"SMS" Leto UD. itw. 108. 0 Uabllanl. v (etrteh 10. mulo 19ZB. Ceno Dhi f• Uhaja vsak dan popoldne, izvzemAi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a 2_ Din. do 100 vrst 2.50 Din, vetji inserati petit vrsta oV— Din. Popust po dogovora, lnaeratni davek posebej. >SIovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, ca inozemstvo 420.— Din. Uprarniitvo: Knaflova ulica St 5, pritličje. — Telefon 2304, Uredniitvo: Knaflova aflca št 5» L nadstropje. — Telefon 2034. Interpelacija opozicije glede politike Italije na Balkanu Današnja seja Narodne skupščine Zopet netočnosti t zapisniku. — Zunanji minister pravi, da o kaki agresivnosti Italije na Balkanu ničesar ne ve. — Ostra kritika naše zunanje politike. — Italija naj se umakne z Balkana. Sneg, poplave in viharji V Gorskem Kotaru je zapadel sneg. — Del Koprivnice pod vodo. — Vihar na Jadranu in v Budimpešti. Beograd, 10. maja. Danes se je po enotedenskem odmoru zopet sestala Narodna skupščina. Za sejo je vladalo v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje, ker j-e bila na dnevnem redu interpelacija šefov opozicije na zunanjega ministra glede politike Italije na Balkanu in glede odnošuev med Italijo in Jugoslavijo. Seji so pri-sostvali skoraj vsi poslanci, a tudi galerije so bile popolnoma zasedene. V diplomatski loži so bili navzoči vsi beograjski inozemski diplomati, novinarsko ložo pa so zasedli inozemski novinarji. Seja je začela šele ob 10.30. Predsedoval ji je prvi podpredsednik g. Aga-tonovič. Začetek seje je bil zelo viharen, ker se je zopet ugotovilo, da je zapisnik o zadnji seji, zlasti kar se tiče izključitve g. Stepana Radića od desetih sej, netočen. Posl. VVilder je proti temu odločno protestiral in zahteval, da se v zapisniku ugotovi, da je incidente, ki so imeli za posledico izključrtev g. Radića, izzval s svojim nastopom med debato o razdelitvi podpore gladujočim in razprave o nerednostih pri izseljeniškem komisarijatu minister socijalne politike g. Ceda Radovič. Posl. VVilder je nagla-šal, da je minister mnogo hujše žalil g. Radića, kakor pa ta njega, vendar pa ga predsedujoči radi tega ni niti pozval k redu, niti ga kaznoval. Dr. Krnjević: Ne more ga kaznovati, ker je izvoljen z menicami! Med opozicijo in vladno večino je nastalo prerekanje tako, da nekaj časa govornika sploh ni bilo slišati. Tajnik Narodne skupščine posl. VValter je zahtevani popravek odklonil, češ. da je minister ozmerjal Radića v času, ko je bila seja prekinjena in zato to ne spada v zapisnik. Vladna večina je osvojila stališče skupščinskega tajnika in zapisnik brez spremembe odobrila. Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red ter pričela razpravo o interpelaciji šefov opozicije Prvi je dobil besedo zunanji minister dr. Marinković Minister je najprej prečital interpela* cijo, v kateri zahtevajo šefi opozicije gg. Pribičevič, Radič in Joca Jovanovič od zunanjega ministra pojasnila, koliko je resnice na vesteh, da namerava Ita-lija proglasiti carinsko unijo z Albani* jo in s tem tudi formelno vzpostaviti italijanski protektorat nad Albanijo. Končno zahteva interpelacija od minU sira pojasnila, kakšni so zdaj odnosa ji med našo državo in Italijo, ker je po* tekel rok prijateljskega pakta. V svojem odgovoru na to interpela* cijo je zunanji minister uvodoma na* glasil, da ni nobenhi indikacij, iz kate* rih bi se dalo sklepati, da so časopisne vesti o nameri Italije proglasiti carinsko unijo z Albanijo in s tem definitivno prevzeti protektorat nad to državo, ute. meljene. Njemu kot zunanjemu mini* stru uradno o tem ni ničesar znano. Če pa bi Italija res imela tako namero, bi bilo to v nasprotju z mednarodnimi običaji in obstoječimi pogodbami. Na drugi strani pa ne more niti uradno, niti v prijateljskem razgovoru vprašati predstavnike Italije, ali res nameravajo na tak način kršiti pogodbe. Vlada doslej ni smatrala za potrebno, da v tej smeri kakorkoli sondira teren pri velesilah, ker je prepričana, da bi tudi velesile ne odobravale take politike, če bi faktično obstojala. Glede tretjega vprašanja, M se tiče odnošajev do Italije, je minister izjavil, da doslej niso podvzeti nobeni novi koraki. Vlada ne more preprečiti vpliva velesil na Balkan, zahteva pa, da je ta vpliv v skladu z obstoječimi pogodbami z načelom balkanske neodvisnosti in našimi interesi. Vtej smeri se giblje naša diplomatska akcija. Vedno smo delali in delamo na to, da pride med nami in Italijo do prijateljskega sporazuma v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Ta problem ni lahek in je potrebno mnogo hladnokrvnosti, pa tudi potrpljenja in diskretnosti. Mi moramo zaupati v pravičnost naše stvari in v našo zunanjo politiko, ki ne zasleduje ničesar drugega kakor ohranitev miru. Ce zahtevajo interpelanti še kaka podrobnejša pojasnila, sem jim na razpolago. Izmed interpelantov je prvi povzel besedo posl. Svetozar Pribičevič ki je uvodoma ugotovil, da se je zunanji minister dr. Marinkovič- že v stari Srbiji zanimal za zunanje politična vprašanja in je zelo zamerjal pokojnemu PaŠiću, ko je ta na neko njegovo interpelacijo izjavil, da so odnoŠaji s sosedi korektni in prijateljski. Takrat je naglašal, da je po tem zunanje ministrstvo sploh nepotrebno. Ce bi bili danes, ko je dr. Marinković zunanji minister, naši odnošaji s sosednimi državami korektni, iskreni in prijateljski, bi sploh ne stavil te interpelacije. Toda naši odnošaji so prijateljski samo napram Rumuniji, korektni morda z Grčijo in Avstrijo. Popolnoma jasno pa je, da niso korektni z Bolgarijo in Madžarsko, še več kot sigurno pa je, da so napeti z Italijo. Znani diplomat Renee Pinon je napisal v nekem francoskem diplomatskem glasilu, da zasleduje Mussolinijeva politika izolacijo Jugoslavije. To mora priznati tudi zunanji minister, ki pri vsaki svoji akciji naleti na odpor Italije. To se je pokazalo zlasti po sklenitvi italijansko-madžarske-ga pakta, ki je Madžare tako ojunačil, da je sam predsednik madžarske vlade javno napovedoval revizijo trianonske mirovne pogodbe. Te njegove izjave je podkrepil tudi Mussolini, ki se je zavzel za »pravične* madžarske meje. Kar se tiče Albanije, to ni samo protektorat, marveč izrazita italijanska kolonija. Popolnoma vseeno je, kako se odnošaji med Albanijo in Italijo na-zivajo uradno, dejstvo je, da Albanija danes ni več samostojna. Vsa državna uprava in vse gospodarstvo je pod izključnim vplivom Italije. Naše zunanje ministrstvo bi moralo z največjo pozornostjo zasledovati razvoj dogodkov. Odnošaji, ki nastajajo med Albanijo in Italijo, predstavljajo resno vojno nevarnost, če zadeve ne bo vzelo v svoje roke Društvo narodov. Zato sem pričakoval, da bo zunanji minister v svojem odgovoru podal izjavo, da bo s svoje strani ukrenil vse potrebno za apel na Društvo narodov v ugodnem času. Predpogoj za ureditev prijateljskih odnošajev med nami in Italijo je. da se Italija umakne z Balkana. Mi nimamo glede Albanije nobenih pretenzlj in lahko iavno Izjavimo, da se odrekamo vsakega vpliva na notranje razmere Albanije. Za g. Pribičevićem je govoril še zemljoradnik Joca Jovanović, na kar je bila dopoldanska seja ob 14. prekinjena in se nadaljuje popoldne ob 17. Med prijavljenimi govorniki je tudi poslanec dr. Pivko. KONFERENCA MALE AN-TANTE ODGOĐENA — Praga, 10. maja. Z ozironi na dogodke v Rumuniji je konferenca Male antante, ki bi se imela vršiti 25. maja t