® Katoliška knjigarna v Gorici $ ima v zalogi sledeča italijanska bogoslovna^omiletična in asketična dela: ^§) © Albers. Manuale di Storia Eccle* Boggio. Magister Parvulorum, os* siastica, 2 zvezka v obliki ve* sia Vade mecum del Ca* like osmerke (8U) L 35,— techista per la spiegazione Ambrogio (Sant’). Gli scritti so* del Catechismo, v. 8° . . » 8.—- pra la verginità (1921), v. 24° . » 8.-— — Omelie I. Omelie sui Van* Andenna. Brevi Vangeli per tutte geli delle Domeniche, v. 8° » 8.-—- le Domeniche, v. 8° . . . » 16,— — Omelie IL Omelie su 52 — I Vangeli per tutte le Do* Vangeli scelti con un’ap* meniche, v. 8° » 9,— pendice di undici Omelie Aureìii Augustinì (S.) Confessio* sulla Passione di N. S. num libri XIII, v. 16° Gesù Cristo, v. 8° . . . » 9,— Meditationes, Soliloquia et Bonacina. Storia Universale della Manuale, v. 16° Chiesa Cattolica durante il Avancino. Vita e Dottrina di N. Pontificato di Leone XIII, v. 8° » 18.— S. Gesù Cristo, 3 voi. v. 16° » 25.— Botti. I fanciulli a Gesù. Eeser* Avancinus. Vita et doctrina D. J. cizi per preparare i fanciulli C., V. 16“ » 10.— alla I Comunione, vel. 8° . . . » 5.—- Avvertimenti di S. M. Maddalena Buetti. L’adorazione alla SS. Eu* de’ Pazzi, v. 16“ » 1.20 caristia. * Raccolta di oltre 1000 Badii. Institutiones luris Canonici. esempi eucaristici, v. 8° zv. I » 19— Vol. 1. Introductio, Normae id. id. zvezek II . . . » 25,— Generales etc. vel. 8° . . » 16.50 Oba skupaj » 40.— Vol. II. De Rebus, vel. 8° . » 20,— Canonico. Della Imitazione di Vol. III. De Processibus (v Cristo, v. 32° » 6.—- tisku) id. id. vezano v platno » 8.50 — lus Canonicum compara* Centurione. Omelie brevi e po* tum, vel. 4° » 55,— polari per tutte le Domeniche — Il Diritto Ecclesiastico Ita* dell’anno vel. 8° » 8.— liano ecc., v. 8° . . . . » 10,— Cerri. La Regola del Terz’Ordine Baudrand. L’Anima Penitente, Francescano, vel. 8° . . » 3.50 Letture sulle verità eterne, v. 16" » 2.— - La Disciplina del Terz’Or* Baunard. Vita di Federico Oza* dine Francescano, vel. 8° » 7.50 nam dalla sua corrispondenza. — Il Terz’Ordine Francescano e vel. 8° » 10,— e la Giurisprudenza eccle* Berteu. Brevi Meditazioni per siastica, vel. 8° » 2.50 tutti i giorni dell’anno, v. 16° . » 7.50 Coletti. Via sicura per salire al Bibita Sacra vulgatae editionis... Cielo, v. 16°, vez. v platno » 8.— editio emendatissima, 1917, -— La miglior maniera per fare 5 zvezkov, v. 32° .... » 35,- il ritiro mensile, v. 32° » 0.60 — Vetus Testamcntum, 4 zv. Compendio di Storia Ecclesiasti:: vel. 32“ » 30,— ca, vel. 8° » 6.— - Novum Testamcntum, 1 zv. Conferenze sociali, vel. 4" . . . » 12.—v vel. 32° » 7,— Denifle. Vita sopranaturale, * 16° » 10.— © © © ZBORNIK SVEČENIKOV SVETEGA PAVLA Dr. Anton Zdešar C. M.: Ah, pomiad je šla... Ah, pomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz. Vzela namreč »pisane in bele« rožice kreposti. Premalo pomladanskega pole« ta, mladostnega idealizma in mladostne podjetnosti, premalo iniciative za bujno krščansko življenje je med nami, mara* stični in pasivni smo, manjka nam agib nosti za duhovni napredek. Proč z zimo, z marazmom in s nasivnostjo! * Vse naše življenje bi se moralo sm kati kakor okoli svojega sobica okoli Boga in okoli njegove najsvetejše in na j 5 modrejše volje. Z grehom v raju pa se je izvršila usodepolna »mutatio centri«: ne več Bog, marveč človek sam je od tedaj središče, h kateremu teži njegovo čuvstvovanje, hotenje in hrepenenje in okoli katerega naj bi se vrtel ves svet. »Lex membrorum« je v nas tisto težišče, ki s silno privlačnostjo obrača k sebi vsa čuvstva našega srca. Odtod dejstvo, da magari bodiiim re* ligiozni, ali samo tako, da nas bo to kar le mogoče malo bolelo, da bo naš ljubi jaz čim manjkrat slišal grozno besedo: napor in odpoved. Odtod ves verski for* malizem, ki velikokrat nanj naletimo: malo zunanjih dejanj krščanstva, malo molitve in drugih pobožnosti, pa je! In če nas že straši pekel, naj bo še to: smrtnega greha se hočem varovati — ob neprestanih ugovorih naše p okvar je* ne narave — in sufficit sat superque. Ali naj bo to že res višek krščanstva, če vršimo nekaj dejanj bogočastja in se varujemo greha? Ali ni potem nobenih drugih ciljev več, nobenega drugega na* predka, nobenega nadaljnjega razvoja za našo dušo? Ali naj bo vsa vsebina na* šega krščanstva: »Moli, sv. zakramente prejemaj in pa greha se varuj«? Ne ta* ko, ne samo negativno dobri moramo biti, marveč tudi pozitivno, ne samo mi duhovniki, marveč tudi nam izročena čreda Kristusova. Moramo iti in vršiti dejanja krščanskih kreposti, iskati mo* ramo prilik za krepostna dejanja, ne sa* mo čakati, kdaj nas bo kaka skušnjava prisilila v defenzivo, ampak stopimo v ofenzivo, bodimo conquistadores, rasti moramo v krepostih: skratka, tudi po* zitivno dobri moramo biti. Ali ker je prav za to*le pozitivno delo premalo smisla med nami, ker se zadovoljujemo samo z negativno dobrostjo svojega živ* Ijenja, je pa naše krščanstvo tako plitvo in slabotno, da je včasih treba samo ka* ke malo močnejše skušnjave in nevar* nosti, pa pride polom. Zima srca nam jemlje najlepše cvetje, cvetje krščanskih kreposti. Dogodilo se je že, da so celo dobri profesorji moralke, ko so prišli do raz* prave »de virtutibus«, rekli učencem: »To pa kar samo preberite.« Vprav ta traktat o krepostih bi bilo treba obdelo* vati v moralki z veliko ljubeznijo in z ognjem. Ni zadosti, da obdeluje krepo* sti n. pr. spiritual: učenci se morajo za* vedati, da se dà o krepostih, teh pozi* tivnih dobrinah naše duše, tudi znan* stveno in globoko govoriti, da spadajo eminentno v moralko in ne samo — kot nekak opus supererogatorium — v kak molitvenik ali kak nabožen list. Kali kreposti je že sam Stvarnik vse* j al v našo dušo. Ali je storil to zastonj? Ne, ampak kot vešči vrtnarji jih mora* mo gojiti. Če je greh defeetus, če je od* pad od večnega zakona v Bogu, so vprav kreposti tiste poteze naše duše, po ka* terih postane naše življenje bogopodob* no. A treba jih je res gojiti, vsejane so nam samo- kali. Če jih nič ne gojimo, potem seveda se zdi, kakor da ima Scho* penhauer prav, ko piše: »Tugenden und Laster sind angeboren. Der Mensch an* dert sich nie,« Ni res, samo tak človek ostane kot je bil — ozir. bo slabši od dneva do dneva — ki noče obdelovati vrta svojega srca, človek brez askeze. S posvečujočo milostjo nam vlije Bog v dušo tri božje čednosti — to je de fi= de, Sententia longe communior med cer* kvenimi očeti, učeniki in bogoslovci pa je, da nam Bog vlije tedaj v dušo tudi moralne kreposti. A te vlite moralne kreposti nam dajo samo to, da moremo vršiti dejanja teh kreposti z nadnarav* nega vidika, ne dajo nam pa, da bi mogli tudi z lahkoto vršiti ta dejanja, ker ne uničijo v nas nerednega nagnjenja, te žalostne posledice izvirnega greha in osebnih grešnih navad. Torej vkljub tes mu, da so nam moralne kreposti vlite s posvečujočo milostjo vred, je treba slej* koprej boja in napora, da jih bomo vr* šili z vedno večjo lahkoto, vedno po= gosteje, gotoveje in popolneje. Čim več takih krepostnih dejanj, tem prej izrujemo iz srca njim nasprotna slaba nagnjenja: moč raste, zdravje se vrača in v isti meri ginejo bolezni — grešne navade in napake — iz duše. Za* to je najbolje sredstvo zoper vsako na* pako, zoper vsak greh: vadi se pridno vsak dan v nasprotni kreposti. Tisti po* bija greh najuspešneje, kdor se pridno vadi v nasprotni kreposti. Tudi mi se borimo proti grehu med ljudstvom: vzgajajmo to ljudstvo h krepostim! Več pozitivnega dela med njim! Čim bolj rujemo iz srca ta ali oni greh s pogostnimi dejanji nasprotne krepo* sti ter se nam vrača dušna moč, prož* nost in svoboda, tembolj gine z grehom vred iz naše duše tista okornost in teža, ki ovira naš polet, kadar nas Bog vabi s svojimi milostmi: sposobnejši, prožnejši in občutljivejši postanemo za klic milo* sti, naše tako važno in tolikokrat nagla* šano sodelovanje z milostjo nam posta* ne čedalje lažje, Vprav naša neukročena ali le malo ukročena slaba nagnjenja so tiste zapreke, ki jih stavimo Bogu, kadar nas hoče dvigati s svojo milostjo. Res je sicer, da more Bog dati človeku na mah tisto lahkoto v kaki kreposti, ki se dobi drugače samo s pogostnimi dejanji te kre* posti, ali to bi bil' psihologičen čudež; po navadi in redno pa nas Bog samo pod* pira z dejansko milostjo, da si to lahko* to z vajo v