potem noben festival popevk ni ta pravi, ne? Torej, vokalno-muzikalično izražanje tak{no, kot smo navajeni, scena tak{na, kot smo navajeni, vodenje tak{no, kot smo navajeni, {e sobotni termin tak{en, kot smo navajeni. Vse v najlep{em redu, boste rekli. E, napaka. Naenkrat se je vsa prireditev zazdela, kot da se dogaja v vzporednem svetu. V neki drugi realnosti. V Zoni somraka.
Ko je pri{lo, po vseh strokovnih nagradah, na vrsto tudi glasovanje ljudstva za najbolj{o popevko, se je najprej zdelo, da se je pokvarila tabela, ki prikazuje {tevilo glasov za posamezno popevko. Bolj je {lo glasovanje proti koncu, močneje so vodila tri navija{ka dekleta, ops, pardon, punčke, kdo drug kot Foxy teens. In na koncu tudi suvereno zmagale. Potem pa se je začelo: IIIIIIIIIIIIIIIII, EEEEEEEEEEEEEEEE, UUUUUUUUUUUUU, BRUHUHUUUUU, in tako dalje. Pa seveda solze in skakanje v objem vsakemu, ki je tem trem poslasticam za pedofile pri{el v bližino (vključno z mati županjo Viko). In seveda razpocan make up, ki je v debelih črtah tekel po ličkih. Spra{ujete, kaj je s tem narobe? Ha, potem gotovo niste sli-{ali njihove zmagovalne popevke, ki smo jo tisti nesrečneži, ki smo to prireditev spremljali, morali sli{ati celo dvakrat, saj so jo Foxy deklice na koncu {e enkrat zmagoslavno zapele. Kaj je torej s to pesmijo? Mirne vesti lahko zatrdim, da je bila daaaaleč največji poden med vsemi. S tem ne mislim orkestra, ki je (odlično) skrbel za glasbeni del realizacije, ampak predvsem in samo ta tri samooklicana pevska čudesa, ki so od petja oddaljena najmanj toliko kot pingvin od Sahare. Če ste že sli{ali za triglasno petje, ste v soboto zvečer imeli priložnost sli{ati tudi triglasno fu{an-je par excellence. Da o besedilu niti ne govorimo, recimo: "prva ljubezen skrita v meni za vedno je", pa tudi v stilu: "ko zasli{im tvoj korak, mi razbija srce. " In podobno globoke stvari. Če se{tejete skupaj besedilo, otroško sfu{ano petje, na-vija{ke oblekice in cofke ter nedozorel imidž, dobite popolno sliko. Rečem vam, ta pesem bo postala himna pedofilov. Vse skupaj morda (morda!) {e ne bi bilo tako očitno, vendar morate upo{tevati, da so v soboto na ljubljanskem gradu svoje popevke predstavili tudi ljudje, ki vedo ali vsaj približno vedo, kaj je to petje in ki ga tudi temu primerno obvladajo, ne pa zgolj nekaj kričijo v mikrofone (Pestner, Svajgerca, Golav{kova, Godčeva, ta mala od Elde Viler in tako dalje.., ja, tudi na{ Petovio). Aja, {e to. Za nagrado so Foxy teens dobile 350.000 tolarjev. Verjetno za nove Barbike.
Postavlja se torej vpra{anje, kaj pomeni ljudsko izglasovanje Foxy teens za najbolj{o popevko leta 2001 ? Je Slovenija zgolj zagama-na vas brez okusa ali raj za pedofile? Odgovor prepu{čam vam. Če pa imam v mislih same Foxy teens in njihovo popevko, lahko rečem le nekaj, za kar sem bil stodesetod-stotno prepričan, da tega nikoli v življenju ne bom izjavil: Brendi, ti si car!
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / PIHALNA GODBA GRE NA DOPUST
Koniana sezona
člani Ptujske pihalne godbe ob zaključku sezone v Muškajncih Foto: Simona Krajnc Pavlica
Pretekli vikend so člani Ptujske pihalne godbe zaključili sezono 2000/2001. Čeprav je bila sezona dolga in naporna, je bila v celoti realizirana in celo presežena, končna ocena: "zelo dobro". Je na zaključku sezone v Moškanjcih povedal dirigent Štefan Petek.
"Orkester šteje 50 aktivnih članov. V sezoni 2000/2001 smo izvedli 21 nastopov, od tega dva samostojna koncerta in eno gostovanje v tujini. V juniju smo bili gostje Festivala pihalnih orkestrov v Kastavu na Hrvaškem, 23. junija smo nastopili
na Tekmovanju pihalnih orkestrov v zabavnem programu v Ormožu in zasedli tretje mesto. V mesecu avgustu nas čaka še en nastop na Ptuju, štirje člani pa se bodo od 18. - 25. avgusta udeležili Izobraževalnega tabora mladih godbenikov v Rogaški
Slatini. Najodmevnejši dogodek v pretekli sezoni je bil letni koncert 11. maj v gledališču Ptuj, na katerem so nastopili tudi gostje: Pihalni orkester Glasbene šole Ptuj in Pihalni orkester občine Šentilj."
Pihalno godbo Ptuj čaka v prihodnjem letu še večja odgovornost, saj morajo ohraniti enako raven oziroma celo biti boljši.
Milan Krajnc Pavlica
VIDEM / SREČANJE SOSOLCEV
Cas hitro teie
V petek, 8. junija, je minilo 45 let, odkar so letniki 1940/41 iz Vidma pri Ptuju zapustili osnovnošolske klopi. Na pobudo nekaterih so imeli pred kratkim prijetno snidenje.
Najprej so si ogledali novo hišo učenosti, ki jim jo je pokazala ravnateljica Marija Šmi-goc in jih na koncu pogostila. Vsi so bili navdušeni nad novo šolo, saj v njihovih letih ni bilo tako. Ob slovesu so obljubili, da se bodo še vrnili na ogled šole, kolektivu pa zaželeli veliko uspeha.
Nato so se odpravili v farno cerkev sv. Vida, kjer jih je s pesmijo pričakal župnik p. Emil. Z
njim so zapeli nekaj lepih pesmi v haloškem narečju. Spomnili so se tudi že pokojnih učiteljev in sošolcev.
Želeli so si tudi ogledati novo občinsko zgradbo. Tu jih je sprejel vedno nasmejan in prijazen župan Franc Kirbiš. Povedal jim je nekaj o občini in njenih načrtih, pa tudi pogostil jih je v občinski kleti, kot se to spodobi za dobrega in prijaznega župana. Udeleženci pa
so se mu zahvalili za vse in mu čestitali ob 4. občinskem prazniku.
Ker so imeli še nekaj časa, so se napotili v Frančiškov park. Tu so se pogovarjali o življenju, ki so ga prehodili od konca šole. Večerjo so imeli v prijazni gostilni Pal, pa tudi na ples in petje niso pozabili. Čeprav so že precej v letih, so ob glasbi plesali vse do jutranjih ur, nakar so si obljubili, da se čez leto spet srečajo, saj so generacija, ki ji čas hitro teče.
Matjaž Podhostnik
Foto: Langerholc
PTUJ / DESET LET ČLANSTVA V EVROPSKEM ZDRUZENJU KARNEVALSKIH MEST
Ptujiani vse bolj prepoznavni
Letos poteka deset let članstva Ptuja in Slovenije v Evropskem združenju karnevalskih mest (člani združenja iz Slovenije so še Maribor, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Mozirje in Cerknica). V FECC je vključenih več kot 380 mest in organizatorjev karnevalov 46 nacionalnih združenj. Lani je praznoval 20-letnico. V predsedstvu FECC sodeluje tudi Ptujčan Branko Brumen, ki je tudi njegov predsednik za Slovenijo. Konec maja se je udeležil 21. kongresa, ki je bil v St. Petersburgu. Sodelovala sta tudi oba dosedanja princa ptujskega karnevala Jože Gašperšič in Zvonko Križaj.
Na kongresu je bilo slišati tudi poročilo Branka Brumna o karnevalskih aktivnosti v letu 2001 v Sloveniji in na Ptuju. Letošnja generalna skuščina je bila volilna. Dosedanji predsednik Henry van der Kroon je bil tudi s ptujsko oziroma slovensko pomočjo ponovno izvoljen za predsednika Evropskega združenja karnevalskih mest. Doslej je bil že štirikrat gost na ptujskih kurentovanjih, nazadnje je Ptuj obiskal 21. aprila letos, ko so se tudi dogovorili, da naj bi Ptuj kot mesto z najdaljšim stažem v FECC bil pobudnik za ustanovitev združenja karnevalskih mest Slovenije s sedežem na Ptuju.
Skupščina je po besedah Branka Brumna sprejela 21 novih članov, od tega šest v kategoriji A - "mesta", v kateri je tudi Ptuj. Med novimi člani je tudi Kotor iz Črne gore s svojo karnevalsko fešto; z njegovimi predstavniki so Ptujčani navezali prisrčne stike in se tudi pogovarjali o možnostih izmenjave skupin za karneval 2002.
MG
Branko Brumen v družbi s ptujskim županom Miroslavom Luci-jem in Henryjem van der Kroonom, ki bo Evropsko združenje karnevalskih mest vodil tudi v bodoče. Foto: Črtomir Goznik
PO NAŠIH KRAJIH
DRAVINJSKI VRH / PRIDOBITEV HALOSKEGA TURIZMA
Rekreacijski center Dravinja
Podjetje Družinski raj iz Vidma pri Ptuju je na zadnjem občinskem prazniku prejelo plaketo občine za gospodarske dosežke. Upravičenost priznanja so potrdili v nedeljo, ko so z veliko slovesnostjo predali namenu nov rekreacijski center Dravinja v Dravinjskem vrhu. To je pomembem prispevek k haloškemu turizmu, ki je kljub naravnim lepotam in gospodarskemu potencialu nerazumljivo siromašen.
RC Dravinja stoji na idilični točki, kjer se iz Dravskega polja na desni strani Dravinje za~nejo vzpenjati Haloze, obetaven tu-risti~ni biser. Rekreacijski center nosi to ime upravičeno, saj je sredi narave, z bližnjico do haloške planinske poti, nudi možnost jahanja, kolesarjenja, ribolova ali pa samo uživanja ob pogledu na lepo okolico. Tlorisna površina novega objekta, ki ga obdaja 4 hektarje zemlje, je 800 kvadratnih metrov. Pozornost pritegne osrednje dvorišče, od koder so vhodi v hleve s konji, v gostinski del, na dvo-
rišče gleda tudi nekaj oken iz prijaznih sob v podstrehi. Gostinski del lahko sprejme 200 gostov, tudi 50 gostov v zaključeni družbi. Ponudbo domačih jedi zaokrožajo ribje speciali-tete ter dobrote iz konjskega mesa in divjačine, ter slaščičarna. Zaenkrat je gostom na voljo 16 ležišč v osmih sobah, ponudbo pa bodo še razširili. Ob sredah in četrtkih bo potekala v Dravinjskem vrhu šola jahanja, naslednje tri dni pa rekreativno jahanje. Zaenkrat so na voljo štirje konji - ameriški kasači, otroci pa se bodo razvese-
lili malega ponija. 6 boksov je na voljo tudi za gostujoče konje, ki lahko dobijo v RC Dravi-nja celotno oskrbo.
Družina Zaranškovih, ki jo sestavljajo zakonca Edvard in Marija, hčerki Simona in Valerija ter bodoča člana Andrej in Stojan, ima še pomembne načrte: v drugi fazi zgraditi tipično haloško vas, v tretji pa športne objekte, nekaj otroških igral pa je že na voljo. Družinsko podjetje je pred odprtjem nove pridobitve zaposlovalo osem delavcev, od nedelje je njihovo število podvojeno, v prihodnje pa načrtujejo še nova delovna mesta. Tudi s tega vidika je pridobitev v Dravinjskem vrhu pomembna tako za Haloze, kot občino in državo.
JB
Lep objekt v idilični podhaloški okolici vabi obiskovalce.
VITOMARCI / SREČANJE ROJENIH V FARI SV. ANDRAŽA
Trldne'vno sreianje
Pred petimi leti se je med člani turističnega društva Vito-marci rodila ideja, da bi organizirali srečanje vseh rojenih v fari svetega Andraža, njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev. Letos jim je uspelo idejo realizirati. Tako je v Vi-tomarcih minuli vikend potekalo tridnevno srečanje.
Prireditve so se pričele v petek z zabavnim koncertom. V soboto dopoldne so organizirali sprejem gostov s predstavitvijo ob~ine, kratkim kulturnim programom in otvoritvijo razstave dru{tev. Na razstavi so se predstavila dru{tva (turistično društvo, lovsko društvo, športna društva, društvo gospodinj, KUD Vi-
tomarci, društvo upokojencev,
Sobotnega srečanja se je udeležili okrog 300 Vitomarčanov, ki živijo izven občine Sv. Andraž, najstarejši je bil Franc Lo-vrec iz Ptuja, rojen 1920 leta. Od najbolj daleč pa se je srečanja udeležil dr. Mirko Toš, ki živi na Danskem. V soboto popoldne so goste odpeljali z avtobusi na ogled občine. Ogled pa se je spremenil v prijetno druženje,
zanimivi gosti (folklorna skupina iz Babinca, ljudske pevke iz Juršincev in Laporja ter ljudski godci iz Oplotnice), zvečer pa so za dobro voljo poskrbeli člani priznanega ansambla.
Nedeljsko praznovanje se je pričelo z budnico in sveto mašo, ki jo je daroval domači župnik Jože Kolmanko za vse žive in pokojne rojene v fari Sv. Andraža. Po maši so vsi skupaj odšli na pokopališče in na vsakem grobu prižgali svečo.
Po kosilu se je praznovanje pričelo s povorko v treh sklopih. V prvem "od semena do kruha"
Vse prireditve so bile dobro obiskane Foto: Zmago Šalamun
društvo vinogradnikov in sadjarjev), šola in občina. Znana turistična delavka, poročena z Vi-tomarčanom, mag. Danica Zorko, je razstavo ocenila: "Razstava, ki bi jo človek objel ali spravil v okvir kot sliko za vedno."
saj so goste po vaseh pričakali domačini in jih pogostili s pijačo in jedačo. Popoldne so ljudski pevci Turističnega društva Vitomarci pripravili predstavitev kasete in zgoščenke. Njihove predstavitve so se udeležili
PTUJ / 4. AVGUSTA MISS STAJERSKE ZA MISS SLOVENIJE
Izziv za pogumna in samozavestna dekleta
V okviru prireditev ptujske poletne noči, bo 4. avgusta na Mestnem trgu, na dan, ko bodo na Ptuju potekale tudi osrednje prireditve ob prazniku občine, 5. avgustu, tudi tradicionalni izbor za miss Štajerske za miss Slovenije.
MISS SLOVENIJE 2001
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:_
Ulica: _ Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere:
višina:
prsi, pas, boki: teža:
konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da sogiašam s praviii izbora.
G E R z I N A
VliE#T N
V uredni{tvu Tednika, ki že tradicionalno sodeluje v projektu agencije Videoton Geržina, ki ima v Sloveniji licenco za izbor za miss Slovenije za miss sveta, pričakujemo do konca julija, prijave deklet, ki bodo do konca leta dopolnila 17 let starosti, ki so letos napolnila 24 let, so visoka najmanj 165 cm, neporočene in brez otrok. Sim-patičnost in lepota nista dovolj, dekleta morajo biti razgledana, samozavestna in komunikativna. Ptujski izbori za miss Štajerske za miss Slovenije so že po traidiciji uspe{ni. Vse tri najbolje ocenjene z lanskega izbora so se uvrstile v finale. Zmagovalka Antonija Novak je postala druga spremljevalka miss Slovenije, prva spremljevalka Ma{a Merc pa miss Slovenije. Opazen je bil tudi nastop tretjeuvrščene ptujskega izbora Tanje Lipič iz Lenarta.
Za naslov najlepše Štajerske se bo lahko potegovalo le 15 deklet, zato je potrebno s prijavami pohiteti. Organizator si pridržuje tudi pravico predizbora, če bo prijavljenih preveč. Najlepše čakajo lepe nagrade, uvrstitev v polfinale oziroma v finale.
MG
Antonija Novak, lanskoletna zmagovalka miss Štajerske za miss Slovenije na Ptuju, ki je bila na finalnem tekmovanju za miss Slovenije tretja. (Foto: Črtomir Goznik)
so prikazali kmečka opravila kot so oranje, setev, žetev, mlatitev (s cepci in mlatilnico), škopan-je, vejanje ter delo z žrmljami in stopo. V drugem sklopu so predstavili pripravo krme za živino nekoč in danes, v tretjem pa domačo obrt: mizarstvo, izdelava lesenih orodij, sodarstvo. V povorki je sodelovalo 30 motoristov iz Puhovega društva Juršinci in grajska konjenica z Borla.
Sledilo je praznovanje v znamenju gasilstva. Vitomarški gasilci so svojemu namenu predali
novo vozilo IVECO, ki je opremljeno z visokim tlakom in pripadajočo opremo, s 700 litrskim rezervoarjem za vodo, dvema prenosnima črpalkama. V vozilo pa je prostor tudi za devetčlansko posadko. Vozilo je stalo 10 milijonov tolarjev, od tega je občina Sv. Andraž prispevala 2,5 milijona, 500.000 SIT gasilci in 5 milijonov občani, dva milijona pa so gasilci pokrili s kreditom. Novo pridobitev gasilcev je blagoslovil tudi domači župnik Jože Kolmanko. Praznovanje se je nadaljevalo ob zvokih amsamblov. Pred srečanjem so izdali tudi zloženko o turistični ponudbi, kulturni dediščini in znamenitostih občine Sv. Andraž. Kot je povedal član pripravljalnega odbora Edo Kupčič, je zloženka namenjena širši turistični predstavitvi in boljšemu meddruštvenemu sodelovanju v kraju.
Clani pripravljalnega odbora (Alojz Cigula, Milan Cuček, Ivan Cuček, Bogdan Berlak, Edo Ku-pčič, Alenka Vršič in Milana Cuček) se zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri organizaciji, saj je dnevno delalo do 150 ljudi iz vseh društev. Pripravljalni odbor pa se opravičuje vsem, ki niso dobili vabil in jih poziva, da se javijo pripravljalnemu odboru. Sredstva za organizacijo je zagotovila občina in razni sponzorji. Izkupiček prireditev pa je namenjen za gradnjo telovadnice in nove šole.
Zmago Šalamun
ORMOŠKE NOVICE
MALI BREBROVNIK / 3. KONJENIŠKE IGRE
Tekmovanje in prijetno druženje
Prlesko konjeniško društvo združuje rejce konj in vse, ki se s konji kakorkoli ukvarjajo na območju Občine Ormož. Organizirajo blagoslove konj, pripravljajo strokovne ekskurzije, organizirali so že tudi jahalno šolo, letos pa so pripravili že tretje konjeniške igre. Cilji njihove društva so prizadevanje za strokovno delo in vzpodbujanje članov k strokovnosti, prizadevanje za množičnost članstva, organiziranje konjeniških dejavnosti in vzgoja članov, predvsem mladine za konjeniške dejavnosti.
Prizor s tretjih konjeniških iger
V soboto 7. julija se je v Malem Brebrovniku pri Ivanjkov-cih zbralo lepo {tevilo jaha~ev in njihovih konj. Tekmovanja so se udeležili ~lani Prle{kega konje-ni{kega dru{tva in ~lani Konje-ni{kega kluba Karlo iz Maribora. Zbrane je najprej nagovoril predsednik Prle{kega konjeni{kega dru{tva Jožef Kosec. Nato pa se je za~el tekmovalni del. Potek tekmovanja so budno spremljali
tudi sodniki, glavni sodnik Stefan Vrabec in pomožna sodnika Sandi Kosec in Darko Pintari~. Najprej so se v igrah pomerili mlaj{i jaha~i do 16 let, trije najbolje uvr{~eni so prejeli pokale. To so bili Marko Poto~nik in Nikes Sinkovi~ iz konjeni{kega kluba Karlo, na prvih dveh mestih, tretje mesto pa je dosegla Katja Kosec iz Prle{kega kon-jeni{kega dru{tva. Med izku{e-
nej{imi jaha~i nad 16 let se je najbolje odrezal Miha Kova~i~ ml. iz Konjeni{kega kluba Karlo, drugi je bil Ale{ Dog{a in tretji Matej Ivanu{a, oba iz Prle-{kega konjeni{kega dru{tva. Vsi trije so prejeli pokale. Pomerili so se tudi veterani nad 50 let. Najbolje je {lo Mihi Kova~i~u st. iz Konjeni{kega kluba Karlo, nato pa sta se uvrstila dva ~lana Prle{kega konjeni{kega dru{tva Rajh Franci in Rajh Jože. Potekala je tudi igra z vozovi, za prehodni pokal. Zmagal je Slavko Ivanu{a, drugi je bil Darko Pintari~, oba iz Prle{kega konje-ni{kega dru{tva, tretji pa je bil Miha Kova~i~ iz Konjeni{kega kluba Karlo. Konjeniki pa so se pomerili tudi v igri za razvedrilo, najbolje je {lo doma~emu jaha~u Bo{tjanu Kosecu, ki je prejel prehodni pokal, drugi je bil Miha Kova~i~ ml iz konje-ni{kega kluba Karlo, in tretji je bil Matevž Dolinar iz Prle{-kega konjeni{kega dru{tva. Vsi tekmovalci so prejeli nagrade za udeležbo.
V Malem Brebrovniku je bilo v soboto obilo zabave, dobre volje in zagotovo želje, da bodo prihodnje leto tudi ~etrte konjeni{ke igre. Ob pridnih organizatorjih, pomo~i vseh ~lanov dru{tva in želji po dobrem delu {e naprej, se bodo prihodnje leto na istem mestu zares ponovno sre~ali.
Mateja Hržič
IVANJKOVCI / MLADI RAZISKOVALCI IZ OSNOVNE ŠOLE
Prejeli zlato priznanje
Učenci Osnovne šole Ivanjkovci so se pred kratkim udeležili Regijskega srečanja mladih raziskovalcev na Ptuju, kjer so prejeli Zlato priznanje. Na tak način so si zagotovili udeležbo na 1. Državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti, kjer so 4 najboljše naloge iz vse Slovenije prejele Zlato priznanje, med njimi je bila tudi njihova naloga.
Mentorica, ki jim je pomagala na pri raziskovalni nalogi je Marta Magdic. Mladi raziskovalci pa Miha Kelemina, Samo Krajnc, Jasmina Magdic in Saša Krajnc. V raziskovalni nalogi so si zadali cilj poiskati svoje korenine, želeli so izdelati rodovnik po babici-ni in dedkovi liniji. Ucenci so s svojo mentorico raziskovali moško linijo družin Krajnc in Kosi, ki izhajata iz Lahonec. Našli so veliko dokumetov o šolanju, porokah, smrtih, dedovanju in širitvi posestev, zapise, stare fotografije, razglednice, pesmi. Podatke so poiskali na vec nacinov. Prve informacije so jim posredovali starši, nato jih je pot popel-
jala na pokopališke in k župniku k Svetemu Tomažu. Ker so tam na{li podatke le za eno družino nazaj, so se podali v {kofijski arhiv v Maribor. Tam jim je arhi-varka postregla s tremi vrstami mati~nih knjig. Pogledali so rojstne mati~ne knjige, knjige porok ter mati~ne knjige umrlih. Podatke so nato med seboj primerjali. Najve~ težav pri branju podatkov jim je povzro~al jezik, ker so knjige pisane v nem{kem jeziku, v stari cerkveni latin{~ini in starej{e mati~ne knjige v gotici. Prvotni namen je bil izdelati rodovnik, oziroma narisati družinsko drevo. Ob delu pa so odkrivali vedno ve~ o življenju in
delu družinskih ~lanov ter tudi ~as in okoli{~ine v katerih so živeli. Dokumentirali so deset rodov družine Krajnc in devet rodov družine Kosi. Najstarej{e prednike so opisali bolj skromno, podrobneje pa mladostna leta babice in dedka. Kljub temu, da so bili u~enci pri svojem delu zelo pridni in so že opravili veliko dela, pa pravijo, da {e niso kon~ali. Se bodo raziskovali ter iskali podatke v Pokrajinskem arhivu, v upanju, da bodo tako zapolnili vrzeli, nastale v njihovem rodovniku.
Mlade raziskovalce druži predvsem veliko volje in želje po odkrivanju prednikov. Ker se z vsakim novim odkritjem o prednikih, zanimanje {e poglobi, lahko pri~akujem {e kak{no veliko in uspe{no raziskovalno nalogo mladih raziskovalcev iz Ivanjko-vec. Morda celo {e kak{no pomembno nagrado.
Mateja Hržič
Mladi raziskovalci OŠ Ivanjkovci
SREDISCE OB DRAVI /
2. SEJA INICIATIVNEGA ODBORA ZA USTANOVITEV OBČINE
Utemeljena odloHtev
V ponedeljek, 9. julija, je v prostorih kulturnega doma So-kolana v Središču ob Dravi potekala 2. razširjena seja iniciativnega odbora za ustanovitev občine Središče ob Dravi.
Predstavnik firme Halo-Edil Ing iz Cirkulan je predstavil elaborat za o utemeljenosti ustanovitve ob~ine Sredi{~e ob Dravi. Sredi{~e ob Dravi izpolnjuje zahtevane kriterije za ustanovitev lastne ob~ine. Ima urejeno osemletno {olanje in primarno zdravstveno varstvo va{~anov, zagotovljeno ima preskrbo z življenjskimi potreb{~inami, v veliki meri je urejena tudi komunalna opremljenost, delujejo tudi po{tne in finan~ne storitve. Imajo knjižni~no dejavnost ter prostore za upravo dejavnosti lokalnih skupnosti. Pogoj, ki ga ne izpolnjujejo je {tevilo prebivalstva, vendar ima po 13.a ~lenu Zakona o lokalni samoupravi lahko ob~ina manj prebivalcev kot 5000, ~e gre za ustanovitev nove ob~ine zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov. Vse to so navedli tudi v elaboratu, dodali pa so tudi zgodovinske razloge za ustanovitev lastne ob~ine. Predstavili so vi-
zijo delovanja ob~ine. Ob~ina bi lahko bolje skrbela za svoje ob-~ane, saj bi jim bila bližje. Sedanja ob~ina je, po njihovem mnenju, prevelika in prostorsko preve~ razli~na. Elaborat so že vložili, kot pa je povedal predsednik Iniciativnega odbora za ustanovitev ob~ine Sredi{~e ob Dravi Branko Pani~, morajo krajani dobro in pogosteje sodelovati. Treba je krajane informirati in jim na pravi na~in posredovati informacije. Prav zato so pripravili posebno Obvestilo, ki ga bodo redno pripravljali in ljudi na tak na~in z vsemi stvarmi seznanjali. Na seji je bil podan tudi predlog, da se da pobuda o ustanovitvi ob~ine tudi na dru{tva v KS. Pojavilo se je veliko vpra{anj v zvezi z financami, na katere pa zaenkrat ni mo~ dati natan~nih odgovorov. O vseh teh stvareh bodo {e razpravljali na prihodnjih sejah, delovanje v smeri ustanovitve lastne ob~ine Sredi{~e ob Dravi pa se torej nadaljuje.
Mateja Hržič
SVETI TOMAŽ / SREČANJE VODIJ PROJEKTA 130 ŠOL
Zdrava šola
V Projekt Zdrave šole je vključenih 130 šol iz vse Slovenije. Osnovne šole organizirajo predavanja za učence, starše in učitelje ter predvsem učence usmerjajo k zdravemu načinu življenja. Predstavniki Inštituta za varovanje zdravja RS skrbijo za podporo projektov, ki se jih šole lotijo, vsako leto se trikrat sestanejo z vodji timov zdravih šol, predlagajo pa tudi teme, ki bi naj bile za posamezno obdobje vodilne. Inštitut pripravlja tudi izobraževanja, srečanja, izdajajo tudi bilten ter drugo literaturo.
V petek, 29. junija je sre~anje Zdrava {ola potekalo pri Svetem Tomažu. Tam se je zbralo lepo {tevilo vodjev timov zdravih {ol iz osnovnih {ol Ptuj, Maribor, Veržej, Ivanjkovci, Star{e, Hajdina, Maj{perk, Sv. Tomaž, Slivnica in Cirkulane. Pozdravila jih je predstavnica In{tituta za varovanje zdravja Eva Stergar. Predlagala je novo temo, to je du{evno zdravje, nadaljevala pa naj bi se tudi akcija prepre~evanja uporabe alkohola in vzpodbujanje ne-kajenja. Udeleženci sre~anja so izmenjali svoje izku{nje, predstavili svoje delo in novosti. Spregovorili pa so tudi o težavah ter drug drugemu predlagali možne re{itve.
Tudi v osnovni {oli Tomaž pri Ormožu že 3. Leto sodelujejo v projektu Zdrava {ola. Vodja tima je Zvonka Lali~. Organizirajo {portne in naravoslovne dneve, zdravni{ke preglede in cepljenja, zobozdravstvene preglede, te~aj-ne oblike prve pomo~i in za{~ite, v 4. Razredu projekt »Prepre~eva-nje kajenja« poteka pa tudi poseben program v vzgojno-varstveni enoti. Spremembe v okviru Zdrave ole so doživeli tudi pri malici, vse leto so vsaj enkrat tedensko uživali sadje, malicali so tudi jogurte in polnozrnat kruh. Na svojo olo so povabili tudi gleda-li~e »rofortis, ki jim je zaigralo predstavo Nau~imo jih in pustimo jim živeti, ki so si jo lahko ogledali tudi star{i.
To je le nekaj dejavnosti, ki potekajo v okviru Zdrave {ole, zagotovo jih je na tej osnovni {oli, pa tudi drugje, {e veliko. Na tak na~in se vzpodbuja zdrav na-~in življenja, že od mladih nog. Če se tega nau~imo ob pomo~i {ole nam morda {e bolj ostane v spominu. To pa je tudi dober obet za prihodnje rodove.
Mateja Hržič
Ormoško poletje
V	petek, 6. julija, je bila na dvorišču ormoškega gradu že tretja prireditev ormoškega poletja. S komedijo Žurka za punce so se predstavili igralci Gledališča B-51 iz Ljubljane. Na grajskem dvorišču se je ta večer zbralo prek 450 ljudi, ki so z veseljem spremljali komedijo, ob kateri so se iskreno nasmejali.
V	petek, 13. julija, ob 21.00 uri prihajajo v Ormož glasbeniki, ki jih pozna mlado in staro, saj nastopajo v skoraj vseh zvrsteh glasbe. Na odru Ormoškega poletja bo izzvenel prvi koncert, predstavila pa se bo skupina Čuki.
étmáhJm
SVETINJE / LONČARSKA DELAVNICA
V	prejšnjem tednu se je v stari šoli na Svetinjah pričela Lončarska delavnica. V njej se bodo lahko udeleženci, pod strokovnim vodstvom, do 14. Julija učili izdelovanja posod, čajni-kov, kipcev in drugih lončarskih predmetov. Predstavljena jim bo uporaba lončarskega vretena, ustvarjali bodo reliefne ploščice in mavčne odlitke. Spoznavali bodo poslikavo izdelkov in tri načine peke gline na prostem.
ORMOŽ / 30. SEJA OBČINSKEGA SVETA
V	ponedeljek 2. Julija so na 30. Redni seji sveta zasedali člani občinskega sveta Občine Ormož. Na dnevni red so uvrstili 19 točk. Razpravljali so o trendih varnostnih pojavov za območje Občine Ormož za leto 2000. Komandir policijske postaje Ormož Miran Horvat je svetnike seznanil z delom policije v minulem letu. Povečalo se je število prometnih nezgod v primerjavi s prejšnjim letom, znatno pa se je povečalo tudi število prijetih tujcev, ki so na nedovoljen način prišli v našo državo. Svetniki so sprejeli tudi odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ormož za leto 2000. Najdlje so se svetniki zadržali pri šesti točki, o poslovanju Zavoda za informiranje Ormož. Le-ta že nekaj let posluje z izgubo, največja izguba pa nastane z lokalnim časopisom Ormoškimi novicami. Svetniki so zato sprejeli sklep, da Zavod za informiranje začasno prekine izdajanje tega časopisa. Razpravljali so tudi o poslovanju javnih zavodov za leto 2000, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je Občina Ormož ter o odlokih o spremembah odlokov o ustanovitvi Osnovnih šol Miklavž pri Ormožu, Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ormož, Tomaž pri Ormožu ter o odloku o spremembi odloka o izločitvi organizacijske enote Ivanjkovci iz javnega zavoda Osnovna šola Ivanjkovci-Miklavž pri Ormožu in ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Ivanjkovci. Dotaknili so se tudi problematike posredovanja sej občinskega sveta na KTV Ormož in premoženjsko pravnih zadev.
ORMOŽ / POČITNIŠKE DELAVNICE
V	Ormoški občini učenci Osnovnih šol, kljub počitnicam lepi dnevov ne izkoriščajo le za posedanje doma. Z veseljem se udeležujejo tudi počitniških delavnic, ki tudi tokrat potekajo v organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine, ki so jih poimenovali Mlinček prostega časa. Učenci iz OŠ Tomaž pri Ormožu so delavnice doživeli že konec junija. Sprehodili so se do mlina v Savci, gubali iz papirja, podali pa so se tudi na izlet na Svetinje. V Ivanjkovcih so delavnice potekale od 2. Do 6. Julija. Pričele so se s pravljično delavnico, nadaljevale pa z lutkovno, z delavnico slikanja na svilo in steklo ter zaključnim izletom na Svetinje. V Miklavžu pri Ormožu so prvi dan delavnic preživeli z lovcem, spoznavali so svoj kraj na sprehodu ter se igrali s škarjami in šivan-ko. V Ormožu so udeleženci delavnic opazovali ptice, slikali na steklo, si ogledali kovačijo na Dobravi in zaključili s kopanjem v ormoškem bazenu. Na Kogu pa so pripravili novinarsko fotografsko delavnico, izdelovali rože iz papirja, oblikovali suho cvetje in končali s športno delavnico. Pri Veliki Nedelji pa bodo delavnice potekale konec meseca julija in v začetku avgusta.
Mateja Hržič
AProdajni o
Ob Dravi 3q, Ptuj, tel. 02/788 0023, oddelek popírníce: tel. 02/788 00 25 m?m OD 7.30 DO 23. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE VNEDEUO OD 8. DO 13. URE
Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRID OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 DOTS. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE
Industrijska ulica, Lenart v Slovenskili goricah Dornava 8T c, Dornava tel. 02/720 03 OT	tel 02/755 48 3T
ODPRTO OD 7.00 DO 2T. URE	ODPRTO OD 7.30 DO T9. URE
V SOBOTO OD 7.00 DO 2T. URE Jul/T V SOBOTO OD 7.30 DO T9. URE VNEDEUO OD8.00DOT2.URE ^V^
Naročnik: PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja do 22.7.2001 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
/Mark^
Hardek T7a, Ormož tel.02A40T538 ODPRTO OD 8. DO 18. URE V SOBOTO OD 8. DO T2. URE
OD TOD IN TAM
sedem (ne)pomembnih dni
Črnina na belini
Pred nekaj dnevi je skupina ob-ritoglavcev v centru Ljubljane napadla črnega sodržavljana, ki je znan kot Janez Belina iz popu-alane koprske TV satirične oddaje TV poper. Pa to, ali so bili napadalci obriti ali ne, sploh ni pomembno, prav tako kot ni poglavitno, kako se piše napadeni. Bistveno je to, da sta napad očitno spodbudila nestrpnost in sovraštvo do človeka drugačne barve. Temu seveda ni moč reči drugače kot rasizem, čeprav se bo ta kvalifikacija marsikateremu (ponosnemu) Slovencu zdela preveč huda in krivična. Morda se bo našel celo kdo, ki bo dejanje poskušal opravičevati z nekakšno (razumljivo) skrbjo za "nedotaknjeno in čisto" Slovenijo!.
Dogodke nam daje kar nekja možnosti za iskreno samospraše-vanje. Predvsem bi morali ugotoviti, kaj vse spodbuja in razrašča slovensko "večvrednost" s katero posamezniki kar naprej in neskri-to otepajo. Enkrat, ko gre za odnos do prebežnikov in beguncev ali manj razvitih, drugič do ljudi z drugačno vero, drugačnimi spolnimi nagnjenji ali drugačno barvo kože. Ali se zreli in razumni deli družbe pravilno in dovolj zaznavno odzivajo na vse menifestacije primitivizma in najnižjih strasti, ki se v zvezi s tem pojavljajo? Ali so državni organi pripravljeni in usposobljeni za spopadanje s pojavom, ki lahko za daljši čas hudo in težko popravljivo deformira kvaliteto življenja in sistem civilizacijskih vrednot. Zalo kratkovidno bi bilo, če bi kdorkoli kar tako poskušal zmanjševati in podcenjevati pomen in nevarnost teh pojavov. Pri tem ne bi smelo biti "solidarnosti" in "patriotizma" s svojimi ljudmi" in dvojnih meril pri presojanju odgovornosti po načelu, da so "tujci" v naprej (in a priori) bolj problematični kot pa "naši" ljudje, da kaže "našim" bolj verjeti kot pa drugim itd. Kar nekaj teh elementov je namreč moč zaslediti v tistem, kar je doslej povedanega (in znanega) o napadu na črnega sodržavljana v centru Ljubljane. Predvsem so poročevalci pohiteli z razkrivanjem imen žrtve in njenih prijateljev, ki so ji prihiteli na pomoč, ne pa tudi imen napadalcev. Policisti naj bi se - po pripovedovanju napadenega - pravzaprav več (in bolj neprijazno) ukvarjali s tistimi, ki so bili napadeni, kot pa s tistimi, ki so incident povzoročili. Dežurna sodnica za prekrške naj bi vse skupaj nekako opravičevala, češ da se podobne stvari dogajajo tudi drugod po zahodu - v Parizu, Londonu, Rimu.... Vsekakor je nenavdano in posebej skrb zbujajoče, da je žrtev napada bolj kot sam napad presenetil in vznemiril odnos varnostnih in preiskovalnih organov do njega. To pa je tisto, kar bi moralo skrbeti tudi nas.
Nerazumno in nepojmljivo je, da na hude očitke ni bilo takojšnjih (in nedvoumnih) reakcij policije in sodnice za prekrške oziroma pristojnega sodišča. Ali njihov molk pomeni, da so kritične pripombe na račun njihovega dela povsem utemeljene? Prav tako bi morali v strokovni javnosti takoj razjasniti dilemo, ali gre pri konkretnem napadu zgolj za prekšek zoper javni red in mir ali pa za napad iz rasne nestrpnosti, kar ima seveda povsem drugačne posledice. Po pripovedi napadenega to ni osamljen pojav, amapk že kar dolgoročno izzivanje na rasni podlagi, na kar pa se policija kljub opozorilom doslej ni odzivala. Brez pravega zaključka je ostal tudi podoben incident iz lanskega leta, ki ga je med drugim mlačno obravnaval tudi urad varuha za človekove pravice. To mlačnost je prepričljivo pokazal (in dokazal) predstavnik tega urada pred tremi dnevi na slovenski
televiziji, ko pravzaprav sploh ni znal povedati, kaj se je v resnici zgodilo s "črnsko" pritožbo. Edino pravilno bi bilo, če bi vsak, tudi najmanjši pojav rasne ali kakšne druge nestrpnosti do soljudi pri nas, sprožil kategorično ukre-pnaje. Pri tem se nam sploh ne bi bilo treba - po logiki sodnice za prekrške - ozirati na prakso drugih držav in drugih mest. Hitro bi morali ukrepati zato, ker se nam samim zdi tako prav in bili bi lahko samo ponosi (in pomirjeni), ~e bi se zaradi tega po Evropi in po svetu proslavili kot nekaj posebnega, izjemnega. Normalno bi bilo, ~e bi napad na ~rnega sodržavljana tretirali kot kaznivo dejanje in ~e bi napadalce priprli. Prav tako bi bilo povsem legitimno in za vse skrajneže skrajno pou~no, ~e b ljubljanske mestne oblasti nemudoma zaprle lokal, ki prepoveduje vstop homoseksualcem (ali morda kakšnim drugim "nezaželenim" ljudem), ki se sicer niso z ne~emer pregrešili zoper veljavnih pravni red.
TOLERANCA NESTRPNOSTI?
"Vsakršna toleranstnost do pojavov nestrpnosti nas ohranja v kraljestvu nasilja in primitivizma, ki nista nujno omejena samo na "tujce" ali "problemati~ne" posameznike in skupine. Prej ko slej to nasploh negativno zaznamuje vse odnose v družbi. V Sloveniji se to že kaže v aroganci, ki jo zganjajo v odnosu do sodržavljanov nekateri ekonomskih ali politi~nih povzpetneži s ~edalje bolj bu~nim demostriranjem svoje "pomembnosti" in "mo~i", z nespoštovanje prometnih in drugih predpisov, z nasilnim obnašanjem v javnem življenju, z neprijaznostjo do soljudi in podcenjevanjem tistih, ki so "manj kot oni".
Dokler se bodo nekaterim v Slo-vniji zdele razli~ne demostrancije Slovenske zaplankanosti in slovenskega "brambovstva" nekaj s samoupravnega in nekaj, ~esar tudi kljub najrazli~nejšim negativnim posledicam, ne kaže posebej problematizirati in preganjati, bomo še vedno sestavni del tiste najbolj zaostale balkanske miselnosti in zavesti, ki jo drugod na Balkanu prav zadnji ~as zelo radikalno, ~eprav ne brez težav in odporov, preganjajo. Milošević mnogih svojih besednih in dejanskih vojaških programov ni uprizarjal samo zato, ker bi imel rad Srbe in (veliko) Srbijo, ampak predvsem tudi zato, ker je odkrito sovražil druge narode. Mnogi visoki obiskovalci, ki so se z njim sre~evali v zadnjih letih, so posebej opozarjali in opozarjajo na njegovo neprikrito sovraštvo do Albancev na Kosovu. Ljudje, ki zaradi neke svoje ideje ali svoje idelogije sovražijo druge narode, v resnici nimajo radi niti svojega naroda, saj v kon~ni posledici manipulirajo tudi z njim in ga zlorabljajo. Zaradi tega ni ni~ nenavadnega, da sta tako skrski Milošević kot hrvaški Tudman hla-dnokvno razmišljala in naklepala, da bosta zaradi uresni~evanja svojih "idej" na veliko "humanitarno" selila na desetiso~e Srbov iz Hrvaške v Srbijo in na deset ti-so~e Hrvatov iz Srbije na Hrvaško, ne da bi jih vprašala, ali si to sploh želijo. Ljubezen do sveje-ga naroda se nikoli in nikjer ne more izkazovati in potrjevati s sovraštvom do drugih narodov. Tudi zaradi tega so pomembna bližnja sojenja hrvaškim generalom in srbskim politi~nim veljakom v Haagu. Zaradi tega je tudi pomembno, kako se v Sloveniji odzivamo na pojave rasne in nacionalne nestrpnosti. Samo na videz gre za neprimerljive stvari.
Jak Koprive
DORNAVA / AKTIVNO DRUŠTVO KMEČKIH ZENA
Kmeike iene so praznovale prvi praznik
Med številnimi delovnimi in uspešnimi društvi, ki delujejo v občini Dornava je tudi pred kratkim ustanovljeno dru{tvo kme~kih žena občine Dornava. Društvo vodi Angela Žgeč, vanj pa je vključenih 40 članic.
Spominski posnetek članic ob ustanovitvi društva
Članice so letos že pripravile več izobraževalnih delavnic, pred kratkim pa so v Dornavi pripravile tudi svoj praznik. Slavnostni govornik je bil Franc Sugula, župan občine Dornava, ki je članicam društva podal na pot nekaj spodbudnih besed. V kulturnem programu so nastopile Ljuske pevke iz Dornave, člani šolske folklorne skupine Lukari in pihalna godba iz Dornave. Praznika so se udeležile predstvnice sosednjih društev, Vladimir Tumpej iz Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije, Slavica Strelec iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj in Mihaela Logar iz zveze kmetic Slovenije, ki je v priložnostnem govoru poudarila izjemno vlogo kmečke žene, njeno izobraženost in pomembnost združevanja. Članice društva so poskrbela tudi za prijetno vzdušje ter se dokazale kot spretne gospodinje.
MS
GORISNICA / 20. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Bliža se praznik obiine
Prejšnji četrtek je je bila 20. redna seja sveta občine Go-rišnica, na kateri so svetnice in svetniki razpravljali o problematiki drog v občini, seznanili so se s programom prireditev ob 6. občinskem prazniku in predlogom občinskih priznanj, z investicijami v občini od leta 1995-2000, z bilanco prihodkov in odhodkov v prvi polovici tega leta, o novi ceni proizvodnje in distribucije vode, o različnih problematikah z zemljišči...
Približuje se 6. praznik občine Gorišnica, ki ga bodo občani preživeli ob številnih prireditvah in srečanjih. Ta bodo trajala od 20. do 28. julija. Slavica Cvitanic je na seji občinskega sveta predstavila program prireditev. Med drugim je omenila srečanje veteranov GZ Gori-šnica, operativno taktično vajo, slavnostno sejo občinskega sveta na Borlu, odkritje spomnske plošče dr. Janžekoviču, športno prireditev z geslom "Z gibanjem do zdravja, s športom proti drogi", streljanje na glinaste golobe, razne planinske pohode in kolesarske izlete ter mnogo drugega, o čemer bomo še poročali. Naj omenimo le še slavnostno prireditev, ki bo v petek, 27. julija, ko bodo podelili plakete in listine občine Gorišni-ca. Plaketo bosta prejela Stanko Arnejčič in Franc Kokol, listino občine pa mešani pevski zbor PD "Ruda Sever" Gorišnica, ki letos praznuje 50 let obstoja, in podjetje ADK d.o.o. Slavnostni govornik bo župan občine Gorišnica Slavko Vi-senjak. Program bo vključeval tudi gledališko predstavo, eno-dejanko, v režiji Jožeta Matjaši-ča z naslovom Ljubezen ne pozna meja, na gradu Borl pa bo tudi otvoritev razstave likovnih del.
Seveda pa seja občinskega sveta v svojem dnevnem redu ni vsebovala le veselih tem. Kakor povsod drugje, se tudi v občini Gorišnica spopadajo s problemi drog, za katere župan pravi, da jih je v občini vse več. Govorilo se je predvsem o nedovoljenih drogah, čeprav tudi problematika alkoholizma ni ostala povsem ob strani. Na sejo so povabili Zaliko Obran, ki so jo pooblastili, da bo od-
govorna za področje drog v občini. Le ta je povedala, da se bo ustanovila lokalna akcijska skupina (LAS), ki naj bi z delom začela v prihodnjem šolskem letu. LAS bo sestavljala skupina ljudi, ki je povezana z mladino (posamezniki, ki delajo v vrtcih, šolah, športnih organizacijah, pa tudi kakšen svetnik), za pomoč pa so že zaprosili gospoda Solovjeva iz Centra za socialno delo Ptuj. LAS se bo poskušala povezati tudi s skupinami LAS, ki že delujejo na drugih lokacijah, in si pridobiti njihovo pomoč. Poudarek bo predvsem na preventivni dejavnosti, zavedajo pa se, da se uspehov in pozitivnih rezultatov ne morejo nadejati že v zelo kratkem času, saj je to problematika, s katero se je potrebno spopadati korak za korakom. Pomebno je, da ljudje najprej uvidijo in priznajo problem.
Sklepa o ceni proizvodnje in distribucije vode niso sprejeli, saj so se zedinili, da želijo številke točno argumentirane, zato bodo na naslednjo sejo občinskega sveta povabili predstavnike komunalnega podjetja, da to storijo. Voda za gospodinjstva naj bi se iz 102,77 sit/m3 zvišala na 118,56 sit/m3, obenem pa naj bi se spremenila tudi struktura cene, kar je pri svetnikih in svetnicah povzročilo precej dvomov, saj si niso na jasnem, kaj vse je všteto v ceno.
Ob koncu še o investicijah v občini Gorišnica v obdobju od leta 1995-2000. Na območju Cirkulan so investirali v cestno dejavnost, zdravstveni dom, vodovod, osnovno šolo, stadion, grad Borl, telefonijo, mrliško vežico, cerkev sv. Ane, čistilno
napravo in plazove. Na območju Gorišnice pa so investirali v cestno dejavnost, javno razsvetljavo, vodovod, nadvoz Za-mušani, večnamensko dvorano, vrtec Gorišnica, pločnik Moš-kajnci, zapornice in v Domin-kovo domačijo. V sklopu prireditev ob občinskem prazniku bo tudi otvoritev nove ceste v Dolanah.
Drugo leto bodo v občini Go-rišnica lokalne volitve in znalo bi se zgoditi, da bo prišlo do dveh občin. Zato je bila izražena želja, da občinski svet do takrat naredi proračunsko delitev, takšno, da bosta v primeru, da pride do dveh občin, le
ti dve ostali kot dobri sosedi in ohranili prijateljske odnose ter medsebojno sodelovanje. Odprta je bila tudi tematika načrtovane osnovne šole v Gorišnici in župan je povedal, da je od Ministrstva za šolstvo uradno potrjenih 275 milionov tolarjev, letos 70 milijonov, drugo leto 120 milionov, razlika pa leta 2003. Povedal je tudi, da bodo v roku nekaj dni dobili tudi soglasje ministrstva, da lahko začnejo z investicijo Razpis za izvajalce je po besedah župana že pripravljen, z delom naj bi začeli še letos, leta 2002 pa naj bi bila osnovna šola končana.
Jana Skaza
PODLEHNIK / MEDNARODNO OCENJEVANJE MESA IN IZDELKOV
Mesni i poželi številne nagrade
Pomurski sejem d.d. v okviru 39. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni organiziral mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, ki je potekalo v maju in juniju. Med nagrajenimi so tudi Mesni izdelki Žerak, ki so bili ocenjevani v kategoriji D, svežega/presnega mesa.
Namen ocenjevanja je spodbujanje predelave mesa in mesnih izdelkov visoke kakovosti ter uvajanje novih izdelkov in tehnologij. Poslanstvo ocenjevanja je opozarjti kupce na kakovost mesa in mesnih izdelkov.
Z motom "meje združujejo" so bili letos izdelki vseh kategorij ocenjevani v mednarodni konkurenci, tri strokovne skupine pa so ocenjevale meso v kategoriji D izdelkov svežega/presnega mesa, izdelkov iz perutninskega mesa kategorije A, B, C in izdelkov iz mesa klavne živine, divjačine in rib kategorije A, B, C. Nagrade, podeljene na mednarodnem ocenjevanju, so proizvajalcem pomembna promocija njihovih izdelkov, kupcem pa so te nagrade dobrodošli kazalci o ka-
kovosti mesa in mesnih izdelkov mesno-predelovalne branže v tem delu Evrope.
Mesni izdelki Žerak so v svoji kategoriji prejeli 1 zlato, 7 srebrnih in 5 bronastih priznanj. Kot nam je povedal direktor Anton Žerak, pošlje njihovo podjetje na to ocenjevanje vsako leto od 15 do 20 svojih izdelkov, ki so tudi sicer v proizvodnji nosilni izdelki podjetja. "S tem si želimo potrditev, ali so ti izdelki tehnološko dodelani, saj s sodelovanjem na tem mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov do neke ocene vendarle prideš. To nam je tudi osnovni cilj udeležbe, ne pa nagrada sama. Sicer pa je najpomembnejša potrditev prodaja, ki pokaže, ali so kupci določene izdelke sprejeli ali ne."
Jana Skaza
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / OBISK AMBASADORJA RUSKE FEDERACIJE
Slovenlia in Rusija dobro sodelujeta
Ambasador Ruske federacije Tigran Karakhanov (desno) in žena ruskega zunanjega ministra Jekaterina Semjonovna Kozireva (v sredini) med ogledom ptujskega gradu
V nedeljo, 1. julija, je bila na krajšem obisku na Ptuju žena ruskega zunanjega ministra Jekaterina Semjonovna Kozireva. Spremljal jo je ambasador Ruske federacije Tigran Karakhanov z ženo Tatjano. V Mestni hiši na Ptuju sta jo pozdravila ptujski župan Miroslav Luci in podžupan Ervin Hojker. Miroslav Luci se ji je zahvalil, da si je med neuradnim obiskom Slovenije, ki ga je začela že 27. junija in končala 6. julija, vzela čas za obisk Ptuja. Pripotovala je v okviru turneje otroške glasbene dramske šole "Galina Višnjevskaja" iz Moskve, katere pokroviteljica je. Kot je povedal ambasador Karakhanov, so v ambasadi veliko slišali o Ptuju, zato so ji tudi predlagali, da ga obišče.
Župan Luci je gostji še posebej predstavil kulturni utrip mesta, poletne prireditve, v okviru katerih se ob~instvu tega okolja tradicionalno predstavljajo tudi ruski umetniki, ki so
v Sloveniji zelo cenjeni. Zaželel ji je prijetno bivanje na Ptuju ter jo povabil, da ga ponovno obišče prihodnje leto skupaj z ruskimi umetniki. Ptuj in Rusija imata tudi skupnega prija-
Župan Miroslav Luci je gostji izročil spominsko darilo. Foto: Črtomir Goznik
GERECJA VAS / MOTOKLUB STEPUHI
Bliža se 2. sreianje motoristov
V soboto ter nedeljo, 14. in 15. julija, bo v Gerečji vasi, na sedežu društva Motoklub POTEPUHI, potekalo njihovo drugo srečanje motoristov.
Prireditev se bo pričela v soboto ob 14. uri s prihodom motoristov in kot smo že omenili v uvodu, bo trajala dva dni, organizatorji pa pri~akujejo 3 do 5 tiso~ obiskovalcev. Poskrbljeno bo za pester program, ki bo zajemal panoramsko vožnjo, razstavo oldtimerjev, izbor najlepšega in najgršega motornega kolesa, razne motoristi~ne igre in številne glasbene skupine. Tako bo v soboto ob 18. uri nastopila skupina KO PIJE, sledila bo skupina PLIMA in nato še KVINT&TON, do vreliš~a pa bo vzdušje ob polno~i pripeljal STRIPTEASE in žur v kr~mi BUDA, ki bo trajal vse do jutra.
Po naporni no~i bo v nedeljo po raznih dogajanjih, ki se pri~ne-jo ob 14. uri, nastopila skupina ŠTIRIO HUDI CAJTI.
Za lakoto bo poskrbljeno s hamburgerji in pasuljem, po~i-tek pa si boste lahko privoš~ili v šotorih, ki si jih boste lahko postavili na urejenem prosoru za taborjenje.
Člani Motokluba Stepuhi zase pravijo, da so skupina zanesenjakov oz. motoristi~nih navdušencev, ki vas prisr~no vabi, da se udeležite njihovega drugega sre~anja motoristov, obenem pa vam obljublja, da vam ne bo žal.
Jana Skaza
telja Žiga Herbersteina, ki je v času svojega življenja veliko naredil za zbližanje Rusije in Evrope nasploh. Lani so v njegov spomin v Moskvi odprli dve razstavi.
Slovenija in Rusija v zadnjem času izredno dobro sodelujeta, najvišji voditelji so se letos srečali že trikrat. Rusko vodstvo pozitivno ocenjuje razvoj odnosov med državama, še posebej na gospodarskem področju. V tem trenutku skupaj delata na projektu blagovne menjave, v okviru katerega naj bi v nekaj letih ta dosegla milijardo dolarjev. V pripravi pa je tudi obisk slovenskega zunanjega ministra v Ruski federaciji. Ambasador Karakhanov tudi pričakuje, da se bosta po srečanju 1. septembra letos obe nogometni reprezentanci uvrstili v finale.
Po sprejemu v Mestni hiši so si ruski gostje ogledali še ptujski grad, kjer so si med drugim lahko ogledali portret Žige Herbersteina. Bogastvo ptujskega gradu jih je navdušilo.
MG
prejeli smo
Šolski okoliši
Problematika oblikovanja novih (starih) šolskih okolišev občine Sveti Andraž v Slov. goricah in Mestne ob~ine Ptuj se razpleta. Kot je večini bralcev Tednika, iz kar nekaj člankov, ki so se pojavljali na temo šolstva oz. šolskih okolišev občine Sveti Andraž v Slov. goricah delno že znano, se ta problematika bliža razpletu.
Kratka kronologija je sledeča; "zabelili" so nam pred štirimi leti v bivši skupni občini Destrnik — Trnovska vas. Takrat je župan bivše skupne občine, g. Pukšič, s sklepom (sistem preglasovanja) na seji občinskega sveta dosegel to, da je podružnično šolo v Vitomar-cih in Trnovski vasi oz. njuna šolska okoliša odrezal od OŠ Mladika in ju priključil k OŠ Destrnik. To je storil z namenom da 6., 7. in 8. razrede obeh šol prišteje k otrokom v OŠ Destrnik. V Destrniku je namreč načrtoval gradnjo nove šole. Z večjim številom otrok pa je seveda na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport opravičeval omenjeno gradnjo sedaj prevelike šole. V tedanji KS Sveti Andraž v Slov. goricah se s to odločitvijo, da bi višji razredi nadaljevali šolanje v Des-trniku, nihče od staršev pa tudi od drugih krajanov ni strinjal. Na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so se takrat pošiljale pritožbe, sklicani so bili tudi zbori krajanov, itd. Na našo nesrečo so tedanji politični vzvodi bili prešibki, da bi zrušili novo nastalo stanje. Na zborih je takratni župan g. Pu-kšič zatrjeval, da otroci iz KS Sveti Andraž v Slov. goricah niso všteti v gradnjo šole na Destrniku. To se je seveda sedaj, ko ima občina Sveti Andraž v Slov. goricah dostop do vseh podatkov na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, pokazalo kot neresnično - gradilo in operiralo se je na račun naših otrok. Ker je bil naš odpor takratnemu svetu občinskega sveta bivše občine prevelik, se je z Mestno občino Ptuj sklenil dogovor, da lahko otroci iz KS Sveti Andraž v Slov. goricah in Trnovske vasi nadaljnjih 5 let obiskujejo oz. nadaljujejo šolanje v OŠ Mladika.
Naj poudarim, da se je v OŠ Destrnik v teh prehodnih petih letih vpisal samo en učenec, pa še ta zaradi zdravstvenih razlogov. To samo po sebi pove vse.
Občinski svet občine Sveti Andraž v Slov. goricah je pred nekaj meseci sprejel sklep o izločitvi iz šolskega okoliša OŠ Destrnik. Pred tem smo se o oblikovanju novega šolskega okoliša pogovarjali s sosednjimi občinami (Juršinci, Cerkve-njak in tudi z Mestno občino Ptuj). Seveda bi predvsem za otroke bila najprimernejša in najugodnejša rešitev potrditev obstoječega stanja. To pomeni, da bi se oblikoval stari šolski okoliš z OŠ Mladika Ptuj. To je edina varianta, ki ne bi povzročila razbijanje generacij višjih razredov, kar je glavna želja in naloga vseh nas. O tej problematiki so v preteklih mesecih potekali pogovori na dotičnem Ministrstvu ter na Mestni občini Ptuj, natančneje s podžupanom g. Ervinom Hojkerjem, kateri v Mestni občini pokriva to področje. Njegovo strokov-
no mnenje podpira naša prizadevanja, da se dejansko stanje ohrani še naprej. Po zagotovitvi župana Mestne občine Ptuj g. Miroslava Lucija in podžupana g. Ervina Hojkerja, bo potrditev novega šolskega okoliša z OŠ Mladiko Ptuj obravnavana na seji sveta Mestne občine Ptuj, šestnajstega tega meseca.
Čeprav se g. Pukšič s svojo ekipo z vsemi sredstvi trudi, da nam prepreči oblikovanje novega šolskega okoliša, sem prepričan, da mu to ne bo uspelo. Tiha želja našega botra iz De-strnika je, da do gradnje nove šole, vrtca in telovadnice v naši občini sploh ne bi prišlo, saj ima OŠ Destrnik tako ali tako dovolj prostora tudi za nižje razrede.
"Če ne pomagaš, vsaj škodi ne" - stara modrost, ki bi marsikomu prihranila marsikateri siv las. Predvidevam, da se bodo svetniki Mestne občine Ptuj, kljub grožnjam g. Pukši-ča, da jim bo pred mestno hišo pripeljal gnoj in podobne zadeve, vseeno odločili v prid oz. dobrobit otrok iz občine Sveti Andraž v Slov. goricah. G. Pu-kšič pa bi počasi že lahko spoznal, da noben sklep občinskega sveta, ki je proti volji ljudi, dolgoročno ne zdrži. Konec koncev je želja otrok in njihovih staršev, da višji razredi nadaljujejo šolanje v OŠ Mladika, svojevrstno priznanje tej šoli oz. Mestni občini Ptuj.
Tudi dejstvo, da to šolo obiskujemo že več kot 35 let, je samo po sebi dovolj zgovorno. Prepričan sem, da so to več kot dovolj močni argumenti, da odločitev članov občinskega sveta Mestne občine Ptuj ne bo težka.
Franci Krepša, univ. dipl. ing. stroj. Župan ob~ine Sveti Andraž
prejeli smo
Po čem je promocija župana - odmev
Zbodlo me je pisanje z naslovom "Po čem je promocija župana", objavljeno v Tedniku dne 4.7.2001, zato se z nekaj besedami v odgovor g. Juriju Mesariču tudi jaz oglašam s svojim razmišljanjem.
G. Jurij Mesarič, če ste občan občine Majšperk je dobro, da se zbudite in priznate, da smo v naši občini ogromno naredili, odkar nam županuje Franc Bezjak, ki ga vi kritizirate. Ali se nikoli ne vprašate, kaj smo imeli in kam je šel denar, kje so se gradile ceste, vodovod in še in še, pred nastankom občine Majšperk.
Marsikdo, ki se je po nekaj letih vrnil v naše kraje, med njimi tudi moj brat, ni mogel verjeti svojim očem, kako lepo je urejen trg na Ptujski gori, kako čudovito so ohranjene freske, ki se ponašajo v cerkvi
Sv. Bolfenka, nov vrtec, urejena pokopališča, da o novo asfaltiranih cestah navkreber na Janž, Gnani vrh in še kam, sploh ne govorim. In še bi lahko naštevala, vendar sem prepričana, da ni potrebno. Delovni občani občine Majšperk smo z delovanjem naše občine in trudom ter zavzetostjo našega župana Franca Bezjaka dobro seznanjeni in več kot zadovoljni.
V	občinskem glasilu Dobre marnje imamo vsi pravico pisati o dogodkih. Posebej je prijetno prebirati članke o novih otvoritvah. Mar ni to največ, česar bi se menda morali veseliti vsi občani, tudi vi, davkoplačevalec g. Jurij. Med drugim menim, da je g. župan v Dobrih marnjah v svojem prispevku o referendumu napisal samo to, kar je mislila večina v vsej Sloveniji, saj je tudi drugod, kjer županovega članka z naslovom "Vsak otrok ima pravico do obeh staršev" niso prebirali, referendum uspel.
V	občinskem glasilu Dobre marnje - "trobilu", kot ga vi imenujete, se sliši glas vseh delovnih občanov. Občina, to smo vendar vsi, to smo mi in naš župan. Kje se je izgubil vaš glas in glas vaših krajanov, tega ne vem.
G. Jurij ali ste slepi, da ne vidite? Ali ste gluhi, da ne slišite, ali ne razumete, ali nočete razumeti, da se v občini veliko gradi, da občina Majšperk napreduje po zaslugi našega župana Franca Bezjaka, njegovih sodelavcev in velikega števila občanov, ki pri tem pomagajo. Vsak občan ima možnost objaviti svoj članek, ker je takšen poziv v vsaki številki in upam, da boste za naš časopis pripravili boljši članek, kot za Tednik.
Mar je važno, v kateri stranki je župan? Ni! Važno je, da dela
v	korist nas občanov.
Ali res znamo v občini Majš-perk samo kritizirati, nikoli pa nikomur, še najmanj županu izreči besedo hvala? Ni res, samo
vi	tako razmišljate, večina nas misli drugače. Ali res velja med nami načelo: "Tistemu, ki dela vrzi poleno pod noge!"
Na koncu bi dodala samo še to: "G. župan, naj vas ne po-tolčejo nekorektne kritike. Tukaj nas je še in še, ki smo z vami, zrelo razmišljamo in gremo še hitrejšemu razvoju Haloz in boljšemu življenju naproti". Zupan Franc Bezjak, hvala za vaš trud! Pogumno naprej s podporo vaše družine in večino občanov.
Priporočilo g. Juriju Mesari-ču: Vzemite v roke Tednik z dne 5. julija, odprite stran 3 in pod naslovom "Za napredek 178 milijonov", boste izvedeli marsikaj o pridobitvah občine Majšperk samo v letu 2001, pisalo bi pa morda lahko tudi kaj več.
Valica Berani~, Majšperk
-Ě3.