Bukarešti, odgođena in se bo bržkone vršila šele meseca junija o priliki zasedanja Društva narodov t Ženevi. PRINC KAROL MORA TAKOJ IZ ANGLIJE — London, 10. maja. Princ Karel je bil gnoči uradno obveščen, da mora v smislu sklepa angleške vlade v 24 urah zapustiti Anglijo, ker bi bil sicer kot nadležen tujec aretiran in odgonskim potom izgnan. — London, 10. maja Ker je angleška vlada izdala nalos. na] bivši rumunski prestolonaslednik princ Karel čim prej zapusti Anglijo, je prinčeva okolica ukrenila vse potrebno, da vlada svoj odlok preklice. Listi postopanje vlade brez izjeme odobravajo in najiašajo, da Anglija nima povoda, da bi radi princa Karla poslabšala svoje odnošaje z Runiunijo. SOVJETSKA VLADA SE IZGOVARJA — Dunaj, 10. maja. Kakor doznava «Reichs-post», sovjetska vlada doslej ni podvzela pri avstrijski vladi nobenih korakov v zadevi aretacije Bele Kana. Tekom preiskave je bilo ugotovljeno, da sovjetsko poslaništvo na Dunaju ni vedelo za Bela Kunovo bivanje na Dunaju tei da ni bilo ž njim v nobeni zvezi. Preiskava bo te dni zaključena, na kar bo razpisana razprava, ta. katero vlada že sedaj veliko zanimanje. — Ogulin, 10. maia. Včeraj dopoldne je začelo v Gorskem Kotarju snežiti. Od Vr-bovskega in Srpskih Moravic dalie je vse zasneženo. Vlaki, ki prihajajo s Sušaka, so pokriti s snegom. Temoeratura je zelo padla. Potok Dobra, ki ima sicer nenavadno globoko korito, je radi neprestanega deževja tako narastel, da ie včerai popoldne prestopila voda bregove. Voda se je razlila po vsej okolici, tako da je mesto popolnoma odrezano od ostalih kraiev. Ker so pod vodo tudi vsi pašniki, obstoia nevarnost, da pogine živina, ker splošno Primanjkuje krme in je bila živina večinoma na paši. Trije veliki mlini so že dva dni pod vodo, ki jih je deloma tako uničila, da jih sploh ne bo mogoče več popraviti. Prebivalstvo ie zelo obupano. — Koprivnica, 10. maja. Potok Koprivnica je včerai proti polnoči prestopil bregove in poplavil Jugovzhodni del mesta Voda je vdrla v hiše in povzročila povsod veliko škodo. Opekarna ie skorai popolnoma uničena Potok Koprivnica že 2 let ni bM reguliran in je pred dvema letoma povzročil katastrofalno poplavo. Zato je vladalo med prebivalstvom veliko razburjenje, ker se je bilo bati. da pride tudi zdaj do katastrofe. Prebivalstvo ie bilo tako razburjeno, da je hotelo na nasprotni strani porušiti nasip, da bi se voda odtekala na drugo stran. Policija je le s težavo preprečila ta načrt, ki bi ime! katastrofalne posledice za sosedne kraie. TiKli Drava še vedno narašča. Pri Bo-tovu ie znašel včerai vodostaj 136 cm nad normaio. Po porocHih hidrotehničnega oddelka v Koprivnici pa se zaenkrat ni bati, da bi Drava povzročila poplave. —Dubrovnik. 10. maia. Na spodnjem Jadranu ie razsajala včeraj popoldne strahovita burja. Proti večeru se ie med strahovitim ermeniem utrgal oblak. Morie ie bilo zelo razburkano tako. da se ie več maniših ladal In motornih čolnov ponesrečilo. Po dosedanjih vesteh človeških žrtev ni bilo. — Budimpešta. 10. maja. Včeraj je besnel nad mestom strahovit orkan. Nad 50 ljudi je bilo težko ranjenih. Orkan je bil tako silen, da so se začeli cerkveni stolpi nagibati in je obstojala nevarnost, da se porušijo. Z nekaterih hiš je orkan odnesel cele strehe, opeka pa je padala po ulicah kakor toča. Med prebivalstvom je vladala nepopisna panika. promet je bil popolnoma ustavljen. Tudi v uradih in tovarnah je delo počivalo, ker delavstvo in uradništvo ni moglo na delo. Ljubljanska komunalna politika Reorganizacija socijalno-političnega urada. — Ustanovitev posebnega stanovanjskega urada.— V Ljubljani se uvede že letos avtobusni promet« — Obrtništvo in mestna dela. REORGANIZACIJA SOCIJALNO - POLITIČNEGA URADA. Na torkovi seji ljubljanskega občinskega sveta se je razpravljalo tudi o reorganizaciji socijalno - političnega onda na mestnem magistratu, poročevalec socijalno - političnega odseka M. Krek je naglašal, da so se funkcije socijalno - političnega urada tako pomnožile, da bo treba zanj novih prostorov kakor tudi novih moči Ustanoviti bo treba posebne oddelke tega urada in sicer ubožni, mladinski, delavski, statistični, ter splošno pisarno, izločiti pa bi bilo, iz tega vrada domovinstvo, državljanstvo in pa pasje takse. Občinski svet je pooblastil župana in podžupana, naj ukreneta vse potrebno za reorganizacijo socijalno -političnega urada, za razporeditev njegovih prostorov in novega osobja. Istotako ie bilo sklenjeno, naj socijalno - politični odsek izdela obenem socijalni red mestne občine. Na predlog socijalno - političnega odseka se je po prejšnjem sporazumu z usta-novnikom dr. Košmerljem, odvetnikom v Chicagu, odobrila izprememba ustanove 100.000 Din za podpiranje dveh srednješolcev v smislu novele novesa državljanskega zakona. Pravico do te ustanove imajo sorodniki 1.. 2. in 3. kolena ter potomstvo. USTANOVITEV STANOVANJSKO - GRAfo-BENEGA URADA. Stanovanjske zadeve, s katerimi se ima baviti mestna občina, so se tako pomnožile, da se je pokazala nujna potreb« ustanovitve posebnega stanovanjsko - gradbenega urada. Stanovanjski odsek ie doslej izvedel obširno akcijo za preprečitev deložacij s posredovanjem med hišnimi lastniki in najemniki, sestavil točno stanovanjsko statistiko in določil tudi posebno komisijo treh Članov za pregledovanje stanovanj v mestnih hišah, ki je svoje delo že pričela. V imenu stanovanjske^ odseka je poročevalec A. Likozar predlagal, naj se z odrom na naraščajoče delo. ki era gosoodarski urad ne more več zmagovati, ustanovi poseben stanovanjsko - gradbeni urad. za katerega naj se izdela poseben pravilnik sporazumno z gradbenim uradom. V debati je obČ. svetnik dr. Lemež opozarjal na stanovanjske nedostatke na Gradu, zlasti v takozvani viteški dvorani, kakor tudi v mestnih barakah za klavnico in na Ledini. Župan dr. Puc je ugotovil, da so navedbe predgovornika točne ter bi se lahko navedli še marsikateri naravnost strašni primeri stanovanjske mizerije. Stojimo pred strašnimi razmerami v tem pogledu. V prihodnjih mesecih bo imela občina velike težave že samo s tem, ker nima kam spraviti pohištva deložirancev. Občina namreč ne razpolaga z nobenimi primernimi prostori. V kratkem času < poslovanib sedanjega občinskega sveta je bilo nemogoče vse urediti. Na eni strani bo imela občina skrbeti za več sto deložirancev, na drugi strani pa se ima boriti s pomanjkanjem fin. sredstev. Mestna uprava odpravlja kljub temu razne nedostatke v svojih lastnih poslopjih v mejah proračunske možnosti. Na Gradu se je že marsikaj popravilo in se bo v prihodnjih mesecih še mnogo storilo. Stanovanjske razmere so pa na žalost take. da se n. pr. pulijo celo za kabine v bivšem Marijinem kopališču na Pmlah. Tako se Je za eno tako izpraznjeno kabino pred dnevi priglasilo 30 strank. Zupan apelira zato na človekoljubje hišnih posestnikov, ki naj upoštevajo težavne razmere in naj s odpovedmi stanovanj ne tirajo ljudi v obup. Predlog je bil soglasno sprejet. ZA POTRESNE ŽRTVE NA BOLGARSKEM. Sprejet je bil nadalje soglasno nujni predlog obČ. svetnika Tavčarja, da daruje mestna občina za potresne žrtve na Bolgarskem 25.000 Din. UVEDBA AVTOBUSNEGA PROMETA. Vse dosedanje priprave za izpopolnitev prometa v Ljubljani so pokazale, da je razširitev cestne železnice mogoča šele po daljšem pripravljalnem in regulacijskem delu in je ponekod sploh neizvedljiva. Zato sta obč. svetnika M. Krek