kreposti pridobimo. Nadalje pa si s premagovanjem in prizadevanjem za kreposti zaslužimo novih dejanskih milosti in tako letamo brzo navzgor s perotjo milosti in s pe* rotjo samopremagovanja. Ali ne bi bilo tudi naše krščansko živ* Ijenje zelo pusto in dolgočasno, če bi bi* la vsa naša naloga v tem, da se borimo, borimo in zopet borimo samo zoper greh? Šele potem dobi krščansko življe* nje svojo pravo vsebino, pestrost in pri* jetnost, če ga napolnimo s pozitivno do* brimi dejanji. Prav tako ne smemo pozabiti, da so kreposti »habitus acquisiti«. Pridobimo pa si jih le s pogostnimi ponovnimi de* janji dotične kreposti. Če bomo vedno čakali šele napada zoper krepost, se sa* mo tedaj branili in se oklenili kreposti, bodo taka krepostna dejanja vendarle preredka in ne bomo v kreposti kaj pri* da napredovali. Torej ven iz defenzive v veselo ofenzivo in iščimo pridno pri* lik za pozitivno dobra dejanja! Vzgajajmo ljudstvo zlasti v krščanski ljubezni do bližnjega. O kako malo te specifično Kristusove kreposti je še med nami! Kje so drugi narodi v dobrodel* nosti že daleč pred nami! Spoštovanje do bližnjega, usmiljenje z njegovimi na* pakami, potrpežljivost, krotkost, milo* ščina, apostolat itd., kakor beremo v pr* vih osmih vrstah 13. poglavja v 1. listu do Korinčanov, — koliko premagovanja, koliko junaštva, a tudi koliko dušnega bogastva je v vsem tem, je v pravi in pristni krščanski ljubezni! Če kje, je vprav v tem prava srčna kultura. Koliko jezljivosti, zadirčnosti, nepotr* pežljivosti, preklinjevanja je med ljud* stvom, pri zakonskih, starših in otro* cih! Učimo jih krotko sti, pokažimo jim lepoto in junaštvo, ki se odsvitata iz te kreposti! V kako žalostnem razsulu je med na* mi 4. božja zapoved! A kako važna, vzgojevalna je! Pokažimo jo otrokom v vsej njeni resnosti in važnosti, a tudi v vsej njeni lepoti! Saj se 4. zapoved kin* ča s krotkostjo, spoštljivostjo, postrežb Ijivostjo, potrpežljivostjo, pokorščino, ljubeznijo! Koliko srčne kulture! Saj ni reči, da v svojih govorih ne gr? mimo proti nečistosti, ali celo dobri verni? ki nas opozarjajo, da premalo govorimo o čistosti. Če hočemo ljudem pristuditi greh, zakaj ne bi kazali često na lepoto, na odličnost čistosti! Skušnja uči, da gledajo ljudje potem v docela drugi luči nevarnosti čistosti in pogled se jim sam od sebe obrne od ostudnosti nasprotne? ga greha. O, kje si, sv. Ambrozij, ki si tako lepo in prepričevalno znal govoriti o čistosti, da so matere, ko si pridigal, svoje hčere doma zapirale iz strahu, da jim bodo drugače ušle v samostane in se jim ne bodo hotele poročiti! Pri krepostih, ki se ne nanašajo toliko na ureditev naših strasti, marveč na na? še razmerje do bližnjega, kakor ljube? zen, potrpežljivost, krotkost itd., pleše ljudem pred očmi prav rada zmotna mi? seli: »Zakaj naj pa bom ravno jaz tak do drugih, zakaj naj pa ravno jaz »gna? de« deiim, če so pa drugi do mene vse, samo dobri nikoli? Saj ne zaslužijo!« Tu je še vedno miselnost starega zakona: Zob za zob, oko za oko! A Kristus veli: »Si enim diligitis eos, qui vos diligunt, quam mercedem habebitis? Nonne et publicani hoc faciunt?« (Mat. 5, 46.) Ta? ki ne vedo ali ne pomislijo, da smo pr? vič s takimi dejanji Bogu v čast in sla? vo, da imamo drugič od teh krepostnih dejanj vedno velikansk dobiček, ker z njimi krasimo svojo dušo, najmanj pa pomislijo, kako zdravilno in odrešujoče vpliva tako krepostno ravnanje baš na takega, ki je poln napak, in kolikega so? cialnega pomena so te naše kreposti rav? no v takih slučajih. Na splošno ima naš čas premalo srni? sla za kreposti, njih nujnost, njih lepoto in dragocenost, premalo smisla za lepo? to duše in značaja, ki je sladki sad pri? dobljenih in privo j skovanih kreposti. O tem se pa dà napisati lepo, novo po? glavje. Ivan Rejec: Razglejmo se! i. Kakor so pomembni za človeka veliki uspehi, tako tudi udarci velikih nesreč. Enako in še bolj za ljudstvo. Ob takih velikih življenjskih dogodkih se vsak preudaren človek zavzame, osvesti, zbere, razgleda. Še las se nam ne zgubi z glave brez volje nebeškega Očeta, kako pomenljiva je šele njegova volja v usodnih dogodkih, ki zadenejo globoko in na daleč! Kadar smo tedaj tako pru zadeti ali posamič ali vse ljudstvo, zah; teva krščanska modrost, da se vpra; šajmo: Kaj hoče Bog s tem? Zakaj je to pripustil? Katere vzroke in namene ima? — Saj nekatere splošne smeri božjih načrtov, h katerim nas Bog obra; ča, kadar nas usodno zgrabi, so dobro znane: z uspehi nas hrabri k dobremu, z nesrečami nas očiščuje krivic. Tako ali enako pa hoče graditi v nas in okoli nas božje kraljestvo. Neka poteza je posebno, katere ne smemo prezreti v božjih delih, najsi jih on sam izvršuje ali le pripušča, najsi nas z njimi teši ali tepe: vse obrača in vodi k blagovitim ciljem. A pri tem ni vse le na Bogu. Tudi človek, gojenec božji, mora skušati božje načrte spreumeti ter zanje sodelovati. Čim pripravnejše orod; je Bog najde, tem brže in popolneje do; seže z njim blagovite cilje. Ob topih in nespametnih srcih se pa božji sklepi utegnejo utruditi, tako da Bog tisto ničvredno orodje zavrže ter si priprav; nejše izbere. Saj vemo, da je bilo za; vrženo izvoljeno ljudstvo. Te resnice ohranjajo verniku v nezgo; dah zaupanja poln krščanski optimizem, a ga hkrati opominjajo resnobne pr e; udarnosti. Vsi se zavedamo, da smo po vojnih dogodkih usodno prizadeti. Komu se ob njih srce ne krči? Čustvo le imej svoj delež, a krščansko razsvetljena pamet se tudi zavedaj svoje naloge! Razglejmo se! Zakaj je Bog pripustil nad nas te nez sreče in čemu? Kakšno krivdo smo si nakopali mi, ki smo hudobni, in h kat terim blagovitim ciljem z vsem tem meri Bog, ki je dober? Predrzna bi bila misel, da bo kdo sam na ta vprašanja zanesljivo odgovoril. Prva počela tega spoznanja so pač jas: na, toda izvajanja daljnih posledic uteg: nejo po naši slabosti zgrešiti pravo sled. Nikakor si torej ne laskam, da bom po: dal dokončno zanesljive odgovore. Ven: dar mi te misli toliko težijo srce, da jih moram povedati, želeč nagniti še brate k istemu razmišljanju. Kolikor pa ta iz: va jan ja vzdržijo preskušnjo ob merilu verskih resnic, naj bi nam bile budnice v usodnih dneh. 2. Zakaj je Bog pripustil izkušnje nad nas, hujše kot nad mnoge druge? Res hujše. Le zmislimo se razvalin domov in cerkva, nravstvenih in prosvetnih ru: ševin. Ni dvoma: Bog nas hoče, ovce in pa: štirje, prečistiti in bolje udelati ža božje kraljestvo. Naša velika ljudska krivda izza pol veka je liberalizem, ta moderni protivnik božjega kraljestva. Spomni: mo se, da je bilo baš naše primorsko ljudstvo, ki je brzda prvo izmed vseh Slovanov od Ogleja sèm prejelo blago: vest in blagoslov božjega kraljestva. Ta nebeški dar je bil odtedaj narodu skozi vse veke drevo življenja, ob katerem si je ohranjal svojo vekotrajnost. No zo: per to starodavno zveličavno svetinjo našega naroda se je izza pol stoletja vzdignil liberalizem ter jo napadal z orožjem narodnosti, narodne prosvete, javnega napredka. .. Šola je bila po: večjem pospešiteljica liberalizma. Cer? kev, to tisočletno mater : vzgojiteljico naroda, so skušali svobodnomisleci lju: dem na vse načine omraziti ter ljudska srca od nje odtrgati. Napadali so se cer: kveni knezi in služabniki: škofje in du: hovniki, napadale cerkvene ustanove in težnje, in sicer neredko baš v imenu na: rodnosti, tako da naj bi se ljudstvo, zdru: ženo po narodnih vzorih, v celoti obr: nilo od Cerkve in proti njej. Nekateri narodni voditelji so bili v vrstah napa: dalcev na Cerkev, kateri drugi so z ne: brižnostjo za obrambo Cerkve pospeše: vali razdorno delo liberalizma. In du: hovna škoda ljudstva je velika. -Široki narodno probujeni sloji so Cerkev za: mrzeli ter se veri odtujili ali vsaj postali zelo brezbrižni. Liberalizem v vseh obli: kah in razrastkih se ni nikjer med Slo: venci tako zajedel kot baš na Primor: skem. In quo quis peccaverit, in ilio et pu: nietur. Le štejmo po vrsti: javne ljudske ustanove, ljudska prosveta, šola. .. Bridko je, da kadar vstane vihar, podira slabo in dobro . .. Cerkev pa kakor že tisoč let tako še danes zbira sinove in hčere, kateri se ji niso odtujili, ter jih po materinsko brani in vzgaja z materino besedo. Kakšne ljudske koristi so do: segli danes vsi oni, ki so sejali v ljudska srca nezaupanje in mržnjo do Cerkve ter jih vodili proč od nje ali vsaj mimo nje? Nekateri v slepem sovraštvu do krščanstva še danes taisto delajo. Komu ni že danes očito, da je bil naš greh in obenem naša škoda to, da se je ljudstvo premalo vzgajalo k cerkvenemu mišljenju in življenju. Ako bi v tej dobi imeli dovolj grudorodnih duhovnikov, bi bilo naše ljudstvo v vseh duhovnih rečeh bolje oskrbljeno; in ako bi se to ljudstvo obenem Cerkve držalo, bi imeli urejeno zbrano čredo okoli svojih pa: stirjev. Po krivdi liberalizma je ta rešilni ideal — zamujen. Narodni liberalizem je tisti zločinec, ki je toliko mladeničem pot v pastirsko službo priskutil in po: vrhu še čredo brez pastirjev na vse ve; trove modernih zablod razkropil. To je neuspeh razdirajočega liberalizma, da smo zgrešili danes, ko bi ga tako zelo potrebovali, tisti center složne enote: cerkev, okoli katere se je zbiralo in bo: drilo naše ljudstvo dolge veke. — Od lU beralizma torej predvsem trpimo, za liberalizem delamo pokoro, tega nas hoče Bog očistiti. 