90 Ventil 18 /2012/ 2 8. IFK – Mednarodni kolokvij fluidne tehnike v Dresdnu Marko ŠIMIC Osma mednarodna konferenca oz. kolokvij (8 th Internatinal Fluid Power Conference – 8. IFK), ki je letos potekala m e d 2 6 . i n 2 8 . m a r c e m v D r e s d n u , j e e n a n a j p o m e m b n e j š i h i n n a j v e č j i h k o n f e r e n c s p o d r o č j a f l u i d n e t e h n i k e n a s v e t u i n v o d i l n a v E v r o p i . O n j e n i p o m e m b n o s t i p r i č a j o n a s l e d n j i p o d a t k i : 7 0 0 u d e l e ž e n c e v i z 3 0 d r ž a v v s e g a sveta, 120 predstavljenih prispevkov in vrsta spremljevalnih dogodkov, kot so razstava, postrska sekcija, ogled l a b o r a t o r i j a i n š t i t u t a z a f l u i d n o t e h n i k o I F D , e k s k u r z i j e i n d r u g i d r u ž a b n i d o g o d k i . V s e t o k a ž e , d a j e t o o s r e d n j i svetovni panožni dogodek, organizacijsko in programsko dovršen, kot se za Nemce spodobi. Na njem se sreču- j e j o n a j v i d n e j š i s t r o k o v n j a k i s p o d r o č j a h i d r a v l i k e , p n e v m a t i k e , a v t o m a t i z a c i j e i n p o g o n o v , i z v e d e n i h z u p o r a b o te tehnike. Moto 8. IFK in tematska področja Ma r k o Š imic , uni v . dip l . in ž ., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Tradicija današnje oblike konferen- ce izhaja iz tradicionalnih strokovnih sr e č anj ( aache nsk i f luidnote hnični kolokviji in konference Hydraulik u n d P n e u m a t i k ) , k i s o p o t e k a l a ž e od leta 1974 dalje v centrih razvo- j a f l u i d n e t e h n i k e v o b e h Ne m č i j a h , na zahodu v Aachnu in na vzhodu v Dresdnu oz. Magdeburgu. Po z d r u ž i t v i o b e h N e m č i j s o s r e č a n j a prerasla v mednarodno konferen- co, ki izmenoma na dve leti (Aachen - D r e s d e n ) p o t e k a ž e o s m o l e t o . V Aachnu je organizator konferen- ce tamkajšnji inštitut IFAS – Insti- tut für hydraulische Antriebe und Steuerungen na RWTH Aachen, v Dresdnu pa Institut für Fluidtechnik TU Dresden, ki je organiziral letošnje s r e č a n j e . D o g o de k j e b i l pr i pr a v l j e n t u di v s o d e l ova nju z Zdr u že nje m z a napredek fluidne tehnike iz Dresd- na (Dresdner Verein zur Förderung der Fluidtechnik e.V.), s strokovnim z d r u ž e n j e m n e m š k e s t r o j e g r a d n j e VDMA (Fachverband Fluidtechnik i m V D M A ) i n F P C E – M r e ž e c e nt r o v fluidne tehnike v Evropi (Network of F l uid P owe r C e ntr e s in E ur o p e ) . Po kratkem pozdravnem govoru g l a v n e g a m o ž a i n š t i t u t a z a f l u i d n o tehniko v Dresdnu prof. Jürgena W e b r a j e n e k a j v e č b e s e d o s t a n j u i n t r e n d i h f l u i d n e t e h n i k e v N e m či j i i n drugod po svetu, o pomenu raziskav in vzgoje kadrov ter o pomembno- sti tesnega sodelovanja univerz in inštitucij z gospodarstvom sprego- v o r il p r e d s e duj o č i zdr u že nja V D M A C h . K ie n z l e. T ak o s e p r e k o r a z isk o- valnega fonda VDMA – Fluidtechnik z d r u ž u j e v o k v i r u s k u p n i h p r o j e k t o v v e č k o t 6 0 v o d i l ni h n e m š k i h p o d je t i j s te ga p o d r o č ja . P o l e g n e p o sr e d n e- ga financiranja in javnih sredstev na področju sk upnih indus tr ijsk ih raziskav se na nemških inštitutih za f lu i d n o t e hn i k o v s ak o l e t o i z va j a v e č k o t d e s e t p r o j e k t o v . N a t a n a č i n j e br e z d voma možno iz vajati k ak o- v o s t n o i z o b r a ž e v a n j e p o d m l a d k a in seveda ohranjati