in Iv. Tavčar vložila naslednji nujni predlog: Pooblaščata se župan in podžupan, da ukreneta vse potrebno, da se že tekom letošnjega leta v najkrajšem času uvede avtobusni promet v Ljubljani. Občinski svet naroča županu in podžupanu, da izdelata tozadevne konkretne predloge in načrte ter o njih poročata na prihodnji seji občinskega sveta. Predlog je bil soglasno sprejet. ZAPOSLEVANJE TESARJEV V MESTNI SLU2BI. ObČ. svetnik Gustinčič ie vložil nujni predlog zaradi orevzema raznih tesarjev v mestno službo Pri mestnih delih ie namreč zaposlovalo Det tesarskih mojstrov več tesarfev. za katere ie plačevala občina po 8 Dm na uro. Po navedbah občin, svetnika Oustinčiča so tesarski mojstri plačevali tem tesarlem samo po 6 Din na uro. razeo teea na iim še odtreall zavarovalne orisoevke. Zato fe predlagal, naj občina te tesarje prevzame v lastno režijo. Zupan dr. Puc ie pojasnil, da ie res občina svoiečasno sklenila s jtesarskftml mojstri pogodbo o zaposlovanju tesarjev na mestni pristavi. L. 1925 so namreč tesarski mojstri tožili, da nimajo nobenega dela in so se ponudili, da prevzamejo mestna dela. Da pa prenehalo tožbe od strani zaposlenih tesarjev, ie že odredil, da se preide k staremu načinu njihovega zanoslovania. t i., da iim mestna občina plačuje direktno in ne več potom tesarskih mojstrov. Obč. svet na se bo moral ob priliki odločiti, ali naj občina izvršuje razna dela v lastni režiji, ali pa iih oddaja raznim obrtnikom, ki so ljubljanski meščani in plačujejo občinske davke. Dosedanja pogodba z mestnimi tesarskimi mojstri pa ie že ukinjena. Obč. svetnik Rebek se je v debati izrekel proti uvedbi profesijonalnih delavcev v mestno službo, ker stane ta način izvrševanja ra«nih del občino več. kakor pa. če bi jih oddajala malim obrtnikom, ki se iih ne sme upoštevati samo pri plačevanju davkov in iim ie treba nuditi tudi primeren zaslužek. Obč. svetnik dr. Lemei ie predlagal, naj se mestna tesarska dela izvršujejo v lastni režiii. tesarskim mojstrom pa odvzamejo vsa dela. Pri glasovanju ie bila nujnost predloga inž. Oustinčiča odklonjena, predlog pa ie župan odkazal oristoinemu odseku v proučitev. ZA OBRTNO ŠOLSTVO. Sprejet ie bil nadalje nujni predlog obč. svetnika Rebeka o pospeševanju obrtnega šolstva predvsem elede oreskrbitve primernih prostorov za pouk obrtnega naraščaja in zagotovitve potrebnih finančnih sredstev v to svrho. Predlog ie bil odka-zan pristojnemu odseka istotako je bil sprejet nujni oredlog istega občinskega svetnika o preureditvi načina Dobirania mestne uži mine na kolodvorih. Pobiranje užitnine za malenkosti naj bi se ori tem predlogu opustilo. Iz ljubljanske kronike Na Miklošičevi cesti je policijski aseot pred dnevi ustavil nekega moškega, ki ga ie policija iskala že več dni. Bil Je 26 letni Milan Kor-nitzer, doma iz Varaždina. Kornitzer je tipični povojni pustolovec. Zadnja leta se je klatit po raznih krajih Evrope, zlasti pa je bil zanj ugoden teren v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je izvršil celo serijo prebrisanih tatvin m goljufij in zasledovale so ga oblasti iz vseb krajev države. Nekako pred tremi tedna je bil aretiran v Beogradu. Beogradska policija ga je pa poslala v Maribor, kjer ga je zasledovalo radi raz:iih nepoštenih manipulacij tamošnje državno pravdni-štvo. Toda Kornitzer — z vsem: maz.li namazan žid — se je spremo izmuzal iz nastavljene mu pasti in ker mariborska policija direktnih dokazov o njegov: krivd: ni imela, ga je izpustila. Iz Maribora je prišel pustolovec v Ljubljano. Stanoval je v hotelu tSlon*. Nekega lepega dne pa je Izginil brez slovesa Cez dva dni ac je pojavil v hotelu Tivoli brez beliča v žepu loda pretkani lopov si je znal kmalu pridobiti denar. Navezal je stike z natakarji in hotelskimi odnosno restavracijskimi uslužbenci Izdajal se je za kemika in hitei vsakemu zatrjevati, da otvori svoj lastni laboratorij. Na ta način si je kmalu pridobil zaupanje raznih naivnežev, najbolj pa mu je nasedel plači'.m natakar v Narodni kavarni. K temu }e prišel Kornitzer in mu reke!: cZnaš, meni se je nešto dogodilo, ali ne mogu. da ti kažem. Trebam samo hitno 300 dinara.* In razlagal je nato plačilnemu, da odpre svoj lastni laboratorij in da ga takoj vzame za družabnika. Plačilni je res nasedel in mu posodil 300 Din, toda Kornitzer je bil drugi dan že zopet pri nJem. Pravil Je, da mora brzojaviti svoji sestri v Prago in da rabi 160 Din. Tudi ta denar je izvabil od plačilnega. Videč, da mu gre seme v klasje. Je priSel Še večkrat v vas in tako je ubogega plačilnega ociganil za 1500 Din Rekel mu je nato, naj pride po denar v hotel Tivoli. Plačilnemu se Je pa začelo polagoma svitad v glavi in prijavil Je stvar policiji- Policija je podjetnega pustolovca vtaknHa v zapor. Dognala je, da ima mož Še razne druge grehe na vesti m da }e tudi nagnjen k homoseksualnosti. V Splitu in okolici le osleparil liudt za 150.000 Din. Pustolovca, ki se je izdajal tudi za dr. Milana Draganića. ie izročila sodišču. Včeraj smo poročali o orgijah in bakanahjah, ki so se dogajale na Židovski stezi in na Krakovskem nasipu. Sprva je policija o tem početju prejela samo anonimno ovadbo, da pa je bila cela stvar tako naglo odkrita in pojasnjena, je samo zasluga neke Marije G., ki ie bila nedavno aretirana radi tajne prostitucije la je policiji povedala, da se v nekem lokalu v Židovski ulici dogajajo precej nečedne stvari. V gnezdo ljubezni Je nato posegla brahijalna roka policije in ga razdrla. Na dan so prišle prav zanimive stvari. Tako je poHcija zvedela, da ima neka vdova na Krakovskem nasipu brlog, kjer se shajajo izgubljenke, k njun v vas pa so prihajali moški vseh stanov in poklicev. Moški so plačevali vdovi odškodnino, «pxocente> je pa ta milostno odrinila Venerinim služabnicam. Pri tej ogabni kupčiji sta bila soudeležena tudi dva moška, ki sta dovajala dekleta k vdovi ki bila tudi deležna «zjrade>. Tudi v lokalu samem so se često dogajale neverjetne stvari in seksualne zablode. Policija je gnezdo temeljito očistila, zaprla dva moška In lepo Število Venerinih služabnic, do-čim bo imela podjetna vdova, ki je imela radi sHčnih deliktov že opetovano opravka z oblastmi, zopet nepriHke na sodišču. ZAKON PROTI KORUPCIJI — Beograd, 10. maja. Včeraj dopoldne sta gg Davidović in posl. Pečic definitivno sesravila besedilo zakona proti korupciji. Zakon bo e Davidović predložil Vukičeviću in zahteval, da za stavi čim Prej na dnevni red BEDA V METOHIJI — Beograd, 10. maja. Glasom poročil iz Metohije vlada v te] nekoč najbogatejši pokrajini strašna beda. Pomanjkanje živil Je tako občutno, da Živi večina prebivalstva samo od zelenjave. Kljub neštetim intervencijam vlada doslej ni poslala nobene podpore niti v denarju niti v živilih. Prebivalstvo je obupano in bombardira poslance opozicije, naj se zavzamejo zanj v Narodni skupščini. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.025. Berlin 13.5825—13.6125 (13-5975). Bruselj 0—7.9353. Budimpešta 0—9.926, Curih 1093.5—1096.5 (1095). Dunaj 7.98—8.01 (7.995). London 276.94—277.74 (277.34), Newyork 56 71—56.91 (56.81). Pariz 0—223.63. Praga 168.06—168.86 (168.46), Trst 298.46—300.46 (299.46) Efekti: Investicijsko 90—0, Agrarna 57.75—0, Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, PraStediona 812.5—O, K reditni zavod 157—175, Vevče 105—0, Ruše 265— 280, Stavbna 56—0, Sešir 105—0. Lesni trgi Tendenca nespremenjena. Za» ključen 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, monte. 