161 3. Kadar se mnogo zruši, sledi vselej doba nova gradbe; v vsakem področju. Zgodovina je priča. Saj vse vodi božja Previdnost, ki meri vedno na pozitivne cilje. Duhovniki se moramo za časa za: vedeti, da nas čaka naloga, graditi ljud: stvu v marsičem novo religiozno kulturo. Zakaj mnogo našega se je po vojni zrm šilo, a tudi mnogo liberalnega. Cerkev pa bo ljudstvu ostala; ta mora graditi in ne sme več dati, da bi jo nasprotniki božjega kraljestva pri ljudstvu prehiteli ter ji njegovo srce prevzeli. Vse sodalitetne konference naj bi o tem razpravljale ter zasnovale vsaka za svoj okoliš podroben načrt, a vsak brat izmed nas si prosi iz Srca Jezusovega luči in moči za vršitev svojega kosa na: loge. Za uspevanje božjega kraljestva je največjega pomena dobra krščanska šola. — Liberalna šola je srca naše mia: dine vodila od Cerkve, včasi zelo daleč od Cerkve. Zato pripravljajmo svoje ljudstvo, da bomo mi in oni umeli ceniti vzor krščanske šole. Iz tega kulturnega studenca črpajo najboljši katoliški na: rodi krščanski idealizem in žilavo po: žrtvovalnost zanj. »Zbor«, daj, študiraj pomen krščanske šole, ki je najlepša hči cerkvene občine. Zavedajmo se, da je velikega pomena svestno organizirana župnijska ali cer: kvena občina. Družine morajo težiti k Cerkvi; cerkveno : vzgojni ideali mo: rajo od duhovnika po odborih ali ka: kršnih koli že pomočnikih v družine, da jih te razumejo in vzljubijo. Molimo in delajmo v tej smeri. V tem delu nam morajo biti pomoč: niki tudi krščanski listi in časopisi. Zato pa zgodaj in neumorno na delo, da uve: demo v vse hiše krščanski tisk. »Čolnič« bo v novem letniku stalno pisal o kr: Ičanski šoli; zajamčimo si torej izdatno njegovo pomoč v župniji s tem, da ga udomačimo v čim več družinah. Majhno je področje vsakega brata, a iz vseh se sestavlja božje kraljestvo v naši domovini. Mons. Mihael Arko: Spomini iz pastirstva. L Poročil sem bil hčerko nekega našega plemenitaša v Italijo. Ob letu je prišel zet k tastu na počitnice, kjer je užival hlad, katerega doma ni poznal. Oče nje= gove žene je bil oskrbnik velikega pod* jetja ob močni vodi in precej zarašče* nem gozdu. Ni mu bilo dolgočasno, saj je lahko gledal živahno gibanje del a v* cev, ali pohajal v senci med drevesi. Tam je bila tudi naša podružnica, kjer sem moral letno opraviti devet sv. maš. Že pri prvem nastopu svoje službe me je povabil plemenitaš po maši na za* jutrek. Ponudbe nisem mogel odbiti, ker sta me po maši čakali obe grofici, ali pa gotovo ena, da me še posebej po* vabita v njih stanovanje na običajno kavo. Družina je že prej zajutrkovala, pri* sedli so pa vsi v obednici okoli mize, pa smo prav odkrito kramljali, posebno še ko so mi po kavi prezentirali krasno viržinko. Domu grede me je gospodar vselej spremil do pol pota. Ko je prišel g. zet na obisk, je tudi on prisedel k mizi, a ni nič govoril. Tudi spremil me je do doma četrt ure s ta* stom, a šel molče ob moji strani. Ko drugič zopet pridem, ni bilo več zeta na obisku. Domu grede me pleme* nitaš nekako porogljivo veselo okrca: »Veste li, g. župnik, da sem bil prete* čene dni hudo okregan radi Vas?« »Kaj sem pa tako groznega zagrešil?« »Moj zet me je trdo prijel, ker se do Vas preprijazno obnašam. Takole me je oštel: »Papa, to vendar ne gre, da pride Vaš »prete« kar takole po domače k Vaši mizi. Ti pozabiš, da si kavalir, ki se mo* re le v sebi prikladnih krogih domače ob* našati, nižje vrste ljudem pa pokazati, da smo visoko nad njimi. Če si že tako radodaren in postrezijiv, da postrežeš s kavo Vašemu duhovnu, naj se to zgodi v kuhinji, ne pa v obednici v sredi med nami. Tam v kuhinji naj mu pri štedih niku postreže kuharica s skledo kave in kosom kruha. Ko je použil, naj tiho in neopaženo gre iz hiše.« »Dragi moj zet,« sem mu odgovoril, »naši duhovni so izobraženi, in sicer ze* lo izobraženi ljudje. Vsak duhoven tu je zdelal ne samo ljudske šole, temveč tudi v mestu celo gimnazijo t. j. osem razredov. Ako je bil dober, da je vsako leto izdelal, je samo latinsko šolo poha; jal dolgih osem let.« »Per Bacco! Ginnasio per otto anni!« »Ne, ne, to še ne zadostuje. Potem je šel še na univerzo, in ko je tam v štirih letih napravil stroge izpite, potem šele je zamogel postati duhoven.« »Osteria numero' tre! Anche 1’ univerz sita?« Zet je utihnil in me ni več kregal.« Razume se, da sva se oba prav od srca zasmejala. Ali je slabo poučeni gospod kedaj prišel še na obisk, ne vem, le to vem, da ga nisem potem več videl. In še to sem si utisnil v spomin: Široka in globoka naobrazba je izvrstna vstopnica za dušnega pastirja, ki hoče pridobiti izobražence Bogu in njegovi cerkvi. Več ali manj izšolanih ljudi na je danes ved* no več — zato je poglobitev naobrazbe duhovniku vedno bolj potrebna. II. Začetkom vojne 1914 so v Idriji za= prisegali vojake. Prišel je divizijski ge* neral pl. Kučera v spremstvu svojega adjutanta in stotnika pl. Pogačnika, biv= šega državnega poslanca. Pogačnik me pride obiskat kot starega znanca — saj sva skupaj sedela v poslanski zbornici, obenem me tudi v imenu generala pova* bi, naj se slavnosti udeležim. »Ne bo nič! Sedaj imamo uro molitve — bila je nedelja — in končamo šele ob treh in pol.« »General je obljubil, da Vas ne bo motil. Razvrstil bo mirno na trgu pred cerkvijo vojaštvo, a pričeli bodo šele ko končate.« Obljubil sem, da pridem. Po končani uri se vržem v parado ter grem na trg. Komaj me general zagleda, mi hiti brzih korakov nasproti, poda roko in se predstavi. Za njim tudi nje* gov adjutant, podpolkovnik, grofovske; ga stanu; imena se več ne spominjam. Razplel se je živahen razgovor. Nato sem imel duhovno opravilo. Med stotinami, ki so stale pred nami, je bil tudi vojak;prostak v uniformi, ki se ji je poznalo, da je iz finejšega blaga in njemu umerjena. Rekli so, da je ve= letrgovec iz Sarajeva, pomaga pri račm novodstvu v pisarni, saj bi bilo škoda lepe obleke in ker je bil telesno velik in obilen, bi težko opravljal vaje kot nava; den vojak; ker je bil tudi bogat, je še lažje zavzemal neko prednostno stališče. Čudno je gledal, ko mi je nasproti prišel general in se z menoj prijazno pogovar; jal. V gostilni je vprašal: »Kdo pa je ta človek?« »To je naš dekan.« »Kaj pa je to dekan?« »No, naš dušni pastir, župnik idrijske župe.« »Kaj pa je študiral?« »To, kar vsak duhoven: osem let la; tinske šole in potem štiri leta bogoslov; je ali univerzo.« »Kaka čast pa je to — dekan?« »Kot dekan je v 7. činovnem razredu — torej kakor podpolkovnik, a kot pa; pežev komornik z naslovom monsignore dve stopinji višje, torej kot brigadni ge; neral.