vodilno vlogo s ve tov n e ve l e sil e na te m p o dr o čju tehnike. Z l a s t i s t r o j e g r a d n j a j e n a t a n a či n v z a d n j i h l e t i h n e n e h n o p o v e č e v a l a š te v il o in že n ir j e v in jih v z a dnjih 2 5 letih podvojila na okrog 150.000. T u d i v č a s u k r i z e s o i n ž e n i r j i š e k a r naprej iskani. Razen tega pa so podjetja od kriznega leta 2009 na- prej usmerjala vse aktivnosti v reše- vanje, ohranjanje in usposabljanje svojega kvalificiranega strokovnega osebja. Na aachenski konferenci pred dve- ma letoma je bil posebej izposta- v l j e n v s e s p l o š e n u p a d n a p o dr o č j u fluidne tehnike. Takrat smo upali, d a j e l e t o 2 0 0 9 t i s t o čr n o l e t o , p r e- l o m n i c a , t o č k a , o d k a t e r e j e m o ž n o le še rasti. V letu 2009 je promet na p o d r o č j u h i d r a v l i k e u p a d e l k a r z a 4 4 % , n a p o d r o č j u p n e v m a t i k e p a za 33 %. Napovedi za leto 2010 so bile nekoliko boljše, kar je letošnji pregled potrdil. Leti 2010 in 2011 s t a N e m č i j i p r i n e s l i p o r a s t p r o m e t a t a k o n a p o d r o č ji h i d r a v l i k e k ot t u d i pnevmatike. Najbolj pomembno 8. IFK DRESDEN 91 Ventil 18 /2012/ 2 Utrinek z otvoritve 8. IFK v konferenčni dvorani ICD Dresden je dejstvo, da se je skupna prodaja na najpomembnejše trge, kot so Ja- ponska, Amerika, Kitajska, Evropa in Indija, zvišala v primerjavi s stanjem pr e d dr a s tičnim upa dom . Naj ve č ji p o r a s t je z a s l e d i t i na hi t r o r a s t o č e m kitajskem trgu, ki predstavlja kar po- lovico vsega prometa. V prihodnje p a s e k a ž e t a k o t p o m e m b n a t r g a tudi Brazilija in Rusija. Fluidna tehnika, ki predstavlja ene- ga od temeljnih stebrov pogonske tehnike in avtomatizacije, je tako na p o dr o č ju m o b ilnih s tr oje v k ot in du- s tr ijsk ih a p l ik a c ij v p r im e ž u n e n e h- n o ra s t o č i h e k o n o m s k i h i n o k o l j s k i h p r i č a k o v a n j . Š e z l a s t i v č a s u t e ž k i h gospodarskih razmer se zaradi pri- hranka energije postavlja v ospredje uč ink ov it a raba f luidne te hnik e na v s e h p o dr o č j i h g o s p o d a r s t v a . T a k o se postavlja vprašanje, ali nas ta pa- noga lahko pripelje do rešitve. Tudi zaradi tega se je moto letošnje kon- ference glasil: »Fluidna tehnika po- ganja!« (»Fluid Power Drives!«) oz., kot se je v svojem uvodnem govoru izrazil gospod Kienzel: »Fluidna teh- nika nas pelje naprej!« (»Fluid Power Drives us forward!«). U v o d n a p r e d s t a v i t ev s e j e z a k l j u č i l a na p r av p os e b e n n a č in : z d e m o n- s tr a c ij o l e te če ga ptič a n a p n e v m a- t i č n i pog o n n a d p r ese n e č e n o m no- ž i co o b i s k o v a l c e v v d vo r a n i . J a , r e s j e , f l u i d n o t e h n i k o s r e č a m o s k o ra j d a na vsakem koraku. Izrabimo torej vse njene potenciale in poletimo proti novim inovativnim rešitvam, kar bi lahko bil moto naslednjih let. V s a p o d r o č j a k o n f e r e n c e s o b i l a p r e že t a z o m e nje nim m oto m in n a- č e l o m i z b o l j š a n j a u č i n k o v i t o s t i v s e h komponent in celotnih sistemov. P r e te ž n i d e l a n a l i t ič n ih in sim u l a c i j- sk ih p r is to p ov j e b il p r e d s t av lj e n že prvi dan na simpoziju. Metodologije r e š e v a nja p r o b l e m ov in b a z ičn e r a z- iskave so temelj za nadaljnje delo. Prav Nemci so glede metodologije v s a m e m s v e t o v n e m v r h u . N a č e l o t e m e l ji t e g a in k o r a