-EZiSHrg-------


Družba za časopisno in radijsko dqavnost RADiOTEDNiK, d.o.o,, iiADiOTEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2S50 Ptii tel,: 02/749^10,
zzzziDttW^^zMps^tï^mSt^--

PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / SPAD SE JE PRESELIL NA ORMOŠKO 81/A
Ob izbrani ponudbi koles tudi skuterji
Trgovina ŠPAD Dušana Kralja, s.p., ima po novem sedež na Ormoški 81/a, v prostorih bivšega salona Hyndai. Na novi lokaciji poslujejo od 2. julija. Odprto imajo vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Špod po novem na 200 m2 prodajnih površin, dodatno pa se s ponudbo skuterjev Piaggio in Gilera. Foto: Črtomir Goznik
Novi prostori niso pridobitev samo za zaposlene, ampak tudi za kupce, ki si na 200 m2 prodajnih površin lahko vse prodajne izdelke temeljito ogledajo. Ob znanih znamkah koles, delih za kolesa in mopede, dodatni opremo za kolesa in mopede ter rotacijskih kosilnicah lahko pri njih po novem kupite tudi sku-terje Piaggio in Gilera. Največji ptujski salon koles ŠPAD se strankam priporoča s celovito po nudbo - ob prodaji koles jim zagotavlja tudi servis in popravila.
Lastnik ŠPADA Dušan Kralj je prepričan, da se bo v bodoče vse več ljudi vozilo tudi v službe s kolesi. V takšno odločitev jih vse bolj silijo vedno višje cene bencina, pa tudi vedno večja prizadevanja družbe za zdrav način življenja.
MG
MARIBOR / ZLATI LEV MEDIAMIXU
Najelitnejša oglaševalska nagrada prvi~ v Sloveniji
Oglaševalska agencija Mediamix iz Maribora je na naj-pomebnejšem in najelitnejšem svetovnem oglaševalskem festivalu Cannes Lions 2001 prejela najvišjo nagrado - medijskega leva. To doslej še ni uspelo nobeni slovenski oglaševalski agenciji, čeprav sodelujejo na tem festivalu že od leta 1973.
V četrtek, 20. junija, je na svetovni podelitvi v Cannesu Slovenija oziroma oglaševalska agencija Mediamix iz Maribora prvič v slovenski zgodovini prejela najvišjo in v oglaševalskem svetu najbolj cenjeno in želeno nagrado za kreativnost v oglaševanju - medijskega leva - za promocijsko kampanjo It's taxi time, ki je bila namenjena pospeševa-
SLOVENSKA BISTRICA / V GEI ODPRLI NOVO RAFINERIJO
Nova naložba - novo obdobje razvoja
14. junija so v slovenjebistriški tovarni olja predali namenu novo rafinerijo rastlinskih olj, v katero so vložili milijardo 155 milijonov tolarjev. Z njenim odprtjem vstopa Tovarna olja GEA Slovenska Bistrica v novo obdobje dela in razvoja. V tehnološkem pogledu pomeni to zanje velik korak naprej v skladu s svetovnimi smernicami pri proizvodnji rastlinskih olj, za porabnike njihovih proizvodov pa zagotovilo vrhunske kakovosti. Po besedah direktorja Leopolda Turnška sodi v oljarstvu omenjena naložba med največje v zadnjih dvajsetih letih.
Bogata 97-letna tradicija proizvodnje rastlinskih olj ter visoka kakovost izdelkov uvrščata Tovarno olja GEA, d.d., v Slovenski Bistrici na vodilna mesta med slovenskimi oljarji. Že nekaj let poslujejo v skladu z ISO standardi 9001, v pripravi je realizacija okoljevarstvenega standarda ISO 14000 in standarda HACCIÎ
Na tiskovni konferenci tik pred odprtjem rafinerije, odprla sta jo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franci But ter Leopold Turnšek, direktor uprave, je vodja razvoja v tovarni olja Vito Martin-čič popeljal novinarje na ogled nove rafinerije ter jo predstavil. Rafinerija ni le moderna, računalniško vodena, temveč omogoča vstop v razred vrhunske kvalitete olj. Grajena je z najmodernejšimi materiali in opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča glede na tržne potrebe hitre spremembe proizvodov. Njena dnevna zmogljivost je 80 ton proizvodnje rastlinskih olj. V sklopu nove rafinerije so instalirane vse linije, ki so pomembne za proizvodnjo rastlinskih maščob. Rafinerija je v celoti izdelana iz visoko kvalitetnih nerjavečih materijalov in je v tem času ena redkih v Evropi, kjer je olje od začetka do konca v stiku le z nerjavečimi materiali in v vakuumu, kar je posebej pomembno pri proizvodnji posameznih izdelkov, kot so majoneze in delikatesni izdelki, ker jim le najboljša kvaliteta olja zagotavlja potrebni rok uporabnosti.
"Nova tehnologija je zahtevala tudi novo organizacijo dela ter izpopolnjevanje znanja zaposlenih. Z novo rafinerijo se zmanjšuje onesnaževanje okolja, zlasti bo manjše onesnaževanje vode. Zaradi manjše porabe energije bodo nižji proizvodni stroški.
Celotna izvedba naložbe je potekala štiri leta. Pri njej je sodelovalo več kot 20 domačih in tujih izvajalcev različnih strok."
GEA, d.d., skupaj s Kmetijsko zadružno družbo ponovno vzpostavlja sistem lastne proiz-
vodnje oljne ogrščice v Sloveniji. Rezultat skupnih aktivnosti in naporov je uvajanje domače pridelave oljne ogrščice v letu 2000 na površini 500 ha, za kar so že sprejeti ukrepi za neposredno subvencioniranje primarne proizvodnje po hektarju. Plan za letošnjo leto je 1500 ha, v srednjeročnem obdobju pa 6000 ha.
Širok izbor proizvodov so v letošnjem aprilu dopolnili z novo delikatesno margarino, namenjeno predvsem kuhanju in pečenju. Med začimbami je GEA z letošnjim marcem preselila izdelavo ocvrte čebule iz Oljarne GEA Domžale v Slovensko Bistrico, pripravljajo nov izdelek
arašidovo olje, intenzivno razvijajo novost med bučnimi olji, v rokavu pa imajo še kakšno presenečenje.
Tovarna olja GEA, ki ima 102 zaposlena, je v prvih štirih mesecih letošnjega leta ustvarila s prodajo milijardo 152 milijonov tolarjev prihodkov, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Fizični obseg proizvodnje je bil večji za 20 odstotkov., kapital družbe pa se je povečal za 2,6 odstotka. Uspešno uresničujejo zastavljene cilje na področju produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti poslovanja.
Vida Topolovec
nju uporabe prevozov s taksijem med mladimi.
Oglaševalska agencija Media-mix, ki veliko sodeluje tudi z Radio-Tednikom Ptuj, se festivala v Cannesu udeležuje že več let, toda letos so prvič tekmovali. V štiri tekmovalne skupine je bilo prijavljenih več kot 19.000 del, med temi v tekmovalno kategorijo medijskih levov 650 del. V ožjem izboru je bilo podeljenih 15 zlatih levov, od katerih sta le dva ostala v Evropi: eden v Mariboru in drugi na Danskem. Po besedah kreativnega direktorja Toneta Tomaska, lastnika genialne ideje, pomeni medijski zlati lev, ki ga je dobila agencija Mediamix, priznanje za celotno slovensko oglaševanje.
Kampanjo so naročili mariborski taksisti. Oglasno sporočilo je aplicirano na dno kozarca. Ko človek izprazni kozarec alkoholne pijače, s tem se mu seveda že zmanjša sposobnost za vožnjo, zagleda na dnu kozarca, direktno pred očmi, rešitev: IT'S TAXI TIME. V ciljno publiko oglasa je bila opredeljena mladina med 18. in 30. letom, namen kampanje pa je bil dvojen; primarni in za klienta pomembnejši cilj je navaditi mlajšo ciljno skupino na redno uporabo taksi storitev, sekundarni pa tudi vplivati na varnost mladine v prometu. Uspeh kampanje v Mariboru
je bil celo tako dober, da so morali taksisti kampanjo preklicati, saj so imeli premalo avtomobilov.
Vsekakor je bila promocijska kampanja oglaševalske agencije Mediamix zadetek v polno v vseh pogledih. Za uspeh jim čestitamo in želimo še veliko uspešnih kampanj.
Jana Skaza
12. - IB. Julij 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 12. julij
SLOVENIJA 1
7.35 Teletekst 7.55 Kultura 8.00 Odmevi
8.30 Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije: Soboški in
Mariborski mestni park 9.00 Pod klobukom 9.40 Zgodbe iz Školjke 10.15 Oddaja za otroke
10.45 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 11.00 National geographic, dokum. serija, 7., zadnji del 11.55 Vino moje dežele: Belokranjski vinorodni okoliš -Vinska vigred
12.25 Dr. Ivan Stopar: Gradovi, 2. oddaja - Kje so nastajali
naši prvi gradovi 13.00 Poročila # 13.10 Glasbeni biseri 13.30 Večerni gost: Peter Greenaway # 14.25 Zapisano v krvi, italijanska nadaljevanka, 1/2 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poročila #
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 18/26 16.55 Arčibald, risana nanizanka, 11/26 17.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže: Železnica - vlak, ponovitev
17.50 Slovenski pesniki in pisatelji - Slovenski razsvetljenski
krog 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik
20.50 Na vrat na nos, nanizanka, 2/10 22.00 Odmevi #
22.50 Gibljive slike: Kako nastaja risanka? 23.20 Denart
23.50 Laurence Durrell, dokumentarna oddaja 1.10 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
7.45	Teletekst
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15.00	VIdeospotnIce
15.35	Naše 20. stoletje, dokumentarna serija
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, ponovitev
17.00	Dr. Quinnova, nanizanka, 2/29
18.00	Ameri~an, drama, 1988 (Matthew Modine)
19.30	Videospotnice
20.05	Osamljeni planet: Iran
20.55	Poseben pogled: Zunaj življenja, francoski film
22.30	Zgodbe ob koncu tedna, nanizanka, 5/6
23.25	Zlo~inski tango, nanizanka, 1/14
0.55	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 14. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 25. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Starši, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 78. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 74. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 31. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 4. del nanizanke
20.50	Nikita, 10. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 1. del nanizanke
22.10	Snoops, 7. del ameriške nanizanke
23.00	Teksaški mož postave, 21. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 77. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 89. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 9. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Mozaik Slovenije
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 11. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, ameriška pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 14. del nanizanke
17.10	Providence, 4. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 16. del nanizanke
18.30	Podivjani Stark, 19. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 7. del nanizanke
20.00	Zabava 3, komedija (Christopher Martin)
21.40	Seinfeld, 7. del nanizanke
22.10	Zvezdna vrata, 11. del nanizanke
23.00	Zvezdna vrata, 12. del nanizanke
23.50	Mozaik Slovenije, ponovitev
TROJKA
9.00	TV prodaja
10.00	Iz domače skrinje, ponovitev
11.30	TV prodaja
12.00	Video strani
13.15	8NET-ka, Skiraj
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Jukebox, kontaktna oddaja
17.15	Vera in čas
17.45	Avto šou
18.15 Kuharski dvoboj 19.00 8NET-ka, Skiraj 19.15 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Sijaj 21.00 Naš vrt
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Reporter X 0.05 Camel Trophy, utrinki 0.30 Copa America - nogomet 2.30 Glasba
2.45 Copa America - nogomet 4.45 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Čarovnija, serija (7/52). 10.00 Poročila. 10.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (89/150). 13.30 Poročila. 13.35 Damon, humor. serija (9/13). 14.00 Felicity, serija (9/22). 14.45 Svet šovbi-znisa: Biti zvezda, dokum. serija (3/6). 15.35 Brooklin jug, serija (9/22). 16.20 Glasba. 16.35 Skrivnost Sagale, serija za za mlade (14/14). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Gorska reševalna služba, dokum. oddaja. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Neumneži, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaške gore: Zima (4/5). 20.40 Kulturno poletje - Dubrovniški poletni festival. 21.40 Evro-magazin. 22.20 Odmevi dneva. 22.40 Seks in mesto, serija (9/30). 23.05 Družina Soprano, (9/26). 23.55 Nikita 2., (9/22). 0.40 Žrtve za žrtve, ameriški film. 2.15 Policija, (285/303). 2.40 "Na zdravje", humoristična serija (39/53). 3.05 Nevidni človek, serija (19/23). 3.50 Kulturno poletje - Dubrovniški poletni festival. 4.50 Hit-depo.
HTV 2
17.20 Nema priča, serija (7/8). 18.05 Naša dežela, serija (89/150). 19.00 "Na zdravje", humoristična serija (39/53). 19.30 Policija, serija (284/303). 19.55 Iz zakladnice hrvaških mojstrov: Zbirka starih mojstrov - Piperata. 20.10 Čarovnija, serija (8/52). 21.05 Poročila. 21.20 Reševalna služba VII., serija (19/22). 22.10 Nevidni človek, serija (19/23). 22.55 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
9.30 Seja Sabora, prenos. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Željka Ogresta in gosti. 21.15 Hit-depo. 23.15 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.25 otroški program. 8.05 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.20 Roswell, zf film, 1994 (Martin Sheen). 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90201, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Kralj Queensa, serija (Kevin James). 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burk-hard). 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.45 Gunklžzapuščam se. Slovo, kabare. 23.50 Umetnine. 2.05 Roswell, znanstvenofantastični film, 19943.30 Ogrožena vrsta, triler, 1982 (Robert Urich).
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1310). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kralj piratov, pustolovski film, 1962 (Steve Reeves). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evropska panorama. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1311). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Potovanje v vesolje: Atmosfere, dokumentarec. 21.05 Lažje živeti, show. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro-austria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija (Brooke Shields). 1.20 Univerzum: Pot v vesolje - atmosfere, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Lažje živeti, show. 3.25 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v središču Berlina -Življenje v pripravljenosti, zdrav. serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdrav. serija, 1997. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdrav. serija, 1999. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 The Making Of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - naslednje stoletje, pon.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens - Kralj Queensa, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Stargate. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta. 21.10 Diggstown, gangsterska komedija, 1992 (James Woods, Louis Gossett, jr., r: Michael Ritchie). 23.05 Redakcija special: odslej bo vse drugače. 0.15 Nočna linija, erotični triler, 1992. 1.55 Superfalot, pon. 3.40 Nočna linija, pon.
PRO 7
6.45 Bulevarski magazin. 7.40 Kdo je tu šef. 8.10 Velika družina. 8.45 Vsi županovi možje. 9.15 Odprava v sotesko duhov, akcijski, 1996. 11.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Spe~i agenti, psih. triler, 1998 (Gesine Cukrowski, r: Roman Kuhn). 22.15 Stern TV. 23.20 Switch. 23.50 Policijska parada. 0.15 Pa me ustreli. 0.40 Komedija. 1.10 TV total, pon. 2.05 Switch. 2.30 Policijska parada, pon. 3.00 Boj za lepoto. 3.40 Arabella.
Petek, 13. julij
SLOVENIJA 1
7.35	Teletekst
7.55	Kultura
8.00	Odmevi
8.30	Prisluhnimo tišini
9.00	N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine - Tetina ohcet,
lutkovna igrica, 1/2
9.15	Volkovi, čarovnice in velikani, 18/26
9.25	Enajsta šola, oddaja za radovedneže: Železnica - vlak
9.55	Arčibald, risana nanizanka, 11/26
10.05	Oddaja za otroke
10.30	Slovenski pesniki in pisatelji - Slovenski razsvetljenski krog
11.20	Šalom, Nemčija, nemška drama, 2., zadnji del
13.00	Poročila #
13.10	Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope #
14.10	Na vrat na nos, nanizanka, 2/10
15.05	Vsakdanjik in praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Rdeči grafit: Bordanje, ponovitev
17.20	Ole Aleksander, norveška nadaljevanka, 2/7
17.50	Zgodbe iz Amerike: Paha Sapa - boj za sveto zemljo
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.05	V dobrem in slabem, nanizanka, 9/13
21.00	Deteljica
21.10	Fina gospa, nanizanka, 2/10
22.00	Odmevi #
22.50	Polnočni klub
0.00	Zgodbe iz Amerike: Paha Sapa - boj za sveto zemljo, ponovitev
SLOVENIJA 2
7.45	Teletekst
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15.00	Videospotnice
15.35	Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija, 5/10
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, ponovitev
17.00	Dr. Quinnova, nanizanka, 3/29
18.00	V divjini, pustolovski film, 1994 (Brooke Shields)
20.00	Oslo: Atletika - zlata liga, prenos
22.00	Plemstvo, nadaljevanka, 1/6
22.50	Kraj zločina: Hladna smrt, nemški film
0.20	Zgodbe Ruth Rendell, nanizanka, 2/6
1.10	Iz slovenskih jazz klubov - jazz club Gajo: Brizant project,
Latino messangers
2.05	Videospotnice
POP TV
8.00	Z glavo na zabavo
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 15. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 26. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Mali genijalci, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 79. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 75. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 32. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 5. del nanizanke
20.50	Nikita, 11. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 2. del nanizanke
22.10	Zlata krila, 20. del nanizanke
23.00	Nevarne dirke, 15. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 78. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 90. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 10. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 12. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, ameriška pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 15. del nanizanke
17.10	Providence, 5. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 17. del nanizanke
18.30	Podivjani Stark, zadnji del ameriške humor. nanizanke
19.00	Jack in Jill, 8. del nanizanke
20.00	Zabavni petek: Kapitan Ron, komedija (Kurt Russell)
21.45	Felicity, 6. del nanizanke
22.40	Rock v Riu, posnetek koncerta, 5/7
0.40	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
7.45 8.45
TV prodaja
Iz domače skrinje, ponovitev
10.15	Kuharski dvoboj, ponovitev
11.00	Copa America - nogomet
15.00	Iz domače skrinje, ponovitev
16.30	Jukebox, kontaktna oddaja
17.45	Naš vrt
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET-ka, Skiraj
19.15	Glasba
19.55	Poslovne informacije
20.00	Copa America - nogomet
22.00	Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
23.30	Poslovne informacije
23.35	Kuharski dvoboj, ponovitev
0.40	Glasba
1.00	Copa America - nogomet
3.00	Camel Trophy, utrinki
3.15	Copa America - nogomet
5.15	Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Čarovnija, serija (8/52). 10.00 Poročila. 10.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (90/150). 13.30 Poročila. 13.35 Damon, humoristična serija (10/13). 14.00 Felicity, serija (10/22). 14.45 Svet šovbiznisa: Čustva za razvedrilo, dokumentarna serija (4/6). 15.35 Brooklin jug, serija (10/22). 16.20 Glasba. 16.30 Narodni parki: Paklenica (1/2). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Nova oblačila bajk, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Parni valjak, posnetek koncerta. 21.20 Pot v raj, ameri{ki film. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Seks in mesto, humoristična serija (10/30). 23.45 Družina Soprano, (10/26). 0.35 Nikita 2., (10/22). 1.20 Wishmaster, ameriški film. 2.45 Neprimerno obna{anje, ameri{ki film. 4.15 Policija, serija (286/303). 4.40 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (17/22). 5.25 Amerika - življenje narave (35/44). 6.00 Pravi čas.
HTV 2
17.20 Reševalna služba VII., serija (19/22). 18.05 Naša dežela, serija (90/150). 19.00 Zakonske vode, humoristična serija (182/210). 19.30 Policija, serija (285/303). 19.55 Iz zakladnice hrvaških mojstrov: Zbirka Piperata - F. Solimena "Srečanje z Rebeco". 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija (17/22). 21.00 Poročila. 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja. 22.15 Pravi čas. 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
9.30 Seja Sabora, prenos. 19.35 Oslo: Atletika GP prenos. 22.00 Kajak-kanu - finale svetovnega pokala, reportaža. 22.15 Antologija hrvaškega kratkega filma - Vjekoslav Majcen: "Gostilna". 23.00 Na meji mogočega, serija (35/44). 23.45 Čas je za jazz: Elvis Stanic group, John McLaughlin. 0.50 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Franklin, risana serija, otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Princ z Bel-Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Vitezi za volanom, serija. 10.55 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi.13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Film po izboru gledalcev: Zeus in Roxanne, komedija, 1997 (Steve Gutten-berg); Ti, ti lažnivec, komedija, 1997 (Jim Carrey); Sam z očetom, komedija, 1994 (Ted Danson). 21.40 Zmajev most. akcijski film, 1998 (Dolph Lundgren, r: Isaac Fiorentine). 23.10 Eksekutor, akcijski film, 1997 (Michael Madsen, r: Joseph Merhi). 0.40 Zadnji dnevi Frankieja Muhe, triler, 1996 (Dennis Hopper). 2.40 Zmajev most, akcijski film, 1998. 3.25 Eksekutor, akcijski film, 1997.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Njenih dvanajst mož, komedija, 1994 (Greer Garson). 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Lažje življenje, show. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1312). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Morilski mučenikižsamomorilski atentati Hesbollaha, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times^ magazin. 23.00 Akti XY - nerešeno, policija prosi za pomoč. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY - nerešeno, odmevi gledalcev. 0.40 Susan, serija. 1.05 Zlata dekleta, serija. 1.30 Morilski mučeniki - samomorilski atentati Hesbollaha, dokumentarec. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Modern times, magazin. 2.45 TV kuhinja. 3.10 Dr. Stefan Frank, serija.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, zf. serija, 2000. 21.15 Maščevanje je sladko. 22.15 Rešitelj, vojna drama, 1998 (Dennis Quaid, N. Kinski, r: Predrag Antonijevič). 0.15 Noč. 0.25 Harald Schmidt Show. 1.25 Frasier. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Harald Schmidt Show.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens - Kralj Queensa, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor - Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens - Kralj Queensa, serija. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Batman za vse čase, fantazijski, 1995 (Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Carrey, r: Joel Schumacher). 22.35 Delta Force III - Smrtonosne igre, akcij. triler, 1991. 0.15 Batman za vse čase, pon. 2.30 Delta Force III, pon.
PRO 7
6.55 Bulevarski magazin. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje, pon. 9.30 Spet v {olo, ameri{ki, 1986. 11.15 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella.1 5.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Sence dvoma, sodna drama, 1998 (Melanie Griffith, r: Randal Kleiser). 22.15 Skeletons - Okostnjaki, triler, 1996 (Ron Silver, r: David DeCoteau). 23.55 Ulice Berlina, krim. serija, 1998. 1.50 Sence dvoma, pon. 3.30 Skeletons - Okostnjaki, pon.
Sobota, 14. julij
SLOVENIJA
7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Radovedni Taček: Ključ 9.20 Male sive celice, kviz 10.15 Kino Kekec: Lisjaček zvitorepček, risani film 11.30 Lingo, TV igrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.10 Bila sva mlada oba 13.50 mostovi, ponovitev 14.20 4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 14.55 Ljubezen lahko tudi ubija, ameriški film, ponovitev 16.30 Poročila, šport, vreme # 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka, 10/26 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 10/26 17.30 Risanka
17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare
18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 4/13
18.45 Risanka
19.00 Danes
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik #
20.00 Tekaška proga, ameriški film 21.40 Z rikšo na zahod, dokumentarna oddaja 22.10 Murphy Brown, nanizanka, 6/24 22.40 Poročila #
23.10 Sopranovi, nadaljevanka, 26., zadnji del 0.00 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Videospotnice
10.50	Caroline v velemestu, nanizanka, 17. epizoda
11.10	Murphy Brown, nanizanka, 5/24
11.35	Boš videl kaj dela Dolen'c - Rudolfovo, 2. del
12.35	Štafeta mladosti
13.30	TV prodaja
14.00	Orlek, koncert
15.35	Osamljeni planet: Iran, ponovitev
16.30	Svetovno prvenstvo v latinsko ameriških plesih,
posnetek iz Miamija
17.25	Atletika: Zlata liga, posnetek iz Osla
19.30	Videospotnice
20.05	Italijanska noč Waldbuhne, operne arije
21.50	Praksa, nanizanka, 40. epizoda
22.35	Sobotna noč
0.35	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.00	TV prodaja
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji
10.00	Panda Jin Jin, 1. del risane serije
10.30	Oliver Twist, 17. del risane serije
11.00	Črni Kozak, 17. del risane serije
11.30	Robocop oddelek Alfa, 17. del risane serije
12.00	Mladi Herkul, 2. del mladinske serije
12.30	Brata, 12. del nanizanke
13.00	Zakon v Los Angelesu, 27. del nanizanke
14.00	Formula 1, trening
15.00	Prva izdaja, 3. del nanizanke
16.00	Antibiotiki, dokumentarna oddaja, 1/2
16.30	Otroški zdravnik, 6. del nanizanke
17.30	Nevarna navezanost, drama (Judith Light)
19.15	24 ur
20.00	Filmski hit: Poljub za lahko noč, akcijski (Geena Davis)
22.10	Družinska lilija, drama (Alyssa Milano)
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.30	TV prodaja
10.00	Najdaljši dan, vojni ep, 1962 (John Wayne)
13.00	Mladoporočenci, ponovitev
13.30	Komedija zmešnjav, ponovitev
14.00	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.30	Poslednja meja, ameriška nadaljevanka, 3/4
15.15	Ravnatelj, drama (James Belushi)
17.05	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
18.05	Hughleyjevi, 9. del nanizanke
18.35	Beverly Hills 90210, 27. del nadaljevanke
19.30	Hughleyjevi, 10. del nanizanke
20.00	Lov za zakladom, 3. del nanizanke
20.50	Sheena, kraljica džungle, 3. del nanizanke
21.40	Črna vdova, kriminalka, 1986 (Debra Winger)
23.30	Najbolj neumni roparji, 6. del nanizanke
TROJKA
7.45 TV prodaja 8.45 Iz domače skrinje, ponovitev 10.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 11.00 Copa America: posnetek nogometne tekme 13.00 Copa America: posnetek nogometne tekme 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Vse za zdravje 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, glasbeni izbor 21.00 Copa America: posnetek nogometne tekme 23.15 Copa America: prenos nogometne tekme 0.15 Video strani
HTV 1
7.45 Poročila. 7.50 Hrepenenje po življenju, ameriški film. 10.00 Poročila. 10.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 34. mednarodno srečanje folklore: Strizivojna, Vranovci in Bukovlje, Donja Bebrina. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (287). 14.50 Nadnaravno - neverjetne sposobnosti živali, poljudnoznanstvena serija (4/6). 15.25 Zlata dekleta, humoristična serija (52/180). 15.50 Žena z imenom Jackie, serija (2/3). 17.20 Smrkci, risana serija. 17.50 TUM TUH MUS, oddaja zabavnega in informativnega programa. 19.30 Dnevnik. 20.10 Zmaj - zgodba o Bruceu Leeju, ameriški film. 22.10 Moške svinje, humoristična serija (7/42). 22.40 Poročila. 22.50 Vročina sunca, serija (3/3). 0.30 Madame Sin, ameriški film. 2.00 Najboljši med najboljšimi 2., ameriški film. 3.40 Policija, serija (287/303). 4.05 Svet zabave. 4.35 Antologija hrvaškega kratkega filma - Vjekoslav Majcen: "Gostilna". 5.20 Dokumentarni film. 6.30 Čas je za jazz: Elvis Stanic Group, John McLaughlin.
HTV 2
13.40 Čarovnija, serija. 16.40 Pustolovščine iz Knjige vrlin, risana serija (2/12). 17.05 Hišni ljubljenčki. 17.55 Grešna minuta, italijanski film. 19.30 Policija, serija (286/303). 19.55 Iz zakladnic hrvaških muzejev: V. Carpaccio - Poliptih. 20.00 Največje romance 20. stoletja: Jackie Bouvier in J.F.Kennedy (2/26). 20.25 Svet zabave.
20.55 Poročila. 21.00 Splitsko poletje: Atila - prenos otvoritve. 0.00 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
16.15 TOP DJ MAG. 17.15 Oslo: Atletika GfP posnetek. 19.15 Kajak-kanu - finale svetovnega pokala, reportaža. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Mati in sin, humoristična serija (40/42). 20.45 Cosbyjev show VI. (15/26). 21.10 Šport danes. 21.30 Večer dalmatinske pesmi Kaštela 2001., prenos. 23.00 Mrtvaški ples, francoski film.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 8.55 Pika Nogavička, serija, otroški program. 11.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.10 Drew Carey, serija. 12.35 Življenje in jaz, serija. 12.55 Simpsonovi, risana serija. 13.20 Princ z Bel-Aira, serija. 13.45 Formula 1, VN Velike Britanije, kvalifikacijski trening, prenos. 15.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.15 sabrina, serija. 16.35 Roswell, serija. 17.25 Beverly Hilly 90210. 18.05 Srčece, show. 18.55 Ekstremno, magazin. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Moj očka, junak, komedija, 1994 (Gerard Depardieu). 21.45 Patriot, akcijski film, 1997 (steven Seagal). 23.10 Ninja bojevnik, akcijski film, 1990 (David Bradley, r: Sam Firstenberg). 0.30 Catlow, vestern, 1971 (Yul Brynner). 2.05 Srčece, show. 3.40 Roswell, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Azteški zaklad, pustolovski film, 1965 (Lex Barker). 11.05 Piramida sončnega boga, pustolovski film, 1965 (Lex Barker). 12.45 Zakladi sveta: Mexico - city, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Špijonaža, drama, 1955 (Ewald Balser). 14.45 Gospodje s čisto vestjo, krimi komedija, 1970 (Martin Held). 16.15 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta: Bahajci. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Nori par, skeči. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Uspešnice in zvezde v Gasteinu, open air show, posnetek. 21.45 Čas v sliki. 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 22.25 Raparazzi, show s Petrom Rappom. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Pes iz Blackwood Cas-tlea, kriminalka, 1967 (Heinz Drache, r: Alfred Vohrer). 0.40 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 1.15 Pogledi s strani. 2.10 Podobe Avstrije. 1.30 Dežela in ljudje. 2.00 Pogled v deželo. 2.45 Zgodba Adele H., drama, 1975 (Isabelle Adjani).
SATELITSKA TV
SAT 1
5.55 Kviz, pon. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 11.10 Kremenčkovi. 11.35 Zajček Bunny. 12.05 Oreščki. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, začetek zdravniške serije, 1/24, 1998 (Ken Olin). 15.00 Družinski zakon, začetek odvetniške serije, 1/44, 1999 (Kathlin Quinlain). 16.00 Sam proti prihodnosti, začetek fantazijske serije, 1/90,1996 (Fisher Stevens). 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poročila. 18.00 Bodo Bach, zabavni show. 18.30 J.A.G. 19.30 C.O.PS. - Best of TV. kom. show. 20.15 Asterix - Operacija menhir, pustolovski, 1989. 22.05 Šaljive novice. 23.05 Šaljive novice. 23.35 Veliki prijateljici, triler, 1998 (Madchen Amick). 1.20 Sam proti prihodnosti, pon. 2.10 Rdeča četrt, pon. 3.00 Družinski zakon, pon. 3.50 Halo, stric zdravnik, pon.
RTL
6.20 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 12.00 Formula 1 ž VN Vel. Britanije, prosti trening, prenos. 12.55 A-Team. 13.45 Formula 1 - VN Vel. Britanije, kvalifikacijski trening. 15.30 Divja sedemdeseta. 16.00 A-Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Bob, komedija, 1999 (Gregor Torzs, Martina Gedeck). 22.20 V senci groze, psihološki triler, 1995 (Treat Williams). 0.00 South Park. 0.25 Mad TV. 1.15 Divja sedemdeseta. 1.40 Top of the Pops, pon. 2.30 A-Team. 3.15 V senci groze, pon.
RTL 2
5.20 Jutranji program. 8.05 Radijska postaja. 8.30 Najlepša leta. 8.55 Bravo TV, pon. 10.10 Monty Pythons, pon. 11.40 Highlander, serija . 12.40 Sliders, Paralelni svet, zf serija. 13.35 F/X. 15.25 Karate Rock, akcijski, 1990 (Antonio Sabato, jr.). 17.10 Walker, teksaški ranger, serija. 19.05 Velika dieta. 20.00 Poročila. 20.15 Wyatt Earp, življeneje legende, vestern, 1994 (Gene Hackman, Kevin Costner). 0.00 F/X, serija, 1996. 1.45 Wyatt Earp, pon.
PRO 7
7.10 Vsi županovi možje. 7.30 Otroški program. 11.40 NightMan. 12.30 Kurja polt, serija. 12.55 S Club 7 v L.A.-ju. 13.25 Prijazna družina. 14.20 Dharma in Greg, serijska komedija. 14.45 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi, risana serija. 15.40 Sabrina. 16.10 Simpatije, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 19.00 Pogovor. 19.30 Max Tv, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Con Train, triler, 1998 (Ray Wise,Roy Scheider). 22.00 Fled - Beg po načrtu, pustolovski, 1996 (Stephen Baldwin, Laurence Fis-hburne). 23.50 Reka smrti, akcijski, 1989 (Robert Vaughan). 1.30 Fled - Beg po načrtu, pon. 3.10 Ulice Berlina, krimi serija.
EUROSPORT
8.30 Ekstremni športi. 9.00 Ekstremni športi. 9.30 Odbojka na mivki. 10.00 Olimpijske igre. 11.00 Tenis - ATP turnir v Gstaadu, polfinalna srečanja, prenos. 13.00 Kolesarstvo: Tour de France, 7. etapa: Strassbourg - Colmar, prenos. 18.00 Motorsport. 19.30 Kolesarstvo: Tour de France, povzetek. 19.45 Športna poročila. 20.00 Boks: Andre Purlett : Rocky Gannon, Corey Sanders : Willie Williams. 22.00 Kolesarstvo: Tour de France. 23.00 Poročila. 23.15 Ekstremni športi. 0.15 Boks. 1.45 Športna poročila.
DŠF
5.00 Jutranji program. 9.15 Lumberjack. 9.45 Takeshi's Castle. 10.30 Baseball. 11.30 Košarka, NBA, pon. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Potovalni magazin, pon. 13.00 World Soccer. 13.30 DSF reportaže. 14.00 Snowboard magazin. 14.30 Motociklizem, pon. 15.30 MX - motokros magazin. 16.00 Automagazin. 17.00 Šport po svetu. 17.30 Nogometni magazin. 18.00 DSF reportaže. 18.30 Baseball. 19.30 Stoke. 20.15 Motociklistični magazin (Harry Weber). 21.15 Automagazin. 22.15 Formula 1 - VN Vel. Britanije, kvalifikacije. 23.15 Golf. 0.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks.
3 SAT
7.00 Portugalska: dežela, ljudje in jezik (9), dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, tečaj_ francoščine (6). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Euroaustria, magazin. 11.15 Report, magazin. 12.00 Ljubezenske usluge (5), dokumentarec. 12.15 Prečno. 13.00 Junaki rocka: Aerosmith, videospoti. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Lov na jegulje na Shannonu, dokumentarec. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Virginia: romantika južnih držav in zgodovina, dokumentarec. 16.05 To je noro: Postavni policaji, komedija, 1960 (Kenneth Williams). 17.30 Nasveti: mobilno. 18.00 Rusi prihajajo: operne zvezde v nemških dnevnih sobah, dokum. 18.30 Življenje živali: Leto dni s flamingi, dokum. 19.00 Danes. 19.20 Izgubljeni predmeti, dokum. 20.00 Dnevnik. 20.15 Tulifant, opera v treh dejanjih, posnetek. 21.25 Ples na vulkanu - balet Bahia, dokum. 21.40 Čutim zrak z drugih planetov - Arnold Schonberg, dokumentarec. 23.05 Marcel Raich Ranicki: O Bertoltu Brechtu, pogovor. 23.50 Pogledi s strani, revija. 0.15 Športni studio. 1.15 JazzClub: The Craig Harris Group and George Gruntz Ememgency Call, posnetek koncerta. 2.35 Igubljeni predmeti, dokumentarec.
Nedelja, 15. julij
SLOVENIJA 1
8.00	Živ žav: Telebajski, 35. oddaja; Krtek, risana naniz.,
4/6; Mali leteči medvedki, risana nanizanka, 2/12
9.55	Nedeljska maša, prenos z Golega
11.00	Srečanja z živalmi, poljudnoznanstvena serija, 4/10
11.25	Ozare, ponovitev
11.30	Obzorja duha #
12.00	Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.30	Pod klobukom
14.10	V Dobrem in slabem, nanizanka, 9/13
14.50	Fina gospa, nanizanka, 2/10
15.20	Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi
15.55	Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
16.30	Poročila #
16.45	Vsakdanjik in praznik
17.40	Slovenski magazin
18.10	Vino moje dežele: BizeljskožSremiški vinorodni okoliš
- Vino in erotika
18.40	Risanka
18.50	Žrebanje lota
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	Dnevnik #
20.00	Zapisano v krvi, nadaljevanka, 2., zadnji del
21.35	Intervju: Dr. Janko Prunk #
22.30	Poročila #
22.55	Lovec na jelene, vojna drama, 1978
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
9.20	TV prodaja
9.50	Videospotnice
10.25	Plemstvo, angleška nadaljevanka, 1/6
11.15	Obljubljena dežela, ameriška nanizanka, 1/22
12.00	Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
12.30	V duhu glasbenega in plesnega izročila: Španija in Madžarska
13.00	Plenilci, angleška pz serija, 1/6, ponovitev
13.30	TV prodaja
14.00	Vremenska panorama
15.40	Koncert slovenske skupine 3 Bote
16.50	Ulice, posute z zlatom, ameriški film, ponovitev
18.25	Portret: Huan Antonio Samaranch
18.40	Svetovni pokal v veslanju, posnetek iz Munchna
19.30	Videospotnice
20.05	Naše 20. stoletje, francoska dokumentarna serija, 9/12
21.00	Nadaljevanka
21.30	Homo turisticus
22.00	Končnica
22.30	Večer Kurta Weilla: Gledališki songi s študenti AGRFT
23.00	Polet čez ocean, opera
23.45	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, 2. del risane serije 10.30 Oliver Twist, 18. del risane serije 11.00 Črni Kozak, 18. del risane serije 11.30 Robocop oddelek Alfa, 18. del risane serije 12.00 Mladi Herkul, 3. del mladinske serije 12.30 Brata, 13. del humoristične nanizanke 13.00 Skoraj popolni par, 3. del humoristične nanizanke 13.30 Formula 1: Silverstone, prenos dirke za VN Anglije 16.00 Antibiotiki, dokumentarna oddaja, 2/2 16.30 Gorski zdravnik, 7. del anizanke 17.30 V napačnih rokah, nemški drama (Gedeon Burkhard) 19.15 24 ur
20.00 Nedeljski film: Radijski umori, komedija (Brian Benben) 22.00 Tat za vedno, 18. del nanizanke 22.50 Detektiv pod krinko, akcijski (Ken Wahl) 0.30 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.20 TV prodaja
9.50 Spartak, zgodovinski spektakel, 1960 (Kirk Douglas) 13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.30 Poslednja meja, nadaljevanka, 4/4 15.20 Pogrešani starši, komedija (Matt Frewer) 17.10 Adijo, pamet, 13. del nanizanke 18.05 Hughleyjevi, 11. del nanizanke 18.35 Merlose Place, 27. del nadaljevanke 19.30 Hughleyjevi, 12. del nanizanke 20.00 Lov za zakladom, 4. del nanizanke 20.50 Sheena, kraljica džungle, 4. del nanizanke 21.40 Zaljubljeni dekleti, romantična komedija (Laurel Holloron) 23.20 Adrenalina