« Zavlekla se nam je seja v Slomškovi zvezi. V hotelu Didič smo imeli v pri; tličju svojo sobo' in knjižnico. Po kon; čanem vsporedu smo še malo obsedeli. Novic je bilo dovolj in pivo izvrstno. Krog 10. ure se vzdignemo na odhod. Takrat pa se odpro vrata in oni vojak iz Sarajeva vstopi z dvema tovarišema. Malo osupnejo, ker so spoznali, da toni navadna pivska soba. Stopim k njim, ko so drugi odhajali ter jih povabim, naj le sedejo, mi smo itak končali in odhaja; mo. Takrat me pa elegantni vojak obja; me, pritisne na svoje prsi in vzklikne: »Kako zamoreš ti, ki si izvršil univerzo, biti katoliški pop? Ah, nrestopi k nam v pravoslavje in imel boš brado do amo (pokazal je na svojih prsih, kako dolga in široka bi bila moja brada), ti bi imel 163 dece punu kuéu, govoril bi našemu pm ku in puk bi se ti klanjal,« in zopet me je pritisnil k sebi. Odgovorim mu, da je katoličanstvo daleč pred pravoslavjem in da imam »dece šest hiljada«. »A to ni tvoja prava deca in pravo* slavje je na višku,« in v tretje me je tr* do pritisnil k sebi. Izvil sem se iz krepkih rok. Novi gost je bil ravno toliko nakurjen, da je lahko govoril, kar je v srcu mislil. Srečala sva se potem še večkrat na ulici, a šla mimo, kakor da se ne bi bila nikoli videla. Spomnil sem se dijaških let, ko so le* ta 1873. dali novo postavo, da mora vsakdo na vojaški nabor, le oni, ki so v semenišču, so prosti. Takrat so prigo* varjali knezoškofu Pogačarju, naj spre* jema v semenišče dijake že iz šeste šo= le. V 19. letu so vsakega poklicali na na* bor in dijaki so bili v teh letih šele v 7. ali 8. šoli. Pogačar je odločno odbil, češ, sedaj so duhovni akademično izobraže* ni, če to opustimo, jih bo inteligenca gledala kot stan nižje vrste in bi ta na* zor tudi med ljudstvo prodrl. Takrat sem zameril škofu, ker bi se bil rešil vo* jaške suknje in puške, pozneje sem pa spoznal, kako modro je škof ukrenil. I. Gr.: Duhovno pastirstvo v Istri. V pretežnem delu Istre, posebno med hrvaškim ljudstvom, je bila in je na kmetih še navada, da je o praznikih du* hovno opravilo ob enajstih, ako je v župniji samo en duhovnik. Ljudje trdi* jo v svojem konservatizmu, da to bolje odgovarja razmeram na kmetih, poseb* no poleti radi pastirjev itd. Nekaj je na tem, vendar je pa škoda za duhovnika in za vernike velika, in si* cer večja nego so gospodarske koristi, ker je taka navada velika ovira za pre* jemanje sv. zakramentov. Zato niso redke župnije, v katerih pridejo župlja* ni k božji mizi samo v veliki noči, in še takrat ne vsi. Brez uživanja angelskega kruha pa ne more biti duhovnega napredka; tako ljudje ne znajo ceniti sv. maše, popol* danskega blagoslova ter se ne zanimajo za krščanski nauk! Če je služba božja pozno, vernikom ni mogoče hoditi po eno uro daleč k spo* vedi in obhajilu, potem se vračati do* mov in zopet prihajati nazaj k sv. maši. Le zjutranja služba božja v primer* nem času pospešuje prejemanje sv. za* kramentov ter daje vernikom pravi ka* žipot za duhovno življenje. V tem oziru potrebuje duhovno pa* stirstvo v Istri mnogo popravka. Po* trebno je: 1. Kjer je duhovnemu pastirju le ko* ličkaj mogoče, naj izposluje od cerkve* ne oblgsti binaci jo, če bi bila župnija tu* di manjšega obsega. Pred sv. mašo naj bo duhovnik vedno v cerkvi priprav* Ijen za spovedovanje. Treba ljudi čaka* ti, da po možnosti opravijo spoved in sv. obhajilo pred mašo, da se zamorejo vrniti po službi božji takoj domov. Važ* no je to za matere radi otrok, za pastir* je radi paše. Pozneje ne čakajo radi. Skupni prihod v cerkev in povratek do* mov je ljudem v razvedrilo in zabavo. K sv. zakramentom jih bo morda v začetku prihajalo manjše število, s ča* som pa vedno več. Verniki se sami va* bijo ter bodo imeli vedno več veselja za duhovno življenje. Prikazali se bodo tisti, ki so imeli po* prej ozirov pred drugimi, ki so slabejši od njih. Na svetu je že tako, da je bilo vedno Nikodemov in sicer mnogo. Če pa vidijo ti druge na delu, zgubijo ozire in stopijo v prve vrste. Samota ubija, društvo pa oživlja in krepi. Tudi k službi božji bodo ljudje rajše prihajali. Radi pomanjkanja prazniške obleke mnogi zanemarjajo sv. mašo. Zjutraj se to nekako laže zakrije — kot v poznejših urah, ko današnji razudani kristjani često prihajajo v cerkev samo za to. da se pokažejo v novi obleki. Vprašajmo prosjake: zakaj ne prihajajo v cerkev? Ogromna večina bi odgovo* rila: sramujemo se, ker smo raztrgani! 164 — In vendar tudi za te veljajo Gospodove besede: Množica mi se smili. Iz prakse se zamore dokazati, da radi zjutranje službe božje prav nič ne trpi drugo duhovno opravilo, katera se more odrediti za deseto uro. Dve službi božji bosta boljše obisko= vane, nego- bi bila samo ena. Razun bok nikov in očitnih odpadnikov bodo vsi prišli v cerkev. Seveda pridige ne smeš opuščati ni pri prvi, ni pri drugi maši. Zjutraj ima duhovni pastir posebno pri« ložnost, dajati zakonskim stanovski po« uk, kar drugače ni vedno lahko mogoče. 2. Kjer duhovnik radi bolezni ali sta« rosti ne more binirati, naj bi se dogo« voril s svojim sobratom sosedom, da se služba božja menja. Enkrat naj bo v eni župniji zjutraj, drugikrat pa pozneje. V sosednji župniji pa nasprotno'. Tako bi bila vernikom vsaj deloma dana prilož« nost, da zamorejo vestno skrbeti za zveličanje svojih duš. Vsaka novost ima v početku nekaj patentiranih nasprotnikov med ljud« stvom. No na take se ne sme nikdo ozi« rati. S časom bodo vsi dobromisleči slične spremembe v duhovnemu pastir« stvu odobravali in duhovni pastir bo imel kot edino nagrado za svoj trud — zadoščenje, da je naredil, kar je mogel. Stanko Stanič: Naš delež pri razvoju slov. cerkvenega slikarstva. (Gradivo za opisno studijo.) V Langusovi dobi se med našimi sli« karji prvič pojavi slovenska narodna za« vest. Naš goriški rojak Franc Kavčič, upravitelj dunajske akademije likovnih umetnosti, je odprl Langusu vrata akade« mije. Ko je Langus končal svoje študije v Italiji, se je naselil v Trstu in tam mno« go delal. Šele leta 1829. se je preselil v Ljubljano ter tako skoro omejil svoj de« lokrog na kranjsko deželo. Vipavski de« kan se je 1. 1842. pogajal z njim za posli« kanje Marijinega svetišča v Logu. Ven« dar ga za delo ni mogel pregovoriti. Kljub temu pa častijo v Idriji na glav« nem oltarju njegovo sv. Barbaro, ki jo je izgotovil že v Trstu leta 1829.; v Hre« novicah sv. Martina in v Šturjah sv. Ju« rij a. Da se Langus ni uveljavljal na Go« riškem, ni čuda, ker je tu zavladal nje« gov veliki sodobnik « tekmec Josip To? mine. Ta dva sta si nekako razdelila delo« krog — eden na Kranjskem, drugi na Primorskem. Izmed Langusovih učencev je dobil menda tupatam kako naročilo za Primorsko le še M. Tomec, podobar v Št. Vidu pri Ljubljani. Toda tudi njemu sta pri nas izpodnesla tla Idrijčan Jurij Tavčar s svojo rokodelsko šolo, ki je koreninila zopet v škofjeloški Layer«jevi šoli, ter Luka Čefarin, ki je umrl v Idriji 1. 1859. Slikar Mihael Stroj se je v naših krajih kaj malo udejstvoval, vendar pa je mi« lostna podoba Matere božje v glavnem oltarju v Logu pri Vipavi iz leta 1853. njegova. Na Slapu pri Vipavi krasi cer« kev pet Strojevih oljnatih slik, v Harijah pa Mati božja z detetom. Če ne štejemo oba Kiinla, Kurz«a von Goldenstein in Picha med slovenske sli« karje ter Karingerja in Pernhart med cerkvene, smo v glavnem naš delež pri razvoju slovenskega cerkvenega slikar« stva v tej dobi ugotovili. Podčrtam, da imamo eno prvih Langusovih slik v Idriji ter skoroda vsa Tominčeva dela na Primorskem. Wolfova doba. Komaj se je Janez Wolf nastanil v Ljubljani in ga je »Zgodnja Danica« radi njegovih slik v Trbovljah in Velikih Laščah pohvalila, že ga je poklical štjaški kurat slikat svetišče v Štjak na Krasu. Bilo je to leta 1866. Tri leta pozneje je že slikal svetišče v Vrabčah in leta 1870. cerkev v Črničah. Sedem let pozneje ga srečamo' v Vipavi. Skozi dve leti je sli« kal tamkajšnje svetišče in ustvaril tam svoje najboljše freske. Leta 1876. je na« pravil podobo Matere božje za Podrago in sv. Kancijana za Planino. Izmed Wolf o vib učencev in sodobni« kov so slikali na Primorskem: Miroslav Tomc. Kristusa na križu za Poljane v Istri. Janez Šubic (v kolikor se je pri Wolfu učil) je pomagal Wolfu v Črničah. Jurij Šubic je narisal za knjigo »Oster.