č n e g a r e š e v a nja p r o b l e m o v , č e t u d i m a l o p o č a s n e j e , se konec koncev obrestuje. Na p o dr o č ju av to m ati z a c ije im a p o- membno vlogo pnevmatika. Zato je bil v tej skupini prispevkov pouda- r e k n e s a m o n a p r e d s t a v i t v i d o s e ž- kov razvoja komponent in celotnih sis te m ov , te mve č t u di na nam e n sk ih konstrukcijskih rešitvah, usmerjenih v u k r e p e , k i o m o g o č a j o o b č u t e n prihranek porabe stisnjenega zra- ka. Zaradi neagresivnosti medija in d o k a j n i z k e t l a č n e o b r e m e n i t v e s e odpirajo nove smernice o uporabi naprednih materialov. Ventili kot osnovni kontrolni ele- menti sistemov fluidne tehnike so i m e l i n a le t o š n j i k o n f e r e n c i o b s e ž n o in pomembno vlogo. Vrsta simulacij- skih in optimizacijskih pristopov za 8. IFK DRESDEN 92 Ventil 18 /2012/ 2 Utrinek s priložnostne razstave – a) in laboratorij inštituta za fluidno tehniko Dresden IFD – b) a) b) i s k a n j e n o v i h u č i n k o v i t e j š i h z a s n o v skupaj z uporabo naprednih aktu- atorjev in materialov vodi ne le do uč ink ov i te jš e k o m p o n e nte , te m v e č ce l ot n e ga sis te m a . P o l e g o b ič a jn ih preklopnih ventilov je bilo bolj po- udarjeno izboljšanje proporcionalne in servotehnike, predvsem zmanj- šanje izgub posrednega krmiljenja ve ntil ov ve č jih na zi v nih vo lum sk ih tokov. Tudi prispevki o regulaciji in merilni te h nik i s o b ili v ce l oti p os ve če ni va r- č e v a n j u e n e r g i j e . V g r a d nja s e n z o r i- ke in novi pristopi krmilnih metod in regulacije za doseganje hitrejšega procesiranja in s tem višje dinamike a li v e ntil o v , čr p a lk in sis te m o v n is o ve č v p r a š a nje , te mve č n uja . Mobilna hidravlika vsekakor pred- s t av lja v e lik o p o dr o č je up o r ab e te t e hn i k e , z a t o j i je bi l p os v e č e n v e l i k del te skupine prispevkov. Poudarek je bil na inovacijah in njihovi prak- t ičn i r a b i , š e p o s e b e j p a n a u č i n k o- v i ti r a b i o z . i z b o ljš a nju u č in k ov i to s ti posameznih komponent kot tudi ce l otnih sis te m ov , k ar lah k o d o s e že- mo z univerzalnimi ali pa s hibridni- mi sistemi (kombinacija motorjev z n o tranji m i zgor evanje m/ hid r a v l i č ni p o goni, e le k tr ični p o goni/ hidra v lični p o g o n i ) . K o t ž e v r s t o le t s e ra z i s k u j e p o d r o č j e s h r a n j e v a n j a e n e r g i j e n a p o d la gi p r e t v o r b e k in e tičn e in p o- tencialne energije, kar pa je zaenkrat n a jb o lj uč in k ov i to l e p r i te ž k i s tr oj e- gradnji. Novim in inovativnim primerom uporabe je bila pos ve čena s amo- stojna skupina prispevkov. Trajen raz voj in iskanje novih poti sta na- m r e č s t a l n i n a l o g i p r i i s k a n j u n o v i h rešitev. P o dr o č j u s t a c i o n a r n e h i dr av l i k e o z . čr p alk je b ila p os v e če n a s a m o s t oj- na skupina prispevkov, kjer so bili v ospredju novi koncepti zasnove in vo d e nja s e r vo čr p alk , a k t ualn a v p r a- š a nja s p o d r o č ja v a r n o s t i h i d r a v lič- nih sistemov in modernih hibridnih e l e k tr o -hid r a v l i č ni h p o go n o v . Prispevki v skupini materiali in tribologija so ciljali na izboljša- n j e u č i n k o v i t o s t i i z r a b e e n e r g i j e z zmanjšanjem kontaktnega trenja m e d g i b a j o či m i s e d e l i . T a k o j e b i l o kar nekaj prispevkov o rabi novih kompozitnih materialov in njihovi obstojnosti. Na splošno je opaziti