50. 60, 70. SO mm, fco. vacon meja po 530. Deželni pridelki: Tendenca neizpreme« njena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale neizpremenjene. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 277.34. Newyork 56,81. Milan 299.46. Curih 10.95. Berlin 13.5975. Dunai 799.50. Praca 168.46. Pariz 223.63. Efekti: Vojna Skoda 442.50. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1325. London 25.32. Nevvvork 518.90. Milan 27.43. Berlin 124.15, Dunai 7&03. Pra*a 15.39. Pariz 20.43. Strun 2. cSCOVFNSKI NAROD* dne 10. maj* 1928. Ste* \0i Spominu judenburskih žrtev V soboto bomo obhajali lOletnico upora naših fantov v Judon-burgu, kjer je razjarjena avstrijska soldateska ustrelila 6 slovenskih vojakov, ker se niso hoteli boriti za tuje interese. V soboto 12. t. m. obhajamo žalostno, pa tudi veselo obletnico judenburskih dogodkov. Žalostno, ker so padle tam prve žrtve vojaškega pokreta za naše osvobojenje, veselo pa, ker je bila to prva lastovka, ki je o2nanjala naše osvobojenje in ujedinjenje. Pomflad leta 1918 je bila mračna v srmenju topov in v začetku razpada trhle monarhije. Na frontah so monotono grmeli topovi, v notranjosti pa je sestradano meščanstvo stikalo za suhimi drobtinicami, v garnizijah so mehanično sestavi iali pohodne bataljone vsega naveličanih črnovojnikov, pomešanih po starosti in izkušnjah. Po naši domovini pa so se kakor kresovi obujale narodne samozavesti, množili ljudski tabori in se vršile priprave za veliko slovansko pobratimstvo. Tiste dni v maju se je v Judenbur-gu v garniziji naših Janezov pripravljal 41. pehotni bataljon k odhodu na laško fronto. Puntarski duh, ki je takrat zavladal med našim izmučenim ljudstvom, je zajel tudi naše fante, trpeče fn ponižane. V nedeljo 12. maja, na predvečer napovedanega odhoda na tirolsko bojišče, je vladalo v barakah pohodnega bataljona veselo razpoloženje. Sredi noči pa so po taborišču in garniziji zaropotale strojnice, po mestu so zado-neli streli in izbruhnil je upor. Korpo-ral Hafner je zasedel garnizijo. Nemški oficirji so pobegnili v okolico in zaprosili vojno ministrstvo za pomoč. Do ranega jutra so se naši fantje po mestu veselili svobode, nato pa so se v gručah odpravljali po cesti proti Koroški v domače kraje. Nenadno pa se je v Judenburgu pojavil madžarsk»i udarni bataljon. Zase- del je mesto, polovil večino upornikov in se prav po madžarsko znašal nad njimi. V torek zjutraj je iz Gradca prispelo izredno vojno sodišče in začela se je krvava sodba. Kot glavne voditelje upora so prijeti korporata Hafnerja. Možino. Dau-tovića in Srelamoviča. Vsi štirje so bili že naslednjega dne obsojeni na smrt. Obsodba je bila izvršena v četrtek 16. maja. Na vežbališču za barakami je bHa zbrana vsa razorožena garnizija, obkoljena od Madžarov, da prisostvuje usmrtitvi. Pod prvo salvo je padel Dautovič. Njegova kri je obrizffala madžarske rablje. Drugi, Štefanovjč, miren in ponosen, tretji Možna. Zadnji je btl Hafner. Umiratf so kot junaki z vzklikom: Živela Jugoslavija, živio kralj Peter! Štiri trupla so zvečer skrivaj zagreblđ, naslednje jutro pa je bil njihov zatajeni grob okrasen s cvetjem. Sodba je tekla da|)e. Na btafooštno soboto 18. maja sta bila ustreljena Se Rogelj in Grahovina. Svojim prednikom sta sledila v smrt z neverjetno hladnokrvnostjo. Dan po uporu v Judenburgu se je spuntal tudi sosedni slovenski 7. lovski bataljon v Muratra. Tudi tam so padle žrtve. S krvjo in nasiljem je skušata avstrijska soldateska potlačiti pokret, ki je zajel zatirane narode, toda baš Iz te krvi je vzniklo novo življenje, ki je mogočno zaplapolalo nad gnHhni ostanki habsburške monarhije. S spoštovanjem se klangamo ob desetletnici prvim žrtvam jugoslovenskega narodnega osvobojenja. Mir prahu judenburskih žrtev. Naj ždvi med nami spomin na junake, ki so plačali svojo ljubezen do rodne grude z življenjem. Pisane zgodbe iz naših krajev Slavonske sekire in noži. — Smrtna obsodba v Osijeku. Tajinstvena poroka v Sarajevu. — Sleparije na račun dote. Umor v Kikindi. — Sumljiva smrt starca. Povojna podivjanost ljud^va SC \. . sebno kaže v slavonskih vaseh, kjer ne [ mine teden, da ne bi bilo krvavih glav, pobojev s sekiro in noži in kot posledi* ca tega žalostnih prizorov na pokopali* šču, v bolnici in ječah. Zlasti med ko* lonisti vladajo večni prepiri, ki konča* jo največkrat krvavo. Iz Vinkovcev po* ročajo, da je pred dnevi ubil kolonist Stevan Vujevič kolonista Stevana Sto* janoviča. Sprla sta se zaradi neke mas lenkosti in v trenutni razburjenosti jc IVujevič pograbil sekiro in ubil Stoja* novica. V sosedni vasi je živel neki se* Ijak v prepiru s sinom in snaho. Sin je očetu pretil, da ga ubije in to je tudi storil. Ko sta se sin in oče spoprijela, je sin skočil po sekiro in udaril očeta po glavi. Oče umira v bolnici, zločinski sin pa premišljuje v zaporu svoje grdo dejanje. V Ceriki pri Vinkovcih se je odigrala še bolj žalostna tragedija. V vaški gostilni sta popivala 231etni Lehr* mever in njegov kum. Lehrmeverja je neki njegov tovariš izzval in med njima je nastal prepir. Kum je stopil med pre* pirljivca in ju meril. Lchrmever je pa potegnil nož in hotel zabosti izzivača, toda nesreča je hotela, da je zabodel svojega kuma, ki je takoj izdihnil. Vsi so bili seveda pijani. Te dni sta stala pred porotniki osi* Reškega sodišča Angela Virag in njen mož. Ubila sta pred meseci 701ctnega Miloša Jokiča. Angelinega očeta, hoteČ se polastiti njegovega premoženja. Po* licija ju je takoj po zločinu aretirala in sedaj zvračata krivdo drug na drugega. Po dolgi razpravi je bil Sretan Virag obsojen na smrt na vešalih. Njegova žena Angela je pa bila obsojena na 20 let težke ječe. Oba sta sprejela obsod* bo nopolnoma mirno brez najmanjšega razburjenja. Na smrt obsojeni Virag sc jc celo po prečitanju obsodbe cinič* no nasmejal. * Senzacija dneva v Sarajevu je zad* nje dni pustolovščina neke ugledne in mlade dame iz najboljše novosadske družbe. Neki sarajevski advokat je do* bil pred dnevi pismo nekega tovariša iz Novega Sada s prošnjo, naj preskrbi poročne listine za svojo klijentko, lepo in ugledno novosadsko damo, ki se je omožila v Sarajevu. Sarajevski advokat se je obrnil na pristojni urad, kjer so prelistali vse protokole in niso mogli najti zabeležene poroke lepo dame. — Advokatu se je zdela zadeva sumljiva in je uvedel preiskavo, ter zvedel da je nedavno prišel iz Novega Sada v Sara* jevo neki ugleden gospod in pripeljal seboj mlado damo, da bi se z njo ože* nil. Ker pa je bil že oženjen, se je do* menil s svojo novo izvoljenko, da pre* stopita oba v muslimansko vero in se po muslimanskih običajih tudi vzame* ta. Gospod je v Sarajevu srečal na ulici nekega muslimana in mu potožil svoje želje. Musliman je takoj izjavil, da je hodža in da ju lahko poroči. Peljal ju je v mošejo in nad njima mrmral neke molitve v arabskem jeziku in potem rekel, da je vse v redu, poročena sta in se imenujeta on Mustafa ona pa Fa« tirna. Novoporočenca sta odjadrala ve* sela v Novi Sad in čez nekaj dni je nož vložil tožbo za ločitev. Rabil pa je dokumente o muslimanski poroki in se je zato obrnila na sa- rajevskega advokata. Ta je pa mladi dami sporočil, da sploh ni omožena in lahko zapusti moža. Musliman, ki ju je poročil, je bil navaden slepar, kateremu sta nasedla in plačala za poroko velike