TROJKA
7.00 TV prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Copa America: posnetek nogometne tekme 13.00 Vera in čas, ponovitev 13.30 Naš vrt 14.00 Inline hokej, reportaža 14.30 Avtodrom 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek show, glasbeni izbor 18.30 Štiri tačke
19.00 Politična konferenca, ponovitev 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Avto šou
21.00 Copa America: posnetek nogometne tekme 23.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 0.30 Video strani
HTV 1
7.55 Poročila. 8.00 Mr. Music, ameriški film za otroke. 9.30 Svet Super Marija, risani film. 9.40 Waitapu, serija (3/5). 10.15 Narodov spomin: Matica Hrvaška. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Umag: Maša, prenos. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 Ruska avantgarda, dokumentarni film. 15.00 Zlata dekleta, humoristična serija (53/180). 15.25 Poročila. 15.35 Raziskovalec, poljudnoznanstvena serija (31/36). 16.40 Življenje, ki prihaja, serija (7/8). 17.35 Vaje v dihanju, ameriški film. 19.10 Risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 berači in sinovi, dramska serija (3/13). 21.05 Filmi o Jamesu Bondu: Samo dvakrat živiš, britanski film. 23.05 Madigan Men, humoristična serija (1/12). 23.40 Poročila. 23.50 Stičišča svetovnih kultur: Maji. 0.40 Policija, serija (288/303). 1.05 Življenje, ki prihaja, serija (7/8). 1.55 Ksena - princesa bojevnica, serija (20/24). 2.40 Rock klub: Alainis Morisette. 3.40 Roger Corman -
First Works, ameriški dokumentarni film. 4.10 Vedro krvi, ameriški film. 5.15 Stičišča svetovnih kultur: Maji. 6.05 Mesečina.
HTV 2
7.55 Policija, serija. 10.50 Naša dežela, serija. 15.05 Vročina sonca, serija (3/3). 16.50 Briljanteen. 17.20 Risani film. 17.55 Vizum: Slovaška. 18.30 Ksena - princesa bojevnica, serija (20/24). 19.15 Iz hrvaških foto-albumov. 19.30 Policija, serija (287/303). 19.55 Iz zakladnic hrvaških muzejev: Skrinja sv. Šimuna. 20.10 Potovanja: Bahami (2/11). 20.50 Poročila. 21.00 Mesečina. 21.50 Roger Corman - First Works, ameriški dokumentarni film. 22.20 Vedro krvi, ameriški film. 23.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
13.50 Silverstone: Formula 1 za Veliko nagrado Velike Britanije, prenos. 16.00 Munchen: Veslanje - finale svetovnega pokala. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Vesoljski otok 1, serija (12/26). 21.00 Rock Club: Alanis Morisette. 22.00 Šport danes. 22.20 Kajak-kanu - finale svetovnega pokala, reportaža. 22.35 Ethno Ambient Solin 2000: Izrael. 23.30 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Miniverzum, otroški program. 10.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 11.00 Družinsko srečanje, komedija, 1995 (Susan French). 12.30 Šport. 13.00 Formula 1, VN Velike Britanije, prenos dirke. 16.00 90 let nogometnega kluba Austria: Austria Memphis : Bayern, prenos. 18.15 Ironman Austria, poročilo. 18.55 Ekstremno, magazin. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Čas za ubijanje, triler, 1996 (Sandra Bullock, r: Joel Schumacher). 22.40 Columbo: Načrt za umor, kriminalka, 1971 (Peter Falk, r: Peter Falk). 23.55 Kraj zločina: Debeli bojevniki, kriminalka (Ulrike Folkerts, r: Dominik Reding). 1.25 Patriot, akcijski film, 1997. 2.45 Ninja bojevnik, akcijski film, 1990. 4.05 Dobrodošli v Los Angelesu, drama, 1976.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Gurmansko potovanje po Italiji: Apulija. 9.35 Gottfried von Einem-žvedno sem imel srečo, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Pogled v deželo, magazin. 11.50 Pogledi s strani. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.10 Univerzum: Rojstvo plime in oseke, dokumentarec. 15.05 Heidi in Erni, serija. 15.30 Domotožje po tebi, moja zelena dolina, domovinski, 1960 (Rudolf Lenz). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Domovina, magazin. 17.55 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Melodija srca, melodrama, 1998 (Nina Bagusat, r: Hans Jurgen Togel). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Opombe k zgodovini televizije (2), magazin. 22.55 Čas v sliki. 23.00 Kapučino Melange, komedija, 1992 (Josef Hader, r: Paul Harather). 0.30 Ukradena mladost, drama, 1996 (Sharon Lawrence). 1.55 Kulturni tednik. 2.20 Pogledi s strani, revija. 2.40 Pogledi s strani. 2.50 Dobar dan, Hrvati, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.25 Frankie in njegovi kameradi, gang. komedija, 1960. 7.45 Weck Up. 8.45 Šaljive novice. 9.45 Bodo Bach. 10.15 Alf, pon. 10.45 Zajček Bunny, pon. 11.10 Koenig, serija. 12.05 Klinika Rose-nau, serija. 13.05 Park hotel Stern, serija. 14.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 15.00 J.A.G., serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf. serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Šteje samo ljubezen. 20.15 Rob Roy, zgodovinsko pustolovski, 1995 (Tim Roth, Liam Neeson, Jessica Lange). 22.55 Planetopia. 23.40 News & Stories. 0.40 Gorila, agentska serija, 1990 (Karim Allaou). 2.15 Pensacola, pon. 3.00 Farscape, pon. 3.40 Šteje samo ljubezen, pon.
RTL
5.05 Otroški program. 8.40 Boks. 9.15 Formula 1: VN Vel. Britanije, prenos. 10.20 A-Team. 12.05 Team Knight Rider. 13.00 Formula 1: VN Vel. Britanije, odštevanje. 14.00 Formula 1 - dirka za VN Vel. Britanije. 15.45 Formula 1 - VN Vel. Britanije, povzetek. 16.50 Na nalogi - atraktivni policijski videoposnetki. 17.45 Exclusiv, vikend, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili (Hans Meiser). 20.15 Junior, komedija, 1994 (Arnold Schwarzenegger, Danny De Vito). 22.25 Spiegel TV, magazin. 23.10 Karta v smrt, reportaža o preživelih v letalski nesreči. 0.10 South Park. 0.45 Prime Time. 1.00 Team Knight Rider. 1.50 Na nalogi. 2.40 Oliver Geissen Show. 3.30 Barbel Schafer.
RTL 2
5.10 Sliders. 6.00 Vodne podgane, Pristaniški policaji. 6.40 Flipper, nove pustolovščine. 8.10 Countdown X - Alarm v vesolju. 8.55 Čudoviti svet Montyja Pythonsa. 10.35 Nekaterim ugajajo tepci, komedija, 1993 (Dana Carvey) . 12.35 Cool Blades, Šteje samo zmaga, komedija, 1993 (Shane McDermott). 14.15 Reklamni spoti. 15.20 Milka on Tour - Be A Star. 15.35 Bravo TV. 17.00 Halo. 18.05 Born to be Mr. B... - Atkinson total. 19.00 TV TV. 20.00 Proočila. 20.15 Velika dieta, show. 22.00 MegaMan, akcijski show (Axel Schulz). 23.00 TV TV. 0.00 Electric Blue. 0.50 Črno usnje, erotični triler, 1997 (Michael Paul Girard). 2.35 Umor v krvi, triler, 1994 (Wisconsin Sturm). 4.15 Countdown X - Alarm v vesolju, pon.
PRO 7
6.30 Baldy Man. 6.40 Roswell. 7.45 Dennis. 8.10 Neskončna zgodba. 8.35 Inšpektor Gadget. 9.00 Sindbadove fantastične pustolovščine. 9.35 Sylvester in Tweety. 9.50 Pinky & Brain. 10.15 Simpsonovi. 10.40 CinemaxX TV. 11.30 Jets. 12.20 Viper. 13.15 Largo Winch. 14.10 Ognjeni pekel na Manhattanu, AMERIŠKA drama, 1996 (R.D. Anderson). 15.40 20.000 milj pod morjem, fantazijski po J. Vernu, 1996 (Richard Crenna). 17.20 Dr. Jekyll in Ms. Hyde, parodija na grozljivke, 1995 (Sean Young). 18.55 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Poljub smrti, triler, 1995 (David Caruso, Nicholas Cage, Helen Hunt). 22.15 Focus TV. 23.15 Umor nedolžnega otroka, triler, 1993 (Scott Glenn). 2.30 Largo Winch, serija, 2001. 3.20 Viper. 4.05 S Club v L.A.žju. 4.30 Čudežni svet.
EUROSPORT
8.30 AdNatura. 9.30 Skoki s čeri (Atene). 10.00 Motorsport, pon. 11.00 Tenis: ATP turnir v Gstaadu, finale, prenos. 13.00 Motokros, prenos. 14.00 Kolesarstvo: Tour de France, 8. etapa: Colmar -Pontarlier, 220 km, prenos. 17.45 Športna poročila. 18.00 Nascar, dirka v Daytoni. 19.00 ChampCar, prenos iz Toronta. 21.15 Športna poročila. 21.30 Motorsport. 22.00 Kolesarstvo: Tour de France. 23.00_ Športna poročila. 23.^5 WATTS. 23.45 Veslanje, Munchen. 1.00 Športna poročila. 1.15 Športna poročila.
dSF	~
5.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Šport po svetu. 9.45 World Soccer. 10.15 Automagazin. 11.15 Automagazin, pon. 12.15 Motociklzem, pon. 13.15 DSF reportaže. 13.45 Potovalni magazin: Jamajka. 14.30 Stoke, magazin. 15.30 DSF reportaže. 16.00 Nogomet: Austria Dunaj : Bayern, prenos. 18.15 Nezadržni. 18.45 Reportaže. 19.15 Motociklizem. 20.15 Formula 1: VN Vel. Britanije. 21.15 Automagazin, pon. 21.45 DSF reportaže. 22.15 Golf, Škotska. 23.15 Borilni športi. 0.15 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
Ponedeljek, 16. julij
SLOVENIJA 1
8.00 8.20 8.40 9.10 9.45 10.00 10.30 11.20 11.45 12.15 13.00 13.10 13.25 14.15 15.25 15.55 16.30 16.45
Utrip #
Zrcalo tedna #
4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor Rdeči grafit: Bordanje Ole Aleksander, nadaljevanka, 2/7 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 3/9
Zgodbe iz Amerike: Paha Sapa - Boj za sveto zemljo Na vrtu, oddaja TV Maribor Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 4/13 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi Poročila, šport, vreme # Vremenska panorama Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor Polnočni klub
Gibljive slike: Kako nastaja risanka? Dober dan, Koroška Poročila #
Tomažev svet: Med dvema ognjema, izobraževalna oddaja za otroke, 3. del Telebajski, ponovitev 35. oddaje Radovedni Taček: Olje Drugačni, dokumentarni film, 2. del Žrebanje 3x3 plus 6 Risanka Kronika Dnevnik #
Julija, nanizanka, 13., zadnja epizoda @ivljenje slovenskega otoka, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi # 22.50 Branja Brez reza
Michael Palin predstavlja Hemingwaya, dokumentarna serija, 3/4 Drugačni, dokumentarni film, 2. del, ponovitev
16.50 17.15 17.45 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00
22.55 23.35
0.25
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14.30	TV prodaja
15.05	Videospotnice
15.40	Komar, dokumentarna oddaja
16.30	Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka, ponovitev
17.00	Dr. Quinnova, ameriška nanizanka, 4/29
18.00	Peta hiša na levi, družinska humoristična nanizanka, 3/10
18.30	Jasno in glasno
19.30	Videospotnice
20.05	Mogo~ne konstrukcije, dokumentarna serija, 6/10
21.00	Studio City
22.00	Med sosedi, nanizanka, 6/13
22.20	Metropolis
22.50	Brane Rončel izza odra
0.50	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 16. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 28. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Povprašajte dr. Phila, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 80. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 76. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 33. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 6. del nanizanke
20.50	Na{a sodnica, zadnji del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 3. del nanizanke
22.10	Možje v belem, 21. del nanizanke
23.00	Teksaški mož postave, 22. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 79. del humoristične nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30 Mladenič v modrem, 91. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 11. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 13. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 16. del nanizanke
17.10	Providence, 6. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 18. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 1. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 9. del nanizanke
20.00	Filmska uspe{nica: Skriti zaklad, pustolovski film
(Geena Davis)
22.10	Seinfeld, 8. del nanizanke
22.40	Zvezdna vrata, 13. del nanizanke
23.30	Zvezdna vrata, 14. del nanizanke
0.20	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
9.00
TV prodaja
10.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja
11.15 Družinska TV prodaja
11.30 Festival Lent 2001, ponovitev
13.00 Video strani
13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev
15.45 Jukebox, kontaktna oddaja
17.15 Motor Show Report
17.45 V sedlu
18.15 Kuharski dvoboj
19.00 8NETžka, Skiraj
19.15 Glasba
20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 Politična konferenca 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja: Jupiter - poročila z Galilea, vesoljske ladje brez posadke (3/11). 10.00 Poročila. 10.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (91/150). 13.30 Poročila. 13.35
Damon, humoristična serija (11/13). 14.00 Feiicity, serija (11/22). 14.45 Svet šovbiznisa: Premiere in promocije, dokumentarna serija (5/6). 15.35 Brookiin jug, serija (11/22). 16.20 Giasba. 16.35 Zrcaice, zrcaice, serija za za miade (20/46). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Spomini na Domovinsko vojno: Obaa sta padia, dokum. oddaja. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Muha, risani fiim. 19.30 Dnevnik. 20.05 Črne srajce, dokum. fiim. 21.10 Turistični magazin. 22.25 Odmevi dneva. 22.45 Seks in mesto, humor. serija (11/30). 23.10 Družina Soprano, serija (11/26). 23.55 Nikita 2., serija (11/22). 0.40 Ogenj v srcu, ameriški fiim. 2.05 Poiicija, serija (289/303). 2.30 Mati in sin, humoristična serija (41/42). 3.00 Zahodno kriio ii., serija (19/22). 3.45 Amerika - živijenje narave. 4.15 Mean Streets, ameriški fiim. 6.05 ČB v barvah.
HTV 2
17.20 Zakon in red - Oddeiek za žrtve, serija (17/22). 18.05 Naša dežeia, serija (91/150). 19.00 Mati in sin, humoristična serija (41/42). 19.30 Poiicija, serija (288/303). 19.55 iz zakiadnic hrvaških muzejev: Numizmatični oddeiek muzeja Siavonije - Medaije. 20.10 Čarovnija, serija (9/52). 21.05 Poročiia. 21.15 Zahodno kriio ii., serija (19/22). 22.05 Ciklus "Inšpektor Montalbano": Tat sendvi-čev, italijanski film. 23.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.00 Umag: Tenis ATI? prenos (dva dvoboja). 22.05 Mean Streets, ameriški film. 23.55 Črno-belo v barvah.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Družinsko srečanje, komedija, 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Kralj Queensa, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Asterix v Ameriki, risani film, 1994. 21.35 Zlati otrok, pustolovski film, 1985 (Eddie Murphy, r: Michael Ritchie). 23.05 Nikita, serija. 23.50 Detektiv Anthony Dellaventura, serija. 0.30 Strupena Ivy, triler, 1991 (Drew Barrymore). 1.55 Mladi in brezobzirni, drama, 1984 (Aidan Quinn). 3.25 Ukradena mladost, drama, 1996.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1312). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Gospodje s čisto vestjo, krimi komedija, 1970. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija (Christian Wolff). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Grad moje matere, drama, 1990 (Phil-lippe Caubere). 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Kraj srečanja kultura. 3.40 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne, talkshow z gosti. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, pogovor z gosti. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek -naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 2000 (Steven Merting). 21.15 Anke, serijska komedija. 21.45 Šaljive reklame. 22.15 Rdeča četrt. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Noč. 0.40 V bliskavici. 1.15 Star Trek - naslednje stoletje, pon. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Wolffov revir, pon. 3.50 Vera opoldne, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 Trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti, show (Sonja Zietlow). 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kviz 21. 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dramska serija. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno, serija, 1996.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Srebrna dekleta. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor - Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž, serijska komedija, 1997. 18.00 Prijazna hiša, serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 Kralj Queensa, serija. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Izlet v kaos, komedija, 1998 (Steve Van Wormer, Paul Walker). 22.05 Exklusiv, reportaže: počitnice v vzhodni Evropi. 23.00 Smrtonosni zmaj, akcijski, 1991 (Cynthia Luster). 0.25 Izlet v kaos pon. komedije. 2.10 Črno usnje, erotični, pon. 3.55 Umor v krvi, pon.
PRO 7
6.25 Bulevarski magazin. 7.20 Dharma & Greg, pon. 7.45 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 8.45 Pogovor. 9.20 20.000 milj pod morjem, fantazisjki po J. Vernu, 1996, pon. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosbi Show. 12.05 Grace, serija. 12.35 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi žuapnovi možje. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska krimi serija (Gillian Anderson). 21.15 Sedem dni - Vrata v čas, zf. serija, 2000. 22.15 TV total. 23.15 Policaj. 23.45 Nekako v L. A., serija, 1999 (Christopher Eigeman). 0.10 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, pon. 1.30 Dexterjev laboratorij. 2.35 TV total, pon.
EUROSPORT
8.30 Kolesarstvo: Tour de France, pon. 9.30 Olimpijske igre, izbor novega predsednika prenos iz Moskve. 1.00 Plavanje: SP na Japonskem, prenos iz Fukuoke. 14.15 Kolesarstvo: Tour de France, 9. etapa: Pontrlier - Aix les Bains, prenos. 18.00 Olimpijske igre, posnetek iz Moskve. 18.30 Plavanje: SP ž sinhrono plavanje. 19.30 Kolesarstvo: Tour de France. 19.45 Poročila. 20.00 WATTS. 20.30 Boks. 22.00 Kolesarstvo: Tour de France, 9. etapa. 23.00 Športna poročila. 23.15 Plavanje. 0.45 WATTS, pon.
DŠF
8.30 Borilni športi. 9.30 Nogomet, pon. 12.00 Speed Zone. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago, pon. 15.00 Thundercats, motorsport. 15.30 Jet Sprints - dirkalni čolni. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago, pon. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam, nog. magazin. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.00 Automagazin. 21.00 Automagazin. 22.00 Športna poročila. 22.15 InTeam, nogometni magazin. 22.45 Nezadržni. 23.15 Boks. 0.15 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
Torek, 17. julij
SLOVENIJA
7.55	Kultura
8.00	Odmevi
8.30	Mostovi
9.00	Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 7/39
9.25	Radovedni Taček: Olje
9.40	Tomažev svet: Med dvema ognjema, izobraževalna
oddaja za otroke, 3. del
9.50	Lahkih nog naokrog
10.30	Drugačni, dokumentarni film, 2. del
11.15	Naokoli po Nemčiji: Baden-Baden in Emms
12.05	Julija, nanizanka, 13., zadnja epizoda
13.00	Poročila #
13.15	Izraelski komorni orkester
14.15	Michael Palin predstavlja Hemingwaya, dokumentarna serija, 3/4
15.05	Življenje slovenskega otoka, dokumentarec meseca
15.55	Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor
16.30	Poročila #
16.45	An ban pet podgan, otroška serija, 6/9
17.10	Izpodnebnik, nadaljevanka, 1/13
17.40	Jean Cocteau, dokumentarna oddaja
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Tramontana, nadaljevanka, 4/10
20.50	Aktualno
22.00	Odmevi #
22.50	Pet minut nežnosti, hrvaška drama
23.40	Jean Cocteau, dokumentarna oddaja, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Studio City
16.35 Rad imam Lucy, nanizanka, ponovitev 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 5/29 18.00 Rožni grič, ameri{ki film 19.35 Videospotnice 20.05 Slovenska polka in valček 2001 20.55 Četverica, brazilski film 22.40 Zgodbe ob koncu tedna, nanizanka, 6., zadnji del 23.35 Obračun, slovenski kratki film 23.45 Dama v belem, slovenski kratki film 23.55 Vdovstvo Karoline Žašler, slovenski film, ponovitev 1.40 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 17. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 29. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Dr. Phil o poroki, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 81. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 77. del nadaljevanke
18.15	Miss Slovenije, regionalni izbor
18.20	Vse za poljub, 34. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 7. del nanizanke
20.50	Nikita, 12. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 4. del nanizanke
22.10	Špiclji, 8. del nanizanke
23.00	Teksaški mož postave, 23. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 80. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 92. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 12. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Mozaik Slovenije
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 14. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 17. del nanizanke
17.10	Providence, 7. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 19. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 2. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 10. del nanizanke
20.00	Tank, akcijska drama (George Dzundza)
22.00	Seinfeld, 9. del nanizanke
22.30	Zvezdna vrata, 15. del nanizanke
23.20	Zvezdna vrata, 16. del nanizanke
0.10	Mozaik Slovenije, ponovitev
12.45 13.15 13.30
TROJKA
9.00
TV prodaja 10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Video strani
Razvoj avtomobilizma 8NET-ka, Skiraj Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Jukebox, kontaktna oddaja
17.15	Popotovanja z Janinom, ponovitev
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET-ka, Skiraj
19.15	Glasba
19.55	Poslovne informacije
20.00	Naj N - nogometni studio
21.00	Motor Show Report
21.30	Iz domače skrinje, kontakna oddaja
23.00	Poslovne informacije
23.05	Kuharski dvoboj, ponovitev
23.50	Jukebox, ponovitev
1.20	Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Čarovnija, serija (9/52). 10.00 Poročila. 10.05 Program za mlade. 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (92/150). 13.30 Poročila. 13.35 Damon, humoristična serija (12/13). 14.00 Felicity, serija (12/22). 14.45 Svet šovbiznisa: Polnočni pogovori, dokumentarna serija (6/6). 15.35 Brooklin jug, serija (12/22). 16.20 Glasba. 16.35 Fant zre v svet, serija za za mlade (129/153). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Dan, ki mi je spremenil življenje: Je kdo tu?, dokumentarna serija (3/4). 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Pink Panther,
risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ljudje na koncu mesta, dokumentarna oddaja. 20.40 V velikem planu. 22.15 Odmevi dneva. 22.35 Seks in mesto, humoristična serija (12/30). 23.00 Družina Soprano, serija (12/26). 23.50 Nikita 2., serija (12/22). 0.35 Vikend pri Barnieju, ameriški film. 2.10 Policija, serija (290/303). 2.35 Cosbyjev show VI. (16/26). 3.00 Leteči odred III., serija (6/8). 3.45 Človeško telo, dokumentarna serija (7/8). 4.35 Film. 6.15 Monoplus.
HTV 2
17.20 Zahodno krilo II., serija (19/22). 18.05 Naša dežela, serija (92/150). 19.00 Cosbyjev show VI. (16/26). 19.30 Policija, serija (289/303). 19.55 Iz zakladnic hrvaških muzejev: Liturgično srebro splitske prestolnice 1/2. 20.10 Čarovnija, serija (10/52). 21.05 Poročila. 21.15 Prijatelji VII., humoristična serija (23/24). 21.40 Človeško telo, dokumentarna serija (7/8). 22.35 Leteči odred III., serija (6/8). 23.20 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.00 Umag: Tenis ATP prenos (dve tekmi). 22.30 Monoplus. 23.10 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.10 Franklin, risana serija, otroški program. 7.50 Vsi županovi možje, serija. 8.15 King of QueensžKralj Queensa, serija. 8.35 Pinc z BelžAira, serija. 9.00 Sam svoj mojster, serija. 9.25 Beverly Hills 90210, serija. 9.50 Felicity,, serija. 10.30 Asterix v Ameriki, risani film, 1994. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 King of Queens - Kralj Queensa, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Ljubezen na klic, triler, 1997 (Sonja Kirchber-ger, r: Michael Rowitz). 21.50 Nina, dekle ne obupa, drama, 1997 (Marie Zielke, r: Thorsten C. Fischer). 23.20 Moški njenih sanj, drama, 1997 (Lysette Anthony, r: Martin Kitrosser). 0.50 Erotični dnevniki. 1.15 Ljubezen na klic, triler, 1997. 2.40 Ninaždekle ne odneha, drama, 1997. 4.10 Grad moje matere, drama, 1990.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Domotožje po tebi, moja zelena dolina, domovinski film, 1960. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1309). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Nadnaravni, skrajnosti življenja, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Susan, serija. 1.10 Zlata dekleta. 1.35 Univerzum: Nadnaravni, skrajnosti življenja, dokumentarec. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 TV kuhinja. 2.45 Tema, magazin. 3.35 Po dolgem in počez, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalni magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Morilex s hendijem, triler, 1998 (Jochen Horst, Rolf Hoppe, Natalia Worner). 22.15 Akti 01 special. 23.15 Planetopia, reportaže: lepotni cirkus. 0.05 Noč. 0.25 Frasier, serija. 0.55 V bliskavici, pon. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.20 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 SK Babies, krimi serija, 1998 (Michael Def-fert). 21.15 V imenu zakona, policijska serija, 1998. 22.15 Quincy. 23.15 Policijski zdravnik Dangerfield, krimi serija, 1995. 0.10 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon.. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni prestopniki, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž, serija. 18.00 Prijazna hiša, serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens, serijska komedija. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, shuj-ševalni show. 21.05 Neumni kolegi. 22.05 Exklusiv, reportaže: Mallorca 2001. 0.00 Foxy Fantasies, erotična serija. 1.05 Peep (Verona Feldbusch). 2.15 Miza za pet, družinska drama, 1983 (Jon Voight).
PRO 7
5.00 Jutranji program. 6.10 Opoldanski magazin, pon. 7.05 Bulevarski magazin, pon. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 9.00 Vsi županovi možje, pon. 9.30 Ognjeni pekel na Manhattanu, pon. filma (RD. Anderson). 11.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magzain. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Speed - Čas je denar (moderator Steven Gatjen). 21.15 Urgenca, zdravniška serija, 1998. 22.15 TV total. 23.20 Gospodarski magazin. 23.50 Milenium, fantazijska serija. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.30 TV total, pon. 2.25 Speed - Čas je denar, pon. showa.
EUROSPORT
8.30 Plavanje: SfP 9.30 Kolesarstvo: Tour de France. 10.30 Kolesarstvo: Tour de France, 10. etapa: Aix les Bains - L'Alpe d' Hues, 208 km, prenos. 14.00 Kolesarstvo, madaljevanje prenosa. 17.45 Športna poročila. 18.00 Atletski miting v Stockholmu, prenos.
22.00 Kolesarstvo: Tour de France. 0.00 Športna poročila. 0.15 Plavanje - SP 1.15 Športna poročila.
dSf
5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi, pon. 9.30 Gorska kolesa, pon. 10.30 Atuomagazin. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 Takeshi's Castle. 14.15 Pago Pago, pon. 15.00 Thunder-cats, pon. 15.30 Jet Sprint - dirkalni čolni. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago, pon. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam, nogometni magazin. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.00 Formula 1 - VN Vel. Britanije. 21.00 Motodrom, magazin. 22.00 Športna poročila. 22.15 InTeam. 22.45 Automagazin, pon. 23.45 Ekstremni trenutki. 0.15 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
Sreda, 18. julij
SLOVENIJA 1
7.55	Kultura
8.00	Odmevi
8.30	Dober dan, Koroška
9.00	Risanka
9.05	Trojčíce, risana nanizanka, 1/13
9.30	Carski sel, risana nanizanka, 10/26
9.55	An ban pet podgan, otro{ka serija, 6/9
10.20	Izpodnebnik, adaljevanka, 1/13
10.45	Lingo, TV igrica #
11.10	Jean Cocteau, dokumentarna oddaja
12.10	Tramontana, nadaljevanka, 4/10
13.00	Poročila #
13.10	Srečanje tamburaških orkestrov
13.45	Obzorja duha #
14.15	Lisjaček zvitorepček, risani film
15.25	Aktualno
16.30	Poročila #
16.45	Pod klobukom
17.25	Enciklopedija znanja
17.45	Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 1/11
18.40	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik #
20.00	Sedmi pe~at: Sre~anje z Venero,
anglesko-francosko-italijanski komedija, 1991
22.05	Odmevi
22.35	Kultura #
22.55	Koncert orkestra Slovenske filharmonije -
Glinka, Skrjabin
23.35	Svet narave, poljudnoznanstvena serija, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.30 Homo turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, ponovitev 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 6/29 18.00 Dežurni zdravnik, angleški film 19.35 Videospotnice 20.05 Folk art, oddaja TV Maribor, 2. del 21.00 Tajni dosjeji KGB: Neznani leteči predmeti,
dokumentarna oddaja, 2., zadnji del 21.30 Picasso, dokumentarna oddaja 22.50 Sopranovi, nadaljevanka, ponovitev 23.50 Umori, nanizanka, 14/23 0.30 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, 18. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 30. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Dr. Phil o poroki, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 82. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 78. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 35. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 8. del nanizanke
20.50	Nikita, 13. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 5. del nanizanke
22.10	Špiclji, 9. del nanizanke
23.00	Teksaški mož postave, 24. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 81. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 93. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 13. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 15. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 18. del nanizanke
17.10	Providence, 8. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 20. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 3. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 11. del nanizanke
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Mesto angelov, 3. del nanizanke
21.50	Seinfeld, 10. del nanizanke
22.20	Zvezdna vrata - Stargate SG-1, 17. del nanizanke
23.10	Zvezdna vrata, 18. del nanizanke
0.00	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
9.00 TV prodaja
10.00 Iz domače skrinje, ponovitev
11.30 TV prodaja
12.00 Video strani
12.15 8NET-ka, Skiraj
12.30 Naj N - športni studio, ponovitev
13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15 Iz domače skrinje, ponovitev
15.45 Jukebox, kontaktna oddaja
17.15 Knjiga, oddaja o kulturi
17.45 Štiri tačke
18.15 Kuharski dvoboj
19.00 8NET-ka, Skiraj
19.15 Glasba
19.55 Poslovne informacije
20.00 Vse za zdravje
21.00 Reporter X
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Jukebox, ponovitev 2.00 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Čarovnija, serija (10/52). 10.00 Poročila. 10.05 Pozabljene igrače. 10.15 Princ Valiant, risana serija (3/6). 10.40 Jaz pa lahko! 10.55 Skrivnostno pismo, serija (2/3). 11.25 Življenje in ljudje, poljudnoznanstvena serija (3/5). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (93/150). 13.30 Poročila. 13.35 Damon, humoristična serija (13/13). 14.00 Felicity,
serija (13/22). 14.45 Življenje ptic: Leteti ali ne leteti?, poljudnoznanstvena serija (1/10). 15.35 Brooklin jug, serija (13/22). 16.20 Glasba. 16.35 Navadna smrklja, serija za za mlade (37/52). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Ljubezen je čudna. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hard Time, ameriški film. 21.40 R.Venucci, dokumentarna oddaja. 22.15 Odmevi dneva. 22.35 Seks in mesto, humoristična serija (13/30). 23.00 Družina Soprano, serija (13/26). 0.00 Nikita 2., serija (13/22). 0.45 Čas ognja, ameriški film. 2.45 Policija, serija (291/303). 3.10 Simpso-novi, risana serija (15/25). 3.35 Nema priča, serija (8/8). 4.25 Forenzičarka Halifax, serija (1/3). 6.00 Arhitektura, dokumentarna serija (2/2).
HTV 2
17.15 Leteči odred III., serija (6/8). 18.05 Naša dežela, serija (93/150). 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (15/25). 19.30 Policija, serija (290/303). 19.55 Iz zakladnic hrvaških muzejev: Liturgijsko srebro splitske prvostolnice 2/2. 20.10 Čarovnija, serija (11/52). 21.05 Poročila. 21.15 Nema priča, serija (8/8). 22.05 Družinsko deblo rocka: Glasba iz Birminghama (3/11). 22.55 Arhitektura, dokumentarna serija (2/2). 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.00 Umag: Tenis ATP, prenos (dve tekmi). 22.30 Forenzičarka Halifax, serija (1/3). 0.05 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Franklin, risana serija, nato otroški program. 7.77 Življenje in jaz, serija. 8.15 Vsi županovi možje, serija. 8.40 Princ z Bel-Aira, serija. 9.00 Sam svoj mojster, serija. 9.25 Sam svoj mojster, serija. 9.50 Felicity, serija. 10.30 Columbo: Načrt za umor, kriminalka, 1971. 11.45 Confetti tivi. 13.15 Flipper in Lopaka, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija (Jason Priestley). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Nogomet, avstrijska liga: FC Tirol : Casino SW Bregenz, prenos. 20.00 Šport. 20.15 James Bond: Pred obličjem smrti, agentski, 1985 (Roger Moore, r: John Glen). 22.25 Nogomet, avstrijska liga, poročilo. 23.30 Maščevanje po načrtu, serija. 0.10 Policisti iz El Camina, serija. 0.55 Rough Riders - Peklenski jezdeci, vestern, 1997 (Tom Berenger). 3.50 Smrtonosni pakt, kriminalka, 1941 (Edward G. Robinson).
AVSTRIJA 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 10.15 Kali Yug - Boginja maščevanja, pustolovski film, 1963 (Paul Guers). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1315). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vse moje hčerke, serija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report, magazin. 23.15 Trgovina z belim blagom, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Otvoritev Slavnostnih iger v Bregenzu, poročilo. 1.15 Zlata dekleta, serija 1.40 Na prizorišču, reportaža tedna. 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Mednarodni Report, magazin. 3.00 Trgovina z belim blagom, dokumentarec.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 1999 (Gerhard Zemann). 21.15 Moj partner na štirih tacah, krimi serija, 2000 (Ursula Buschhorn). 23.15 Noč. 23.20 Devet in pol tednov, erotična drama, 1986 (Kim Basinger, Mickey Rourke). 1.30 Frasier, serijska komedija. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Devet in pol tednov, pon. filma.,
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška, serijska komedija, 1995. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija, 2001. 21.15 Letališka klinika, zdravniška serija, 1996. 22.15 Stern TV magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta, pon. 9.00 Velika dieta, ponovitev. 10.35 King of Queen, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni kolegi, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta, serija. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija, 2000 (Miochael Shanks). 22.15 Nikita, akcijska serija, 1999. 23.05 L.A. Heat, krimi serija, 1997 (Steven Williams). 0.00 Exklusiv, reportaže. 0.50 Intimo, erotični, 1988 (Eva Grimaldi). 2.10 Parfum smrti, kriminalka, 1994. 3.55 Smrtonosni zmaj, akcijski, 1991, pon.
PRO 7
6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.00 Velika družina. 8.30 Vsi županovi možje. 9.05 Zmagovalec, drama, 1985 (Kevin Costner). 11.10 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14. Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina, serija. 18.30 Vsi županovi možje. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjkev, fantazijska serija. 21.15 Čarovnice, serija. 22.15 TV total. 23.15 Pro7, reportaže: ščurki prihajajo. 0.00 Fantom poželenja: čas nežnosti, erotični, 1996. 1.35 Buffy, pon. 2.15 Čarovnice, pon. 3.05 TV total.
EUROSPORT
8.30 Kolesarstvo: Tour de France, pon. 11.00 SP v plavanju: sin-hrono plavanje, prenos z Japonske. 14.00 WATTS, pon. 14.30 Kolesarstvo: Tour de France, 11. etapa: Grenoble - Chamrousse, 23 km, prenos. 18.00 Plavanje - SfP pon. 19.00 Automagazin. 19.30 Kolesarstvo: Toru de France. 19.45 Športna poročila. 20.00 Plavanje - SP 21.00 Sinhrono plavanje, SP na Japonskem. 21.30 Jadranje. 22.00 Kolesarstvo: Tour de France. 23.00 Športna poročila. 23.15 Golf, turnir v Milwaukeu. 0.15 Plavanje, pon. 1.15 Športna poročila.
DŠF
5.00 Jutranji program. 7.15 Takeshi's Castle. 8.30 Snowboard. 9.00 Stoke, pon. 10.00 Motociklizem, pon. 11.00 DSF reportaže. 12.00 Normal, pon. magazina. 13.00 Tenis - ATP turnir v Stuttgartu, prenos. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam, nog. magazin. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.00 Motociklistični magazin, pon. 21.00 Boks: Dariusz Michalczewski : Alejandro Lakatus. 22.00 Športna poročila. 22.15 InTeam, nog. magazin. 22.45 Stoke, pon. 23.30 Ekstremni trneutki. 0.00 Normal, pon. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
@,8dto-tedn!k.sî
radlo, ki je na vasi frekvenci
104,3 FM 98,2 FM
http://www.radio-tednik.si
12. -18. julija 2001
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 12. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
PETEK, 13. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
SOBOTA, 14. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTI-
KVIZ PIRAMIDA
NA RADIU PTUJ
9á,2 in 104.3 mhz
VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO
TKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
NEDELJA, 15. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).
PONEDELJEK, 16. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
TOREK, 17. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val).
SREDA, 18. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
pripravlja m vodi: vladimir kajzovar
^ Mercator
tïl.: 02 / 77122 61
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poiicočm
13. Ans. Ekart
-	Šopek za Elzo 12. Ans. Čuki
-	Ferari polka 11. Ans. Krjavelj
-	Prava lepota 10. Ans. Modrijani
-	Daleč je dom 09. Ans. Pogum
-	Nikoli pozabljena 08. Okrogli muzikantje
-	IMoja domovina 07. Ans. Gorski cvet
-	Gora 06. Ans. Rosa
-	Za Jožefov praznik 05. Fantje izpod Vurberka
-	Na Vurberàki grad 04. Ans. Jožeta Šeruge
-	Tisočletje brez mesa 03. Kvintet Sava z Jelko
-	Za tvoj praznik 02. Ans. Korenine
-	Pri nas je pa taka navada 01. Ans. Dinamika
-	Nogometaš
7
1.	Nuša Derenda
-	Ne, ni res
2.	Adi Smoiar
-	Je treba delat
3.	Evita Črepinšek
-	Pojdi z mano
4.	Ivo IVlojzer
-	Dvignimo čaše prijatelji
5.	Helena Blagne
-	Sveta Marija
6.	Miran Rudan
-	Kristina
7.	Alenka Lesjak in Božo A. Kolerič
-	Odpri sreči vrata