porast uporabe sim ula c ij n a p o dr o č ju r a z voja čr p alk , v e n t i l o v i n t u d i c e l o t n i h h i d ra v l i č n i h i n p n ev m a t i č n i h s i s t e m o v . Z a v s a ome nje na p o dr o čja s o av- torji prijavili veliko prispevkov. Od v e č k o t 20 0 j i h j e p r o g r a m s k i o d b o r sr e č a nja u v r s til v p r o gr a m 12 0 n a j- z a n i m i v e j š i h , p r i č e m e r j e b i l d e l e ž d o m a č i h i n t u j i h a v t o r j e v d o k a j i z e- n a č e n . T o d e j s t v o k a ž e n a t o , k a k o m o č n a j e N e m či j a n a t e m p o d r o č j u in da t u di o s t a li s v e t že li p r is o s t v o- vati tako ugledni mednarodni kon- f e r e n c i . N e m č i j a j e k o t vo d i l n a s ve- t o v n a v e l e s i l a n a p o d r o č j u f l u i d n e t e h n i k e t a k o p o r a z v o j u k o t t r ž n e m d e l e ž u i n i n d u s t r i j i te r nj e n i h r a z v oj- nih dose žk ih na t a način v se k ak or pod drobnogledom konkurence. Nasprotno pa številni prispevki z 8. IFK DRESDEN 93 Ventil 18 /2012/ 2 azijskega in ameriškega prostora p o n uja jo m o ž n os t p r e gl e da r a z v oj- nih a k ti v n os ti n a te m p o dr o č ju te h- nike izven evropskega prostora ter ukrepov v spremenjenih gospodar- skih razmerah. 7. IFK je za uporabnike, proizvajalce in znanstvenike brez dvoma idea- l e n m e d n a r o d n i f o r u m z a p o d r o č j e hidr av ličn e in pn e v matičn e p o gon- ske, krmilne in regulacijske tehnike. T r ije dnev i so polni ra zličnih s tro- kovnih dogodkov. Strokovne de- lavnice, ki potekajo prvi dan sre- č a n j a , s o n a m e n j e n e p r e d s t a v i t v i prispevkov s tematiko, usmerjeno p r e d v s e m v b a z i č n a z n a n j a ( l e t o s 40 prispevkov). Njihov namen je, da pripadniki visokih šol, univerz in inštitutov širokemu krogu medna- rodnih znanstvenikov predstavijo rezultate svojega raziskovalnega dela. Širok spekter tematik, usmerjen v inovativne primere uporabe in nove tehnologije, so obravnavala predavanja, izvedena v dveh glav- nih dneh konferenc, v dveh vzpo- rednih sekcijah – letos skupno 80 prispevkov. Prispevke posameznih tematskih skupin izbere program- sko-recenzentski odbor, ki ga se- stavljajo najvidnejši predstavniki iz industrije, visokih šol in strokovnih zdr u že nj . Konferenco je tudi letos spremljala strokovna razstava pomembnejših dobaviteljev panoge, ki so predsta- v ili s voje n a jn ove jš e dos e ž k e in p r o- izvode (36 razstavljavcev). Poudarek je bil na učink ov itos ti pogonsk e tehnike, merilni in regulacijski teh- niki ter programski opremi, pri pro- gramski opremi pa na raziskovalnem p o d r o č j u i n u p o r a b i s i m u l a c i j s k i h pristopov, novih simulacijskih pro- gramov ali le izboljšanju funkcional- n o s t i o b s t oj e č ih , k i d o p o ln j uj e j o ž e tako uveljavljene eksperimentalne analize. Poleg tega pa so avtorji iz industrije in raziskovalnih organiza- cij svoja zadnja spoznanja, patente in dos e ž k e r a z voja p r e d s t av ili t u di v obliki posterjev (preko 50 prispev- kov). Omenjeno število prispevkov dovolj zgovorno predstavlja velikost in pomen dogodka. Med programom obeh glavnih dni k o nf e r e n ce j e b il m o že n t u di s tr o- kovno voden ogled samega labora- t o r i ja I F D in n jih o v ih p r e s k u š e v a l i š č – pr e k o 3 5 p os ame znih ve čjih ali m a n j š i h n a m e n s k i h p r e s k u š e v a l i š č , na katerih potekajo raziskave s po- dr o č ja p n e v m a tik e ( av to m a ti z a c ij e , s e r