pristojbine. ★ Včeraj se je pred sarajevskim sodi* ščem začela razprava proti bivšemu knjigarju Tošu Gjurgeviču. Mož je bil brez denarja in si je izmislil načrt, po katerem je osleparil dva bogata sara* jevska trgovca. Našel je namreč neko žensko iz Slavonije, ki nai bi mu pre* skrbela bogato nevesto. Ta mu je po* šiljala ponarejena pisma neke zelo bo* gate mladenke. Na podlagi teh pisem je Toša izvabil od dveh trgovcev 38 ti* soč dinarjev. Enega upnika je celo po« vabil za pričo pri poroki. Mlade in bo*> gate slavonske devojke pa od nikoder ni bilo in upnika sta začela sumiti, da ni vse v redu. GjurgjeviČ je odšel v Ivankovo po svojo nevesto Andjelo Petkovičevo, eden upnikov pa je odšel za njim, da bi se prepričal, če sploh živi v Ivankovem kaka devojka,, ki je zelo bogata in se piše Petkovič. Krna* lu se je prepričal, da v Ivankovem sploh ni nobene bogate neveste s tem ime* nom. Tako je bila sleparija odkrita in Toša so aretirali. Na razpravi je Gjur« gevič v glavnem vse priznal. Obsodba bo izrečena jutri. Iz Velike Ki k in de poročajo, da so našli včeraj pri glavnem kolodvoru 20-ietnega železniškega uradnika Dušana Stanovića mrtvega s prestreljenim vratom. Komisija je ugotovila, da gre za zavra ten umor. Zločinec je uradnika ustrelil iz neposredne bližine. Policija je aretirala nekega Milana Davidoviča, ki je bil prijatelj umorjenega uradnika in so ga videti na dan umora v njegovi dTužbi. OsiMrAJen je, da je v pijanosti streljal na svojega tovariša. Aretiranec zanika krivdo. * Iz Subotice poročajo, da je policija dobila anonimne prijave, da pred dve-mi tedni umrli starec Jovan Szakacsv ni umrl naravne smrti. Na podilagi teh prijav je policija odredila ekshumacijo trupla. Komisija je res ugotovila, da ima starec na glavi vse polno sumljivih ran in udarcev. V zvezi s tem je bila aretirana neka oseba, ki pa zanika vsako krivdo. Starec je živel v prepiru s svojimi sinovi, ki so mu stregli po življenju, da bi se polastili njegovega velikega premoŽenja. Neka priča je izjavila, da je videla, kako je en sin na dan smrti izpiral na starčevi glavi veliko rano. Policija nadaljuje preiskavo in se pričakujejo še zanimiva r?zkr:tia. t/ Pr o s ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DaMt Začetek ob 20. 10. maja, Četrtek: Zaprto. 11. maja. petek: Roka pravice. Red D. 12. maja, sobota: Kriza. Ijra Delavski oder Svobode. 11 v. 13. maja, nedelja: ob 15. Akademija društva »Skrb za mladino«. Izven. — Ob 20. Herman Celjski. Izven. 14. maja, pondeljek: Roka pravice. Red C. Opera: Začetek ob pol 20. 10. maja, četrtek: Koncert za Bolfare v unkraski dvorani. 11. maja, petek: Madame Butterflv. Gostuje ca. Zraka Vilfan-Kune. Znižane cene. Izv. 12. maja, sobota: Materinski dan. 13. maja, nedelja: ob 15. Trubadur. Gostuje za. Ztaka Vilfan-Kunc. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Trifpkomeddja »Roka pravica« se uprizori v petek. 11. maja za abonente reda D. KIJ 11 najboljše. na (trajnejše zato najcenefiei SENTJAKOBSKi GLEDALIŠKI ODER V LJUBLJANI. V soboto, 12. maja: »Pred poroko«. V prid bolgarskim ponesrečencem. V nedeljo, 13. maja: »Pred poroko«. Puccini: Dekle zlatega zapada (Premiera 9. t. m. v Ljubljani*) Puccinijeve opere uživajo pri masi posebno priljubljenost in so zato gledališkim blagajnikom najbolj simpatične. Samo tako si razlagam dejstvo, da je prišlo «Dekle zla* tega zapada* na nas operni repertoar. Z glasbemo»umetniškega stališča namreč ne po* menja ničesar novega in tako lepega, da bi bila opera vredna uprizoritve. Puccini se ponavlja po «Bohemi», svoji najboljši in najbolj samosvoji operi, v vseh nadaljnih delih; kdor pa posluša «Dek!e zlatega zapada*, sliši obenm močne in ne« številne reminiscence «Boheme» in «Butter« fly», zlasti pa «Tosce», a novega prav malo. vendar «Dekle» ne d ose za po svoji vredno« sti nobene imenovanih oper. Tekst bedasto romantičen in obenem grobo naturalističen, zmes torej brez stila, ki je noprebavna. Kri, ki kaplja s podstreš* ja in izda ondi skritega ranjenega razbojni* ka šerifu, igranje pokerja med dekletom Minnie in šerifom za razbojnika in Minnie, razbojnik Ramerrez z zanko vrvi pod dre* vesom, na katerem ga hočejo pravkar obe* siti, so prizori, kakršne gledamo z odporom celo v bežnih kinematografskih igrah. Kapp piše v svoji strogo objektivni zgo* dovini «Opere sedanjosti*, da je bila le* ta 1910. nastala revolverska opera ti-mi Nejko Vrhunc in hidrotehnik generalne direkcije vod Konstantin Klemenčič; vpokojen je svetnik odseka Dri zagrebški oblasti Ziatko Oblak. — Vpokojitve v mornarici. Vpopojeniso: mornariški strokovni podčastnik Luka Javor, Mate Rupnik, Gašper Škodlar m Franjo Oreh. — V naše državljanstvo je sprejet ruski emigrant Kuzma MorgulJ, dnevn'čar finančne kontrole v Planini nri Rakeku. — Občni zbor inženjer je v in arhitektov. Letošnji občni zbor Udruženja jugoslovanskih inženjer je v in arhitektov se bo vršil od 2. do 4. junija v Ljubljani. — Češkoslovaški cariniki v S koplju. V torek opoldne so prispeli češkoslovaški cariniki v Skoplje, kjer so Yh časa sezonskih počitnic tega podjetja kino-Dredstave z reorl-zami najboljših filmov. «*Liudsk! kino. bo prinašal nrvovrstne velefilme ki bodo tehnično, režijsko, vsebinsko fn Icralskn visoke vrednosti z namenom pokazati naši široki publiki visoko stopnio današnjeza filma. Da pa bodo te oredstave dostopne orav vsakomur, le drdočena zanie naJnlžia vstopnina po 3 in 5 Din za sedež Le na naiboli rezerviranem prostoru stane vstopnica 8 Din za osebo. Občinstvo bo to nainoveišo akcijo ZKD. ki ie prirediteljica teh predstav, z veseliem pozdravilo, saj bo s tem vsakomur dana možnost videti filme, katerih zaradi višje vstopnine v kinematografih marsikdo ni posetil. Tudi deca in mladina bo imela v »Ljudskem kinu« svojega prijatelja, ker ji bo nudil filme z mladimi lunaki znanimi »zvezdniki«, kakor n. nr.: Bebv Peegv. Jackie Coogan in drugi, ki 1ih bodo otroci z veseljem obcujdovali na platnu. Predstave s temi filmi bodo tedensko ob gotovih dneh le Dri popoldanskih predstavah ob pol 17. na sporedu. Otvoritev »Ljudskega kina* je danes, v četrtek 10. t. m., s sporedom, ki ga ie ob* javimo Začasno sta na Drozramu dnevno po dve predstavi, in sicer prva ob pol 17. popoldne in druga ob 21. zvečer. Dovolj je povedano, da igra v fihnu Douglas Fairbanks, kajti potem je jasno, da je film prvovrsten. Toda če človek gleda film »Crni pirat« v Elitnem kinu Matica, mora priznati, da ie Faicba-nks v tem umotvoru prekosil še celo samega sebe. Razumljivo je, da igra glavno in naslovno vlogo »Črnega pirata« Douglas sam, toda ta film je tako ogromen in tako lep, da bi žel velikanske triurne tudi brez tega velikega umetnika, kaj sele z nJim samim. fairbanks je umetnik is veičak v izbiranju siiejev. On, dete romantike, izbira najraje romantične dogodke polpreteklega časa, kjer igra poleg njegove velike igralske nadarjenosti tudi njegova telesna moč in stasitost veliko vlogo. Tudi v tem sedanjem veleMlmu je prikazana romantična doba gusarstva — morskih razbojnikov. In sedaj si zamislite: Morski razbojniki mu ubijejo očeta in zato priseže osveto za očetovo glavo. Idoč za tem ciljem, postane glavar tolpe morskih razbojnikov ter jih očara s svojo izredno hrabrostjo in spretnostjo. Ko je nekoč popolnoma sam premagal posadko potniške ladje m jo ujel, se je nahajala na tej ladji tudi lepa mlada piacesa, dražestna BUHve