-K
Poskočnih 13
, Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:
h na naslov:
Gbsovnice poSljite na (foj MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe S-RECORDS prejme; Maijeta GAŠPARIČ, O. Ključarovci, 2258 Sv. Tbmaž

TURISTIČNI TEDNIK
KRAJI, KI OČARAJO
tari Dalmacije
Pred kuliso impozatne gorske verige se nežno objemata morje in kopno - to je Dalmacija.
Ko ~lovek potopi prst v morje, je povezan s celim svetom. Ta stari dalmatinski pregovor živi še danes v vsakdanji in mehki govorici prebivalcev obale in otokov na jugu Jadrana. Zajema in simbolizira občutek za življenje Dalmatincev in njihovo strastno ljubezen do domačega kraja, zasidrano v svetovljanski širini. Kjer človek tako čuti in misli, je dragocen dragulj gostoljubnosti sam po sebi umeven in vsi tisti, ki se boste to poletje odločili, da za-plujete v vode Dalmacije, boste to doživeli v enaki meri kot prosojnost neokrnjene narave in simpatično razigranost dalmatinske "fešte".
Azurno modra, smaragdna in skalnato siva so barve, ki slikajo panoramo dalmatinske obale. Med Zadrom, [ibe-nikom, Trogirjem, Splitom, Omi{em in Dubrovnikom, na mediteranskem robu Balkanskega polotoka, leži na stotine zelenih otočkov in pretečih čeri. Samo nekateri nosijo "velika" imena: Brač, Hvar, Korčula, Dugi Otok, Lastovo, Vis, Mljet ...
Rožmarin, sivka in origano; balzam za du{o, ti vonji dalmatinske obale. In ko zapoje {e "klapa" ...
Težko bi vam rekla, da je nekje na dalmatinski obali lep{e! Ne, ko se boste vozili ob vznožju Velebita, kjer se burja brezkompromisno spu{ča do morja, se ustavili na biograjski rivieri in se odločali, ali namočiti noge v Vransko jezero ali morda le raje v morje, ko ne boste vedeli, da so otoki od Paga pa tja do Ugljana in Pa{mana svojevrstni v svojih mediteranskih značilnostih, ko ... Ustavite se, ohladite čelo v eni izmed {te-vilnih zadarskih kavarn in uživajte, ko se boste sprehajali po tržnici ter klepetali z zgovornimi prodajalkami v črnem
Q. ^v^-fiii
grafij oživijo in sirene vabijo, vabijo ...
In vendar me ljubezen do lepote vabi naprej; na polotok Pelje{ac, ki je {e danes poznan kot "otok kapitanov" in domovina najbolj{ih hrva{kih rdečih vin, v dolino reke Neretve, na Vis, ki popolnoma očara s svojo preprostostjo, v Modro {piljo Bi{eva in krasen nacinal-ni park Mljeta.
Verjemite, da se dolga pot na "jug" izplača: odprla se vam bo naravna in kulturna zakladnica pisane mediteranske pokrajine, na katero bogovi niso nikoli pozabili ...
Če {e torej niste rekli zadnje počit-ni{ke besede, pomislite, da {e obstajajo kraji, kjer na vas, radovedne pomor{ča-ke, čakajo {tevilni rajski otočki, vino, pr{ut ... In seveda, naj bo "večeras na{a fe{ta, večeras se vino pije, nek' se igra, nek' se piva, ko ne piva, Dalmatinac (ali pa Slovenec) nije ..."
Želim vam prijeten vikend.
®
E RELAX
VEČ KOT UGODNE CENE V KATALOGU POLETJE
-	ORGANIZIRANI POLETNI KLUBI
-	OTROCI OD 2. DO 12. LETA BREZPLAČNO V V ¥
-	ORGANIZIRANI AVTOBUSNI IN LETALSKI PREVOZI
-	TURISTIČNA AGENCUA
Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO RELAX d.0.0., PE Ptuj Ttstenjakova 5a Tel.: 02/749 3180, Faks: 02/749 31 82
.... Naročite nekaj rezin pa{kega sira
in ča{o izbranega vina ter si privežite du{o.
Če bo veter z juga dovolj močan, vas bo ponesel med tisočere "robinzonske" otočke nacionalnega parka Kornati, kjer lahko preživite počitnice v miru in naravi, brez gneče in hrupa. Če se ne boste podali na jadranje, potem se prepustite čudoviti dolini reke Krke -nacionalni park ali se ustavite v Primo-{tenu in v tem nadvse idiličnem mestecu opazujte, kako bo sonce poljubilo morje in bo edini odsev njegove gladine jasna mediteranska zvezdnata noč.
Že Rimljani so v Antiki poiskali naj-bolj{e zase in tako je bila tudi zanje zelo priljubljena počitni{ka destinacija obala Jadrana, {e posebej tista med Trogirjem in Splitom. Živahna atmosfera na srednjeve{kih splitskih ulicah s katedralo sv. Duje je pestra poživitev pred odhodom na zelene otoke splitskega arhipelaga, kjer lahko občudujete belino marmorja z Brača, ki je {e danes "kamnita" priča največjih svetovnih arhitekturnih znamenitosti - od Dioklecijanove palače do Bele hi{e. [portnike bo očaral "Zlatni rat" na Bolu, čigar ro-žiček se zaradi vetra in valov enkrat usmeri v eno, pa zopet v drugo smer. In če vas radovednost popelje {e na Hvar, ki mu je Ante Tresic - Pavicic namenil besede "metulj, ki sanja na valovih", bo va{e zadovoljstvo že skoraj popolno.
Za belimi skalnimi zalivički, obdani-mi z borovci, ki se drenjajo v nasade oljk in vinske trte, se vzpenja pod nebo sv. Jure (1762 m), najvi{ji vrh gorske verige Biokova. In na tem ozkem pasu, med pogorjem in morjem, se nahaja eden najlep{ih delov jadranske obale, Makarska riviera. Makarska, Tučepi, Omi{, Brela ... In si človek misli: "Ustavim se za hipec!" Nato pa odlaga svoj odhod ... Plaže kot z razglednic ali foto-
Nagradno turis-
. • v	v	•
ti~no vpra{anje
Ptujske poletne prireditve so v polnem teku, s prireditvami pa je zaživelo tudi {ir{e okolje.
Doprsni kip slavista, literarnega zgodovinarja in etnografa Matije Murka stoji v Sončnem parku na Ptuju, ki prav tako kliče po kvalitetnej{i ureditvi. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Larisa Horvat, Dornavska c. 15, 2250 Ptuj.
Slovenija ima dvajset turističnih cest, vsaka je nekaj posebnega. Zato se je težko odločiti, katero prej obiskati. Vinska turistična cesta 13 pokriva območje desetin občin: Jur{incev, Ptuja, Cer-kvenjaka, Destrnika, Dornave, Lenarta, Ljutomera, Sv. Andraža, Sv. Jurija ob [čavnici in Trnovske vasi. Krožna pot po tej vinski cesti je dolga okrog
130 km, z odseki pa veliko več. Vredno jo je obiskati zaradi posebej mehkih, od sonca obsijanih gričev, toplih in gostoljubnih ljudi, posebej spevne govorice, ki se lahko pohvali z najmanj{im {te-vilom prevzetih tujih izrazov, znanih rojakov, ki so toplino tega območja odnesli v svet ter s svojim delom postavili najlep{i spomenik območju med Dravo in [čavnico, {tevilnih cerkva, kapel in znamenj, ki so vsaka posebej zgodba o življenju v tem okolju skozi stoletja, {tevilnih primerov originalne kmečke arhitekture, samostanov z bogatimi knjižnicami, slatinskih vrelcev, petih jezer, najstarej{e "zelene tovarne" - tr-snice na Slovenskem in neokrnjene narave, ki se zdi kot oaza sredi ponorelega sveta. Veliko posebnosti tega območja smo vam v dosedanjih nagradnih turi-
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kako se uradno imenuje vinska turistična cesta pod številko 13?
Ime in priimek:_
Naslov: _
Davčna številka:

POGLEJ IN
ODPOTUJ
CAVTAT - letalski prevoz f
GRATIS
15.7., pri vplačilu min. 10D hotel Epidaurus
KORZIKA. Sončkov klub f
53.900
SIT
30.7., šotorjenje + bus. Izleti. 7/10D
GRČIJA. Kreta
59.900
SIT
20.7., C kat. hotel St. Moses, 7D, N
GRČIJA. Rodos
111.000
SIT
20.7., 3* hotel Golden Odyssey, 7D, Al
ŠPANIJA. G. Canarla
113.250
SIT
15.7., 2* app. Los Aguacates, 7D, N
KUBA. Varadero
172.700
SIT
18.7., 2* Villas Sotavento, 13D, NZ
PREVOZI V ISTRO
4.000
SIT
vsako nedeljo - od doma do hotela in nazaj
sončekS
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CELJE, 03/425 46 40
POTOMUJVIGEIVIER
stičnih vpra{anjih že predstavili. Danes vpra{ujemo, kako se uradno imenuje vinska turistična cesta pod {tevilko 13. Nagrada za pravilen odgovor sta dve buteljki renskega rizlinga, pridelanega v srednjih Slovenskih goricah - posebna polnitev, ki so je bili deležni tudi udeleženci predstavitvene ekskurzije 4. julija. Odgovore pričakujemo v ured-ni{tvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 20. julija.
Na VTC 13 v tem trenutku ponuja hrano in pijačo okrog 45 ponudnikov. Na sliki je objekt vinogradni{tva in vinarstva Jakoba in Cilke Kocuvan v Sovja-ku, kjer potekajo degustacije njihovin vrhunskih vin, h katerim postrežejo dobrote domače kuhinje. Foto: Črtomir Goznik, MG
Doprsni kip Matije Murka v Sončnem parku je vse prej kot urejen: črk skorajda ni več prepoznati, urediti pa bi bilo potrebno tudi zelenje. Še en dokaz več, kako skrbimo za svoje spomenike
RAČUNALNIŠKA STRAN
Microsoft Windows: Predloge v WordPad
če pogosto uporabljate Wordpad za obdelavo besedil, vas najbrž zelo moti, da morate vsakič, ko odprete nov dokument, tega na novo oblikovati: spreminjati pisavo, tipkati isti tip naslova in tako dalje. Vendar ga vseeno uporablja veliko naših bralcev, ker je brezplačen, saj ga dobimo že skupaj z operacijskim sistemom Windows.
Toda to še ne pomeni, da si sami v nekaj minutah ne morete oblikovati želene predloge. Odprite Wordpad (Start/Programi/ Pripomočki) in oblikujte vse
potrebne detajle, ki jih boste potrebovali in jih želite imeti v svoji predlogi. Natipkajte najmanj en znak in šele potem oblikujte vse potrebne nastavitve.
Možnosti mape
UM
\ Splošno I Pogled i Vrste datotek | Vrste registriranih datotek:
"^Adotie Acrobat Document ^Adobe Acrobat Forms Document ^Adobe Photoshop Image ^Adobe Webbuy Plugin '^Advanced Streaming Format File ^Advanced Streaming Format File ^Advanced Streaming Format File ^Advanced Streaming Redirector File

Nova vrsta..
Odstrani
Urejanje.
.3
r—Podrobnosti o vrsti datoteke-
Pripona:
Vrsta vsebine (MIME):
Odprejo:
WAB
WAB

v redu
Preklici
Uporabi
Ko končate, shranite datoteko na primerno lokacijo pod ime, kot je na primer "template.tpl".
Odprite	Raziskovalec
(Windows Explorer) in izberite Pogled/Možnosti mape (View/ Folder Options). (Slika 1)
Na jezičku Vrste datoteke (File Types) kliknite gumb Nova vrsta (New Type). V okno Opis vrste (Description Of Type) vpišite opis, na primer "Wordpad Template", v okno Značilna pripomba (Associated Extension) pa vtipkajte tpl. (Slika 2)
Kliknite Nova (New) in v pogovornem oknu Nova operacija (New Action) v vrstici Operacija (Action) vtipkajte Odpri. V okno Program, ki izvede operacijo (Application Used To Perform Action) vtipkajte Wordpadovo pot, kot je C:\Program	Files\
Accessories\Wordpad.exe ali pa si pomagate z gumbom Prebrskaj (Browse). (Slika 3)
Končno kliknite trikrat Vre-du (OK) ali Zapri (Close), da zaprete vsa odprta pogovorna okna.
Dvokliknite template.tpl in odprl se bo Wordpad, izpopolnjen z vsem vašim oblikovanjem. Ob koncu dela se vedno prepričajte, da ste novo datoteko shranili pod drugačnim imenom, kot je ime predloge.
Dodajanje nove vrste datoteke
[HZ]
Zamenjaj ikono „.
Opis vrste: Znaainapnpona: Vrsta vsebine (MIME):
Wordpad template
tpl
PrivsetapriponazavrstQ vsebine: \ Mogoče operacije:
"3
Nova..,
.Mrěj^jíř,,

p/r-jititi:
r Omogoči hilti vpogled
r Vedno prikeái pripono ©
Potrdi odpiranje po prenosu
Vredu
Prekliči
Nova operacija
Operacija:
Odpri

na
v redu
Program, ki izvede operacijo:
Preklici
"C:\Program Files\Accessories\Wordpad.exe"
Prebrskaj.
r Uporabi DDE
Intranet - ne izgubite se v dobi informacij
Razvoj osebnih računalnikov in interneta je pospešil rešitve elektronskega poslovanja podjetij. Vedno več jih namreč spoznava, da lahko izboljšajo svoje poslovanje s pomočjo informatike, zato širijo svoje poslovanje na internet in tako izboljšujejo svoje poslovne procese in komunikacijo s kupci ter optimizirajo tržne poti. Pri tem pa jih večina pozablja nase in na notranjo komunikacijo, to je na povezavo znotraj podjetja - intranet.
Intranet je virtualna oglasna deska, kjer so zbrane in prikazane vse informacije, ki jih podjetje nujno potrebuje za svoje delovanje.
Obveščanje o novostih (pred uvedbo intraneta) v podjetju, ki poteka tako, da razpošiljamo okrožnice po interni pošti, lepimo sporočila na oglasne deske, sporočamo po telefonu in podobno, je zelo nepraktično, saj vsi zaposleni vsak dan ne hodijo gledat oglasne deske. Prav tako naši sodelavci, ki so na oddaljenih lokacijah ali na terenu po več dni, ne morejo pogledati na oglasno desko in tako ne dobijo pomembnih informacij, ki smo jih napisali na okrožnico. Ko potrebujemo standardne informacije, kot so ceniki, pravilniki in drugi različni obrazci za obdelavo ali posredovanje potencialni stranki, se velikokrat zgodi, da zaradi velike količine papirja takšne informacije založimo, izgubimo ali pa imamo samo en izvod obrazca (pa še ta je nekje na drugem koncu podjetja), zato stranki ne znamo povedati, kakšna je trenutna cena izdelka, koliko stane prevoz ... Pojavi pa se lahko še nešteto drugih nejasnosti in neprijetnih pripetljajev. Kaj si potem stranka misli o nas?
Zato se podjetja, ki hočejo ostati na trgu, danes vse bolj odločajo za vzpostavitev ISO standardov, kjer je točno določeno, kje je shranjena določena informacija in kdo je zanjo od-
govoren. Kljub temu večina teh podjetij pozablja na to zelo pomembno stvar: še vedno imajo veliko preveč nepotrebnega dela s prekladanjem papirja in arhiviranjem podatkov, kar za podjetje pomeni velik strošek in izgubo potenciala. Idealna rešitev je vzpostavitev elektronske komunikacije znotraj podjetja s pomočjo elektronske pošte. Stroški takega pretoka informacij so minimalni, prihranek časa pa maksimalen.
Predstavljajte si, da morate uskladiti poslovni dopis z direktorjem. Najprej ga sami natipkate, potem ga natisnete in odnesete direktorju v pregled. Ker se ta z nečim ne strinja, popravi to s pisalom. Vzamete dopis in njegove napake popravite na svojem računalniku. Pri tem ste se zmotili (tega pa niste opazili). Dopis zopet natisnete in odnesete direktorju. On ga zopet popravlja ... In tako lahko nekaj vrstic pišete ure in ure. Vaš čas je veliko dragocenejši! Ce pa bi imeli vzpostavljeno komunikacijo s pomočjo intraneta, bi napisani dopis lahko poslali po elektronski pošti. Direktor bi ga pregledal, popravil in ga poslal nazaj. To bi trajalo samo nekaj minut, odvisno od hitrosti vašega in direktorjevega tipkanja. Prihranili bi precej, zlasti pisarniški material in veliko časa.
Intranet je torej elektronska mreža, ki deluje znotraj podjetja in služi komunikaciji med zapo-
slenimi in poslovnimi strankami. Zanj potrebujete računalnik ali server, na katerem imate spravljene vse informacije, ki jih podjetje potrebuje za svoje delovanje, in računalniški program, ki bo skrbel za razpošiljanje elektronskih sporočil (npr. Microsoft Exchange ...). Za dostop do intraneta potrebujete brkljalnik (Microsoft Internet Explorer ali Nescape Navigator). To je brezplačni program, s katerim pridete do želenih informacij v računalniku. Na intranetu so spravljeni obrazci, ki jih potrebujete pri svojem delu, pravilniki, ki jih redno prebirate, različne informacije, ki jih želite imeti pri roki ... Omogočen je dostop do različnih baz podatkov, ki so ažurirani, računovodskih in knjigovodskih aplikacij ... Prednost intraneta so urejene informacije, zbrane na enem mestu, kar pripomore k hitrim in kvalitetnim poslovnim rešitvam.
Velika prednost intraneta je, da lahko do vseh informacij pridete tudi, če niste na delovnem mestu oz. v podjetju. Do njih imate lahko dostop od doma, na terenu ali dopustu.
Seveda se možnosti intraneta ne končajo pri statičnih informacijah oz. elektronski pošti. Z njim si zelo pomagate pri poslovanju, saj lahko v vsakem trenutku preverite, kakšno je stanje zalog, kako poslujete z določeno stranko, vodstveni delavci lahko nadzirajo pretok informacij in učinkovitost poslovnega procesa.
Možnost intraneta določajo vaše potrebe in želje. Vsak nov poslovni proces, ki se preseli iz klasične papirnate oblike v elektronsko, vam prihrani čas in denar.
Intranet ima velik vpliv na cenovno politiko. Podjetja, ki poslujejo na intranetu, zaradi prihranka stroškov, ki ga omogoča to poslovanje, zelo povečajo svojo konkurenčno prednost. Nižji stroški omogočajo, da zniža cene svojih izdelkov/storitev. Intranet omogoča vašim prodajalcem hiter dostop do informacij o izdelku ali storitvi, do cen, hitro izmenjavo mnenj, svetovanje, izobraževanje ...
Med sredstva, ki spadajo k pospeševanju prodaje in so namenjena intranetnim uporabnikom, sodijo: online svetovanje, podrobno informacijsko gradivo, navodila o uporabi izdelka, dodatne koristi pri nakupu itd. Glavni sredstvi za pospeševanje prodaje v samem podjetju, ki posluje na intranetu, pa sta temeljno in dopolnilno izobraže-
vanje ter trening zaposlenih, ki imajo na voljo vedno sveže in koristne informacije, prav tako pa si lahko med seboj izmenjujejo informacije v realnem času. Pripravljene imate lahko odgovore na standardna vprašanja kupcev, izjave za javnost, kako se predstaviti po telefonu, osnove lepega vedenja ...
Danes se tehnologija in znanost hitro razvijata. Tudi pretok informacij je vse hitrejši in zato vsaka informacija skoraj v trenutku zastari. Da bi imeli enostaven, hiter in učinkovit pregled nad informacijami v podjetju, si pomagajte z intranetom. Pri pomembnih odločitvah potrebujete veliko čimbolj urejenih informacij, saj samo tako lahko sprejmete pravilno odločitev.
Telefoniranje preko interneta
S programom QuickCall lahko telefonirate preko interneta. Pri tem se ni potrebno izklapljati iz mreže, pa še lokalni impulze plačujete, pa četudi kličete onkraj naših meja. Program najdete na spletnem naslovu http://www.hinet.hr/QuickCall. Potrebujete le zvočno kartico, zvočnike in mikrofon.
Kitajska ima ogromno prebivalstva, ki nudi dobro osnovo za množičen razvoj in prodor mobilnih omrežij. Konec tega leta bo po nekaterih pričakovanjih na Kitajskem blizu 150 milijonov uporabnikov mobilne telefonije, kar je mnogo več, kot jih premorejo ZDA. Vsak mesec se v svet mobilnega telefoniranja vklopi 5 milijonov Kitajcev, trikrat več kot v ZDA, kjer to število dosega milijon in pol novih uporabnikov mesečno. Kitajska je izredno mamljiva dežela za vse proizvajalce mobilnih aparatov. Poleg dobrih pričakovanj je prodaja tam še posebej dobičkonosna, saj lahko mo-bilce prodajajo po korektnih, tržnih cenah. Subvencioniranje mobilnih aparatov je na Kitajskem namreč prepovedano.
***
Četrtkova odločitev sodišča, ki je pomirila strahove nekaterih pred delitvijo Microsofta na dva dela, je pomirila tudi duhove v ameriški centrali podjetja. Zaposleni so ponovno optimistično razpoloženi in se radi pohvalijo, da imajo povsem polne roke dela z razvojem Microsoftovih novosti. Zanimivo mnenje je podal delavec, ki ni želel biti imenovan: Vsi želijo, da bi uspel, ko pa končno postaneš uspešen, te
hočejo pohoditi in zadušiti!'
***
Nemški Siemens je sponzor italijanske nogometne lige, prav tako pa z obilnimi sponzorskimi sredstvi podpira nemški klub F.C. Bayern. Ljubiteljem nemške in italijanske nogometne lige je sedaj namenil serijo mobilnih telefonov v barvah priljubljenih nogometnih zasedb. Tehnično osnovo predstavlja model M35i, ki je namenjen bolj 'grobim' in aktivnim uporabnikom, odporen je na udarce ter na vodo in je dovolj vzdržljivo 'orodje' v rokah
nogometnih navijačev.
***
Linux je postal resna konkurenca Microsoftovim operacijskim sistemom. Podjetje Intrisync Software je sestavilo t.i. Linux kocko. Gre za majhno kocko, v kateri je skrit celoten računalnik z operacijskim sistemom Linux. Kocka ima stranico dolgo vsega dobrih 7 centimetrov. Intrisync je s tem želel demonstrirati uporabnost Linuxa v vseh mogočih, tudi majhnih napravah, kot so set-top boxi, mobilni sistemi, gospodinjske naprave, skratka povsod, kjer se najde mesto za zmogljiv računalniški sistem. Linuxovo škatlico poganja Intelov procesor StrongArm z delovnim taktom 192 MHz, ostala elektronika je na eni delovni ploščici, kjer nademo še 32 Mb delovnega in 16 Mb flash pomnilnika, za povrh pa še USB vmesnik, 16 V/Ipovezav, tri serijske vmesnike, vmesnik CompactFlash II in možnost podpore brezžični tehnologiji Bluetooth.
Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si
NASVETI
Kuharski nasveti
Bo/ovnjce
Borovnice spadajo med jagodičevje, s kulinaričnega vidika v skupino trdega jagodičevja, tako kot ribez in brusnice. Trdo jagodičevje je manj občutljivo in nekoliko bolj trpežno in glede na to tudi bolj uporabno. Borovnice uporabljamo cele nekoliko sladkane, pretlačene ali jih kuhamo in duši-mo. Prav s kuhanjem in dušenjem pokažejo borovnice svojo tipično barvo in tudi okus, saj so surove nekoliko trpke.
Borovnice so že od nekdaj zelo priljubljeno sadje. Plodove lahko kupimo na vseh mestnih tržnicah in iz njih naredimo poljubne, likerjem podobne napitke, želeje in peciva. Borovnice še danes najpogosteje uživajo na Škotskem, v severozahodnem delu Škotske jih uživajo skupaj z mlekom in iz njih pridelujejo vino. Samonikle borovnice niso več tako priljubljene odkar so se v Evropi razširile severnoameriške vrste borovnic, ki se ponašajo z večjimi jagodami. Tisti, ki jih imajo v izobilju jih tudi sušijo in shranjujejo za zimo. V preteklosti so suhe borovnice drobili in jih mešali s koruzno moko, ter iz tako narejene mešanice pekli najrazličnejša peciva in jedi.
Iz sladkih in manjših borovnic naredimo različne likerje ali jih pretlačimo in iz njih naredimo sladke in slane omake. Borovničeve omake se dobro podajo k pečeni in dušeni divjačini. Iz drobnih borovnic pa lahko pripravimo tudi okusne marmelade in džeme. V Franciji iz borovnic pogosto pripravijo torto, ki jo odišavijo s cimetom, v Nemčiji je znana borovničeva pogača, pri nas borovnice mešamo z drugim jagodičevjem in iz mešanice pripravimo sadne kolače in torte, pite, sladoled, žele in sirup, različne likerje, kompote in marmelado.
Borovnice so primerne tudi za hitre slaščice iz biskvitnega testa. Pripravimo jih lahko na različne načine, tako da cele borovnice dobro operemo, posipamo narahlo s sladkorjem in jih
potresemo po surovem biskvit-nem testu, ki smo ga vlili v pripravljen pekač. Testo klasično spečemo, ohladimo in po želji sladkamo ter ponudimo. Lahko pa najprej spečemo poljubno bi-skvitno testo ga ohaldimo, prerežemo na polovico, stolčemo sladko smetano dodamo sladkane borovnice, borovnice bi lahko tudi grobo pretlačili in s tako pripravljeno smetano in borovnicami napolnimo pečeno bi-skvitno testo. Po vrhu lahko prav tako okrasimo s smetano in borovnicami.
Nekoliko manj pa borovnice uporabljamo pri kavšenem testu, kljub vsemu, da je bilo včasih to bolj pogosta slaščica. Borovničev kolač iz kvašenega testa naredimo tako, da pol kilograma gladke moke presejemo, dodamo ščepec soli, eno jajce in 2 žlici sladkorja. Posebej ali v moko pristavimo 3 dekagrame kvasa in v ponvi stopimo 8 de-kagramov masla ali margarine. Ko kvas vzhaja iz naštetih sestavin zagnetemo s pomočjo četrt litra toplega mleka gladko testo. Testo pustimo vzhajati, vzhajano razvaljamo v velikosti pekača in ga damo v pekač tako, da iz testa oblikujemo v pekaču tudi rob. Posebej operemo en kilogram borovnic in jih dobro odcedimo. Testo najprej premažemo z dvema žlicama stopljenega masla in nato enakomerno obložimo z borovnicami. Borovnice po vrhu narahlo potresemo s sladkorjem. Tako pripravljeni kolač najprej vzhajamo vsaj 15 minut in ga nato prečemo v pečici, ki smo jo ogreli na 200
pripravlja mag. bojan sinko, spec. klin. psih. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 338. NAD.
Duševno zdravje otrok Jn mladostnikov
50. nadaljevanje
Ekonomski in socialni dejavniki duševnega zdravja -8. nadaljevanje
Kaj materialni pogoji družine pomembno sooblikujejo?
Predvsem: zmožnosti zadovoljevanja raznovrstnih potreb otroka, možnosti in potrebe po izobraževanju otroka, pozitivne vrednote ožjega družinskega okolja, kot so pripadnost, sprejetost, sreča, ljubezen, prijateljstvo, samozaupanje, solidarnost, vključenost v sosedske, prijateljske, sorodstvene in druge socialne mreže, vključevanje v raznovrstne prostočasne aktiv nosti: šprtne, kulturne, jezikovne, izobraževalne, poznavanje možnosti za normalno (družbeno sprejeto,
funkcionalno) psihosocialno delovanje.
Omenjeni dejavniki življenjskega sloga so za otroke iz materialno ogroženih družin dostikrat nedosegljivi in neuresničljivi.Zato materialna ogroženost za mnoge od njih pomeni socialno izključenost iz številnih socialnih okolij, ki so pomembna za njihovo življenje in zdrav psihosocialni razvoj.
Naslednjič pa o neuspešnosti v šoli kot ogrožajočem dejavniku psihosocialnega razvoja otrok.
do 220 stopinj in pečemo 30 do 40 minut. Še vroči borovničev kolač potresemo s sladkorjem in pustimo, da se ohladi in ga nato narežemo, ter ponudimo.
Prav redka vendar posebej okusna pa je borovničeva marmelada, ki jo naredimo tako, da borovnice preberemo, dobro operemo in pretlačimo skozi gosto sito. Sok, ki nastane stehtamo in za vsak kilogram soka damo 30 do 50 dekagramov sladkorja. Vse skupaj sipamo v večjo kozico in postavimo na štedilnik, da močno zavre in neprestano mešamo, da se ne prime. Tako borovničevo marmelado kuhamo 20 do 30 minut, nato manjšo žlico zgoščene marmelade damo na krožnik, krožnik damo v haldilnik za nekaj minut in če se marmelada strdi, je kuhana. V kolikor ostane tekoča, jo kuhamo čim bolj intenzivno še nekaj minut in ponovno poskusimo gostoto. Še vročo polnimo v manjše čiste kozarce in dobro zapremo.
K popoldanski kavi ali čaju pa se lepo poda borovničeva pita. Naredimo jo iz 20 dekagramov masla ali margarine, ki ga penasto umešamo, nato postopoma dodajamo 30 dekagramov sladkorja in 3 jajca. Mešamo tako dolgo, da dobimo kremas-to maso, ki ji primešamo 25 de-kagramov mletih, neolupljenih mandljev, 16 dekagramov gladke moke, malo cimeta in limo-
ZAVITEK Z BOROVNICAMI
Testo: 20 dag moke, 8 dag sladkorja, 6 dag masla, 2 dl mleka.
Iz naštetih sestavin naredimo vlečeno testo in ga pokritega damo počivat pol ure. Testo nato razvaljamo, po njem potresemo skuto, ki smo jo po okusu sladkali, skuto potresemo z borovnicami in zavijemo kot zavitek. Nadevano testo damo v pomaščeni pekač in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Pečemo pri temperaturi 180 C. pred serviranjem potresemo s sladkorjem v prahu.
Avtorica: Marija Stumberger.
nino lupinico. Sestavine dobro premešamo da dobimo gosto testo. Pekač dobro premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj enakomerno namažemo testo. Nekaj testa si po želji hranimo za mrežico. Po testu potresemo oprane in sladkane borovnice. Borovnic vzamemo vsaj 35 dekagramov. Testno mrežico naredimo s pomočjo dresirne vrečke. Pito pečemo pri 180. stopinjah, 30 do 40 minut. Pred serviranjem jo po-tresemo z mešanico sladkorja in mletih mandljev.
Nada Pignar
profesorica kuharstva
Krvodajalci
26. junij: Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/D, Darko Tominc, Planjsko 18, Marjan Mur{ec, Medribnik 12, Branko Spole-nak, Mejnca cesta 2, Ptuj, Ivan Brglez, Stogovci 3, Branko Vojskopf, Dornava 88/B, Leon Zorec, Gregor~i~ev dr. 13, Ptuj, Katica Smolinger, Lovrenc na Dravskem polju 8, Jože Kos-tanjevec, Draženci 26/A, Franc Buk{ek, Čermoži{e 70/A, Albert Fr~ec, Dolena 63/B, Daniel Jeza, Vlahovi~eva 3, Kidri~evo, Silva Cafuta, Ču~kova 13, Ki-dri~evo, Vladimir Štumberger, Spuhlja 51/A, Bojan Hojnik, Sla-v{ina 25, Roman Krajnc, Kaju-hova 1, Ptuj, Edvard Pu{nik, Zg. Hajdina 45, Evgen Muhi~, Gori-{nica 46, Slavko Kirbi{, Apa~e 45, Janez Šilak, Slomi 16, Stanislav Kitak, Prvenci 19, Rolando Lang, Nova vas pri Markovcih, Boris Kurbus, Prepolje 42. 28. junij: Bolfenk Pokriva~, So-dinci 34, Smiljana Žuran, Mihov-ci 76, Miran Mohorko, Obrtni{ka 3, Matejka Zidar, Bresnica 63, Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6, Jožef Čavni~ar, Obrež 112, Andrej Golob, Dornava 136, Robert Kornet, Ul. Borisa Kraigherja, Kidri~evo, Alojz Zorec, Minoritski trg 4, Ptuj, Sre-~ko Cajnko, Flegeri~eva 3, Milan Dreven{ek, Lovrenc na Dravskem polju 6, Nevenka Lebar, Gori{nica 93/A, Franc Kump, Sen~ak 11, Robert Perko, Gere-
~ja vas 40/D, Milan Fajt, Dražen-----------
ci 82, Vinko Matja{i~, Gabrnik 22, Anton Zajko, Pobrežje 86/A, Jožica Kukovec, Placar 7/A, Branko Lukman, Jurovci 5/A, Milan Prapotnik, CMD 17, Ptuj, Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj, Janez Plajn{ek, Tovarni{-ka 1, Kidri~evo, Anton Murko, Sela 1, Mirko Tikvi~, Grajen{~ak 8, Silvo Zajc, Zg. Pristava 21, Anton Zelenik, Vintaroavci 36, Zvonko Kolar, Apa~e 188, Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/A, Janko Moravec, Vi~anci 87/A, Ivan Gorenjak, Gradi{~a 143, Mirko Fruk, Apa~e 221, Janko Zavec, Mala Varnica 17, Du{an Menoni, Lovrenc na Dravskem polju 1, Marjan Vindi{, Dragonja vas 8/A, Franc Dreven{ek, Gere~ja vas 39, Branko Kro{l, Lovrenc na Dravskem polju 2, Veronika Kodri~, Stojnci 31, Anton Leskovar, Lovrenc na Dravskem polju 1, Anton Kau~evi~, Apa~e 23, Bo{tjan Le{nik, Prvenci 29, Anton Žuran, Gradi{~a 143, Janez Selin{ek, Stogovci 5/A, Darko Horvat, Tržec 11/B, Silvo Petek, Trajanova 9, Ptuj, Roman Pal, Zg. Hajdina 149, Kristijan Mlakar, Tržec 43/B, Ignac Kozel, Skorba 41/A, Karlo Šuligoj, Apa~e 59/A, Martin Vo-zli~, Zamu{ani 4, Milivoj Dre-ven{ek, Nova ulica 22, Damjan Glavi~, Pru{nikova 46, Kristijan Krajnc, Prekmurska 40, Maribor, Aljaž Stanek, Kidri~eva 13, Mateja Pokriva~ 34, Roman Križ-njak, Formin 39.
104,3 FW In 08,2 FM--