vote hnik e ), čr palk in motor jev , sistemske in regulacijske tehnolo- gije, ventilske tehnologije, tribolo- gije, … Po koncu uradnega dela konference j e b il če tr ti in p e ti da n o r ga ni z ir a n ogled nemških podjetij Glashütte Original (podjetje za izdelavo naj- p r e s t i ž n e j š i h r o č n i h u r n a m e h a n s k i pogon), BGH Edelstahlwerk (podje- tje za proizvodnjo nerjavnega jekla in polizdelkov) in Rudnika rjavega premoga v kraju Plessa. Kaj bi lahko izpostavili kot posebno novico s te konference? Posamezen u d e le ž e n e c n i k a k o r n e m o r e p o d a t i ce lotne slik e k onfe r e nce. Že f izično je n e m o go če hk r ati pr is os t vovati v s e m aktivnostim – vzporedne skupine prispevkov. Nenazadnje pa se lahko posameznik podrobneje ukvarja le z eno tematiko in se tako intenzivneje u d e l e ž i p r e da v a nj s s v o j e ga o ž j e ga p o dr o č ja . V e č inf o r m a c ij o s am e m p r o g r a m u s r e č a n j a i n o p r i s p e v k i h je na v oljo na sp l e tni s tr ani sr e č a- nja: http://www.ifk2010.de/ >> P r o- gramm. I n k do v s e s e je ude le žil le tošnje konference? Podrobnejši pregled s tr uk t ur e u d e l e že n ce v k a že n a ur av- n ote že n os t m e d in dus tr ijo in v is ok o- šolskimi ustanovami ali inštituti. Ra- s t e z a n i m a n j e k o n č n i h u p o r a b n i k o v proizvodov te tehnike in pa proizva- jalcev ali ponudnikov programske opreme, ki so prišli po nove infor- macije in ideje. Ta konferenca vse- k a k o r n i z g o lj f o r m a ln o s r e č a n j e z a udelež enc e iz akadems ki h krogo v , p om e mb n e j š e j e namr e č p o v e z o v a- nje in pridobivanje stikov z industrij- skimi krogi. I n k je sm o Slove n ci ? L ahk o r e če m , da naša prisotnost ni ostala neo- p a z n a , č e p r a v s m o k o t n a r o d m e d manjšimi. Po eni strani so bili kar tri- j e p r i s p e v k i s p r e j e t i v o ž ji i z b o r k o n- ference, kar je vsekakor dokaz, da se skoraj brez sredstev, namenjenim z a r a z v o j s s t r a n i d r ž a v e , s t r o k o v n i h zdr uže nj ali pa ne p osr e dnih in du- s t r i j s k i h p r o j e k t o v , p o i d e j a h , č e ž e n e d r u g a č e , k a r u s p e š n o k o s a m o z m n o g o ( t u d i f i n a n č n o ) r a z v i t e j š i m i dr ž a va mi z v e č jim in du s tr ijsk im z a- ledjem. Z a z a k l j u č e k b i l a h k o p o v z e l , d a k o n- ferenca podaja ogromno informacij v z v e z i s p r i č a k o v a n i m i t r e n d i , k a r je za razvojne inštitucije še poseb- n o p o m e m b n o . N o v i t e t e s e k a ž e j o n a s e g m e n t n i h p o d r o č j i h i n v o bl i k i dodelanih rešitev ali poglobljenega znanja o ž e obs t o je č i h k omp on e n- tah in sistemih. Če prav je bilo ve lik o p ove dane ga n a gla s in jav n o , je m o go če z a u d e- leženca te k onference pomemb- neje to, kar je slišati v pogovorih in r a z p r av a h v č a su o dm o r ov . V e lik o je novih idej, ki se šele razvijajo in b o do o b jav lje n e n a p r ih a ja jo č ih d o- godkih. N e m č ija s s vojo z r e l os tjo , do sl e dn o- s t j o i n z n a n j e m n a p o d r o č j u f l u i d n e tehnike prekaša prav vse svetovne sile. Bomo nemški model prevze- l i t u d i m i i n s e s č a s o m a i z k o p a l i i z t e ž e d ol g o t r aj aj o č e k r i z e ? Č e z d v e leti bomo zopet zastopali svoje raz- iskovalno delo in dokazovali boljše č a s e t u d i z a n a š o i n d u s t r i j o n a n a s l e- d nj e m sr e č a nj u v A a c h n u 2 0 1 4 . ■ 8. IFK DRESDEN