Dove. Mladi par se zaljubi na prvi pogled, le ona ne ve, kdo Je ta mladi Junak, ki jo ščiti vselej in povsod pred razuzdano druhaKo podivjanih razbojnikov. Neverjetno napete so scene od vsega začetka do konca. Dotaotas Fairbanks Je vsepovsod na vsakem mestu, sedati se nahaja na vrbo Jambora sedaj je zopet na dan ladje v spodnjih kabinah, gibčen kot jegulja, hiter kot jastreb, vitek in prožen kot panter. In končno mu uspe zadušiti opor in zaroto svojih tovarišev gusarjev in rešiti lepo princeso. Ta spozna v svoje največje začudenje v strašnem »Črnem piratu« mladega vojvodo in oba sta postala srečen par. Film deluje na gledalca z ozirom na krasno romantično vsebino in okolico Izredno močno, vse pa nadkriVuje herojska postava »Črnega pirata« samega, Douglas Fajrbaoksa. Morda baš radi tega, ker ne pretirava ln ne sili v ospredje, ampak stori vselej le to, kar je njegova dolžnost. On dade tudi svojim soigralcem priliko pokazati svoje zmožnosti, toda kljub temu ostane sam vedno ona os, okrog katere se suče vse dejanje filma. Ves film je barvan v prirodnih barvah na tak način, da Ima človek đo j m resničnosti in dejanskega doživetja. Upravi kina Matica za moremo uprav Čattitati. da ji i« uspelo po krasnih filmih »Vstajenje« in »•Noč ljubavi« pridobiti Še ta umotvor, ki očara slehernega še tako raevafanega klnoposetnika. Sport — Službeno Iz LUP. Seja upravnega odbora se vrši danes v četrtek ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. — Tajnica. — Koturaški Savez kraljevine SHS. Pododbor Ljubljana mesto, opozarja vse včlanjene klube, da se propagandne dirke na Vransko v nedeljo dne 13. t. m. brezpogojno in polnoštevilno udeleže. Razpis dirk je razposlan vsem klubom Slovenije ter se opozarja na pravočasno prijavo dirkačev. Po končani povorki sestanek delegatov obeh ljubljanskih pododborov, katerega se udeleži Udi novo ustanovljeni »Pododbor Celje«- *-Predsednik. — Motokolesarskl klub Ilirija priredi o priliki ustanovitve športnega kluba Vransko v nedeljo dne 13. t. m. propagandno dirko na progi Ljubljana Vransko km so. Istočasno priredi tudi klub slov. kolesarjev Cetk dirko s cfUem na Vranskem. Zaključek prijav v petek dno II. t. m. ob 19. uri. — Motor-odsefc kluba IHrlJe priredi ta dan celodnevni motoollrtigkl felet no Vransko. Sestanek motociklistov ob 10.30 pri Konšeku na Trojanah, ob 10.45 skupni odhod na Vransko in . tafeojtnja priključitev športni povorki. Odbor prosi vse člane, da se te športno pomembne propagandne prireditve polnoštevilno udeleže. — Odbor. Amerika se že od 1. 1899 pripravlja na eksploatacijo Sibirije, ki je znana po svojem ogromnem bogastvu. Tozadevni načrt je izdelal profesor WogLey. Letos je posetil slavni ruski slikar Borsov Zedinjene dTŽave in je določil s Theodorjem Rooseveltom in Piepon-tam Morganom načrt gospodarskega zavojevanja Sibirije. V prvi vrsti gre za gra-dnjo nove železnice, ki bi vezala Kotlas z Jentsejskom, Via divo stokom in otokom Saharinom. Ta druga trans-sibirska železnica bi bila temelj novega železniškega omrežja. Američani bi regulirali tudi sibirske reke in zgradili več avtomobilskih cest. Prof. Wogley pravi, da je Sibirija podobna Ameriki, ko slednja še ni bHa preprežena z gosto mrežo železnic in cest. Naravno bogastvo Sibirije je neprecenljivo. Lesa je v sibirskih pragozdovih toliko, da bi zadostoval vsemu svetu najmanj za 1000 let. Poleg tega je v Sibiriji nebroj premogovnikov in ntdnikov, ki so večinoma še nedotaknjeni. Sibirske reke Ob, Irtiš, Je-nisej, Amur in Lena bi lahko služile za prevoz lesa in rude. V okolici mesta Kuznetck je več premoga nego v celi Angliji. Poleg tega so v Sibiriji bogata težišča marmorja, svinca, srebra, medi, zlata, draguljev in radija. Tudi poljedelstvo bi se dalo v Sibiriji zelo uspešno razviti. Zemlja je tako rodovitna, da gnoja sploh ne potrebuje. Toda ta načrt, ki ga sovjetska vlada na vse načine podpira, zahteva najmanj tri milijarde dolarjev investicij. Za gospodarsko eksploatacijo Sibirije se zanimajo angleški, ameriški in italijanski finančniki. Za Ameriko 2115, za severni tečaj 200 milijonov dolarjev "Znami polarni letalec By»rd je izdal te dni zanimivo knjigo »Skyward« (K nebu), v kateri opisuje svoje polarne polete in razpravlja kot strokovnjak o prekooceanskih poletih. Ta knjiga je zarrimlva že za«to> ker navaja avtor podaike o stroških za odkritje Amerike in severnega tečaja, O pripravah za polarni polet ne zve javnost skoro ničesar, piše Bvrd, ki se pripravlja k poletu na južni tečaj. Koliko dela in skrbi iona polarni letalec pred poletom, ve samo oni, ki je že letal nad polarnimi kraji. Borba za severni tečaj je zahtevata neprimerno več žrtev, kakor odkritje Amerike. Kolumbova ekspedicija je stala 2115 dolarjev, severni tečad je pa zahteval že celo vrsto Črove§kfh Žrtev in dosedanje priprave so stale 200 milijonov dolarjev. Byrdova ekspedicija L 1926 je stala 140.000 dolarjev. K temu je treba prišteti še razne prostovoljne prispevke in brezplačno delo, ki so ga opravljali razni prijatelji modernega letalstva. Byrd se pripravlja zdaj k poletu na južni tečaj, kamor poleti na enokril-oem letalu s liremi motorji. Preteteti bo moraJ nad polarnimi kraji 40.000 km in zato ostane njegova ekspedicija v ledenih rx>kTajfnah čez zimo. Stroški za Strin 1 •SLOVENSKI NAROD« dne 10. maja 1928. Ste*. 108 CL VV. Appleton. Skrivnost stare vojvodinje Roman. — Da, včeraj sem ga še videla. Posledica pogovora z vojvodo je bila, da sem sprejela njegovo ponudbo in postala strežnica stare dame. Siroto so pripeljali še isti večer v hotel in me obvestili, da moram drugo ju-tro s prvim brzovlakom odpotovati z njo v Rim. Prišla sem v hotel in našla staro damo, ki je bila vsa obupana in prestrašena. Solznih oči me je prosila, naj >o iztrgam iz rok njenih sovražnikov, med katerimi se je najbolj bala vojvode. Poznam mučne prizore z umobolnimi in zalo sem takoj spoznala, da se siroti meša. V sobi je stal velik kovčeg z obkkajni. toda napeti sem morala vse sile, da sem vojvodinjo pripravila tako daleč, da se je za silo oblekla. Tudi na kolodvoru sem imela z njo hude preglavice in šele pred odhodom vlaka se je nekoliko pomirila. Imeli sva v vagonu poseben kupe. Med vožnjo je Ma pohlevna kakor jagnie. Brez odpora se je dala odpeljati v palačo in tu je ves čas mirna. Leži ves dan in gleda v strop. To mi je zelo mučno. — Ail mora ostati čez dan v postelji? — sem vprašal. — Da, noč in dan je v postelji. Noče vstati, in po mojem mnenju je težko bolna, toda zdravnika dosledno odklanja. Pustite me samo, pravi vedno, kadar ji prigovarjam, naj se da preiskati. Moje moči so pri kraju, pustite me mirno umreti. Zdaj verjamem, da ie duševno prav tako zdrava, kakor jaz. Ne morete si misliti, kako sem vesela vašega prihoda. Vojvodinja je vstala. — Njene melanholije bo konec, čim naju zagleda, je dejala. Pojdiva, doktor! Jaz pojdem naprej, vi pa — Čakajte, še nekaj sem pozabila. Ozrla se je na Benedetta, ki je bil ves iz sebe od presenečenja. Našega pogovora sicer ni razumel, pač pa ;e slutil nekaj nepričakovanega. — Če bi prišel vojvoda ali signor Salviati. ie dejala, mu takoj sporočite, da sem prišla k vojvodfnji Eleni in da me spremlja dr. Perigord iz Londona. — Perigord! je ponovil Benedetto. io ime se mi zdi znano. — Naravno, je dejala vojvodinja, ki je takoj razumela pomen te opazke. Vojvoda je pred mnogimi i-eti v dvoboju ubil njegovega