RADIO-TEDNIK, d.0.0, RADIO-TEDNIK p.p. 95, RalCeva 6,2250 PUd, tel.: M/74M4.10, ---polti: nablralnlk@radlo-tednlk4l spletne strani: http://www.rBdlotednlk.sl
(^adu&'Ptiij)
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
y y/JU p:J Jíf^JlI
Dan se je po kresu pričel krajšati, ko se sredi julija noč v njegovo korist podaljša že za pičle pol ure. Pojav gibanja letnih časov se odraža v naravi najbolj opazno na rastlinju, ko večina vrst rastlinja po kresu prične v rasti pešati, dozorevati svoje plodove in semena ter prične pripravljati za obdobje mirovanja. Vrtnarjenje v tem poletnem obdobju zahteva skrbno nego rastlin, redno pletev ter varstvo pred boleznimi in škodljivci za nemoteno sklenitev vegetacije, za nove posevke pa odbiramo le takšne vrste in sorte vrtnin, ki imajo našim vremenskim razmeram prilagojeno rastno dobo, da bodo lahko še dali pričakovani pridelek.
V	SADNEM VRTU je v juliju po kon~anem obiranju ~e{enj, vi-{enj in marelic, najugodnej{i ~as za red~enje pregostih drevesnih kro{enj, nižanje vrhov, pomlajevanje in obdelavo ve~jih ran kot posledica ve~jih po{kodb na delih drevesa. Rane zgladimo in premažemo s cepilno smolo, ki vsebuje poleg snovi za pospe-{eno celjenje in zara{~anje ran tudi sredstva, ki prepre~ujejo tro-hnenje in okužbe pred glivi~nimi boleznimi.
V	za~etku julija so se že obrastla cepilna mesta na drevesih, ki so bila cepljena v minuli jeseni in leto{nji spomladi. Poganjke, zrastle iz podlage ob cepilnem mestu, ki so doslej imeli vlogo pomagati prehranjevati in krepiti cepilno mesto, odstranimo. Če je iz žlahtnega dela cepilnega mesta zrastlo ve~ poganjkov, od-ve~ne pinciramo-kraj{amo na tri do {tiri liste. Koreninske izrastke in poganjke iz koreninskega vratu, ki so pri precepljenih rastlinah vsled nesorazmerja med koreninami in nadzemnim delom obi-~ajno pogostej{i, sproti odstranjujemo.
Grme jagodi~evja ribeza, kosmulje, joste, ki zore in jih obiramo v tem mesecu, razred~imo takoj po obiranju. Izrežemo stare in iz-rojene veje pa tudi mlade in slabo razvite poganjke tako, da ostane tri do pet najbolje razvitih in enakomerno razporejenih mlaj{ih ogrodnih vej, ki bodo rodne v prihodnjem letu. Z tem red~enjem grmov ne odla{ajmo iz razloga, da rastlinsko hrano, ki bi jo sicer uporabil neuporaben les v grmu, preusmerimo v krepitev vej za prihodnjo vegetacijo.
V	OKRASNEM VRTU so leta s pogostej{imi padavinami, kot je leto{nje, ugodne za rast negovane vrtne trate. Ob poletju, ko je na negovani vrtni trati opravljenih že preko deset odkosov, rast in strnjenost trav pri~ne pe{ati, kar je {e posebej opazno pri slab{e gnojenih z du{i~nimi gnojili. Trave pri~no izpodrivati {iroko listni pleveli, sen~ujejo jih drevnine, ker pa je preve~ sence, se pri~ne pojavljati mah. Po kresu pa do konca avgusta, dokler {e traja rast trav, vrtne trate oskrbimo tako, da jih po ko{nji navzkrižno pre-grabimo z nožastimi grabljami in iz trate iz~e{emo {iroko listne plevele in mah ter po potrebi dosejemo ustrezno travno me{ani-co. Trato, ko je suha, pognojimo z ustrezno me{anico rudninskih gnojil in zastremo s {otovko ali rahlo zemljo, po potrebi povaljamo ter kon~no s {kropilnikom rahlo navlažimo. Sveža, doma pridelana kompostovka za zastiranje ni primerna, ker je v njej obi~ajno mnogo plevelnega semena.
Vrtnicam in drugim okrasnim grmovnicam, ki cveto do pozne jeseni, {e sredi julija poslednji~ gnojimo z lahko topnimi rudninskimi gnojili z ve~jo vsebnostjo, kalija in du{ika, da bi imele dovolj mo~i za cvetenje, dozoretje lesa in dobro prehranitev za naslednjo vegetacijo.
V	ZELENJAVNEM VRTU so leto{nje vremenske razmere z dokaj enakomerno razporejenimi deževnimi padavinami, vrtnine ok-srbele z dovolj talne vlage. To pa ni godilo le vrtninam, pa~ pa tudi rasti plevelov. Kjer se razbohoti plevel, je ve~ja vlaga, ki je ob primerni toploti ugodna za razvoj glivi~nih in bakterijskih rastlinskih bolezni, ki so leto{njo sezono na vrtninah neobvladljive. plevel je pri vrtnarjenju najve~ja nadloga, njegovo prepre~evanje, pletev in uni~evanje, pa precej naporno opravilo. K uni~evanju plevelov pristopamo razli~no, glede na njihovo vrsto in starost. Najlažje je prepre~iti rast in uni~iti kale~e in komaj vznikle plevele, saj jih uni~imo so~asno s plitvim rahlanjem zaskorjenih tal. Kultiviranje - rahlanje povrhnice tal vr{imo po dežju, ko se zemlja že nekoliko osu{i in jo toliko zdrobimo z ustreznim orodjem, da se prst odlu{~i od plevelnih korenin in son~ne pripeka, jih bo kmalu uni~ila. Koreninske plevele, kot so pirnica, slak in podobni, s primernim orodjem, kot je bodalo za plevel ali vilasto lopato, izrujemo s celotno korenino. Če ostanejo ostanki korenin v tleh, s pletvijo ni mnogo koristi, ker se ti pleveli z ostanki korenin obnavljajo. Nobenih plevelov ne smemo na gredi pu{~ati, da bi se tod semenili. Populimo jih pred zorenjem in jih ne kompostiramo, temve~ pustimo oveneti, nakar jih sežgemo.
V	sredi julija je {e ~as za setev endivije, sort rumene in zelene eskariol, de~ja glava in pankalijerka, od radi~a palla rosa in ca-stelfranco, od koren~ka bo dorastel samo {e okrogli, sorte pari-{ki. Do avgusta je {e mogo~e sejati zelenjavnico rukolo, katere listi so izvrsten dodatek raznim solatam in omakam zaradi zna~il-ne arome, ostrega priokusa in vsebnosti A in C vitamina. Rukula uspeva v sorazmerno skromnih talnih razmerah, njeno seme pa vzkali že 7 do 10 dni po setvi.
Po biokoledarju je priporo~ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine od 6. do 8., 12., 16. ter 18. julija, cveta od 9. do 11. ter 20. julija, lista od 11. do 14. julija ter plodov od 14. do 16. julija.
Miran Glu{i~ ing. agr.
***
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
LENDAVA / DEVETO SREČANJE MOTORISTOV
Najveije sreianje na Balkanu
Prejšnji konec tedna se je v organizaciji MC Road Warriors iz Ljutomera v Lendavi kon~alo najve~je sre~anje motoristov pri nas; zbralo se jih je skoraj deset tiso~ iz vse Evrope. Prireditev je bila odli~no organizirana in izpeljana brez zapletov.
Že vsa leta je način organiziranja enak: za udeležence je urejen prostor za kampiranje, prireditveni prostor, kjer poteka program (nastop razli~nih glasbenih skupin, motoristične igre, spremljevalni program), gostinska ponudba poteka 24 ur na dan. Vsako leto organizirajo skupinsko panoramsko vožnjo po Pre-kmurju. Motoristom podeljujejo nagrade za največ prevoženih kilometrov do prizorišča srečanja, najlepši motor, najgrši motor, najlepši trikolesnik, najštevilčnejši klub (iz tujine in Slovenije), udeležbo pri igrah, najmlajšemu motoristu, najstarejšemu mo-
toristu itd. Zadnja leta so se ljutomerski organizatorji pričeli povezovati še z raznimi drugimi klubi v okolju in jih pritegnili k sodelovanju.
V minulih letih so prihajali motoristi iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Švice, Češke, Slovaške, Škotske, Bosne in Hercegovine in Slovenije in tudi letos ni bilo nič drugače, le da je k boljšemu razpletu pripomoglo tudi vreme, saj je v preteklih letih skoraj vedno deževalo. Odlična organizacija v preteklih osmih letih je pripomogla k temu, da je prišlo nenormalno veliko (za naše razmere)
motoristov, skoraj deset tisoč, kar je dvakrat več kot lani. Do sedaj je za največje srečanje motoristov (na ozemlju bivše Jugoslavije) veljalo srečanje v Pulju (Hrvaška), kjer vsako leto pride od šest do osem tisoč motoristov. Na hektarju in pol skoraj ni bilo več prostora parkirati motorja, kaj šele kampirati, saj so skoraj vsi motoristi prespali na srečanju vsaj eno noč.
Nastopilo je veliko znanih rock skupin: slovenske Khons, Adijo kultura, Dežurni krivci, Prospect, Elvis Jackson, Neuvrščeni, Agenti, Glinasti golobi, Dicky B. Hardy, Posodi Mi Jurja in The Stroj, hrvaška The Spoons, jugoslovanska Partibrejkers in ameriške Carvin Jones, Blind Passengers in Dead Moon. Največ zanimanja in tudi navdušenja je bilo nad predstavo italijanske
PREPOLJE / ANSAMBEL EKART NA TURNEJI
Ekarti jutri potujejo iez lužo
Ansambel Ekart v oddaji Hit Parade na nemški televiziji
Ansambel Ekart iz Prepolj se jutri odpravlja na 25-dnevno turnejo med rojake po Kanadi in Združenih državah Amerike, s ~imer znova potrjuje, da glasba ne pozna meja.
Turnejo bodo pričeli v soboto, 14. julija, v Edmontonu, od koder bodo naslednje jutro, v nedeljo, 15. julija, poleteli na nastop v Vancouver. Konec tedna bodo zaigrali v Londonu, Windsorju in Torontu, nato pa jih čakata še nastopa v Pittsbo-urgu in Clevelandu. Avgust
bodo pričeli s koncerti v Kit-chenerju in Detroitu, nato pa turnejo sklenili v Torontu. V ansamblu Ekart so prepričani, da jih čaka dolga, naporna, a tudi precej zanimiva pot, kjer bodo spoznavali nove kraje, ljudi in njihove navade. Želijo si častno zastopati slovensko glas-
bo in državo ter izpolniti pričakovanja organizatorjev.
Letošnja pomlad je bila za ansambel Ekart izredno delavna. Ob številnih nastopih doma in na tujem so sodelovali še v oddaji Hit Parade na nemški televiziji, Alpskem večeru na Bledu, že drugo leto zapored pa so uspešno izpeljali TV oddajo Polje, kdo bo tebe ljubil. Letos so posneli dve enourni oddaji ter predstavili tudi nekaj svojih novih skladb. (ak)
"zvezde" Ciccioline, z istim tempom pa so kar nadaljevale članice britanske skupine Rock Bitch (fotografij zaradi neprimerne vsebine ne objavljamo). Srečanje motoristov so popestrili tudi s tekmovanjem v spid-veju, tatoo session in poslikavo
telesa ter veliko različnimi igrami in proglasitvami.
V tako veliki množici motorjev je bilo največ legendarnih Harleyjev Davidsonov, zelo malo pa izvirnih chopperjev (predelanih in doma narejenih motorjev), tako da obiskovalci, ki so prišli gledat motorje, niso ravno
uživali v tem, da bi si "napasli" oči v obilici kroma. Razlogov je lahko več: večina motoristov je bila od zelo daleč in predelani motorji niso ravno udobni za dolge vožnje, tako da so tisti iz oddaljenih krajev prišli s potovalnimi motorji ali udobnimi japonskimi kruzerji, tisti, ki imajo
veliko denarja in malo domišljije, pa so prišli s harleyi. Vendar je bilo klub temu čutiti, da je bilo veliko pristnih motoristov - tistih, ki so to po duši, in ne onih, ki mislijo, da si to lahko kupijo.
Foto: Simona Krajnc Pavlica Milan Krajnc Pavlica
z gotovinskim kreditom pri Novi KBM d.d.
O po ugodni obrestni meri
O z rokom vračila pri kratkoročnih kreditih od 3 do 12 mesecev, pri dolgoročnih od 13 do 60 mesecev
s kreditom, ki ga odplačujete kar s trajnim nalogom s tekočega računa
S z rokom vračila do 12 mesecev
O brez stroškov odplačevanja in z nižjimi stroški odobritve kredita 3 brez potrebne potrditve podatkov o zaposlitvi in plači
Stopite po nasvet v enoto Nove KBM ali nos pokličite na telefonsko številko 02 229 2950. Dodatne informativne izračune lahko opravite na naših spletnih straneh na naslovu: www.nkbm.si
Informativni izračun kredita
Višina bedita	ObrBstna meiB	Odplaalna doba
300.000 SiT	TOM+4,8%	12nnes.
300.000 SIT odplačevanje preko trojnib	Fiksnû noffl. CM U,9 %	12mei.
1,000.000 SIT	TOM+7,3%	60 mes.
Višina anuitete
24.702 SIT
Min. višina proste plače ali pokajnine
Odvisno od poslovanja
Stroški
odplačevanja
StroU
odobritve
liredita
Skupna efektivna obrestna mera
17,10%
20,10%
Skupna letna efektivna abrestna mera je Informativna. Izračun upo^eva pogoje, veljavne v mesecu juliju 2001 in predpostavko, da je kredit porabljen v enkratnem znesku zadnji dan v tekočem mesecu. Spremeni se, če se spremenijo obrestne mere, stroški odobritve in odplačevanja kredita ter datum odobritve kredita.
^^Nova KBM d
Nova Kreditna banka Maribor
O MLADIH ZA MLADE
glasbene novice
Poletje je za glasbenike v glavnem najbolj delaven čas v letu, saj jih večina zabava množica na razno raznih koncertih. Tisti ki pa so na počitnicah pa uživajo in že iščejo nove ideje za nove glasbene projekte.
ERIC CLAPTON je vso svojo mojstrstvo ponovno izkazal na albumu Reptile, iz katerega že poznamo fantastično priredbo klasičnega hita Stevie Wonderja z naslovom I Ain't Gonna Stand for it. Gospod "Slow-hand" je ponovno izvlekel iz svoje kitare pravo harmonijo, ki je izredno prijetna pop/rock balada pod naslovom BELIEVE IN LIFE(*****).
***
Britanski pevec DAVID GRAY je leta 1998 izdal svoj četrti album White Ladder in je pričakoval, da ga bo prodal v kakšnih 4000 primerkih. Nato ga je pod svojo okrilje vzela založba East West/Warner in album so že prodali več kot milijon kopijah. Velik talent (p.s. nekateri mu pravijo celo novi bob Dylan) izvaja pesem SAIL AWAY (****), ki je pravlična klavirska balada in jo spremlja zanimivo ter poučno besedilo.
Finski band HIM je najstnice zastrupil z rock himno Join me. Kvartet končuje snemanje novega albuma, ki ga napoveduje nova agresivna, udarna in tudi bolj ostra rock pesem PRETENDING (***)
***
Britanska ženska skupina SUGABABES je zaslovel žez noč s hitom Overload. Tri deklice Mutya, Keisha in siobhan so letos v drugo oplazile svetovne lestvice s hitom Run For Cover in so ga snele iz debitanskega albuma One Tauch.Trio vokalno spet razvaja s komadom SOUL SOUND(***), ki pa glasbeno zajema zahtevne r&b, pop in rock glasbene elemente ali zvrsti.
***
Ameriški pevec DANTE THOMAS je v ponedeljek izdal svoj debitanski album Fly. Leteči frajer je k sodelovanju povabil-priznanega raperja Prasa (nekoč člana tria fugees) in skupaj ponujat zelo leplivo poletno ragga/rap godbo MISS CALI-FORNIA,(****) katera je bila v pprejšnjem tednu celo na 1. mestu nemške lestvice.
***
Irska ženska skupina BELLEFIRE je mala kopija skupine B'Witched in je trenutno predskupina na koncertni turneji skupine westlife. Kvartet se predstavlja z igrivo in predvsem zabavno popevko z naslovom PERFECT BLISS (***).
***
BAHA MEN so množice navdušili z uspešnico Who let the dogs Out (ta primitiven single pa so prodali v več kot milijonu primerkov). Popularen trio je ponovno v modi z atraktivno mešanico regija, rapa in popa v hitu BEST YEARS of our livers (****) iz disneyeve nove risanke Shrek.
D 12 je projekt Eminema in njegovih prijateljev iz Detroita. Dirty Dozen ali D12 so mladi raperji Proof, Kon Artis, Bizarre Kuniva, Swifty in Shady. Skupina je že izdala komad Shit on you izredno prodajan album Devil's Night. Mladi raperji pozor na skupino D12 in na njihovo novo nakladanje PUPRLE PILLS (***). Prva liga je ljubitelje sodobnega rapa!
Danski duet SAFRI DUO je zaslovel s fantastično instrumentalno himno Played-A-Live. Iz albuma Episode II. sta energična tolkalca izdala novi komad SAMB ADAGIO(***),, ki bazira na tribal-nih elektronskih ritmih in organski tolkalni plesni glasbi.
Poletje je čas zabave in poletnih plesnih hitov. Novosti v diskotekah in priporočila za DJ-je pa so naslednji novi komadi; Another Chance-ROGER SANCHEZ, Precious Heart-TALL PAUL& INXS, come on and Do it-BILLY MOORE, give me Love-CERRONE, Club Tropicana - GYPSY JUDS, Money Honey - ALEXIA, Light A Rainbow - TUKAN, You Can't Stop Us - THE LOVE COMITEE, Colours - UNIQUE 2., Rock that Sound - DJ VISAGE, Living on Video DJ Picollo, Baddest Ruffest - BACKYARD DOG, Play my Music-MUSIC INSTRUCTORS, Born to Be alive - RB, Cambodia - PULSEDRIVE, Anthem No.5 - FLOORFILLA, Listen - MOLELLA, Lets Talk About A Man - PRECIOZO, Awa Awa - WES, Move your Feet-FLOYD JACK, fino Alla Fine - PAOLA&CHIARA...
David Breznik
Mladi dopisniki
BABICA IN DEDEK PRIPOVEDUJETA O KRAJU IN O [OLI
Dedek mi je pripovedoval, da so imeli na njegovem domu vodnjak. To je studenec, nad katerim je postavljena majhna lesena hi{i-ca. V tej hi{ici je vedro, ki so ga z vrvjo spu{~ali v studenec. Ko se je vedro potopilo, se je napolnilo z vodo. Nato so vedro z vrvjo dvignili iz studenca. Tako so imeli zdravo in hladno studen~nico. Studen~nico so uporabljali za pitje, kuhanje in pranje.
Edina slabost vodnjaka je bila, da so morali hoditi po vodo iz hi{e.
Nina Silovinac, 3.a.
OŠ Majšperk
petrolejko. Ko pa je bila moka že pripravljena, so jo nasuli v vre~e in odnesli ali odpeljali s konji in vprego domov.
Ta potok {e danes te~e skozi Me-dvedce. zelo je plitek in od mlina ni ostalo ni~. Poto~ek te~e {e nekaj ~asa med njivami in travniki, nato se izlije v reko Polskavo.
Nejc Novak, 3.r.
OŠ Majšpšerk
BABICA PRIPOVEDUJE
Moji babici je ime Angela, pi{e se Lah in je doma v Narapljah. Obiskovala je osnovno {olo v Narapljah. Ko je bila 2. svetovna vojna, je hodila v 3. razred.
imeli v {oli. Jedli so tisto, kar so jim pripravili star{i.
Proti koncu leta so se že toliko nau~ili, da so postali pravi prijatelji. Ker takrat niso poznali {por-tne vzgoje, so se veliko igrali kar pred {olo. Zato ima babica zelo lepe spomine na osnovno {olo v Narapljah.
Lea purg, 3.b
OS Majšperk
PRIJATELJICA
No, ker imam zdaj lepo priložnost, da se ji zahvalim, bom to tudi storila. Trenutno sedi v klopi zraven mene in si "beli glavo", ~e{, da u~iteljici njen spis ne bo v{e~. Res ne vem, kako lahko tako majhne stvari v njeni glavi naredijo pravo zme{njavo...Pa naj vam jo kar predstavim...
Stara je 14 let, hodi v osmi razred in je res najbolj{a prijateljica na svetu. Je velika in suha ter
V četrtek, 21. junija, je župan občine Gorišnica Slavko Visenjak sprejel odličnjake osmih razredov OŠ Cirkulane in OŠ Gorišnica.
Pohvale in čestitke za odličen uspeh so sprejele tri učenke OŠ Cirkulane: Suzana Arnečič, Andreja Jurgec in Urška Kolednik. Odličnjakov v OŠ Gorišnica je bilo kar 16 in med njimi so: Tomi Matjašič, Drago Golob, Simon Vincek, Mitja Fistravec, Gregor Donaj, Denis Žuran, Eva Kokot, Daniela Petek, Alenka Matjašič, Valentina Brumen, Ina Sok, Mateja Rožmarin, Ksenja Golob, Anja Ivanuš, Simona Jerenc in Mateja Zupanič.
Na spominski fotografiji so zraven naštetih učencev še razredniki Valter Pliberšek, Marija Lovrec in Ivan Voršič ter ravnatelja obeh osnovnih šol Branko Širec in Franc Kekec. Na sredini je župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. (Jana Skaza, Fotogrofljo: Foto Laura)
MLIN V MEDVEDCAH
Skozi Medvedce te~e majhen poto~ek. V~asih je bil na njem mlin, ki je imel velik mlinski kamen. Va{~ani, pa tudi okoli{ki kmetje, so v njem mleli p{enico, je~men in koruzo, ampak samo takrat, ko je bilo v potoku veliko vode.
V mlinu pa so imeli mizo, da so lahko igrali karte in si pripovedovali {ale. Ob tej mizi so se kmetje zabavali, ko je mlinar mlel moko. Ko se je stemnilo, so si prižgali
Takrat se je za u~ence vse spremenilo. Morali so se za~eti u~iti v nem{kem jeziku. Dobili so dru-ga~ne zvezke in svin~nike in tudi tovari{ice so se pogovarjale samo v nem{kem jeziku. Sprva so se le s težavo privadili na novo u~itelji-co, saj jih niso ni~esar razumeli. Seveda pa niso imeli izbire in po-~asi so osvajali besedo za besedo. Sola je postajala iz dneva v dan bolj zanimiva. Tudi tovari{ice so postale bolj prijazne in so se v~a-sih tudi igrale z njimi. Malice niso

3(943 M^^
\
X X l/W-^HAEG' / / / Lady Marmaladi "ČHHiŠMAAGUILEHA & LIL KM . ^ / -^hole Again - ATOMISM
4. ElEvatÍDn-U2 SrAnothar Day in Paradise - BRANDY & ' B. Loaded-RICKY MARTIN ' r It's Raining Man - GERIHALLIWE1 8. Play-JENNIFER LDPEZ 9. There you'll be - FAITH RILL ID. Pop - N'SYNC
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in
ima temnorjave lase in o~i. Je zelo simpati~na...Ob njej res ne more{ ostati dolgo slabe volje. Ima ne-kak{en poseben dar, da ~loveka spravi v smeh. To ji vsi govorimo, a se mi zdi, da ona tega ne ceni dovolj mo~no...Čeprav vem, da je globoko v sebi ponosna na to svojo sposobnost....Ima zelo dobro srce in takoj, ko vidi koga v stiski, gre do njega in ga potolaži. Mislim, da bi brez nje na{ razred bil mnogo bolj nesre~en in tih. Ja, ne mara pa tistega govorjenja "tja v tri dni". In ker se s to govorico pretežno sporazumevajo de~ki v na{em razredu, se v {oli nikoli ne najde tisti tapravi zanjo. Res lje zanimivo, kako se tak{ni nasprotji, kot sva midve, tako dobro ujamejo. Ko gledam nazaj, vidim trenutke polne smeha in veselja. Lepo je imeti prijateljico, ki ti v življenje prina{a toliko veselja. In sre~na sem, da sem jo na{la! No, ta sre~a me pa mine takoj, ko se spomnim, da bo tega slej ko prej konec in obe se bova podali na svoji {oli. Upam, res upam, da se zaradi tega ne bova popolnoma odtujili in da se bova {e kdaj sre-~ali in se nasmejali do solz...
Ampak držim se svojega na~e-la: "Živi za danes, ne živi za v~e-raj in jutri." Tako raje uživam zdaj in se izogibam mislim, kaj je bilo in kaj bo...Vseeno pa se zavedam, da je do valete le {e nekaj tednov... Za zdaj pa -Lea, hvala, ker si!
Saša Fišer, 8.a
OS Majšperk
Psihiater: »Žal vzroka vaših hudih depresij ne poznam, zato bo najbolje, da mi poveste vse lepo od za~etka.«
Pacient: "Na za~etku sem ustvaril zemljo in nebo ... " ***
[tirje policaji se zberejo in za~ne-jo igrati poker. Da bi bila igra bolj napeta, eden predlaga kazen: "Vsi pljunimo v kozarec in tisti, ki izgubi, mora pljunke popiti!"
Strinjali so se.
Ko eden zgubi, re~e: "A lahko popijem sam pol?"
"Ok," odgovorijo v zboru. Prime kozarec in za~ne piti. Pije, pije in popije vse. Pa se oglasi kolega:
"Zakaj si pa vse popil?"
"Nisem mogel pregrizniti." ***
Tri blodinke pridejo na obalo reke in ujamejo zlato ribico. Ribica jih prosi, naj jo spustijo, in vsaki bo izpolnila eno željo. Ker so blondinke želele ~ez reko, si je prva zaželela rokav~ke. Plavala je in plava - in na pol poti utonila. Druga si je zaželela plavalni obro~ in na tri~etrt poti utonila. Tretja si je zaželela rjave lase. Tudi njej je ugodila. In ko ni ve~ bila blodinka, se je odlo~i-
la, da pre~ka reko kar ~ez most! ***
Gresta serijski morilec in pun~ka v gozd. Pun~ka pravi: "Joj, kako je mene strah, tako mra~no in prav grozljivo je. " Serijski morilec pa nadaljuje: "Kako bo šele mene strah,
ko bom šel sam nazaj!'
***
Zakaj ima blondinka poplavljeno stano-vanje?
Da lahko uporabi globinski sesalnik.
***
U~itelj vpraša: "Kateri mesec je naprimernejši za obiranje sadja?'
Janezek odgovori: "Mesec ni bistven, bistveno je, da gospodarja ni
doma in da je pes privezan!' ***
Kako je nastal martin~ek?
Gorenjcu so dali v rejo krokodila
Na policijski postaji v ve~jem mestu so policajem kupili konje. Dva policaja se pogovarjata:
-	Poslušaj, kako pa bova lo~ila konja, ~e pa sta oba enaka?
-	Ti tvojemu odreži rep, pa ne bova zamešala.
In res tako naredita. Naslednji dan, ko imajo zbor, komandir zagleda konja brez repa:
-	Ja vidva cepca! Zakaj sta pa konju odrezala rep?!
-	Gospod, da bi ju lahko razlikovala.
-	Idiota! Pa kaj ne vidita, da je
~rni konj ve~ji od belega!?
***
Plešec se je ogledoval v zrcalu in si bil vše~: "Šestdeset let im^m in
niti enega sivega lasu!'
***
Kako je ime otroku nune in policaja? Bogibatina.
***
NAGRADNA KRIŽANKA
Adria iA Ankaran
7 dni v sezoni že za
-SIT I
Prenovljen Hotel Convent
I depandanse, bazeni, bungalovi s kuhinjo na plaži
tel. 05 6520 600, fax 05 6528 321, www.adria-hoteli.si

SESTAVIL:
EDI KLASINC
BIVALNA POVRŠINA
ITALU. PEVEC (MASSIMO)
KRAJ PRI OPATIJI
OSNUTEK
ZLOM, PRELOM KOSTI
ZAPUŠČINA
REKREACIJSKA TELESNA DEJAVNOST
PASTIR IZ OPERE SNEGU-ROČKA
MIRNA SOŽITJA
VLADARSKI NASLOV
DELOVNA SKUPINA
KOTLIČEK
0
SREDIŠČE, CENTER
MOJSTER LEPEGA SLOGA
0
TOVARNA AVTOMOBILOV NA TEZNEM
S
OSEBA IZ GOTOVČEVE ■MORANE"
FR. SKLAD. (FRANCIS)
OLGA LOGAR
NADA VIDMAR
ŽIVEC
S
m
PLETENA KOŠARA
SLADKOVO-DNARIBA
REKRU-TACUE
STARO IME RUSKEGA MESTA KALININ
A
IZ
BESEDE TKIVA
0
m
RUDI KLARIČ
DOTOK
IZ
^ BESED ^ STOK + MOLO
ZASTOR
UDOMAČENO INDIJSKO GOVEDO
MATEMATIK VEGA
ZOBEC
VESOUSKO VOZILO
0
LISTAVEC
m
■ III
PERZIJSKI POLOSEL
FAZAN
MATERIAL, KI SE PRI VARJENJU STALI
m
FRČANJE
NAŠ PEVEC PESTNER
SILICIJ
LEŽIŠČE ZAJCA
ALUMINIJ
OTROŠKA ZABAVA
GRENKA SNOV
0
ŠVICARSKI NARODNI JUNAK (WILHELM)
S
SIBIRSKI VELETOK
ROŽA PERUNIKA
MLEČNI IZDELKI
SOVJETSKI DIKTATOR
EDO TORKAR
NAUKO GORAH IN GOROVJIH
BLIŽNJI SORODNIK
100
S
MOSTIČEK
SPRIMEK SNEGA
MADŽARSKI VIOLINIST
BREDA TRTNIK
NAŠ ALPINIST ZAPLOTNIK
■ III
KALCIJ
0
0
NETWORK COMPUTER

NAGRADNA KRIŽANKA ADRIA HOTELOV ANKARAN d.o.o.
Nagrado za pravilno rešitev križanke - vikend paket nočitev z zajtrkom za 1 osebo v depandansi Cedra ali Bor ** - prispeva podjetje Adria Hoteli Ankaran, d.o.o.
Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 18). Rešitev nepišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, do 20. julija.
Ime nagrajenca bo objavljeno v Tedniku, ki izide 26. julija. Potrdilo o nagradi bomo nagrajencu poslali po pošti.
>	
£3	
lU 1—	
o	
z	
	