-s ung. Monarchie in Wort und Bild« pro= cesi j o Gradežanov v čolnih na Barbano ter sliko goriške sagre. Simon Ogrin je leta 1876. pomagal Wolfu v Vipavi. Samostojno' pa je leta 1882. slikal svetišče in križev pot v ka= pucinski cerkvi v Sv. Križu pri Ajdov* ščini; leta 1883. svetišče v Šmarjah; leta 1888. župno cerkev v Slavini; leta 1889. božji grob za Libušnje; leta 1890. sliko M. B. v Zaplani; leta 1894. božji grob v Sežani; leta 1897. božji grob za Postojno in Nadanje selo ter leta 1899 za Vipavo; leta 1900 sliko sv. Družine in Brezma* dežne za Col; leta 1901. cerkev v Sana* boru pri Colu; leta 1902. svetišče v Ga* berjah. Njegove križeve pote imajo še sledeče cerkve na Primorskem: Vogrsko, Vreme, Št. Peter na Krasu, Hrušica v Istri in pred vojsko ga je dobil tudi Bovec. Ludovik Grilc je leta 1877. pomagal Wolfu v Vipavi, prej pa je nekaj časa bil tudi v Gorici, kjer se je bavil s portret* nim slikanjem, pozneje je naslikal za Žabnico sv. Urha. P. Aleksander Roblek O. S. Fr. je na* slikal za predvojno župno cerkev v Pev* mi sv. tri kralje, Žalostno Mater božjo in sv. Antona Pad. Za nekdanjo kapelo v Rožni dolini Marijino oznanenje. Ne* kaj njegovih slik je imel pred vojno tudi frančiškanski samostan na Kostanjevici. Anton Jebačin je pomagal Wolfu v Vipavi in slikal predvojni križev pot na Kostanjevici pri Gorici ter slike sv. Alojzija, sv. Antona, sv. Jožefa in Srca Jezusovega v Zgoniku, celo cerkev na Proseku in Opčinah. Umil je tudi freske v Postojni. Če omenimo, da so v tej dobi slikali po Goriškem in Istri1 tudi Anton Gej iz Cerkna, A. Gosar iz Dupelj, Jakob Res* pet iz Cerkna in razni drugi domači ro* kodelci, smemo ugotoviti, da imamo iz te dobe pri nas najboljše Wolfove freske in lepo število Ogrinovih najboljših del. Novejša doba. V tej dobi bi hotel posebno poudariti dve dejstvi. Imamo umetnine velikega Ivana Groharja. Umetnostni zgodovinar Izidor Cankar pravi o njem: »Poleg ustvarjanja stalnih umetnostnih vrednot kot takih je Groharjeva zasluga, da je bistveno sodeloval pri zoblikovanju slo* venske moderne umetnosti s svoj st ve* nim značajem.« Grohar se je približno do leta 1900. gibal v okviru idealistično navdahnjenega realizma, pozneje je pre* šel k impresionističnemu naturalizmu in ga zato cerkveno slikarstvo ni' mogk> več zajemati. Iz prve dobe njegovega delo* vanja imamo na Primorskem dva lepa spomenika njegovega umetniškega ust* varjanja. Prvi je cerkev sv. Duha na Libušnjem. Naslikal je v prezbiterju štiri evange* liste in prihod sv. Duha, na stropu ladje pa Marijino vnebovzetje. Drugi sporne* nik je cerkev sv. Štefana v Logu pod Mangartom. V tej cerkvi so njegove tri velike stenske slike: mučeništvo sv. Šte* fana, češčenje sv. Rešnjega Telesa in kronanje Device Marije. Obe cerkvi je tudi bolj na ohlapno dekoriral. Groharju sta menda poverila slikanje še sedaj ži* veča sobrata Ivan Leben za Libušnje in Josip Primožič za Log. Po vojski sta se, kakor se zdi, v slo* venski cerkveni- umetnosti smelo dvig* nila brata Kralja. Tone Kralj se je prvi dokopal do cerkvenega slikanja v Stru* gah na Dolenjskem. Komaj je bilo to znano, že ga je pozval sobrat Alojz Kodermac ter mu izročil cerkev v Volčah. Poslikal je prezbiterij in dve stranski kapeli. Še med tem se je pogodil s sobratom Virgilom Ščekom za poslika* me svetišča v Avberju na Krasu. Tudi pri Sv. Luciji na Mostu je slikal z oljem na platno oltarno sliko sv. Valentina, sv. Janeza Krstnika pa na zid za baptisterij. Obetajo se mu še druga dela. Takoj po vojni sta nastopila z oltar* nimi slikami slikarja Bucik in Herman Trdan (Grgar). Tudi v tej dobi ima Goriška precejšen delež pri razvoju slov. cerkvenega slu — 166 karstva. Bili smo med prvimi, ki so se drznili izročiti Groharju poleg Ročinja, kjer je slikal na platno češčenje sv. Reš* njega Telesa, tudi cele cerkve, kakor v Logu in na Libušnjem. Po vojski pa smo odprli vrata na široko Tonetu Kralju, za: stopniku poduhovljene moderne izrazne umetnosti. *) Za vsako nadaljnje poročilo je urednik so* bratom zelo hvaležen, ker zbira tozadevno gra» divo. Gospodarske zadeve. Skrb za doslužene duhovnike v Ameriki. Slovenski frančiškan p. dr. Hugo Bren poroča v »Vzajemnosti«, kako je v Ameriki poskrbljeno za doslužene duhovnike. Viri so ti: 1 Zasebni prihranki, ki jih skoro vsak nekaj ima, ker so dohodki pač drugačni kot pri nas. 2. Posebna službena mesta za upokojence v bolnišnicah, sirotišnicah, hiralnicah, samostanih in podobnih zavodih. Kdor ne more drugega kot maševati, ga pošljejo kakim sestram, da jim vsak dan mašuje in jih obhaja, pa ima tam čedno sta* novanje z vso postrežbo in še kako remuneracijo. Duhovno vodstvo sester vršijo drugi, zunanji duhovniki. Pisec je v Coloradi v neki bolnici sre« čal celo resigniranega nadškofa, ki je postal bol« niški duhoven. 3. Če je duhovnik brez gmotnih virov in popol« noma onemogel, mu nakaže škofija, v kateri je inkardiniran, primerno pokojnino, in sicer na« vadno iz škofijskega sklada. Vsaka škofija ima tak pokojninski sklad. Način pa, kako ga vzdr« žujejo, ni povsod isti. V nekaterih škofijah so v ta namen župnije obdavčene, vsaka v razmerju s svojo plačilno močjo, enako kot za druge ško« fijske potrebe. Vsak župnik izplača nakazano svoto iz župnijskih dohodkov in jo izkaže v let« nih računih. V drugih škofijah je vsako leto do« ločeno nedeljo posebna nabirka za duhovniški pokojninski sklad. Pri Ircih, ki imajo v splošnem še globoko vko« reninjeno spoštovanje do duhovnika in vedo, da ne živi od zraka, se ta drugi način navadno bolje obnese kot prvi. Kolekte so večje kot od škofije nakazana taksa. Na tako zvanih narodnih žup« nijah, zlasti onih narodov, ki so v svoji stari do« movini duhovnike plačevali potom državnih dav« kov in se v ameriške razmere še niso uživeli, je boljši prvi način, ker ni nič prerekanja in zabav« Ijanja. Za pokrepitev tega sklada oz. pokojnin« skih prejemkov obstoja v večini škofij še duhov« niški podporni sklad, h kateremu duhovniki ali prostovoljno prispevajo, ali pa plačujejo kot člani obligatno in s tem ali sebi ali svojim sta« novskim tovarišem omogočijo večjo pokojnino. Od nabranega sklada je odvisna višina pokoj« nine, ki se v splošnem suče med 50 do 80 do« larjev na mesec. Za tamkajšnje razmere kajpada to ni veliko. Če je upokojenec sam in mu morda še za stanovanje in hrano ni treba skrbeti, lahko živi, četudi nima drugih virov, razun intencij. Težje je, če ima svojo ekonomijo. Včasih je ta skoro neizogibna. Ko je bil v službi, mu je mor« da rodna sestra ali bližnja sorodnica ali kaka tuja oseba dolga leta gospodinjila. Res, da jo jc mesečno plačeval, deloma iz cerkvenega deloma iz svojega, kakor je tam navada. Kljub temu bi mu bilo težko jo pred upokojenjem odsloviti. Tudi s tem škofje računajo. V nekaterih škofijah so za take upokojence že postavili več udobnih hi« šic, da morejo postrežnicc s seboj vzeti in svojo lastno ekonomijo nadaljevati. Tudi pri pokojnini mu v tem slučaju primaknejo, ako nima lastnih denarnih virov. Razgled po svetu. Versko življenje v Rusiji. Vodilni nemški katoliški obzornik »Hochland« prinaša v letošnji oktobrski številki zelo zajemljivo razpravo »Ex occidente lux«, ki jo je spisal grof Alek« sander Soltikov. Pisec razgrinja sliko verskega življenja v sodobni Rusiji in prihaja do presenetljivih dognanj. Ker smo katoliški Slovani po volji cerkve odmenjeni, da sodelujemo pri krščan« ske prerojenju Rusije in pripravljamo pot zedinjenju — obenem pa smo izpo« stavljeni nevarnosti, da zalije kedaj v bodočnosti tudi naše pokrajine uničujo« ča poplava najdoslednejšega brezboštva, ki pospremlja komunizem, je prav, da o tem vprašanju porazmislimo. Zakaj ena najusodnejših napak mnogih katolik čanov v predvojni dobi je bila kratko* vidnost, usidranost v časovne razmere in računanje z njim ko da bi bile večne. Te napake ne smemo ponoviti, ampak v menjavi časa in razmer moramo ohra* niti čiste in jasne velike ideale in naloge, ki nam jih je božja previdnost postavila. Zato je pa potrebno, da s širokim raz* gledom zasledujemo tokove, ki strujijo v svetu. Stat crux — volvitur mundus. Tudi vrvenje in valovanje daljnega sve* ta moramo zasledovati, ker kar je danes še godba bodočnosti, bo jutri lahko že živa realnost — in skrbeti moramo, da bo tudi sredi nove realnosti stal križ, vexilla Regis. 