očeta. Gotovo ste bili takrat že v službi v tej palači. — Seveda, — je odgovoril Benedetto. Dobro se spomintam usodnega dvoboja. — Tore] tudi veste, kje se je vršil dvoboj, sem dejal in mu pogledal v oči. — Seveda, gospod. Dvoboj se je vršil tu na vrtu, zadaj ob Tiberi. — Ali ste bili priča smrti mojega očeta? — Slučajno, samo po naključju. — Tem bolje, sem odgovoril in se nasmehnil, da bi ga pomiril. Pozneje mi poveste vse, kar veste o dvoboju. Še nekaj, Če bi prišel Salviati, mu recite, da bi ga zelo rad videl. On bo že razumel, kaj to pomeni. Zdaj sem pa pripravljen, draga vojvodinja. Vojvodinja je šla naprej. S strežnico sva i i sledila po ozkih stopnicah v prvo nadstropje. Po dolgih mračnih hodnikih smo prisil v drugo nadstropje, kjer se je vojvodinja ustavila. — Strežnica, pojdite raje naprej, je zašepetala. Povejte ji, da bi rada dva prijatelja iz Londona govorila z njo. Takoj prideva za vami. Strežnica je odprla bližnja vrata in jih pustila odprta. Stopila sva za njo v damski budoar, iz katerega se je videla Ti bera. Strežnica se je kmalu vrnila in nama pomigala, naj ji slediva. — Pojdita naprej. — mi je zašepe-tala vojvodinja. Morda se me sirota več ne spominja. Stopil sem v sobo in zagledal žensko postavo bledega obraza in velikih oči. Sedela je na postelji in naju plaho gledala. Ko me je pa spoznala, je iztegnila obe roki proti meni in vzkliknila: — Končno ste prišli, dragi doktor! Bog se me je vendarle usmilil. Zdaj bom hitro okrevala. Kaj ne, gospod doktor, da me odpeljete in da me boste branili, če me bodo sovražniki še preganjali? Saj ste mi obljubili. Ko je pa zagledala vojvodinjo, je začudeno vprašala: — Kdo je ta lepa dama? — Ali se me ne spominjate, vojvodinja? — je vprašala moja spremljevalka in stopila k postelji. Saj sva so-rodmici. Vojvodmja Marija, Cnricova vdova sem. Zdelo se mi je, da se stara dama ne more spomniti. • — Da. zdaj se spominjam, je dejala po kratkem razmišljanju. Poročeni ste bili z Enricom. Videla sem vas enkrat ali dvakrat in takoj sem opazila vašo izredno lepoto. Ne razumem pa. čemu ste prišli z doktorjem v Rim. — Oh. sem dejal, z vojvodinjo sva dobra znanca in zadnje čase sva postala najboljša prijatelja. Z združenimi močmi sva delala, da vas čim prej iztrgava iz rok vašega sovražnika. Uboga stara dama se je nasmehnila in nama podala roke, rekoč: Poljubita me, draga moja! Oh. kako dobro de Človeku, če najde zveste prijatelje! Zdaj bi ne hotela umreti. — Saj tudi ne smete! — je vzkliknila vojvodinja in poljubila sorodnico. Še mnogo let boste živeli. Odpeljem vas iz te mračne palače, ki jo poznam iz lastne izkušnje. In nikoM več se kruta roka ne sme dotakniti vaše svobode. Dvanajst največjih rek sveta c Zanimivosti veletokov in njih pomen za človeštvo* — Nekateri veletoki prinašajo ljudem blagostanje« drugi pa nesrečo in pogubo. Izmed 12 najdaljših rek sveta jih je šest v Aziji, tri v Afriki in tri v Ameriki. Med ameriškimi veletoki je reka Amazon v Južni Ameriki. Mississippi v Zedinjenih državah. Mackenzie pa v Kanadi. Amazonska reka ali Rio das Amazonas izvira v jezeru Llauricochy na. antski planoti pri Cerra de Pasco v Peru, teče skozi Kordiiliere in se izliva pod ekvatorjem v Atlantski ocean. Ta reka je dolga 5.340 km. Porečje tvorijo pragozdovi, v katerih bivajo Indijanci m druga divja plemena. Mississippi izvira v jezeru Itasca in se združi z reko Missouri ter izliva v Mehiški zaliv. Če bi smatrali Mississippi i" Misspuri za 1 reko, bi bil ta vele tok najdaljši na svet j, ker je dolg 7052 km. Reka Mackenzie izvira iz velikega Suženjskega jezera in je nadaljevanje rek Athapasky in Veliko Suženjstvo. Ta reka je dolga 1700 km Ln se izliva v Ledeni ocean. Največja reka Evrope, matuška Volga, čije »lavo sta raznesli po vsem svetu znani ruski narodni pesmi Volga in Stenjfca Razin, ne spada v to skupino najdaljših rek, ker je po dolžini šele na 15. mestu. Najdaljša reka na svetu je Nil, ki meri od izvira do izliva 6170 km. Nil teče skozi Nubijo in Egipt in se izliva v ogromni delti v Sredozemsko morje. Nil je zanimiv že zato, ker nima zadnjih 1500 milj svojega toka nobenega pritoka. Reka izgubi v zadnjem delu svojega toka mnogo vode, ki deloma izhlapi, deloma je pa napeljana v bližnje pokrajine tako, da je proti izlivu vedno ožja, namesto da bi se razširila kakor druge reke. V Afriki sta veletoka Nigir in Kongo, ki črpata vodo iz tropičnih nalivov v vročih pokrajinah pod ekvatorjem. V tem pogledu sta obe reki bolj podobni Amazonki nego katerikoli reki severne polu te. Reka Nigir. glavna reka Srednje Afrike, ki se naziva v gornjem toku Džoliba, v srednjem Eghir-ren, v dolnjem pa Mayo, je 4160 km dolga in se izliva v Guinejski zaliv. Ve-letok Kongo se pričenja pri izlivu reke Lualaba v Luapula in se izliva v Atlantski ocean. Ta reka je dorga 4648 km. Izmed šestih rek v Aziji, ki spadajo med najdaljše reke na svetu so štiri v Sibiriji, in sicer Ob, Jenisej in Lena, ki se izlivajo v Severni ledeni ocean, ter AmuT. ki se izliva v Tihi ocean. Reka Ob se pričenja pri izlivu reke Katun v Bijo in je dolga 5700 km. Reka Jenisej se pričenja pri izlivu reke Hakema v Bejkemo in je dolga 4750 km. Lena izvira v Bajkalu in je dolga 4800 km. Reka Amur. ki jo nazivajo KitajciKuen-ton. se pričenja pri izlivu reke Šilke v Arguno in je dolga 4480 km. Zadnji dve najdaljši reki sta na Kitajskem in sicer Jangtsekiang in Hoangho. Jangtsekiang je dolga 5.000 km in se izliva v vzhodno kitajsko morje, tioangho izvira v severnem Tibetu in se izliva po 4.700 km dolgem toku v Žolto morje. Teh 12 veletokov predstavlja v pogledu podnebja in civilizacije zelo pestro sliko. Reki Amazon in Kongo tečeta skozi tTopične pragozdove, polne krasnih ptic divjih zveri in barbarskih plemen. Reki Jenisej in Lena se izlivata v Ledeni ocean in njiju porečje je malo obljudeno. Mississippi in Jangtsekiang tečeta skozi bogate pokrajine in ob njunem taku leže cvetoča mesta. Nil ie zibelka zgodovine človeštva, dočim teče reka Mackenzie skozi pokrajino, ki še čaka pionirjev, da jo kultivirajo. Vse te reke se od časa do časa razlije-jo, toda posledice povodnji niso povsod enake. Če prestopita bregove Mississippi in Jangtsekiang, nastane katastrofa, ki povzroči med prebivalstvom pokrajin ob obeh rekah nepopisno bedo. Nasprotno je pa voda iz reke Nil pravi blagoslov za Nubijo in Egipt, ker naplavi debele plasti blata, ki pognori zemljo. Reka Hoangho se tudi od časa do časa razlije, pri tem pa izpremeni svojo strugo in zato je dobila ime »Bič Kitajske«. Ob rekah Mississippi in Jantsekiang je mnogo velikih mest, ki imajo zelo milo podnebje. Tropični kraji, skozi katere teko reke Amazon. Nigir in Kongo, so prevroči, da bi mogli privabiti naseljence, dočim vlada v krajih ob reki Mackenzie in ob sibirskih veletokih prehud mraz. da bi se mogli ljudje naseliti ob njih. Dolina ob reki Nilu ie 15 do 30 km širok zelen pas. obdan na obeh straneh s pustinjo. Kraji ob reki Koangho večinoma niso naseljeni, ker reka izpreminja svojo strugo in bi pretila prebivalcem neprestana nevarnost katastrofalne poplave. Že od pamtiveka služijo velike reke kot glavna pota eks-pedicij. ki raziskujejo neznane kraje. Že Neron je poslal ekspedicijo, ki naj bi našla izvir reke Nil. Toda ta ekspedicija ni imela sreče. Pri kolonizaciji Sibiriie so se držali naseljenci glavnih rek. Amazon in Kongo sta še vedno edina pot v neznane ali malo raziskane no-kraiine. Zeodovina veletokov ie bila vedno tudi zgodovina velikih držav. Velika reka ni samo prometna pot, marveč tudi važen činitelj v življenju narodov. Dar"i*e 7a spomnile krali? P^fra Osv^'^tplia! Salonsko garnituro z oztedaiom prodam. Naslov v upravi »Slov Nar.