DC	C3
a	C3
«t	T3
«t	et
eK	oe
DC	
íě	et
«t	
	
	
«t	
oe	
a	
«t	
z	
0	s	i
H	s	m
S	4	s
S		m
0	4	m
0	0	s
0	0	Ě]
tè SI
cs
ii

Aforizmi by Fredi
Živalim so nevarni lovci, lovcem pa lovače.
***
Kakršne ceste, takšne pocestnice.
***
Dandanes si že vsak biciklist domišlja, da poganja kolo
zgodovine.
***
V zakonu je lahko veliko ljubeznivosti, pa prav nič ljubezni.
***
Kakor si boš postlal, tako boš kavsal.
***
Na preračunljivce ne gre računati.
***
Iz kamnov spotike se zidajo slepe ulice.
***
Človeštvo je skozi zgodovino najbolj intenzivno obdelovalo bojna polja.
LUJZEK
Dober den, vsoki den! Pod trajdami sedim in v grabo gledim. Je nedela, 8. julija. V vetri valovi pšenica in šteje kola~e kruha. [e por dni pa bo zrela in jo bo treba požeti. V soboto in nedelo bo tudi na Polenšaki proznik kruha in žetve. Drgo~ bo veselo in drgo~ se bo dobro pilo in jelo. Tekma ženkinj s srpi bo prova paša za o~i, razstova kruha in pogo~ pa tudi. Tekmovala bo v žetvi tudi moja Mica, ki je s svojim srpom hujša kak kokšni kombajn. Jaz sen ji srp že sklepa, pred žetvijo moren sklepati še njo, te pa ji moga v konkurenci veterank sploh nemre vujti...
Saj ste vena že ~uli za toto zgodbico: Moški je seksualno osvoja malo boj okroglo žensko in ji potli, ko si jo je malo pobliže ogleda, reka, da ma una med
nogami provi kombajn. Ko si je tudi una ogledala jegovo premoženje pa mu je gverala milo za žajfo: "Veš kaj, zavolo tote tvoje mednožne slamice pa se mi resen ne splo~a mojega kombajna vklopiti...' Vidite, tak je to, ~e se moški preve~ petelinimo in nam ženske hitro na klun stopijo. Pravzaprav pa ne bi bilo zanimivo, ~e bi bili na sveti samo moški ali pa samo ženske. Je pa resen, ~e se jaz razjezim zavolo toga, ke me moja Mica preve~ pod mizo tiš~i, da si son pri sebi re~en in se pitam, zakaj se nesen rajši z mojim dobrim sosedom Južom ožena in se še nikol nesma skregala.
Mica je šla deteljico kosit za male puj~eke in zaj~eke, jaz pa tuhtam, kaj vam naj še napišem, saj se mi ni~ pametnega ne mota po glovi. Aha, že vem. Zaj je moda referendumov in razmetovaja davkopla~evalskega dnara. Zato bomo tudi na našem Suhem bregi razpisali referendum z aktualno temo in vproša-jom ali so zato, da voda tudi v prihodnje v grabo te~e ali pa se naj vaški potok na breg obrne?
Tejko za gnes in srečno do drugega tjedna. Vas lepo podavlja vaš referenduslovec LUJZEK iz Združene republike Prleške.
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Trenutno vaša ljubezenska zveza ni najbolj srečna, zaradi tega je najbolje, da sta velil<o skupaj in da se ne družite z ljudmi, ki njej niso pri srcu, pa ~eprav so to va{i prijatelji. Nikar ne hitite, vzemite si ~as za premislek.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Že dalj časa traja v vajini zvezi kriza, od vas pa je odvisno, kako daleč boste pustili, da se bodo ohladili vajini odnosi. Od njega ne pri~akujte preve~, da ne boste {e bolj razočarani. Va{ najdražji vas odkrito izko-ri{ča.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
V	želji, da ga ne izgubite, ste pripravljeni žrtvovati več kot samo svojo neodvisnost. Vedno, ko naletite na nežno, sorodno dušico, se
v vas porajajo slabe izku{nje iz preteklosti. Danes boste uspeli vsaj do neke mere najti svoj mir.
RAK 21. 6. do 22. 7.
V	vaše življenje je vstopila oseba, ki vam veliko pomeni. Ampak zaradi tega je ni treba vpletati v svoje življenje. Ko boste začutili v sebi, da ste
bolj svobodni, bo va{a ljubezen manj zasuž-njujoča. Va{e obna{anje ni fer do osebe, ki razmi{lja drugače.
LEV 23. 7. do 23. 8.
V	tem tednu boste bolj hladno razpoloženi, saj se vam niti prepirati ne bo ljubilo, čeprav bo va{a najdražja glasno navijala za odhod v
družbo. Za bolj{e odnose boste na koncu morali popustiti. Zaradi va{ega izmikanja odkritemu pogovoru jo bo zelo skrbelo.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Priznati si morate, da imate ^ \ srečo, ker imate ob sebi i M i "ieSS' Vedno vam stoji ob strani, kadar je to potrebno, čeprav z vaše strani morda ni vedno pravega odziva, kar ni najbolj{e za zvezo. Z osebo, rojeno v znamenju dvojčka, bodite odkriti.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Naslednje dneve boste bolj sitni in zato izbirčni. Imeli boste občutek, da vas nihče ne razume. Najbolje se boste počutili z ljudmi, rojenimi v znamenju rib, zato se jim le pridružite. Ljubezen igra v va{em življenju pomembno vlogo.
[KORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Preveč ste nesebični in premalo mislite nase. To se vam zelo slabo obrestuje, saj se va{a simpatija ne odziva na vsa vaša osvajanja in želje. Potrebno bo več časa, da jo boste omehčali. Va{ najdražji vam bo stal ob strani.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Ne spuščajte se v resno zvezo z osebo, rojeno v znamenju kozoroga, ker vam bo prinesla samo žalost. Rajši vzemite vse skupaj za prijetno, a bežno avanturo. Poslu{ajte svojo notranjost in začnite vse od začetka.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Preveč ste pričakovali od svoje simpatije. Kljub temu da ste polni žalosti, se je treba pobrati in oprostiti, ker samo tako boste lahko {li naprej. Pred seboj imate jasne cilje, kako ga na najbolj{i način zapeljati in obdržati.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Čustvene spremembe v va{em domu vam bodo zelo ustrezale. S svojim najdražjim se bosta {e bolj zbližala in si dokazala, da vajina Iju-bezen {e ni umrla. Nesoglasja in zamere se bodo umaknile, veselje bo zopet napolnilo va{e srce.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Giede sporočila, ki ga boste dobili v tem tednu, se ne obremenjujte, ampak se raje posvetite rojevanju nečesa novega, kar se dogaja med vami in kolegico iz službe. V miru uživajte v prijetnem okolju in v ljubezni. Ne komplicirajte, ampak bodite preprosto to, kar ste.
Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.
NOGOMET
Nogometaši Stojncev so v minuli sezoni svoj tretjeliga-ški status rešili šele v zadnjem krogu, zato so krepko zasukali rokave.
STRAN 27
AVTOMOBILIZEM
V soboto 14.julija, s pričet-kom ob 16.00 uri, bodo v Športnem parku v Rogozi na svoj račun prišli ljubitelji avtomobilizma.
STRAN 27
KOŠARKA
KK Drava iz Ptuja je minuli teden organiziral košarkarski tabor, v katerem je bilo prisotnih 33 mladih in košarke željnih fantov.
STRAN 27
ROKOMET
Poleg dobrih klubov polagoma dobivamo tudi delilce pravice na rokometnih površinah. Bojan Lah in David Sok sta mlad sodniški par.
STRAN 26
PADALSTVO
V Lescah pri Kranju je potekalo mednarodno tekmovanje v padalstvu in sicer v skokih na cilj.
STRAN 27
KOLESARSTVO / KK PERUTNINA PTUJ
Gazvoda do novih toik UCI
Velika nagrada Krke kategorije 1.5 v Novem Mestu je bilo prizorišče velikega uspeha kolesarjev Perutnine Ptuj, saj je ponovno blestel Gregor Gazvoda. Z borbeno vožnjo in veliko mero poguma je prepričljivo osvojil tretje mesto, ter nove točke na lestvici mednarodne kolesarske zveze UCI.
182 kilometrov dolga preizkušnja na krožni progi s startom in ciljem v Novem Mestu je bila peklensko vroča in zahtevna dirka, predvsem za mlade kolesarje. V ekipi Perutnine Ptuj so po nekaj ponesrečenih pobegih kolesarjev iz tega moštva, v zadnji tretjini dirke stavili vse na mladega Gazvoda. Ta je zaupano nalogo tudi odlično izpeljal in se pokazal kot
pravi kolesarski mojster. Se posebej se je izkazal na zadnjem vzponu pred ciljem, kjer se je med tremi ubežniki odločalo o zmagovalcu, tako bliskovito reagiral na napade vodilnega Mervarja, da je slednji ostal na položaju za kolesom Gazvoda. Takšne akcije pa so mu odvzele veliko energije, saj sta bila oba tekmovalca z Ga-zvodo iz iste ekipe in sta imela
Del ekipe kolesarjev Perutnine Ptuj na sprejemu pri dr. Romanu Glaserju, po uspehih na državnem prvenstvu. Foto: S. Glavnik
ROKOMET / DRAVA : ALPLES ŽELEZNIKI 34:19 (18:7)
Ptuiiani v drugi ligi
drava ptuj: Klinc, Djekič 5 (1), Osterc 8 (2), Kafel 11, Bra-čič 5, Kac 3, Čerček, Horvat, Pre-dikaka, Berlič, Kokol, Petek 2, Ladič, Zadravec. Trener: N. Po-točnjak.
V sicer nemogočem času za odigravanje rokometnih tekem, ko večina klubov počiva, sta mo-
Sašo Kafel, strelec enajstih zadetkov za Dravo. Foto: DK
rala ptujska Drava in Alples iz Železnikov odigrati kvalifikacijsko srečanje za uvrstitev v enotno drugo slovensko rokometno ligo. Srečanje je bilo v ljubljanski športni dvorani Tivoli. Na koncu so se uspeha veselili ro-kometaši ptujske Drave, ki so prepričljivo premagali svoje nasprotnike. Enostavno so kvalitetnejši, zraven tega pa so se temeljito pripravili za to srečanje, ki je bilo za njih tudi najpomembnejše srečanje v tej tekmovalni sezoni. Vse jim je šlo po njihovih željah. Do odločitve pa je prišlo že na samem začetku srečanja, ko so Ptujčani povedli z devetimi zadetki prednosti (10:1). Kljub visokemu vodstvu pa ni prišlo do popuščanja v njihovi igri in so na koncu zasluženo premagali svoje nasprotnike iz Železnikov in se uvrstili v enotno drugo slovensko rokometno ligo. Najboljša strelca v vrstah Drave sta bila mladi Sašo Kafel in izkušeni Anton Osterc.
Danilo Klajnšek
premoč. Tako je prvi ciljno črto prevozil Mervar, tretje mesto pa je z velikim naskokom pred zasledovalci osvojil Gregor Gazvo-da, ki mu je to doslej največji uspeh na dirkah 5 kategorije. Za prefinjen občutek in dobro izpeljano taktiko je prejel veliko pohval na račun lepe predstave, ki mu je v celoti odlično uspela. Pri starejših mladincih je bil dan pred cestno dirko zelo uspešen Aldo Ilešič, ki je po prestani bolezni osvojil četrto mesto v kriterijskih vožnjah.
Minuli četrtek pa je v Medvodah potekala kriterijska dirka. Prevoziti je bilo potrebno sto krogov ali 60 kilometrov. Največ uspeha iz Ptujske ekipe je imel Mitja Mahorič, ki je zasedel drugo mesto. Zmagovalec dirke je postal Andrej Hauptman, eden od najuspešnejših Slovenskih kolesarjev na delu v Italiji, s katerim se je vse do cilja enakovredno kosal Mahorič.
S takšnimi uspehi so si kolesarji Perutnine Ptuj tudi izborili mesto v Slovenski reprezentanci za nastop na Mediteranskih igrah v Tunisu. Iz Ptujske ekipe bodo barve Slovenije zastopali trije kolesarji: Matej Marin, Gregor Ga-zvoda in Mitja Mahorič.
Samo Glavnik
NOGOMET / PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
Aluminij : Korotan 2:3 (2:1)
Aleš Ceh je bil izredno razpoložen za igro (štev. 18). Foto: DK
strelci: 0:1 Miškič (9), 1:1 Zemljič (25), 2:1 Majcen (34), 2:2 Žagar (50), 2:3 Jukič (63. iz 11m)
aluminij: Seremet, Pučko, Prapotnik, Sambolec, Panikvar, Zemljič, Franci, Majcen, Čeh, Ivankovič, Jevdenič. Igrali so še: Trop, Hojnik, Dončec, Lenart, Železnik, Stres, Frangež.
Nogometaši Aluminija so po petih dneh priprav na novo sezono v drugi slovenski nogometni ligi, odigrali prvo pripravljalno srečanje in to z Korotanom iz
Prevalj, sicer slovenskim prvoligašem. Gostje so imeli terensko pobudo v prvih desetih minutah in v tem času so dosegli tudi zadetek. Toda to ni zmedlo Ki-dričanov, ki so v tem srečanju nastopili v nepričakovani postavi. Nogometaši Aluminija so diktirali tempo igre in delali velike preglavice obrambi gostov. Zamudili so številne priložnosti za dosego zadetka, dvakrat pa so le zadeli v polno, dvakrat pa so bili prekinjeni zaradi čudnih odločitev sodnika, zaradi nedovoljene-
ga položaja. Igralci Aluminija so bili v teh akcijah prehitri tudi za njega. No, vsi se učimo in izkoriščamo prijateljske tekme za vadbo. V tem delu igre se je izkazal tudi mladinec Panikvar, ki ni deloval nič kaj mladinsko, enostavno je izkoristil svojo priložnost.
V drugem polčasu so bili nekoliko boljši gostje, ki so dosegli dva zadetka, kar je bilo dovolj za minimalno zmago. Domači napadalci so zamudili priložnosti za izenačenje rezultata. Vsemu navkljub, so Kidričani zadovoljili v prvem nastopu.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / NK DRAVA ASFALTI PTUJ
Ptujiani priieli s pripravami
Nogometši Drave Asfalti Ptuj so v soboto, 7. julija pričeli s pripravami na igranje v drugi slovenski nogometni ligi. Na Ptuju se ni zgodilo nič pretresljivega. Zaenkrat se izpolnjujejo obljube, ki jih je dalo vodstvo kluba, ko so trdili, da so se v preteklosti marsikaj naučili. Tako ni bilo številnih in spektakularnih prestopov.
Jedro ekipo bodo še vedno sestavljali nogometaši, ki so prepričljivo osvojili prvo mesto v 3. SNL-sever. Zaenkrat sta pristopila samo dva nogometaša in sicer Matjaž Korez, ki je prišel iz Aluminija in pa Luka Pekez iz Montavar Rogoze. Sicer pa sta tudi onadva, še ne dolgo nazaj nosila dres ptujskega ligaša. Na prvem treningu se je zbralo enajst igralcev, kar sicer ni veliko. Nekateri nogometaši so bili v službi, nekaj jih je uživalo še zadnje urice dopusta, le Damjan Golob, ter Boris in Mitja Emeršič so izostali brez opravičila. Trener Drave Asfalti Ptuj Dragan Grbavac, je po kratkem sestanku po-vedel svoje nogometaše na prvi trening. Po končanem prvem treningu je strateg Ptujčanov dejal: " Svi igralci so po končanem prvenstvu v tretjeligaški konkurenci dobili individualni program dela. Do pričetka prvenstva
v drugi slovenski nogometni ligi bomo imeli dovolj časa, da se dobro pripravimo in bomo odigrali tudi devet prijateljskih srečanj. V kratkem bomo kompletni in že v četrtek, 12. julija bomo odigrali prvo pripravljalno srečanje in to s hrvaškim prvoliga-
Trener Dragan Grbavac
Ptujski nogometaši pri vadbi. Foto: DK
šem Varteks iz Varaždina." Lista okrepitev in igralski kader je praktično zaključen. Ptujčani pospešeno iščejo še vratarja." V kratkem bomo imeli s predstavniki celjskega Publikuma sestanek o vratarju Aleksandru Seligi, katerega bi želeli imeti v svojih vrstah. Mogoče bo prišel še El-medin Koljič iz istega kluba.Če pa pogovori ne bodo uspešni, potem bomo morali pod nujno najti rešitev za vratarja kje drugje. K Stojncem so odšli trije mladi
nogometaši na dvojno registracijo in sicer Strgar, Arsič in Sluga. K delu članskega moštva sta priključena Matej Hvalec in Boško Toplak, ki sta končala mladinski staž. Mogoče bosta tudi onadva šla kam na dvojno registracijo, vendar sta sedaj v kadru prvega moštva," je končal trener ptujskih nogometašev. Nogometaši Drave Asfalti Ptuj bodo priprave opravili v domačem kraju, saj imajo dobre pogoje za delo.
Danilo Klajnšek
SPORT
NOGOMET
KONČNE LESTVICE MNZ PTUJ
Lestvica: Play off - 1. razred
1.Bistrica	3 2 0 1	5:4 12
2.	Središče	3 3 0 0	6:2 10
3.	Holermuos Ormož 3 1 0 2	5:5 6
4.	Skorba	3 0 0 3	38 2
Lestvica: 2. Razred
1. Tržec		22 17	3	2	71:33	54
2. Grajena		22 14	1	7	57:40	43
3. Podlehnik		22 12	5	5	61:33	41
4. Apače		22 11	4	7	48:27	37
5. Podvinci (-1)		22 11	2	9	59:34	34
6. Bukovci		22 11	1	10	65:61	34
7. Hajdoše (-1)		22 11	1	10	54:49	33
8. Leskovec		22 9	4	9	35:43	31
9. Lovrenc (-1)		22 9	4	9	57:50	30
10. Zavrc		22 8	5	9	29:27	29
11. Sp. Polskava (	:-1)	22 2	3	17	33:84	8
12. Zg. Polskava	(-4)	22 0	1	21 14:102		-3
Lestvica: Mladina — vzhod
1. Stojnci	12	9	0	2	41:19	27
2. Ormož	12	8	2	2	37:20	26
3. Podvinci	12	6	1	5	19:20	19
4. Grajena	12	5	1	6	24:23	16
5. Središče	12	4	3	5	31:30	15
6. Dornava	12	2	3	7	26:41	9
7. Eltehšop R (-1)	12	2	2	8	22:47	7
Lestvica: Mladina- zahod
1.	Hajdina
2.	Boč Anchiinž
3.	Apače
4.	Videm (-1)
5.	Pragersko
6.	Slovenja vas (-1)
7.	Gerečja vas-10
12	8	2 2 63:19	26
12	8	2 2 42:20	26
12	8	0 4 26:33	24
12	6 2 4 42:35	19
12	6 0 6 43:29	18
12	1	0 11 16:56	2
12	2	0 10 22:62	-4
Mladinski prvak je po dveh odigranih tekmah med ekipama TK&EL Stojnci in Hajdino postala ekipa NK TK&EL Sto-jnci.
1.	tekma:
TK&EL Stojnci : Hajdina 2:2
2.	tekma
TK&EL Stojnci : Hajdina 3:1 Lestvica: Kadeti
1. Gorišnica	18 15	0 3 100:26 45
2. Tržec	18 14	1 3 105:47 43
3. Hajdina (- 3)	18 12	1 5 86:29 34
4. Slovenja vas	18 11	1 6 80:55 34
5. Leskovec -4	18 11	1 7 84:40 27
6. Stojnci	18 8	0 10 45:75 24
7. Skorba	18 5	1 12 46:102 16
8. Gerečja vas	18 4	2 12 40:127 14
9. Sp. Polskava (-1)	18 4	0 14 40:66 11
10. Markovci -3	18 3	1 14 47:106 7
Lestvica: St. de~ki A		
1. Aluminij	18 18	0 0 160:11 54
2. Asfalti Ptuj	18 16	0 2 172:11 48
3. Ormož	18 12	0 6 76:60 36
4. Pragersko	18 11	1 6 79:55 34
5. Bistrica	18 9	1 8 70: 81 28
6. Dornava	18 7	0 11 53:57 21
7. Videm	18 7	0 11 41:102 21
8. Hajdina (-3)	18 4	2 12 40:69 11
9. Eltehšop	18 3	0 15 34:117 9
10. Središče	18 1	0 17 15:177 3
Lestvica: st. de~ki B		
1. Boč	12 11	0 1 94:5 33
2. Podvinci	12 10	0 2 61:20 30
3. Podlehnik	12 8	1 3 59:20 25
4. Lovrenc	12 4	2 6 31:38 14
5. Bukovci	12 3	3 6 17:36 12
6. Tržec	12 2	0 10 15:71 6
7. Hajdoše	12 1	0 11 5:92 3
Lestvica: Mlaj{i de~ki		
1. Ptuj	72 70	2 0 519:31 212
2.Ormož(-3)	72 52	7 13328:103160
3.Aluminij	72 50	4 18369:107154
4. B istrica	72 45	4 23317:121139
5. G orišnica	72 32	8 32193:170104
6.Stojnci	72 32	4 36176:253100
7. Dornava (-2)	72 21	6 45103:250 67
8. Gerečja vas	72 20	3 49 96:425 63
9. Sp. Polskava (-2)	72 16	3 52106:340 49
10. Zavrc (-10)	72 1	2 69 28:435 -5
Lestvica: Cicibani U-10 CENTER
1.	Ptuj	12 9 1 2 54:4 28
2.	Markovci	12 4 4 4 14:23 16
3.	Dornava	12 1 3 6 11:52 6
Lestvica: Cicibani U-10 SEVER
1. Pragersko	12 7 3 2 26:11 24
2.	Aluminij
3.	Skorba
12 3 4 5 28:23	13
12 3 3 6 15:35	12
Lestvica: cicibani U-10 VZHOD
1.	Cirkulane 5 5 0 0 27:2	15
2.	Ormož 5 0 0 5 2:27	0
Lestvica: cicibani U-10 ZAHOD
1.	Bistrica 12 9 2 1 39:9	29
2.	Sp.Polskava 12 7 2 3 30:10	23
3.	Zg.Polskava 12 0 0 12 3:53	0
Danilo Klajnšek
ATLETIKA
Državno prvenstvo
V Mariboru je potekalo državno prvenstvo za ~lane in ~lanice, ki ga je organiziralo Atletsko dru{tvo Maribor 98. Tekmovanje je, predvsem prvi tekmovalni dan potekalo v pravem vro~em in son~nem vremenu. V prijetnem tekmovalnem vzdu{ju je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov, ter {tirje novi državni rekordi v absolutni konkurenci. Tako je Alenka Bikar v teku na 100 metrov dosegla novi državni rekord, ki sedaj zna{a 11,21 sekunde; Simona Ko-zmus v metu kladiva z rezultatom 58,12 metra, Lidija Tam{e v teku 2000 metrov zapreke 7:20,72, ter Damjan Zlatnar v teku na 110 metrov z ovirami s ~asom 13,72 sekunde.
Atletski klub je zastopalo osem atletov in atletinj, ter jim je uspelo osvojiti tri odličja. Tudi tokrat se je najbolje izkazal skakalec v vi{ino Davorin Sluga, ki je zasedel drugo mesto z preskočenimi 208 centimetri. Naskakoval je tudi normo za Evropsko mladinsko prvenstvo, a mu je žal zmanjkal samo eden centimeter. Sicer pa bo Davorin {e tudi drugo leto mladinec in bo poizku{al preskočiti normo za udeležbo na svetovnem mladinskem atletskem prvenstvu ki bo na Jamajki, preskočiti pa bo potrebno 214 centimetrov. Davorin ima že nekaj časa ta rezultat v svojih "nogah", vendar mu to v potrebnem času žal ni uspelo preskočiti. Sicer pa ne dvomimo, da Davorin ne bi uspel preskočiti te magične meje 214 centimetrov.
Maja Mlinarič je uspeh ptujskih skakalcev dopolnila s tretjim mestom. Preskočila je 171 centimetrov, kar predstavlja njen osebni rekord. Maja je {e mlaj{a mladinka, tako da preboj med prve tri skakalke v Sloveniji predstavlja {e večji uspeh. Tudi za njo je bil usoden samo eden centimeter in če bi preskočila {e centimeter vi{je, potem bi bila udeleženka Svetovnega prvenstva za mlaj{e mladinke. Tretje odličje in to bronasto je osvojil Dejan Dokl v disciplini suvanju krogle. Mogoče je to majhno presenečenje. Treningi so se obrestovali, za naslednje leto pa ta izku{e-ni atlet obljublja {e bolj{e izide.
V ženski konkurenci so ptujske atletinje dosegle naslednje uvrstitve: v teku na 1500 metrov je Natalija Sbull osvojila {esto mesto (5:06,88), v teku na 100 metrov je Maja Mlakar bila sedma (12,97), Nina Ceh osma (13,28), v teku na 400 metrov je bila Ur{ka Horvat deveta (59,14), v teku na 200 metrov je Maja Mlakar bila dvanajsta (26,84) in Nina Ceh {ti-rinajsta (27,79). V mo{ki konkurenci je Milan Lah v teku na 800 metrov osvojil 19. mesto (2:05,21) in v teku na 400 metrov 20. mesto (53,31).
Z rezultati in uvrstitvami atletov in atletinj ptujskega atletskega kluba so lahko vsi zadovoljni. Postavljeni so bili trije osebni rekordi in osvojene tri medalje, kar je za majhno ekipo dober dosežek. S končanim državnim prvenstvom se domača tekmovanja končujejo. Ptujčani so se udeležili dvajset različnih tekmovanj. Sedaj sledi kratek počitek, potem pa se pričnejo priprave na zaključni, jesenski del tekmovalne sezone.
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Deliti pra'vico na igrišUh ni lahko
Rokomet je v zadnjem tekmovalnem letu, vsaj na na{em podro~ju doživel veliko ekspanzijo. Zraven dobrih iger klubov iz na{ega podro~ja, se je dogodilo to, da polagoma dobivamo tudi delilce pravice na rokometnih povr{inah. Bojan Lah in David Sok sta izredno mladi, ob tem pa perspektivni mladi so-dni{ki par, ki ve za kaj se je odlo~il, da bo krojil rokometno pravico.
Bojan Lah in David Sok
Igra je igra, vendar se tekma ne odigra, če ni sodnikov, Na na{em področju imamo veliko klubov, ki so dosegli izjemne rezultate, vendar je sojenje nekako zaostajalo, predvsem vzgoja mladih in novih kadrov. Dve sodnici na Ptuju dva mlada sodnika iz Velike Nedelje. No, nekaj se je premaknilo in prav je tako. Tako Bojan kot David sta mladi sodni{ki par, pred katerim je {e svetla bodočnost, čeprav sodnikov nima nihče rad. Sicer pa {e bog ni za vse.
Oba sta igrala rokomet in kje drugje, kot pri Veliki Nedelji. Sta bratranca, tako da lahko del "krivde", da sta se tako mlada fanta podala v sodni{ke vode pripi{e-mo tudi Antonu Lahu, sicer očetu Bojana in priznanemu rokometnemu sodniku. Nasveti so torej dobrodo{li, {e posebej, če prihajajo iz ust človeka, ki je tesno že dolgo časa povezan z rokometom. V reviji Šport mladih je bil razpis in prijava je bila poslana. David in Bojan nista bila slaba igralca, ampak povpre-
čna rokometa{a, vsaj tako sta sama izjavila. Že veliko prej sta se o tem pogovarjala. Vsekakor pa je bolje, če prične{ kot mlad sodnik, ter si nabira{ prepotrebne izku{-nje. Ce že nista mogla biti zraven pri uspehih "njune" Velike Nedelje, je bolje, da sta na nek način povezana z rokometom in to skozi sojenje. Pohvale sta bila deležna iz raznih strani, od velikih trenerjev in igralcev, saj sta sodila že nekaj prijateljskih članskih srečanj. Uvod je dober, zaupanje starej{ih kolegov v črnem sta si pridobila in izgleda, da se na na{em področju rojeva vrhunski sodni{ki par. Pot do vrhunstva pa je {e dolga za mlada fanta, ki sta se, odločila za neobičajno pot dokazovanja. V vsakem primeru želita navzgor po sodni{ki lestvici. Kolikor poznamo vodstvo mariborske sodni{ke rokometne organizacije, je pripravljeno pomagati mladim sodnikom, ki jih zanima samo delitev pravice na rokometnih igri-{čih in ne kdo igra s kom.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
GORISNICA
vaška olimpiada
šport in rekreacija v občini Gorišnici zavzemata takšno mesto, kot bi si ga v drugih krajih in ob~inah samo želeli. Klubi se ukvarjajo s tekmovalnim športom, medtem pa niso pozabili na tekmovanja, v katerih tekmujejo njihovi občani, ki zastopajo svoje vasi. Temu tekmovanju, oziroma druženju so dali ime "vaška olimpiada".
MOSKAJNCI / RIBIŠKO TEKMOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZAGOJICI
Ribarili v Moškanjcih
Ribi{ka sekcija Dru{tva upokojencev Zagojiči je v soboto, 7. julija, na novem ribniku v Mo{kajncih organizirala ribi{ko tekmovanje, ki so se ga zraven domačinov udeležili tudi člani ribi{kih sekcij upokojencev iz Ptuja, Maribora in Ormoža.
Na tekmovanju, ki ga je vodil Anton Jurič, so najbolj{im trem podelili pokale, najstarej{emu tekmovalcu, 71-letnemu Srečku Haladeji, pa so izročili priznanje. 1. mesto je domačin Ivan Casek prepustil Francu Hrušmanu, gostu iz Maribora, in sam tako zasedel 2. mesto, pokal za 3. mesto pa je prejel prav tako Mariborčan Stanko Mehičanin.
Ivan Vojsk, predsednik DU Zagojiči, in Anton Jurič sta dejala, da sta z organizacijo in s potekom tekmovanja izredno zadovoljna in zato bodo člani ribi{ke sekcije DU Zagojiči posku{ali vrniti obisk svojim ribi{kim kolegom na njihovih tekmovanjih. Poudarila sta, da ribi{ka sekcija organizira tudi delovne akcije (predvsem pri ribniku v Mo{kajncih), v jeseni pa nameravajo pripraviti zahvalni piknik za svoje sponzorje. Želijo, da tekmovanje, ki so ga letos organizirali prvič, postane tradicionalno in da se bodo njihovi ribi-{ki kolegi radi vračali v Mo{kajnce.
Mojca Zemljarič
Da ne bo pomote, saj bo letos in sicer v soboto, 21. julija, s pričetkom ob 9.00 uri, na igri{čih va{kega prostora v Mo{kajn-cih ponovno prizori{če tega tekmovanja med vasmi občine Gori{nica. Nastopajoči se bodo imeli priložnost pomeriti v nogometu (na rolete), odbojki (ženske), ko-{arki (igra trojk in sicer me{anih ekip), v {ahu (posamezno), vlečenju vrvi, metu kamna z ramena, namiznem tenisu in badmintonu. Ta tekmovanja bodo {tela za uvrstitve vasi. In sploh ne dvomimo, da tekmovalci za sabo ne bodo imeli {tevil-nih navijačev. To bo {portno rekreativna prireditev, na kateri bo sicer iz aspekta vasi pomembna zmaga, pomembna pa bo tudi prisotnost gledalcev. Izven točkovanja za uvrstitev va{kih ekip pa bodo letos poizkusno organizirali {e namizni tenis za ženske in balinanje. Glavni moto tekmovanja, ki ga organizira Športna zveza Gori{nice je: "Važno je sodelovati".
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Drava dosegla cilj
Poleg umiranja in izpadanja ptujskih {portnih klubov iz raznoraznih tekmovanj, je uvrstitev roko-meta{ev ptujske Drave v enotno drugo slovensko rokometno ligo veliki uspeh. Kvalifikacijsko srečanje in predvsem zmaga v tem dvoboju je ptujskim rokometa{em re{ila sezono. Končno so se otresli zunanjih igri{č, dežja, vetra, mraza in {e česa. Igralci, s svojim strokovnim vodstvom so torej naredili svoje.
Toda januarja, februarja in nekaj dni v mesecu marcu leto{njega leta je bila slika {e zelo temna. Nekdanji predsednik RK Drave Milivoj Levanič se ni pojavil pred igralci in {e komu. Predsednik kriznega {taba je postal častni predsednik MRK Drave Ivan Gomil{ek. Po sprejemu te funkcije so se stvari obrnile na bolje in sezona je bila na koncu re{ena. Marsikaj je bilo potrebno postoriti, da je vse zopet funkcioniralo po starejmm. 20.000 tolarjev, kolikor na mesečno dobivajo od Športnega zavoda Ptuj kot dotacijo, ni vredno več, kot za slabo večerjo. Zopet seje pričela bitka za preživetje, ki so jo Ptujčani dobili, saj v nasprotnem primeru mo{kega rokometa, ki je pred kratkim praznoval 50-obletnico obstoja in ko jih je "tako lepo sprejel ptujski župan" enostavno več ne bi bilo. Aktivirali so {olo rokometa za mlade. V novo sezono bodo krenili starej{imi pionirji in kadeti, kar je v trenutku dvignilo {tevilo članstva in pa oživelo ptujsko rokometno {olo. Brez sponzorjev, kot so: Talum, Nova KBM Maribor - podružnica Ptuj, Gradis Ptuj, Zidarstvo Franc Bezjak, ter seveda Ivan Gomil{ek in Janko Kac, bi ptujski mo{ki rokomet umrl. Cilji so večji od sedanje enotne druge lige, vendar bo čas prinesel svoje. Dovolj je bilo obljub, sedaj so potrebna dejanja. Marikateri ptujski politik verjetno zaradi {porta in predvsem rokometa, ne gre ravno čiste vesti na t.i. zaslužen dopust. Rokomet je in bo po vsej verjetnosti moral brez njih, saj če bi čakal na njihovo pomoč, potem bi imel verjetno že večkratno obletnico smrti. Zahvala torej vsem ki se trudijo, da bi vsaj nekaj mladeničev odvrnili - saj se ve od česa.
Danilo Klajnšek
ŠPORTNE NOVICKE
ODBOJKA / TURNIR NA PTUJSKI GORI
Športno dru{tvo Ptujska gora bo v nedeljo, 15. julija s pričetkom ob 14.00 uri, organiziralo odbojkarski turnir trojk na mivki. Posebnost turnirja je ta, da se mora v ekipi obvezno nahajati predstavnica ženskega spola. Turnir bi moral biti 1. julija, vendar ga takrat, zaradi slabega vremena niso mogli izvesti.
PLAVANJE / MATJAŽ PERNAT OSMI V EVROPI
Minuli vikend je na Malti potekalo Evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju. Na njem so sodelovali najbolj{i mladi plavalci in plavalke iz vse Evrope. Na njem je nastopil tudi mladi plavalec Matjaž Pernat iz Pleterij na Dravskem polju in sicer v disciplini sto in dvesto metrov prsno. V disciplini 100 metrov prsno je Matjaž zasedel petnajsto mesto. Veliko bolj{i in uspe{nej{i pa je bil v disciplini 200 metrov prsno, kjer je v predtekmovanju dosegel {esti čas in novi državni rekord. Breme odgovornosti in želja po uspehu pa sta bila tista faktorja, ki sta mogoče pomenila nekoliko počasnej{e plavanje v finalu, kjer je Matjaž Pernat osvojil osmo mesto. To je izredno velik uspeh tega mladega plavalca, če upo{tevamo dejstvo, da je letos prestopil v mladinsko kategorijo, ter je že sedaj državni rekorder v mladinski konkurenci. Tekmovanj {e bo veliko in s tem priložnosti za ponovno dokazovanje.
Danilo Klajnšek
SPORT
PADALSTVO
Peter Balta delil prvo mesto, Ptujiani peti
člani AK Ptuj
V Lescah pri Kranju je potekalo mednarodno tekmovanje v padalstvu in sicer v skokih na cilj. Člani ptujskega Aero kluba so nastopili samo z moško ekipo, medtem ko so dekleta po napornih tekmovanjih v zadnjih časih poci-vala. Konkurenca je bila izredno močna, razlike pa majhne. Med
posamezniki se je na sam vrh zavihtel član AK Ptuj Peter Balta, ki se ni ustrašil izjemne konkurence in si je skupaj z Leščanom Domnom Vodiškom razdelil prvo mesto, kar je vsekakor velik uspeh za ptujskega padalca. V konkurenci 110 padalcev je zelo dobro sedmo mesto osvojil Aleksander Čuš, Gorazd Vindiš je bil enajsti,
Boris Janžekovič štirintrideseti, Matej Kostanjevec pa osemdeseti. V tekmovanju ekip je bila konkurenca prav tako velika in kvalitetna, saj je nastopilo kar petindvajset ekip. Ptujčani so na koncu osvojili dobro peto mesto, ter jih je do stopničk delilo samo osem centimetrov.
Danilo Kla^-nšek
NOGOMET
v
Gorazd Sket novi trener Stojncev
Nogometaši Stojnc so v minuli sezoni svoj tretjeliga-ški status rešili v zadnjem krogu, ko so na gostovanju premagali ekipo Palome. Obstanek je bil tudi njihov osnovni cilj in seveda so z doseženim vsi zadovoljni. Da bi čim bolje pripravljeni pričakali začetek novega prvenstva, so se v klubu odločili, da bodo še bolj okrepili delo in seveda igralski kader.
Za novega trenerja so angažirali Gorazda Sketa, nekdaj odličnega igralca mnogih klubov. Prišlo pa je, oziroma še bo do igralskih sprememb. Stojnčane je zaenkrat zapustil samo obrambni igralec Darko Obran, ki se je vrnil v Dor-navo, okrepitve pa so: Gorazd Milošič iz Hajdine, Marko Lapor-nik iz Gorišnice in Matej Žuran iz Dornave. Na dvojno registracijo bodo igrali: MarkoStrgar, Gregor Sluga in Jure Arsi~ iz Drave Asfalti Ptuj.
Miran Klajderic NK Stojnci (desno), bo še naprej tresel mreže
želijo videti v skupini ekip, ki bo do zadnjega trenutka bila borbo za obstanek med tretjeligaši. Tekst in foto:
Aktivno pa je bilo tudi vodstvo kluba, saj so uspeli pridobiti še enega sponzorja. Ob TK&El, je to sedaj še Špedicija Goya. Ni kaj, v Stojncih so krepko zasukali rokave, saj se v naslednji sezoni ne
Danilo Klajnšek
AVTOMOBILIZEM / AVTOCRASH V ROGOZI
Po šestih letih po prvo zmago!
V soboto 14.julija, s pričetkom ob 16.00 uri, bodo v Športnem parku v Rogozi na svoj račun pri-
šli ljubitelji avtomobilizma, saj bo Star-Car iz Rogoze organiziral tradicionalno prireditev Avtoc-
Danijel Zajc, s svojo pripravljeno Granado. Foto: DK
rash. Sodelovalo bo 12 avtomobilov, oziroma ekip. Vsak avtomobil ima namreč šoferja in še štiri mehanike. Tega tekmovanja se bo udeležil tudi Danijel Zajc iz Apač na Dravskem polju, ki bo s svojo Ford Granado zastopal AMD Zajček iz Kidričevega. Veliko časa je bilo potrebno, da so fantje pripravili avtomobil, saj si želijo visoke uvrstitve. Sicer pa Danijelu Zajcu to tekmovanje ni neznano, saj je to že njegova šesta sezona. Večkrat je osvojil tretje mesto, sedaj pa upa, da bodo posegli po najvišjem mestu.Omeniti velja, da tovrstne prireditve vedno spremlja več tisoč gledalcev. V primeru slabega vremena, bo tekmovanje že drugi dan, seveda če bodo razmere to dopuščale.
Danilo Klajnšek
KARTING
Upanje na uspešen zakljuiek sezone
Letošnja sezona je za voznike kartingov kar dolga in naporna. V naših krajih bi morali biti zadovoljni, saj je kar-todrom v Hajdošah postal nekakšen epicenter dogajanj v tem športu. Do sedaj sta bili na kartodromu že dve dirki, tretja pa se obeta še v začetku avgusta.
V letošnji sezoni so tudi vozniki AMD Ptuj prepoznavni in skorajda v vseh kategorijah pri točkah. V kraljevski kategoriji FC - 125 ccm pa izstopa Friderik Vajnhandel in ravno od njega se tudi na predstoječi dirki za državno prvenstvo pričakuje, da bo nadaljeval tradicijo zmag v tej kategoriji,ki jo držijo vozniki AMD Ptuj. O letošnjih nastopih je Friderik Vajhnandel povedal naslednje: "Ni ravno tako, kot sem sam pričakoval. Smola se v bistvu pojavlja že od lanskega leta.Nekaj dobrih uvrstitev je šlo na račun slabšega materiala, nekaj pa tudi po mojih napakah. V bistvu so to nevsakdanje stvari, ki jih ne moreš predvideti." Friderik je dolgo čakal na zmago in končno se je to tudi dogodilo in sicer na Hrvaškem. Zelo blizu je temu že bil na prvi dirki v Hajdošah, vendar je prišlo do nekoliko slabšega štarta in Friderik se je iz osmega mesta prebil na drugo,kar je vsekakor velik uspeh. Tako pa je tudi v točkovanju za državno prvenstvo. "Meni toliko ni primarna zmaga, ampak čas. Če prideš v pravi čas,
Friderik Vajnhandel
potem tudi drugo ne predstavlja večjega problema", je nadaljeval Friderik Vajnhandel. O njegovih možnostih za točkovanje državnega prvenstva in pokala Slovenije in Hrvaške pa je dejal naslednje:" Do konca so še štiri dirke. V tekmovanju za pokal Slovenije in Hrvaške še imam možnosti za prvo mesto, medtem ko v točkovanju za pokal Slovenije tega več ni. "O tekmovanju evropskih con-
skih prvenstvih, zadnje je bilo na Madžarskem pa je Friderik nadaljeval: "Če hočeš nekaj pomeniti moraš več trenirati, seveda to potem vse skupaj več stane. Recimo v Sloveniji tudi iz petega štartnega mesta lahko zmagaš, tam je to bolj težko. Potrebno je več treningov za štartno mesto in to tudi v Evropi več velja. Lagodnega prehitevanja tam ni. To pa je vse povezano z denarjem in če ga imaš se lahko posvetiš izključno kartingu in če nimaš drugih obveznosti, potem seveda pridejo tudi rezultati. Pri nas pa hodimo v službe in potem treniramo ob petkih in sobotah, kar pa je za kaj več res premalo, pa še to dejansko samo na Ptuju, ker piste drugje v Sloveniji praktično ni."
Sicer pa je Friderik član AMD Ptuj in z njim dobro sodeluje Trenira na kartodromu v Hajdo-šah in tudi drugod, da spoznava proge. Nekaj več pozornosti posveča tekmam v Avstriji, saj je tam v tem športu tudi več denarja. Predsednik AMD Ptuj, gospod Uroš Langerholc pa je dejal,da so v klubu zelo zadovoljni, da je Friderik njihov član, da mu poizkušajo nuditi, kolikor pač lahko in da skupaj upajo na uspešen preostanek letošnje sezone.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
ROKOMET / RK VELIKA NEDELJA
Robi Bezjak - drugi strelec v Sloveniji
Rokometaši Velike Nedelje so po ponovni uvrstitvi v pr-voligaško slovensko rokometno elito presenetili vse, pred-vem pa ljubitelje rokometa drugod v Sloveniji. V domačem kraju mogoče to ni bilo tako sprejeto, vendar je osvojeno šesto mesto več, kot so v klubu pričakovali.
Po tihem je bila želja obstanek, vendar so potem varovanci trenerja Vilija Trofenika tako lepo in počasi mleli svoje nasprotnike in se na koncu veselili zasluženega uspeha. Po končanem prvenstvu so odigrali še turnir na Ptuju in potem vrgli rokometno žogo, vsaj do 7. avgusta, ko se prično priprave za naslednjo sezono, v kot. Šesto mesto in drugo mesto rokometnega velemojstra, Robija Bezjaka na lestvici prvoligaških strelcev je več od pričakovanega. Kako bo v naslednji sezoni?. Na to bo potrebno počakati, vendar bo neprimerno težje, kot je bilo v minuli sezoni. Jedro ekipe ostaja; kub je zapustil Klemen Štruc, ki je odšel v Trimo Trebnje, vendar so v Veliki Nedelji zadovoljni, saj so dobili na posojo rokometa-
Robi Bezjak - drugi strelec 1. A SRL
ša Celja Pivovarne Laško, Robija Šantla, ostaja pa tudi nesojeni reprezentant in ljubimec gledalcev, ter velemojster med vratnicami -
Dušan Podpečan. Za rokometaše bodo sledile naporne priprave v začetku avgusta, ki so kot po navadi suhoparne in predvsem naporne. Toda najbolj važno je, da bomo tudi v naslednji sezoni priča prvoligaškemu rokometu. V Veliki Nedelji so dosegli, da najbolj nogometno vas poznajo skorajda vsi ljubitelji športa in rokometa v Sloveniji. Igralci in trener Vili Trofenik si zaslužijo pohvalo, saj so dokazali svojo moč in sposobnost na prostoru, ki se mu reče športno igrišče. To moramo zapisati za tiste, ki tega ne vedo, ali nočejo vedeti! Šport je posel ter dogodek, ki mu ni para, saj brez dragega oglaševanja zbere toliko ljudi, kot bi nekateri "kvazi" politiki le želeli. Le-ti pa vedno nekaj godrjnjajo, tako da ne razumejo sami sebe, ljudje pa še manj. Zdrav duh v zdravem telesu in tisto "važno je samo sodelovati", so preživele floskule.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
KOŠARKA / KOSARKARSKI TABOR
Uspelo druženje mladih košarkarjev
Košarkaški klub Drava iz Ptuja je minuli teden organiziral košarkarski tabor, v katerem je bilo prisotnih 33 mladih in košarke željnih fantov. Vse je odlično organiziral KK Ptuj. Vadili so v dveh skupinah in sicer mlajši, ter starejši. Poleg pridobivanj znanja iz košarke, so mladi športniki imeli na voljo še druge dejavnosti, med drugim so bili tudi v Ptujskih Termah. Ni kaj, v ptujskem košarkarskem klubu so poskrbeli, da so mladi športniki imeli zanimiv in s košarko popestren teden počitnic. Zagotovo se jih bo nekaj odločilo za delo v klubu. Na koncu so bili zadovoljni tudi starši, saj so bili njihovi otroci pod budnim očesom košarkarskih strokovnjakov. Velika zahvala pa gre
Udeleženci košarkarske šole
tudi Ljubljanski banki - enota Ptuj, ki je to druženje podprla.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / PREMIERA GLEDALIŠČA PTUJ
Nagon in poželenje
V soboto se je na dvorišču ptujskega gradu zgodila zadnja premiera ptujskega gledali{~a v sezoni 2000/2001 in obenem tudi prva slovenska uprizoritev dramskega besedila Nagon (Der Drang) v režiji Matjaža Latina, katere ponovitve si lahko ogledate še ta teden.
Igralsko ekipo sestavljajo mladi talentirani igralci, ki so ptujski publiki že precej dobro poznani, saj so se že predstavili v različnih gledaliških predstavah. Igralci Nagona so Maša Židanik Bjelobork (Hilda), Ne-nad Tokalič - Nešo (Oto), Urška Vučak (Mica) in Tadej Toš (Franc). Dramski tekst Nagon je leta 1994 napisal Franz Xaver Kroetz, ki velja za enega najmodernejših sodobnih nemških dramatikov, za prevod v slovenščino pa je poskrbela Tanja Viher.
Besedilo nagona je sestavljeno iz kratkih prizorov. Svoje junake popolnoma razgali, kot nekaj popolnoma samoumevnega pripovedujejo umazane in opolzke šale, sproščajo svoje spolne nagone in zadovoljujejo svoje
seksualne potrebe. Že v naslednjem trenutku pa urejajo pokopališče in skrbijo za posel v svoji vrtnariji.
Na začetku nas zgodba ponese v sivino zakonskega para Hil-de in Ota ter njune pomočnice Mice. Življenje Hilde in Ota pe-strijo le drobni prepirčki, pogosto prisotni tudi v realnem življenju zakoncev, ko bi on izpolnjeval svoje zakonske dolž-
nosti, ona pa je preveč utrujena, se ji ne da ali mora počivati ter zbirati moči za nov delovni dan. Monotonost pa razbije prihod Hildinega brata Franca, katerega preteklost je velika uganka. Ravnokar je odslužil kazen v zaporu. Sestra mu velikodušno ponudi pomoč, dejstvo pa je, da Oto nad njegovim prihodom ni preveč navdušen in ves čas nerga nad novim prebivalcem v njunem stanovanju ter postavlja mnoga vprašanja in zagonetke o Francovem nagonu in življenju. Kakšni so Francovi grehi, zaradi katerih je moral v zapor, ostaja vse do konca skrivnost. Jasno je le to, da mora sedaj na svobodi vseskozi jemati tablete za pomirjanje nagona. Franc začne delati v vrtnariji in se poskuša vključiti v njihovo enolično življenje, a posledice njegovega prihoda so tako hude, da kmalu postavijo življenje vseh na glavo. Popustijo jim zavore in brez zadržkov začnejo sproščati svoje nagone. Na plan pride živalska plat človeka, vse moralne norme se porušijo in vsak se v boju za dosego svojih ciljev ter zadovoljitev nagonov pokaže kot brez-brižnež, ki mu je mar le zase in svojo potešitev, ne glede na
KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00
PRODAJA
ODKUP
- kmetijske mehanizacije	- govedi
- rezervnih delov	- prašičev
- gnojil	- poljščin
- sredstev za varstvo rastlin	- vrtnin
- semen	- grozdja
- hrane za živah	- zelišč
- vitaminskih dodatkov	- mleka
V zadrugi Ormož z vami od setve do žetve.
Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
žrtve, ki jih pušča za sabo. S Francovim odhodom se življenje spet vrne v ustaljeni tir.
Odzivi publike so burni. Sodeč po salvah spontanega aplavza ob koncu nekaterih pri-
zorov že kar med samo predstavo, je le ta zelo pozitivno sprejeta. Veliko je smeha in po mnenju mnogih mine uro in pol trajajoča predstava kot blisk.
Jana Skaza
PTUJ / 32. SLOVENSKI FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE
Festival v okviru obiinskega praznika
Danes predstavljamo drugo skupinom ansamblov, ki se bodo tretjega avgusta v okviru 32. Slovenskega festivala domače zabavne glasbe "Ptuj 2001" potegovali za bronaste, srebrne in zlate Orfejeve značke.
Ansambel Kompromis prihaja iz Ormoža, to so mladi glasbeniki, ki so že sodelovali na ptujskem festivalu in osvojili bronasto Orfejevo značko. Vodja ansambla je Aleš Praprotnik.
Tudi ansambel Izvir iz Dobrne je že sodeloval na Ptuju. Dvakrat so nastopili in osvojili dve bronasti Orfejevi znački. Ansambel sestavljajo Gregor Pod-pečan s harmoniko, Luka Volk
Ansambel Kompromis iz Ormoža
s klarinetom, Primož Švent z bnasom, Marko Prašnikar s kitaro, Kristan Križan s trobento, pojeta pa Barbara Mešl in Klau-dija Felicijan.
Prvič se bo ptujskemu občinstvu predstavil Štajersko Prekmurski Instrumentlni Kvintet (Š.P.I.K.) iz Ljutomera. Uspešno so opravili avdicijo in se uvrstili v konkurenco festivala. Vodja ansambla je Gregor Vidmar.
Stari uspešni znanci ptujskega festivala so člani ansambla [trk iz Ljutomera. Doslej so trikrat nastopili na Ptuju in vedno so bili zlati. Tokrat se bodo potegovali za že četrto zlato Orfe-jevo značko. Vodja ansambla je Milan Leban.
Ansambel Dinamika prihaja iz Jiršovcev, kjer imajo svoj domicil, doslej so na ptujskem festivalu že enkrat sodelovali in osvojili srebrno Orfejevo značko. Vodja ansambla je Drago Dajčman.
Enajstič pa prihajajo na ptujski oder člani ansambla
Podkrajski fantje iz Velenja
Podkrajski fantje iz Velenja.
Okotili so se že z vsemi mogo-čimo Orfejevimi značkami, dobili so tudi že pet zlatih odličij
in letos naskakujejo rekord, ki ga ima ansambel Ivana Rupar-ja iz Škofje Loke, namreč šest zlatih odličij. Ansambel vodi
Franc Vedenik, sicer znani poslovnež v Velenju.
Franc Lačen
Izvir iz Dobrne
[trk iz Ljutomera
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
PARKETARSTVO PODEKS
Stanislav Petrovič, s.p., Ob Rogoznici 12, Ptuj (Budina), telefon: 02 748 16 00; telefax: 02 748 16 01 GSM 041 656-155.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
DEMIT FASADE
In druge vrste Izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
FASADE DEMIT
STYROFAX-ROFIX Izolacija - stlropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, pulz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Silkopleskarstvo In fasaderstvo « 041 646 067 ali 062 754 4010.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elelctromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
TRSOVIMA PORCELANKA
*	izdelki iz stekla	(|
*	izdelki iz porcelana	O
*	napisi - posvetila - ure
*	eterična olja - tekoči vosek A
*	dekorativne steklenice ifc
*	izdelki za poslikave	|
Rajžpova ulica 18, 2250 Ptuj @ 02/775 04 41
£1
ercator
PGDDS
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDITVE V JULIJU 2001
sobirta.14.iuliioh10uri
- Mercatorjev naj kupec
Kdo je najvišji in najtežji Mercatorjev kupec, se bomo spraševali to sobotno dopoldne. Iščemo najtežjega za najtežjo nagrado in najvišjega za najvišjo nagrado.
Si HtmKMmnajboljši sosed
Mali oglasi
DELO
POČITNIŠKO DELO iščem. tel. 041 817-849.
OKREPČEVALNICA Katarina zaposli dekle za strežbo. te. 040 320-103.
KOMERCIALIST NA terenu, pogoj 5. stopnja izobrazbe, os. avtomobil, urejenost, komunikativnost, pisne ponudbe na naslov. Forma Brežice d.o.o, Črno 68, 8250 Brežice.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.
30 m bukovih drv prodam. tel. 769-16-11.
BUKOVA DRVA z dostavo na dom prodam. tel. 041 835-363.
BUKOVA DRVA z dodstavo na dom ali abrez prodam. Pokličite na tel. 041 288-063.
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure. Telefon: 02/74934-15.
TEDNIK -
va{a {tajerska kronika Naro~nina: 02/74934-16 Tajni{tvo: 02/749-34-10 Mali oglasi: 02/749-34-15
Reklame: 02/749-34-12
GARANCIJA: KAI^ICE, OSEBNI DOHODEK
MARIBOR RazlQQOva 24 02/22-80-1 1 O
^mĚMĚň
SLIKOPLESKARSKA, FASADERSKA DELA
izvajamo kvalitetno - konkuren~ne cene. Oto Kampl s.p. Rimska plo{~ad 11, Ptuj tel. 02 772-94-51 ali GSM 041 982-343.

TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo In montiramo:
PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. št. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Obmo~na gasilska zveza Ptuj
daje v najem poslovene prostore
(mehanične delavnice) v velikosti 200 m2 na Natašini poti 1 a, 2250 Ptuj.
Istočasno ponuja prevzem servisiranja gasilskih vozil in gasilske
tehnike, ki je v Območni gasilski zvezi Ptuj. Vse zainteresirane vabimo, da se oglasijo na omejnenem naslovu, ali pokličejo na naslednje telefonske številke v zvezi z dogovorom ogleda in plačilnih pogojev: 780 10 10 OGZ Ptuj in 041 760 910 OGZ Ptuj.
HLADILNO skrinjo 410 l, moped avtomatik 3 m, koruznik dol. 3,60 m x 2 m x 70 cm , moško kolo, vse v dobrem stanju prodam. Tel. 745- 64-91.
DIATONIČNO harmoniko novo BSA prodam. tel. 041 579-714.
NEPREMIČNINE
PARCELO na relaciji Ptuj -Trnovska vas kupim. tel. 041 297-762, zvečer.
BIVALNI VIKEND (hiša) z 2 ha
zemlje in lepo gorico v Sedlašku pri Podlehniku prodam, ali zamenjam za stanovanje. Cena po dogovoru. tel. 46 14-867 ali GSM 041 813-475-.
ENOSOBNO STANOVANJE v
Ptuju prodam. Informacije na tel. 783 16 81.
DVOSOBNO stanovanje prodamo ali menjamo za hišo v okolici Ptuja z doplačilo. tel. 775-58-21.
TAKOJ vseljivo trosobno opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem tel. 746-50-51.
V	BLIŽINI Kidričevega prodam gradbeno parcelo v velikosti 14 arov. Inf.na tel.: 790-75-61.
NAJAMEMO hišo na Ptuju ali okolici, možnost vzdrževanja in sprotno plačilo. Tel. 031 709-383.
V	NAJEM damo dva urejena poslovna prostora (vsak s svojim vhodom) in skladišče v centru Ptuja na Potrčevi 2. Ogled in informacije vsak dan od 9. do 20. ure v STOLF; d.o.o. Potrčeva 2, Ptuj tel. 02 775-09-61.
STANOVANJA: 1 sob, ul. 5. Prekomorske; 2 sob. Dornava; 2 sob, Zg.Hajdina; 2. sob. novo Gorišnica; 3. sob. Majšperk; 3. sob. Podlehnik; 4,5 sob.ul. 5. Prekomorske; 5 sob. Potrčeva I etaža vseljivo takoj; 3.in 4. sob. Kidričevo.STANOVANJSKE HIŠE: 1 druž. Zabovci; 1 druž Dražen-ci; 1 druž.Moškanjci; manjša Ore-šje; Majstrova z večjo parcelo;
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonovíĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samopla~niska zobna ambulanta tel.: 774 28 61
Pristava; nedokončana Gradišče - Leskovec; Hardek - Ormož; 2 druž.Lešje; Moškanjci starejša in novejša; Langusova; atrijska Kle-pova; Šercerjeva, Tavčarjeva, Ptuj, V. Nedelja; Jurovci; Biš, Tibolci, Malečnik - Ruperče itd. Ugodna ponudba vrstnih hiš, Rabeljča vas, krediti do 20 let v račun možno vašo nepremičnino- dogovor. Poslovni prostori v izgradnji v Rajšpovi ulici. Parcele na raznih lokacijah- Sovretova; Ro-goznica, Maistrova; Gorišnica; Trnovska vas itd. Gostinski lokali-Jadranska; Vrazov trg; Nova vas pri Markovcih; poslovno stanovanjski objket Placar itd. Agencija VIKEND, Biš 8 B, Trnovska vas, tel: 02 757-11 01, Ptuj, Trstenjako-va 5, tel. 02 748 10 13 GSM 041 955-402.
ENOINPOL sobno stanovanje 42 m2 I. nadstropje, centralna takoj vseljivo prodam.tel.GSM 041 992-562.
STANOVANJE v centru Ptuja-80 m 2 , I. nadstropje, možna uporaba kot poslovni prostor prodam. tel. 040 398-236.
GASROSNJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem. tel. 031 697-160.

Super ugodno!
-	Računalniki S^B -Tiskalniki ' ^U
-	CD-R, DVD
-	KomponenteJI^
-	Potrošili material
Nudimo kvaliteten in hiter servis ts^-^v


AVTO ŠOLA ^iJU ^
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 16.7.2001
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	Ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS
-	ob 18.00 vpis pred OŠ VITOlVIARCI
Prijave na dan tečaja ali GSI\/I 041/649-007.
ŠTARTd.o.o., CVETKOVTRG 3, PTUJ	Vabljeni!
Gostilna pri Korantu vas vsal< (Jan vabi v lokal domačnosti, kjer vas bomo razvajali z domačo kuhinjo in dobro kapljico, sobotne večere pa smo od 20. do 01. ure popestrili z živo glasbo. Ob vikendih sprejemamo naročila za zaključne družbe.
Vabljeni
Odpiralni čas: vsak dan od 8. do 22. ure pet - sob do 1. ure
(MimijjjMiSB^
^ihm
^DEUFM

kjer Vam poleg ugodnih cen penzionskih storitev, nudimo kopanje v bazenu z morsko vodo od 28-32 'C, lastno plažo, pestro Izbiro Izletov In zabave. Za Upokojence veljajo posebne cene, popusti pa za otroke do 15 leta. Nudimo Vam možnost plačila na 3 obroke s čeki.
delfin
HOTEL ZDUS
[jmmMQ^
Info in rezervacije: 0516607 400 05/6607 000 fax: 05/6607 420
/C
HUTOCOMIWeBCt, ct.d.
flC-MOBIl, Am.
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02/46 00122 02/46 00 123, e-mail: saion.mb@ac-mobil.sl

HOINTDA
I!:k clebis
::ss= AC Leasing
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
-	Nova Honda Civic s petimi vrati
-	Nova Honda Stream
-	AKCIJA: hitro financiranje:
»Plačaš 60%. pelješ takoj!«
UGODNO FINANCIfW^JE ZAGOTAVUA DEBIS AC LEASING.
LAGUNA
Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211
PORSCHE ^
MARIBOR	g
Šentlljskac. 128 a, 2000 Maribor |
^ Wœ področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
JURSINCI / PROMOCIJSKA VOŽNJA STARIH VOZIL
Prireditev, ki postaja tradicionalna
V soboto je Društvo Janeza Puha iz Jursincev pripravilo promocijsko vožnjo oldtimerjev. Sodelovala so 104 vozila z več kot dvesto udeleženci, ki so prevozili okrog 72 kilometrov.
Udeležence sta pozdravila predsednik društva Vlado Slo-dnjak in jur{in{ki župan (tudi član društva) Alojz Kaucic. Prireditev bo postala tradicionalna in bo vsako zadnjo soboto v juniju v spomin na rojstvo domačina Janeza Puha, ki se je rodil 27. junija 1862.
Kot smo že pisali v Tedniku, bodo ob občinskem prazniku
Predsednik društva Vlado Slo-dnjak je pozdravil udeležence. Foto! Fl
Ivo Gašpar je pripeljal najstarejši motor
NOVO
v SAMOPOSTREŽNI
PRODAJALNI
ŽIVILA
Potrčeva cesta 52, na Ptuju
Odi. julija 2001 poslujemo s podaljšanim delovnim časom:
Novi delovni čas:
ponedeljek - sobota
od 7!''do 22. ure
nedelja
od 8. do 12. ure
z veseljem vas pričakujemo. S ftmvgamnaiboliši sosed
^fe Tednikove
ře^ctítlee^
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovili uspeiiih, praznil<ih in svečanih dogodlcih ali pa jim samo povejte, da iih imafp radi
v avgustu odprli Puhov muzej (lani je zgorel), ob muzeju pa so si člani društva uredili svojo društveno klet.
Kot zanimivost velja omeniti, da je najstarejše vozilo pripeljal na promocijsko vožnjo Ivo Gašpar iz Slovenje vasi, sicer član kluba oldtimerjev v Splitu. To je bil wanderer iz leta 1926, 500 kubični motor nemške proizvodnje. Ivo je av-tomehanik in si mnoge rezerv-
Frančišek Zalasnik s svojim fiatom iz leta 1934
Akcijska
ponudba
^ iz Metalke
»jg^ PC Ptuj, Rogozniška 7
vISlMzdelek ISKRA ERO - polo majica
«IT-
AKUMULATORSKI VRTALNIK
HB 3144 ISKRA ERO..........................
VIBRACUSKI VRTALNIK
SE 5-813 ISKRA ERO..........................
KOTNA BRUSILKA
KB 69 A ISKRA ERO...........................
KROŽNA ŽAGA
KZ 55 D ISKRA ERO...........................
KOTNA KABINA ZA PRHO
80 X 90 cm, univerzalna, KOLPA.......
ARMATURA ZA UMIVALNIK
s sifonom, WEGA..............................
ARMATURA ZA POM. KORITO
WEGA.................................................
LESENA WC DESKA
plastificirana, bela..............................
KERAMIČNE PLOŠČICE
20 X 25 cm, K klasa, GORENJE..........
KERAMIČNE PLOŠČICE
20 X 25 cm. RAKO.............................
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
PnnriTniStn 7 toi- n7/779 01 11
18.490.



17.790.-
11.990.
10.100.

1.395.-
1.300.-
ne dele izdela kar sam.
Z najstarejšim avtomobilom se je pohvalil Frančišek Zala-snik z Vrhnike, ki je pripeljal fiat iz leta 1934. Pravi, da je to
prvi avto, ki ga je kupil, redno je registriran, po rezervne dele pa hodi na bolšje sejme po vsej Italiji.
Franc Lačen
^ Dnevno
Û5 malic, 5 kosil,
Z jedi po naročilu, ^ solate, slaščice
^ in pijače.
......
PPS ptujske pekorne in sloščičorne d.d. A okrepievolmia PEPSI PANDA ■H Novi trg 3, 2250 Ptuj
e-mail: tepo.ptuj@amis.net
AKCIJA od 12.7. do 26.7!
Kuhinje SVEA
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
doo Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU
Kuhinje MELODY - uvoz iz Italije M€LODY
dodatni 5 % popust
- HITRA DOBAVA
dodatni 10 % popust
- RAZNOLIKOST in ELEGANCA
Navedene cene In popusti veljajo od 12.7. do 26.7. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 19% DDV.
	OGLASI IN OBJAVE
	
Mali oglasi
KMETIJSTVO
ZBIRAM naročila za prodajo slame. Srečko Čuš, Sp. Velovlak 1 b, tel. 755 45-31.
SEME ajde, mnogocvetne ljulke in pšenično balirano slamo prodam. tel. 02 790-72-21..
NESNICE, mlade Hisex rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
SLAMO, balirano, pšenično z dostavo prodam. Tel. 02 764-38-61.
OLJARNA VESELIC s.p., Moš-kanjci 91 odkupuje bučnice. tel. 02 740-82-22.
SLAMO z njive prodajamo. tel. 752-01-50.
GOSKE porodamo, teže cca 1 kg. Tel. 02 740-12-64.
VEČJO količino slame prodam v rasulu ali balah prodam. tel. 753 40- 21.
BALIRANO psenično slamo z njive prodam. GSM 041 945-923.
POCENI prodam pšenično slamo. tel. 706 11-14.
TONO pšenice in enajst 25 kg pujskov prodamo. tel. 041 941-286.
BIKCE za nadaljno rejo in jalovo kravo kupim. tel. 03 582-72-12 ali 041 544-270.
DVE KRAVI breji prodam. So-dinci 32. tel. 719 80-55.
DVOBRAZNDI in trobrazdni obračalni plug, sejalnico žitno, znamke Amazone, širine 2,5 metra ter odjemalec silaže - kocka ter sa-monakladalno prikolico prodam. Tel.755-31-71.
BIKCE SIMENTALCE od 100 do
200 kg za nadaljno rejo kupim. tel. 041 263-537.
SLAMO pšenično prodam, možna dostava. Tel.041 522-165.
SLAMO jare pšenice na 3 ha prodam, cena 15 sit /ha ali 170 sit bala. Anton Čuš, Pacinje 41, tel. 755 44 91 ali GSM 041 336-067
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, UGODNO PRODAMO: MEGANE COUPE 1.6E, 1996, MEGANE 1.4, 1999, VECTRA 2.0 I CD, 1993, NEXIA 1.5 OHC, 1998, PEUGEOT 206 1.4 XT, 2000, ESCORT 1.3 I CL, 1994, CORDOBA 1.8 GLX, 1996, VITARA 1.6 JLXI, 1990, ROVER 214 SI,1995, MERCEDES A 140 CLASSIC, 1997,FRONTERA 2.0 I SPORT, 1993, ESCORT 1.6 16 V, 1993, AUDI 100 2.3 E, 1991, MICRA 1.0 LX, 1993, PEUGEOT 106 XN, 1993, AUDI 80 1.8 S, 1991, AROSA 1.0, 1997, MAREA 1.8 WEEKEND, 1999, SUNNY 1.4 LX, 1994, BALENO 1.6 GLX 16V, 1996, LANOS 1.5, 1997, FIESTA 1.1 IC, 1994,
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12.
ure) - 14. julija: Majda Zorko, dr. stom. Lackova ul.
Marjan Vrbančič s.p. Prvenci 17
2281 Markovci __ _ tel.: 02/74W(M8 ^ mob.: 041 /32M56
HITER AVTO SERVIS ^
-	zavorni sistemi	—
-	Izpušni sistemi na zalogi
-	menjava olja
VULKANIZERSTVO -
-	osebna vozila -tovorna vozila
-	kmetijska mehanizacija
TICO SX, 1997, MEGANE 1.4 E RL, 1996, R 5 FIVE, 1995, SEPHIA 1.6 GTX, 1994, PASSAT 1.8 T, 1997, ZX 1.4 I REFLEX, 1992, PEUGEOT 405 I LUXE, 1991, SEPHIA 1.6 SLX, 1996, LANTRA 1.8 GLS WAGON, 1996, _. POSREDOVANJE PRI ODKUPU VOZIL DO 5 LET STAROSTI, PLAČILO TAKOJ, KEKEC RADKO S.P.,NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550.
OSEBNO DOSTAVONO vozilo Fiat Fiorino 1,7 D Furgon, tovor do 650 kg, prva registracija 6/94, registriran do 31.12. 2001, vlečna kljuka prodam. tel. 041 394-405.
ŠKODO Favorit, letnik 1993, registrirano do februarja 2002, dobro ohranjeno prodam. tel. 041 782-221 ali 753 72 61.
JUGO KORAL 55,letnik 91, prevoženih 86.000 km registriran do 5/2002 ter manjšo kosilnico Batuje prodam. Inf. na tel. 753-02-41.
BELA TEHNIKA
POLETTNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA * V sodelovanju s Tehnounion d.d. Ljubljana vam trgovina Elek-tro partner Vida Pernarčič s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02 779-40-51 nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy, Miele, Blanco, od 1.7. 2001 do 31. 07. 2001 poletna akcija na naslednjem aparate firme Candy in Blanco:- Vgradni štedilnik CI 2412 /x + steklok. plošča PVS 604 X -132.495,00 sit - Candy; vgradni pomivalni stroj A 9004 - 115.480,00 sit - CANDY; vgradni hladilnik z zamrzo.komoro - 72.304,00 Sit -Candy; vgradni štedilnik in steklo-ker. plošča 3+1 - 235.222,00 sit -Blanco + darilo - ekonom lonec. Možnost plačila na 6 obrokov -čeke. Nudimo tudi kvalitno in ugodno fotokopiranje (enostranko A 4 -7,00 sit, obojestransko A 4 - 12,00 sit). OBIŠČITE NAS!
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
GSM APARATI, HI-FI, stolpi, TV aparati, videorekorderji, dodatna oprema ua GSM, SIM kartice, video in avdio kasete, radioure, fo-tofilmi, fotoaparati, baterije in še več. Pozor! V juliju od 15 do 20 % popust na gotovino. Super cene in akcija MJ- media shop, Osojniko-va 9, I. nadstropje, nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 74 81 888.
ODKUPI IN PRODAJA DELNIC:
Perutnina, Telekom, Mercator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kme~ke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stro{ki pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (poobla{~ena poslovlnica GBD d.d. Kranj)
POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~ s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61 GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA kauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{~eni stropi, suhi estrihi, vgradnja stre{nih oken Velux - od ideje do izvedbe - za in-formracije pokli~ite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan [tumber-ger, s.p., Zg. Hajdina 157.
SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p. Vito-marci 6. Bru{enje parketa, fasede, s 30-letno tradicijo. Priporo~amo se!. Telefon 02 757-51-51. GSM 031 383-356.
DELNICE po uradnih borznih cenah. Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice, eBro-kers d.d., poslovalnica Domino, Tr-stenjakova 5, Ptuj. tel: 78-78-190.
IZVAJAMO PREBOJE asfaltnih cest in dovoznih poti za vodovod, elekt. tel. KTV, VODNAR-gradbene in{talacije, Janko @nidari~ s.p., Rimska pl. 12, Ptuj, tel. 041 666-765.
Saj ni važno leto ali dve, v naših srcih zmeraj si, zato pot nas vodi vedno tja, kjer tvoj dom le rože zdaj krasijo in svečke ti vsak dan v spomin gorijo.
V SPOMIN
10. julija 2001 mineva leto odkar nas je zapustil dragi mož, o~e in dedek
Stanko Rodosek
IZ DRSTELJE 10
Hvala vsem, ki mu prižigate sve~e, nosite cvetje ter z lepo mislijo obudite njegov spomin.
Vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
10. julija so minila tri leta žalosti, odkar ti je kruta usoda pretrgala vse življenjske cilje, dragi sin in brat
Dusan Benko
IZ LOĆIĆA 23
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prižgete sve~ko in prinesete cvet.
Žalujoči: mamica Marta, ati Alojz, sestra Valerija in brat Peter
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica in dobrega prijatelja
Antona Kodrica
IZ BUKOVCEV 146, MARKOVCI
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za darovane vence, cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Maučecu za opravljen obred na pokopališču in sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju MIR.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Ivan z družino ter brat in
sestri z družinami.
Na svetu je mnogo poti a le ena vodi tja, kjer si ti. Po njej pa pridemo tudi mi.
V SPOMIN
16. julija 2001 mineva 10 žalostnih let, ko smo izgubili dragega moža, očeta in dedka
w
Stefana Arnusa
IZ KICARJA 65
Težko je dojeti da te ni. Ostali so sledovi praznine in bolečine, ki jih ne zbrišeta ne čas in ne solze. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Janeza Hojnika
IZ HLAPONCEV 20
16.12. 1923 - 28.06. 2001
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam izrekli sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na kraj večnega počitka.
Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku, cerkvenim pevcem, podjetju Certus, kolektivu OS Ljudski vrt, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava in podjetju MIR za opravljene storitve.
Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih, stali ob strani.
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi.
Ne da ne bil hotel živeti, umrl sem zato, da bi nehal trpeti...
ZAHVALA
ob nenadni izgubi našega najdražjega
Maksa Kostanjevca
IZ DRA@ENCEV 1
iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob nepričakovani smrti stali ob strani in nam ponudili roko.
Iskrena hvala sorodnikom, znancem, prijateljem sosedom in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njgovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, številne sveče, sv. maše in izrečeno ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se g. Seguli za besede slovesa, duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Terezija ter hčerki Marta in Nada z družinama.
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
Franca Fridla
IZ ZG. HAJDINE 77
16.4 1919 + 4. 7. 2001
Izražamo iskreno hvaležnost vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prihajali poklonit njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam izrekli sožalja ter ga v tako velikem številu pospremili na kraj večnega počitka. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku g. Seguli za občutno povedana besede slovesa, PGD Hajdina, hvala zvezi borcev, zvezi vojnih invalidov in društvu upokojencev Hajdina. Hvala za odigrano Tišino, pevcem Feguš za odpete žalostinke, patronaži iz Ptuja, zadrugam: KZ Ptuj, Lovrenc, Ormož, Sl. Konjice, Hoče; MIZ Emona Ljubljana, tov. TAM in podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi.
PTUJ / ZABAVA PTUJSKIH STUDENTOV
Vraie, mokro in divje v ptujskih termah
Klub ptujskih študentov je tudi letos organiziral veliko, sedaj že kar tradicionalno zabavo Bazeni energije, ki se je v petek dogajala v Termah Ptuj. Ob bazenih, veliko glasbe in vplivom različnih substanc so se mladi popolnoma sprostili po predvsem za študente napornem mesecu juniju in petkov žur je bila prav prijetna dobrodošlica poletju.
Uradno se je vse skupaj začelo opoldan. Sonce se je opiralo na zemljo z vso mo~jo in udeleženci so si lahko svoja vroča telesca hladili v bazenih, žejo pa so si lahko gasili s slamerji in s sangrijo, seveda pa tudi z vsemi ostalimi, bolj klasičnimi pijačami. Obilo glasbe seveda ni manjkalo, razen v popoldanskih urah, ko se je dogajanje za nekaj časa zaradi tehničnih težav nekoliko utišalo. Pa so tudi te probleme odpravili in obiskovalce so dvignili na noge uveljavljeni gostje s slovenske hiphop in house scene, med drugimi tudi DJ Splinter, Eazy
G, Terapija, DJ Hosewife in drugi. Ti gostje so bili prav gotovo eden glavnih magnetov Bazenov energije, saj je publika dobesedno ponorela ob njihovem nastopu. Vsi polni energ-je so skakali pod odrom in tudi tisti manj pogumni so na svojih mestih poplesavali v ritmu glasbe. Seveda pa so bile tudi letos prisotne go go plesalke, ki so svoja telesca raztegovala predvsem ob glasbi, ki jo vrtel DJ Stanč. Večina tistih, ki so se Bazenov energije udeležili že lani je bilo mnenja, da so bile letos plesalke veliko bolj mič-ne.
TRGOVINA. STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štukl 1 Tel.: 02/787 96 30
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_
Povezovalec programa je bil Dejan Levanič, ki je svoj glas uporabljal predvsem med tekmovanjem v bazenih. Vsi, ki so želeli, so se lahko prijavili na tekmovanje v skoku s skakalnice, na tekmovanje v vlečenju vrvi, ki pa je bilo zaradi nešpor-tnega obnašanja diskvalificirano iz programa, pa tudi v vožnji s kanuji. Nekateri tekmovalci so te igre sicer vzeli zelo zares, večina pa se je zavedala, da je to le zabava.
Program je bil popestren tudi z energičnimi gibi tae boja, množica obiskovalcev pa se je na vrelišče pripravljala tik pred polnočjo, ko je bila že prav nestrpna ter polna adrenalinskega pričakovanja na goloto. Fantje so se ob erotičnem programu lahko naslajali že lani, letos pa so organizatorji zraven slači-punce na prireditev pripeljali tudi najetega slačifanta. Vendar kakšnih posebej evforičnih krikov in orgazmičnega navdušenja med dekleti ni bilo. Sicer pa so na lanskih Bazenih energije ptujski neuradni ""slačifantje" ob skokih s skakalnice zastonj pokazali veliko več golote kot letošnji plačani slačifant.
Podobno kot lani se je celotno dogajanje beležilo tudi s kamero, ki je dogajanje ob bazenih predvajala na velikem platnu, pa tudi na spletnih straneh interneta.
Projekt Bazeni energije je letos vsekakor pritegnil veliko več zabave željne mladine kot lani in počasi postaja nepogrešljivi del vročih poletnih počitnic. Bravo Klub ptujskih študentov!
Jana Skaza Foto: Črtomir Goznik
Napoved vremena za Slovenijo
Mrzel in moker mali srpan -trtnemu sadu Je močno v bran.
Napoved za Slovenijo
Padavine bodo čez dan ponehale. Na Primorskem se bo ie dopoldne delno razjasnilo, drugod proti večeru. Najniije jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 19, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem do 26 stopinj.
Obeti
Jutri in v soboto bo prevladovalo sončno vreme z občasno oblačnostjo. V hribovitem svetu zahodne Slovenije bopreteino oblačno, proti večeru so tam moine vročinske nevihte. Vroče in soparno bo.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Naš koncertni cikel bo v petek, 13. julija, ob 21. uri obogatila Tinkara Kovač s svojim prepoznavnim glasom, flavto in ob spremljavi kitaristov Mata Brodarja in Anžeta Langusa. Tinkara je slovenska glasbenica, ki jo vsi poznamo po odličnem petju in igranju flavte. Leta 1998 je na mednarodnem festivalu na Malti prejela nagrado kot najbolj obetavna pevka festivala in nagrado za najboljšo interpretacijo malteške pesmi. V letu 2000 je imela promocijski koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer je polna dvorana poslušalcev kar trikrat priklicala glasbenike nazaj na oder. S tem je postala prva pop&rock glasbenica s samostojnim koncertom v največji dvorani. Na njenem ptujskem koncertu bomo poslušali najnovejše pesmi z njenega tretjega albuma Na robu kroga in nekaj uspešnic s prejšnjih albumov, na primer Sonce v očeh, In sta šla, Ko bo prišel, Lahheeiyeee, Od zvezd pijan, Brez laži, Veter z juga...
Koncert bo na dvorišču ptujskega gradu, v primeru dežja pa v Narodnem domu Ptuj. Prijazno vabljeni!
PTUJ * Na ptujskem gradu bo v petek ob 21. uri v okviru Poletnega Ptujskega Poletja 2001 nastop pevke in flautistke Tinkare Kovač ob spremljavi kitaristov Mata Brodarja in An-žeta Langusa. V primeru dežja bo prireditev v Narodnem domu. PTUJ * Na ptujskem gradu bodo predstave Kroet-zevega Nagona v izvedbi ptujskega gledališča. V četrtek, soboto in nedeljo ob 21. uri, v soboto pa še dodatno ob 23. uri. V primeru dežja ni mogoče kaj storiti, zato takrat predstave odpadejo.
CRNA KRONIKA
VOZNIK UMRL
Dne 04.07.2001 ob 04.55 uri se je na glavni cesti izven naselja Zlatoličje zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Mazda 323F, A.R., star 20 let iz Haj-doš, v ostrem desnem nepreglednem ovinku zapeljal levo, preko neprekinjene črte na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko mu je pravilno iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom Rover 75, pripeljal Z.V., star 42 let iz Starš. Čelno trčenje je bilo tako silovito, da je A.R. na kraju nesreče poškodbam podlegel. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 2.310.000,00 SIT
VLOM V GOSTINSKI OBJEKT
V	času od 03. do 04.07.2001, med 18.30 in 05.30 uro je neznani storilec vlomil v gostinsko-stanovanj-ski del ter v mizarsko delavnico v kraju Senešci, UE Ormož, odtujil različno profesionalno mizarsko orodje, vrtalni stroj, neznano število različnih dimenzij glav rezkalnih strojev, drugo drobno orodje, gotovino in lastnika A.O. oškodoval za okrog 2.000.000 SIT.
VLOM V GRAJENŠČAKU
V	času od 08. do 09.07.2001, med 20.00 in 07.30 uro je neznani storilec vlomil v market "Marija" v kraju Grajenšak, odtujil cigarete različnih znamk, kavo in pivo ter lastnico oškodoval za okoli 250.000 SIT.
Z VLOMOM DO HRANE IN CIGARET
V	noči iz 05/06-2001 na 06/07-2001 je neznani storilec vlomil skozi vrata v gostinski lokal Picerija — pivnica v Ivanjkovcih št. 3, UE Ormož. Iz notranjosti je odnesel salamo in večjo količino cigaret. S tem je lastnika oškodoval za okoli 50.000,00 SIT.
NA SILO ODPRL OKNO
Od 07/07-2001 do 08/07-2001 je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Ptuju, Pergerjeva ulica št. 1. Splezal je na balkon v prvem nadstropju stanovanjske hiše in na silo odprl okno. V stanovanjski hiši je pregledal vse prostore in odnesel večjo količino denarja in zlatih predmetov. Premoženjska škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 500.000,00 SIT.
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO - ČESTITAMO!: Verica Lukman, Celjska ul. 14, Maribor - Hano, Anka Janžič, Veliko Tinje
24,	Zg. Ložnica - Blažko, Marija Stergar, Mala vas 10/a, Gorišnica - Aljaža, Helena Sredenšek, Cvetlična 9, Radenci - Zalo, Jana Kosi, Moravci 41, Mala Nedelja - deklico; Andreja Sok, Moškanjci 75/a, Go-rišnica - Anžeta, Renata Ranfl, Sobetinci 42, Mar-kovci - Uroša, Milena Fric, Celjska c. 36, Rogaška Slatina - Danico-Anamario, Sonja Klemenčič, Podgorci
25,	Podgorci - Filipa, Slavica Kolenko, Stojnci 112, Markovci - Gorazda, Lil-jana Zajšek, Zg. Hajdina 171, Hajdina - Gabrijela, Vesna Toplak, Trnovska vas 43/b, Trnovska vas - Vanes-so, Marta Munda, Sejanci 13, Sveti Tomaž - Mateja, Brigita Zorec, Maistrova 12, Ptuj - Niko, Simona Stern, Juršinci 76, Juršinci
-	Spelo, Simona Filipič, Sovjak 87, Sv. Jurij ob Sčavnici - Matevža, Petra Janežič, Prešernova 8, Ptuj
-	Laro-Ivano, Lidija Jurgec, Volkmerjeva 9, Ptuj - Spelo, Damjana Gobec, Ratanska vas 25, Rogaška Slatina
-	Tomija, Mateja Kokol, Dolane 19/a, Cirkulane -dečka, Andreja Kokol, Ze-lenikova 1, Ptuj - dečka. POROKE - PTUJ: Ciril Petek, Dornava 142/a in Jelka Jakolič, Dornava 142/a, Milan Furman, Dobrina 2 in Simona Maroh, Dobrina 2, Danilo Kekec, Kicar 44/c in Romana Bedenik, Sestrže 7.
POROKA - DOLANE: Janez Bezjak, Bukovci 23/a in Albina Rožmarin, Mure-tinci 2.
ROROKI - ORMOŽ: Dalibor Soštarič, Dobrava 26/a in Ksenja Bauman, Hum pri Ormožu 47, Igor Borko, Obrež 74 in Nataša Rozman, Obrež 74. UMRLI SO: Zlatko Maček, kajuhova ul. 5, Ptuj, rojen 1971, umrl 26.6. 2001; Marija Slešič, rojena Klaj-nšek, Apače 290, rojena 1929, umrla 30.6. 2001; Alojzija Tušek, rojena Cav-ničar, Žerovinci 52/a, rojena 1905, umrla 29.6. 2001; Jože Horvat, Biš 9, rojen 1926, umrl 30. junija 2001; Marija Kotnik, rojena Do-madenik, Ptujska c. 100, Miklavž na Dr. polju, rojena 1913, umrla 1.7. 2001; Elizabeta Pisanec, rojena Stebih, Polenci 21, rojena 1925, umrla 3. 7.2001; Angela Plohl, rojena Plohl, Ri-tmerk 8, rojena 1919, umrla 5.7.2001.
25% polog in osebni doiaiment ali
ugodno financiranje do 60 mesecev brez pologa
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptui Tel.:02/782-3001, 050/613-310
Na zalogi
Punio Fresh
Punto s klimo