1. V navedeni razpravi priobčuje Solti* kov dve pismi o verskih razmerah v Ru* siji. Prvo je izšlo v pariškem ruskem mesečniku »Putj«, napisano pa je bilo v Rusiji. Pisec ugotavlja sledeče znake duševnega življenja v sodobni Rusiji: Razredne strasti padajo, zato pa se je zarodilo nenavadno hlepenje po uživa* nju, ki ga ne zadržujejo več jezovi mo* ralnih in verskih načel. V vladnih krogih je razpaseno roparstvo in poneverjeva* nje javnega imetja, v mladini nenrav* nost, v širokih ljudskih plasteh grob ma* terializem: velikanske množice so od* padle od cerkve, od Boga — sploh od vsake vrste verstva. To so značilne po* teze na obrazu nove Rusije. Ločena od te Rusije stoji kakor slika molčečega, a vendar še vedno zelo živega protesta po* gažena in preganjana, a kljub temu živeča ruska .cerkev. Novo rusko življenje se razvija v znamenju nihilizma, to je po* polne negacije vsake vere in vsakega verstva in sploh vseh duhovnih strem* Ijenj v človeškem življenju. Na tej rav* nini se je odprl prepad med ljudskimi množicami in cerkvijo.. Ljudskega živ* Ijenja cerkev ne več razsvetljuje in po* sveča; cerkev je od njega ločena. Kakšno na je versko živlienje ruskih kristjanov? Pismo pravi, da cerkev v mestih ne polni več priprosto ljudstvo; prevladuje razumništvo, ki je po raznih poteh prišlo tja: nekateri iščejo tolažbe za svoje neprecenljive zgube, drugi opo* re za ranjeni narodni ponos. Najdeš pa tudi pobožne ljudi, ki ne prinašajo v cerkev svojo bol, ampak ljubezen in upanje in pa še neizrabljeno, neodoljivo navdušenje. Od sedanjih ruskih duhovnov in ško* fov mnogi niso izšli iz duhovniškega stanu — ki je v Rusiji bil de facto deden stan, ki je prehajal z očeta na sina —■ ampak iz svetne družbe ... Težko bi bilo trditi, da v cerkvah povsod absolut* no prevladuje inteligenca, vendar daje ona množici, ki moli po cerkvah, vidno obeležje. V predmestnih cerkvah vidiš mnogo delavcev pa tudi male trgovce. 2. Čisto drugačno lice kaže ruska vas. Cerkve so malo obiskane in še ti obisko* vaici so starci in ženske. Mladina, tudi ženska, si je usvojila ateistične nauke. Srednji rod, ki je doživel vojno, ni boje* vito brezbožen, ampak ga označa jedek skepticizem ali bolje rečeno popolna brezbrižnost v verskih rečeh. Na sploš* no povedano, preživlja ruska vas dobo »prosveti jen j a« — kakor io je v milejši obliki doživljala francoska vas od enei* klopedistov dalje. Vendar pa tega raz* boženja ne spremlja nikako navdušenje. Kmet je skeptičen in brezbrižen. Na drugi strani pa se še razmeroma trdno drži starega življenskega načina — to je še stari kmečki konservatizem. Iz teh nasprotujočih si dejstev si razlagamo, da se je zunanje bogoslužje cerkve v ljudstvu Še ohranilo. V cerkvi se vrše krsti, poroke, mrtvaški obredi — okrog nje pa se glasno in pijano obhajajo tra* dicijonelna slavlja. Ves ta zunanji kul* tus, ki ima z notranjim verskim življe* njem le malo več opravka, se prepleta in meša z novimi idejami in oblikami življenja, s komunističnim časopisjem, čitalnico, zabavnimi prireditvami in re* volucijonarnimi pesmimi mladine. In svečenstvo? »Ostrašena in potlače* na se duhovščina ne posebno dviga nad svojo okolico, sredi katere živi, in ne poskuša, pridobiti si kak vpliv in celo ne skuša zbrati vernike, ki so ostali cerkvi zvesti. Ne samo podeželska, tudi mestna duhovščina je oslabela. Zapor in smrt patri]arhova, konfinacija škofov, pojav rdeče »žive cerkve«, to je v zvezi z omahljivostjo in odpadom mnogih dm hovnih pastirjev omajalo načelo hije= rarhije. Vsaka verska občina živi svoje lastno življenje, brez zaupne zveze s cerkvenimi oblastniki. Verniki se zbi= rajo okoli maloštevilnih duhovnov, ki so ostali trdni. Meje škofovske oblasti so se zabrisale. 3. Na tem temnem ozadju vidi pisec tega sporočila tudi nekaj svetlih znamenj. Trpljenje je rodilo in še rodi nekaj do= brih sadov. V čudoviti lepoti in strogo* sti se j.e razcvelo bogoslužje, kar izvira pač predvsem iz globoke vere v svetost opravil, ki jih vrši svečenik. Tu in tam opaziš, da se je vsaka oblika napolnila z novim duhom, da vsaka beseda lektor* jeva in vsak vzklik dijakonov vernike prime do srca. Obnovo bogoslužja je iz* vršila pravoslavna cerkev — ko jo je namerjala izvesti »živa cerkev«. — So še drugi svetli znaki, kakor svetli ogenjčki v neizmerni temi: evharistično gibanje, domače pobožnosti v posameznih dru* žinah, ljudska romanja k staroslavnim svetiščem, neko poživljenje meništva. Slednjič še to, da se v plasti vernega razumništva poraja težnja, da se mora krščanstvo udejstvovati ne samo v oseb* nem življenju, ampak tudi v skupnem kulturnem snovanju. Tako je zopet vstala misel, ki jo je z vsem žarom za* stopal Vladimir Solovjev, naj se kultura pokristjani.. Kako naj se to izvrši — v tem vprašanju ni enotnosti. Odgovori segajo od apokaliptičnega čustvovanja o prihajajočem koncu, radi česar odkla* njajo vse kulturne probleme, pa do op* timistične zamisli, da je revolucija ust* varila tla za novo krščansko občestvo. Ta razcepljenost nazorov pa vernih razumnikov ne ovira, da v bratski edi* nosti sodelujejo v preganjani cerkvi. Tako pravi pismo. Kako pa se pravoslavna cerkev obna* ša do sovjetskega vladstva? V splošnem lojalno. Toda ne nevtralno napram ko* munističnim kulturnim idejam. Boj proti boljševiški ideologiji in etiki (ne pa pro* ti politiki in gospodarstvu) se povsod odločni vrši. Cerkveni govornik ne na* pada v Rusiji vladajoče politične stran* ke, marveč samo' duha nove kulture, ki se danes v Rusiji ustvarja. Pisec pri* pominja, da je seve ta duh globlji in šir* ši kot pa njega zunanji odsvit v komu* nizmu. 4. To prvo pismo iz Rusije dopolnjuje in deloma popravlja drugo pismo, ki je izšlo v reviji »Sozialllistischer Bote«, ki jo izdajajo ruski izseljenci. Pisec pravi v tem sporočilu, da ni opa* zil, da bi cerkve bile bolj napolnjene kot pred vojno. O velikih praznikih je v njih mnogo ljudstva, ob manjših pa in na delavnike so skoro prazne. Vendar je v cerkveno življenje prišlo nekaj no* vega: vernike, ki so v cerkvi, spaja tesna vez; opažati je, da sodelujejo pri bogo* služju; duhovnik poje, množica zboro* ma odpeva. Skoro pri vsaki službi božji jc cerkven nagovor, česar preje ni bilo. Tudi duhovščina se je v trpljenju spre* menila. Iz govorov zveni močnejše ver* sko prepričanje in preveva jih bolj duhovno, večnostno občutje. Sicer ni* koli ne slišiš sovjetom sovražnih besed, toda osnovni glas je tak, da nasprotuje obstoječemu redu. — Inteligenca se je približala cerkvi. Pisec zaključuje: »Za zdaj je težko dati točna poročila, kako razširjeno je versko občutje. V cerkvah prevladujejo ljudje srednje starosti in posebej ženske — mladine na splošno ni. Vendar se spoji med duhovščino in ljudstvom krepijo in ravnotako tudi raste sodelovanje svetnih krogov pri bo* goslužiu. Pisatelj slednjič svari pred mi* slijo, da v Rusiji verska misel močno raste, ker imajo pač razumniški krogi, ki so se vrnili v cerkev, nagnenje, da te posamezne pojave posplošujejo. Slika, ki jo te dve pismi rišeta, je kaj temna. Mladina stomilijonskega krščan* skega naroda je v splošnem zgubila sti* ke s cerkvijo in sploh z duhovnim sve= tom ter velik nje del ji je zelo bojevito sovražen. Pravoslavna cerkev kot orga; nizirana enota razpada. Versko življenje se v majhnih, razpršenih skupinah im tenzivno goji. Boljševizem je s svojo kulturno ideologijo zajel široke vrste mladega rodu. Vrši se usoden, velikansk odpad od vsake religije. To je približna bilanca verskega življenja v Rusiji ob desetletnici boljševiške revolucije. Gotovo je, da je ni sile na svetu, ki bi bila mogla ta velikanski duševni prevrat v tako kratki dobi izvršiti. Za odpad so morali biti dani pogoji že dolgo let. Kar je bilo skrito v globočinah ruske dušev? nosti, ki je bila samo prepleskana s kr; ščanstvom, je udarilo na dan. — Ali se mar tudi pri nas, v naših pokrajinah, ne zbira mnogo podobnih sil v ljudski duši? Odkod pomoč Rusiji? Ex occidente lux. Od vesoljne Cerkve. Bodimo prh pravljeni! In pripravimo tudi ljudstvo, da bo s polnim umevanjem in koprne; njem molilo: Odrešenik sveta, reši Rm si j o! Fr. Š.: Zajednica S. J. - organizacija za duhovno obnovou Po božji volji veliki možje so v vseh časih kas zali človeštvu pot kvišku. Excelsior! Z vzgledom in besedo so vlivali višjega duha v potrta srca, ki so iskala Boga le na zemlji, kot nam priznava sam sv. Avguštin v svojih Confess siones (Lih I. Cap 1.) Dvigni se višje! Nisopozes meljske stvari tvoj Bog. Le višje! In ko je Avgus štinov duh razprostrl svoje pereti in se na krilih žive vere dvignil nad vse pozemcljsko do ne; beških višav, je našel svojo srečo, živega Boga, ter odkrisrčno priznal: »Ti, o Gospod, si nas ustvaril zase in nemirno je naše srce, dokler si ne spočije v Tebi!