«. 926 Sovjeti prodajajo carske dragulje »Chicago Tribune« poroča iz Rige, da odpotuje te dni v Moskvo agent sindikata londonskih draguljarjev, da kupi del carskih dragocenosti. To pot gre za največjo kupčijo v zgodovini juve-lirstva. Boliševiki prodajajo carske dragulje že Četrtič. Najprej so zahtevali za nje ogromno vsoto. zdaj. ko so v denarnih stiskali, so na Dopustili in ponujajo dragulje po nižii ceni. Isti agent, ki odpotuje zdaj v Moskvo, ie kupil letos v februarju od boljše viko v za 200.000 dolarjev carskih dragocenosti. Sovjetska vlada prodaja rudi dragocene slike in druge umetnine, ker so državne blagaine prazne. Večino Platine je prodala že pozimi newyorškim magnatom. S to kupčijo se ie pečala moskovska državna banka V berlinski banki so deponirali boliševiki za 3 milijone dolarjev carskih draguljev kot garancijo za dobave srrolev iz Nemčije. Ti dragulji so že zapadli, ker Rusija ni mogla poravnati v Nemčiji svojih obveznosti. Nadaljevanje praškega procesa Včeraj je bil že sesti dan senzacionalne obravnave proti morilcem Mar-gite Vorosmartvjeve Za porotno obrav navo vlada od dne do dne večje zanimanje. Med pričami je nastopila tudi Margitina mati. ki ie takoj iziavila. da je Mihalko umoril njeno hčerko, ki ga je v svoji naivnosti zalagala z denarjem. Predsednik senata je dal prinesti lase in obleko umorjene in vprašal mater in sestro, če poznata ostanke nesrečne žrtve. Z drhtečimi rokam? ie mati prijela šop hčerkinih las in ko jih ie spoznala, je bridko zap'akala. Morilec Mihalko je flegmatično gledal ta prizor in dejal, da se mu mati smili. jv.argitina mati je pripovedovani. • jc imela usodne noči čudne sanje. Vi* dela je, kako nekdo nieno hčerko davi. Nasilnik je imel Mihalkov obraz. V tem je pristopil mož visoke postave in mati je mislila, da vidi sina, ki jc pa v Ameriki. Od stnihu se je zbudila in strašna vizija je izginila. Zanimivo je, da tretjega obtoženca dr. Klepetarja se nobena priča ni spoznala. Vsi, ki so videli nesrečno žrtev v spremstvu treh moških na potu iz Prage v Košice. trdi. jo, da ie bil tretji moški neki doktor, ki ga pa nihče ni poznal. Vse kaže. Ha bo dr. Klepetar še pred zaključkom ob* ravnave oproščen in da bodo morale oblasti poiskati zdravnika, ki ie poma* gal Margito zastrupiti. Zelo obtežilna je bila za Mihalka iz* povedba konservatorista Gesava, ki jc govoril z obtožencem v juliju 1. 1926. Pogovor je nanesel na znanega morilca Bažanta, ki je umoril dve ljubici in je bil lani usmrčen. Mihalko je dejal Ge. sayu. da je morilec izbral zelo pripra* ven kraj za umor in da bi ga nikoli ne izsledili, če bi bil previden Sledeče srečke V. razreda državne rairedne loterije, ki jih je prodala Zadružna hranilnica r. z. z o. z.f Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, so bile izžrebane, dne 7. t. m. i d sicer so tadele: Štev. 99.861 Din 10.000 Po Din 1500__so zadele štev. 7640, 20*108, 20.139, 97.403. 14.121, 5.728, 15.497. 66.669, 66.667. 91.750 22.507, 46.05S. 46 018. 99.771, 99.708. 99.740. 76.715, 78.776. 78.752 Po Din 500 so zadele naslednje številke: 15.491, 30.990, 30.955, 30.914, 40.574. 40.517, 40.505, 40.503, 53.479 115.663. 7.542, 7.680. 7.030. 20.035 20.093. 20.084, 20.140, 20.106. 46.024 46.177, 58 246. 70.254, 70.261. 70 378, 72.147, 72.119. 72.166 99.737, 99.818, 109.716, 109.807, 109.846, 109.899. 120.171, 120.158. 103.129. 10.855. 10.958, 10.949, 10.923, 34.648, 34.671, 34.679. 84.509 84.510^ 84.564, 84.622. 84.606. 97.308. 97-414, 108.109. 108.185, 108.142, 108.153, 106.240. 123.830. 123.996. 24.536. 21.547, 21.542, 21.538. 23.301, 35.849. 35.825. 35 823, 47.544. 85.141 111.422, 111.403, 111.420, 121.091. 120.52. Kdor želi nadalje igrati na visoke dobitke, naj nam to takoj javi, da mu prihranimo neizžrebano srečko. Izžrebane srečke naj se pošiljajo obenem na naslov: Zadružna hranilnica* r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 Od vsega lepega Danes Od vsega dobrega najlepše! ob 4., pol 8. in 9. uri. najboljše! velika gala premijera! ČRNI PIRAT Grandijozno filmsko veledelo nepre* kosljive lepote. V glavni vlogi nedosegljivi Douglas Fairbanks Bitka na morju. — Razbojniki ople-nijo trgovsko ladjo in jo potope. — Crni pirat —- zaljubljen v lepo ujeto princeso. — Pohota razuzdane dru« hali. — Tajinstveni zaščitnik. — Pomoč in rešitev. Velenapetol Romantično! Kupite ali rezervirajte takoj vstopnice! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Pekarija » stanovanjem, v okolici mesta, se takoj odda Ponudbe pod »Pekarija 906« na upravo »Slov. Nar.«. Urarski pomočnik z orodjem, dobra moč, se sprejene. Pr. P. Zajec. Ljubljana. Stari trs 9. 911 Sobarica i večletno službo, zmoina slov. in nemškega jezika, išče službo v večjem boteJn v Dalmaciji, ob morju. Nastopi lahko 15. maja. Ponudbe na upravo (ista pod »Sobarica 907c._ SSBSBSOSSH Ocarinjen je vseh a voznih, izvoznih tn tranzitnih pošiljk oskrbi hitro skrbno io po najnižji tarifi RAJ KO TTJRK. carinski posred* aik, LJUBLJANA Masarvkov« cesta 0 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavan i« carine po meni deklarira* nega blaga in vse informacije brezplačno. 51/T Mnogim še ni znano, da želodčne in črevesne bolezni, glavobol, nervozo, po* manjkanje spanja, slab tek, zlato žilo povzroča slabo Drebava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksii «FIGOL». Prepričajte se tudi vi, da preizkušena zdravilu a specialiteta «FIGOL» eliksir ure« prebavo in van. vrne zdravje. «FIGOI • izdeluje in razpošilja po pošti proti povzet it navodili uporabe lekarna DR. Z. SEM ELI C DUBROVNIK 2. «'~;zkusna steklenica z omotom in poštnin^ *0.— Din Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din, z 8 stekle« nicami pa 245 Din 'evilne zahvalnice o uspešnem delovanju »Figola« dospevajo dnevno. Vabilo na izredni občni zbor OKRAJNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V ŠKOF JI LOKI registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v torek, dne 22. maja 1928 ob 16 H uri [% 5) v hranilnični posvetovalnici. DNEVNI REP. 1. ) Sprememba pravil. 2. ) Slučajnosti in predlogi po § 36 pravil § 35 pravil. V slučaju, ako bi občni zber ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši črez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzočih zadružnikov. Škofja Loka, dne 9. maja 1928. NACELSTVO. Spominjajte se Tabora r Ivan Genussi pleskarstvo ln ličarsrvo Igriška ulica 10 Za delo se Jamči. — Cene alzke! 59-T Teod. Korn, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelovo* dov, kopališke in klosetne nam prave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak to med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzer. ve) ter litografija. 22/T Vsem cenjenim odjemalcem in posestnikom ^25 •t FIAT** avtomobilov najvljudneje sporočamo, da smo se iz naših dosedanjih pisarniških prostorov in skladišča rezervnih delov na Aleksandrovi cesti št. 3 preselili v novo urejene prostore = na Dunajski cesti št. 36 —= Telefoni: 2187 in 2236. Urejuje; Josip Zupenat — Ze »Nerodno tiskarno.: Fren Jezertek. — Ze upre.o Id inseratnJ del li»te: Otoo Chnstot — Vsi , Ljubljani.