« Da, višje sc moramo dvigati tudi mi, odtrgati svoje srce od zemeljske plasti in leteti na krilih hrepenenja do večne Resnice, do Boga, kjer bomo kot sv. Avguštin in stotisoč drugih našli svojo srečo. Naša sreča pa bodi tudi drugim zvezda vodni: ca. Vsak človek čuti v sebi silo posnemanja. Likov in oblik ne bo nihče pogrešal bodisi za dobro, bodisi za slabo. — Ker je pa Gospod o nas rekel: Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta (Mat. 5, 13, 14.), vi sta izvoljeni rod, kraljevo duhov; stvo, sveti narod, izvoljen za to, da oznanjate sijajne lastnosti onega, ki vas je dvignil iz teme in vas poklical k svoji čudoviti svetlobi (L. Petr. 2, 9.), zato se moramo zavedati svojega vzvišene; ga poklica. Božji namestniki na zemlji smo in sinovi Najvišjega, ki nas je iztrgal od sveta in določil za to, da gremo in obrodimo sad in da naš sad ostane. (Jan. 15, 16). Mi bi morali biti izličeni po podobi našega Go: spoda Jezusa, iz naših osebnosti bi moral od: sevati duh njegovega evangelija. Spretni sejavee nam je zasejal seme tega duha v naša srca, — Seme je vzklilo pri enem bohotnejše, pri drugem bolj pičlo in redko. — A vendar se je vsak od» ločil, da postane sacerdos secundum ordinem Melchisedech. Stopil je v življenje poln hrepe» nenja, voditi duše k Bogu. Pa glej! Ovire na levi in na desni. Tu ti svet stavi svoje zanke, da bi te vanje ulovil in tako zmanjšal, ako ne popol; noma uničil, navdušenost za tvoj visoki poklic; na drugi strani pa te objema lagodnost in bi raje vse kaj druzega delal kot sedel v spovednici. Svet ti bo kmalu strl krila, ki so bila ob vstopu v življenje tako gibčna in visokoleteča, vsi tvoji ideali, ki si si jih prilastil v semenišču in pri« dobil z osebno pridnostjo, ti izginejo v metežu življenja in če nimaš v takih trenutkih razdvoja trdne opore in spretnega vodnika, padeš od svo» jega poleta izpod nebeške sinje višave z strtimi perutmi nazaj na zemljo — in postaneš človek, ki nosi neizbrisno znamenje mašnika Krv>tuso» vega, a ni po Njem upodobljen. »Vse premorem v Njem, ki me močnega dela.« Vse bom premagal in še višje poletim, če se Nje» ga držim.« Sredstva za to pa so raznolika. Med temi je tudi bratska ljubav, skupna molitev in skupno delo duhovnov. Božja previdnost je vzbudila v naših predstoj; nikih in prednikih oživljajočo misel: duhovniku dajmo priložnost, da se večkrat na leto sestaja s svojimi sobrati v Zajednicah. Tu bo sicer našel različne vedre, praktične, mlade prekipevajoče delovne sile, a poleg teh resne može, polne živ; Ijenjskega izkustva, globoke ponižnosti in velike svetosti. — Resne in preudarne debate bodo vpli; vale na vsakega z dobrimi utisi, vzgledi mirno» sti in ljubezni za sveto stvar bodo navdušili tudi maloverne in dvomljivce. Trenutno bo kdo na» gibal po svojem značaju na ono stran, ki mu bolj prija, toda trezno premišljevanje in poglo» bitev v dušno»pastirske dolžnosti, ki mu jih je Zajednica vzbudila, ga bosta vrnile na pravo pot. Skupni posveti s sobrati mu vlijejo novega na» vdušenja in vztrajnosti pri novem delu za reši» tev neumrjočih duš in širjenje Kristusovega kra» Ijestva, — Vsak, ki je dobre volje, bo rad za» bajal v to organizacijo duhovne obnove. Zapiski. Ad multos annosi Dne 15. novembra t. 1. je obhajal mi» lostivi g. Andrej Karlin, škof lavantin» ski, 7(Metnico življenja. Bil je višji pa» stir tržaško»koprske škofije v času od 19. marca 1911 do 15. decembra 1919. Vladiki naše vdane čestitke! Znižana naročnina za »Jaselce«. »Jaselce« so med otroci uspele. Ven» dar jih želimo še bolj razširiti. Več so» bratov nas opominja, da je cena previ» soka. Odločili smo se, obseg močno zmanjšati in ceno znižati. V letu 1928. bo en zvezek »Jaselc« stal le dvajset sto» tink, letnina pa 2.40 L. Zdaj odpade ugovor, da ni denarja za »Jaselce«. Pro» simo sobrate, da krepko razširijo naš verski listič za otroke. — K. T. D. Slabo čtivo pri nas. Včasih se zazdi, da ima katoliški tisk pri nas pretežno moč, ponekod celo popolnoma prosto polje. Pa ni tako. Le poglejmo, kaj berejo po nekih krajih! Po Vipavskem krožijo romani »Ju» trove« založbe, gnusni pamfleti na cerkev in du» hovnike, nravstveno pa prava hudičeva paša. Tu» di zmedena, po svojih neomalthusianskih nau» kih tako kvarna knjiga »Materinstvo« kroži po hišah v 2000 izvodih; saj je skoro že razprodana. Potem so še razni spiritistični romani »Nemeza«, »Moč preteklosti« in podobno, ki so se tudi stra» hovito razširili. Če pridenemo še razno laško ilu» strovano plažo in še »Naš glas« — bomo videli, da se je mnogo tiskanega zla zajedlo v naše vasi. Slednjič pomnimo še to, kar smo izkusili, da se vsa knjižna središča, ki niso v izrazito katoliških rokah, prej ali slej spremenijo v nasprotnice cerkve. Določbe glede maševanja na prostem. »L’Osservatore Romano« z dne 26. septembra 1927 je priobčil okrožnico, ki jo je izdal ordinarij opat Ildefons Schuster duhovščini svoje škofije. V njej razmotriva vprašanje v sv. mašah na prostem. Ker se je to vprašanje tudi pri nas od» prlo, čujmo, kaj pravi okrožnica: »Ni redek slučaj, da nam prihajajo prošnje, naj o priliki kake civilne spominske slovesnosti dovolimo sv. mašo na prostem. Na splošno smo se do sedaj izognili podeljevanju takih dovoljenj, ker pa ta manija, opravljati svete reči na cesti, ne neha, je prav, da se o tem javno mnenje ver» nikov poučn Naj se razve, da je sveta stolica že pred dvema letoma razposlala vsemu episkopatu Italije okrož» nico, v kateri obsoja to novotarijo maš na pro» stem kot zlorabo in reservira sebi pravico, izda» jati taka dovoljenja, ki jih bo dovoljevala le radi izredno težkih razlogov.« Zanimivi škofovski posveti. Katoliški škofje Jugoslavije so se posvetovali od 11. do 18. oktobra t. L v Zagrebu o raznih cerkvenih zadevah. Sklepali so o katoliški akciji, to je o centrali vseh katoliških društev po Hrvatskem. Slovenija ima to akcijo že izvedeno. (Sedanja katoliška prosvetna akcija ostane). Določili so: vsa društva, ki se žele včlaniti v katoliško akcijo, morajo biti nepolitična. Posamezni člani svetnega stanu pa smejo biti člani političnih strank, katerih kultur» na načela se strinjajo z načeli katoliške akcije. — Imenovali so poseben odbor, ki naj potrebno ukrene, da cerkev ne bo imela škode radi agrar» ne reforme. — Radi gmotnega vprašanja duhov» ščine so poslali škofje na razna ministrstva po» trebne spomenice. — Staroslovenska mašna knji» — 171 ga je v latinici dotiskana. Knjigo je priredil dr. J. Vajs, vseučiliški profesor v Pragi. Zato je bil imenovan za častnega kanonika v Zagrebu in Splitu. Rabo tega misala bo določil konkordat. — Hrvatski obrednik se tiska. Iz njega bodo povzeli manjši priročni obrednik. — Določil se je odbor za evharistični kongres katoličanov cele kralje« vine. —■ Episkopat priporoča nabirke za misijone, za apostolat sv. Cirila in Metoda. Sklenil je osno» vati odbor za proslavo materinskega dne in odbor za varstvo javne morale. Francoske brezverske šole. Strasburški škof Ruch je spisal ministrskeipu predsedniku Poincareu pismo, v katerem prote« stira, da so bile odpravljene redovne sestre iz šole v Ribeauvillu. Svoje misli utemeljuje: Judje so imeli srečo, da so obdržali svoje šole. To nam je drago, ali zato mislimo, da se smemo svo« bodno izjaviti: Mi smo Francozi kakor Judje, mi plačujemo davek kakor Judje, mi spoštujemo zakone ne manj kakor Judje, mi služimo vojski enako Judom. Zato sodimo, da nam gredo iste pravice kakor Judom, in katoliški starši zahtevajo isto pravo, kakor ga uživajo judovski starši. — Ena najvažnejših katoliških zadev sodobja je ta, da katoličani vseh dežela dosežejo krščansko šolo. Praktično delo za misijone. Ker moramo pospeševati misijonsko misel pri vseh, torej tudi pri malih in ker ravno ti mnogo« krat nudijo hvaležnejše polje za to setev, bi nujno priporočal sledečo zelo lahko izvedljivo reč: 1. Pisati na naslov: Sodalizio di s. Pietro Claver, via dell’Olmata 16, Roma (23) s prošnjo naj pošljejo nabiralnik za afriške misijone. To store brezplačno. 2. Istočasno govoriti otrokom v šoli o zamorč« kih in misijonih. Oktobrske »Jaselce« so bile pra« vi misijonski biser, v njih vidim, kako treba otro« kom govoriti. 3. Kmalu bodo otroci zvedeli za Zamorčka na nabiralniku, ki se tako hvaležno pokloni, če se mu kaj vrže. Da bo pa nabiranje bolj sistematično, naj se otroci vpišejo v »Otroško zvezo za Afri« ko«, katere člani nekaj molijo za misijone in da« rujejo letno 1 L ali mesečno pa 10 stotink. Do« ločijo se nabiralci oz. nabiralke, ki vsak mesec poberejo. Pri tem bodo pa kaj dali noie člani, ampak tudi drugi in rajši več kot 10 stotink. V dokaz, da se to izvrstno obnese, povem, da sem v zadnjih dveh letih na ta način nabral in poslal v misijonsko središče čez 1000 L. Nat. f Za Društvo sv. Cecilije. V »Staničevem vestniku« sem bral zajemljive Laharnarjeve spomine na cecilijansko gibanje na Goriškem. Petdeset let dela! To nam pravi tudi »Cerkveni glasbenik«, zaslužni jubilar. Kaj ko bi sc stari in mladi ljubitelji cerkvene glasbe zga« nili in spet oživili škofijsko Cecilijansko društvo? Dela bi imelo veliko, in sicer zelo potrebnega dela: poučni tečaji za organiste in cerkvene pe« vovodje, skrb za splošen podvig cerkvene glasbe, izdajanje cerkvenih skladb itd. In ali smo že kaj čuli o liturgičnem gibanju nemške katoliške mla« dine, ki gre naprej skupno z vpeljavo ljudskega petja? To le mimogredč pripomnim. Tudi zade« vo orglarske šole, ki se je zgubila v pesku, bi Društvo moglo izpeljati. — Sveta Cecilija — pastirjev mati — ti boš pomagala — ovčice pasti! Zajemljiva tabela. Nek sobrat, ki se je v izvrstni ljubljanski teologiji šolal, mi je pokazal zajemljivo tabelo! V prvem stolpcu so vse družine. Sledijo stolpci za posamezne dobre časopise. Nato pa stolpci za indiferentno in slabo časopisje. »Mnogo dela je s tem!« sem občudoval. — »Ne, še prihranim delo, ker me nadomeščajo listi: »Naš Čolnič« pri fantih in dekletih, »Bogoljub« pri Marijini družbi, »Glasnik« v družinah, »Jaselce« mi pa odvza« mejo del katehetskega bremena, Mohorjeva druž« ba ima v večini družin skoro monopol na čtivo, da slabo čtivo sploh ne more prodreti. Zato nap« nem ob novem letu vse sile, da čistim slabo čašo» pisje iz hiš in širim dobro časopisje. Ta tabela je pa statistika, ki kaže, kako je polje obdelano.« — Dobro je bilo, res. Razen 9 družin so vse imele vsaj en katoliški list v hiši. Važen sklep. Dekanijska konferenca v Tomaju je soglasno sklenila, da priredi vsaka duhovnija v decembru dan za katoliški tisk. Ta dan bodo sobratje šli od hiše do hiše š katoliškimi časopisi in bodo nabi« rali naročnike. — 172 Opomin. »Zbornika« za 1. 1927 ni plačalo še 91 sobratov, kar znese nad 2000 lir. Nujno prosimo! Polna naročnina in članarina za »Zbor« znaša 25 lir, za sobrate v težjih razmerah pa 10 lir. Prav toplo prosimo sobrate, naj nam brž nakažejo dolžno svoto, da bomo mogli zaključiti računsko leto s čim manjšo zgubo. Potem šele bo mogel Zbor sklepati, ali bo zmogel še izdajati »Zbornik«. Prizadetim pošiljamo čeke. Denar sprejema tudi uprava »Zbornika« v Katoliški tiskarni ter »Zbos rov« blagajnik mons. Anton Berlot, Gorica, Via Dreossi 18. Književnost. Slovenska umetnost. I. del. Slikarstvo. Spisal Viktor Steska. Zalo» žila Družba sv. Mohorja. Str. 432 s 72. slikami. Cena broš. 40 Din, vezano 52 Din. Krasna knjiga, sad 30»letnega dela, ki ga je izvršil mons. Steska! Kdor zmore, naj si jo nabavi za knjižnico. Pre» bral sem jo večkrat in jo prav toplo priporočam! K. Večna knjiga. Dr. Mihael Opeka. Deset govorov o sv. pismu. Ljubljana. Str. 96. Cena 16.50 Din. Pisatelj si je v tej knjigi nadel nalogo, da ho» miletično obdela sv. pismo. Prvi govor pojasnju» je oblikovna vprašanja sv. pisma: kanon sv. pi» sma, rezdelitev po vsebini, jezik in prevode. Dru» gi govor pove, zakaj je sv. pismo večna knjiga; dokzuje inspiracijo sv. Duha iz vsebine sv. pisma samega in iz naukov cerkvenih očetov ter cer» kvenih zborov. Tretji govor pa kar očara: tu je pisatelj z vso močjo povzdignil luč biblije, v vrsti veličastnih, dramatičnih slik gredo pred očmi bravca biblični prizori: Stvarjenje, greh in njega posledki, pričakovanje Odrešenika, Kristu» sovo življenje itd. Ta odstavek je pač najbolj lahko uporabljiv za govore. V četrtem govoru dokazuje pisatelj pristnost sv. pisma. V nasled» njem pa prinaša dokaze za nepokvarjenost sve» tih knjig ter za verodostojnost pisateljev. Tudi šesti govor je apologetične narave ter brani prist» nost sv. pisma stare zaveze, pojasnujoč mnoge zmote. V 7. govoru je razjasnjeno razmerje med sv. pismom in ustnim izročilom. 8. govor pa do» kazuje, da ima cerkev izključno pravico, razla» gati sv. pismo, ker je ona edina — in ne posa» mezni verniki — razsvetljena po sv. Duhu. 9. go» vor pravi o prepovedi branja sv. pisma, 10. go» vor pa podaja navodila, kako naj verniki s pri» dom berejo sv. pismo. Govori obravnavajo zelo težko tvarino, a so jasni, precizni, formalno brezhibni. Ko bomo le» tos prejeli »Zgodbe sv. pisma«, ki jih, seve bolj za mladino, izda Goriška Mohorjeva družba, bo ta ali oni sobrat mogel Opekove govore vzeti za pomoček, da vernike pripravi za hasnovito branje. T. Pasijonski molitvenik. Sestavil ga je Viktor Kopatin, duhovnik Druž» be Jezusove, doma na Vipavskem. Izdala ga je Družba sv. Mohorja na Prevaljah 1. 1923. Stane za ude, z zlato obrezo Din. 26.—, z rdečo obrezo Din. 15.—, za neude pa Din. 35.—, oz .Din. 20. Okoliščine so take, da je pri nas treba na knjige Prevaljske moh. dr. celo duhovnike šele opozo» riti. Ta knjiga bi tudi v drugačnih razmerah za» služila, da bi se o njej med duhovniki govorilo. Imenuje se molitvenik. Ima tudi res nekaj mo» litvenika, in sicer od str. 212. do 252. navadni molitvenik, naprej t. j. od str. 253. do 285. (do konca) pasijonske pobožnosti. Glavna vsebina knjige, vse od začetka do str. 211. so premišlje» vanja o Gospodovem trpljenju. Najpoprej je kratko navodilo, nato 51 premišljevanj, Ker je pisatelj jezuit, navaja v začetku vsakega pre» mišljevanja tri kratke vaje. Premišljevanje je vselej razdeljeno na točke (2 ali 3). Povsod pri» merni občutki in sklepi. Vse pa silno trezno. A ravno ta treznost vpliva, mora vplivati. Pisatelj se natančno drži evangelistov in jih natančno na» vaja. Nekaj dodaja tudi iz tradicije. Vse je psi» hologično vtemeljeno. Dragi sobrat! Če še nimaš, omisli si to knji» žico in potem zvesto rabi sam in drugim pripo» roči. Seveda je posebno primerna za postni čas, pa tudi za druge čase, nam še toliko bolj, ker imamo knjig za premišljevanje le malo. I. Koš. Uredništvo in uprava »ZBORNIKA«; Uredništvo: Stanko Stanič, kurat, Pie» dimonte del Calvario. (Prov. Gorizia). Uprava »Zbornika«: Gorizia, Riva Piazzutta 18. Izdajatelj: Zbor svečenikov sv. Pavla. Oblastvom odgovarja: Stanko Stanič. Tiska: Katoliška tiskarna v Gorici. JASELCE VERSKI LISTIČ ZA OTROKE Ib o dl o v novem letu stale dvajset stotink za zvezek. Za celo leto 2*40 liri Naročite jih pri upravi: Katoliška tiskarna Gorica - Riva Piazzutta IS JOSIPIH PODGORNIK RESTAVRACIJA CENTRAL v GORICI, CORSO VERBI 32 Se priporoča p. t. rojakom. — — — --- —- --------------——^ Gorica, Gosposka ulica št. 3 Bogata izbira domačega in inozemskega sukna- — Veiika izbira kažuhovin. Lastna krojačnica moških in ženskih - -----————■— oblek. ---------------------— OOOOOOOO DOOOOOOO OOOOOOOCOOOOOOOO30000000OOOOOOOOOOOOOOOG OOOOOOOO Naša zavarovalnica L’ U n i o n se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. A. RAVNIK % ♦ ^ ^ Moderna tvrdka ^ ^ in skladišče cerkvenih predmetov FU AN C LEBAN GORICA - VIA DUOMO št. 7 Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetilke, kelihe, monštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju. Delo solidna. Cene brez konkurence. V _ T 'jAKOB ŠULIGOJ urar in zlatar GORICi) - Via Carducci 19 (Gosposka ulica) Zaloga najboljših švicarskih r ur „UNION“ in „ALPINA“. UA.j: f JOSIP KERSEVANI1 Gorica - Piazza Cavour 9--Stolni trg 9 desno - Gorica Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramafonov, samokresov, pušk ter vseh potrebščin k navedenim predmetom , GLAVNO ZASTOPSTVO! DVOKOLES „ BIANCHI Dr. L MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni 1 Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5 \ Brata Abuja - Gorica l j ulica sv. Antona 4 y 4 Zaloga vipavskih, briških ► 4 -----in istrskih vin.----- ► ^josip lipicer'- ■ izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev ~v Gorici ulica Morelli štev. 17 Posrebruje in pozlačuje v ognju in prenavlja stare predmete po kar se da nizki ceni. Splošno lastni izdelek. i_______________________________r Andrej Fiegel Restavracija in gostilna s prenočiščem. TRAVNIK I Ì TRAVNIK *! * ¥¥¥¥¥¥*¥¥¥¥¥¥¥«?¥»¥¥¥¥» : : Andrej Golja, Gorica Travnik 22 s 9 9 • M •••« trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin. JOSIP CULOT GORICA - RAŠTEL 2 Trgovina na drobno in na debelo igrač in devocionalij. - - - Specialitete športnih oprem in sandalov. Katoliška tiskarna Gorica - Vrh Placute 18 Ali vršite zanjo propagando? GIUSEPPE MASSIG - Gorica - Corso Verdi štev. 18 ZALOGA TKAniA Bogata izbera volnenega in svilenega blaga, sukna za gospode, perila, volne, žime, ter Cene zmerne! kurjega in gosjega perja. Cene zmerne!