r v . ? "£wllBV> m i "CT7: ■ •IT v : »LOVENSKt: NARODNE PODPORNE JEDNOTE j J. • * ; ; , «jV C rod «lik i in uprav mihi pro •tori: »«AT M. UwsdsU av. OffiM of aaUicattss: SAIT Ha. Lswsdala av«. T*l«plton«: Lawsdalo 4635. * u.t» -___^ lîiÉ -----" -' --................. II I i m» !■ I M. .. t 1,1 .................... »4.00. STBC^, iui^u. OÂJH'CÎUIVÂKIR! Chicago, 11»., četrtek, 23. oktobra (Oct. 23) WS. ^'lUX*" STEV.-NUMBER 250. ö, Iii7, «» flU al tk. P-» OffiM «I of Um Hui U.ob. Pulaultr G«n«r*l. FrmkimmU A rate mf ai*Tld.d (ff Im UM, Aal af Oat. S, IgtV, Mk-im* m Jmmm 14. 1*0. - i I .......mm i li>LUitii-=rracT;-.r-rTimiiiiï«—mé^—mi TRUST NEHOTE VELIKE IZGUBE. prist aniôoni delavci v NIW yorku stavkajo . 't dalji. tj • Odjemalci so bili tajno obveščeni, da truft ne more zadostiti naročilom. Delavci se ne zmenijo za "ultimatom" magnatov. Stavkokazi in pretepači izzivajo izgrede in streljajo na stav-kar je. Tovarniški železničarji se pridružujejo itrajkarjem. ¿1'® ¡¿5 .• & -— ; SPLOftMI stavkovni p0- (f'WMMt%otAJ. \ Pittsburgh, Pa — Osrednji stavkovni odbor Jo dobil v roke "trade bulletin," Id so ga poslali pkknftd trustovci svojim odje-rnaioem. V tem tmUetian priana-vajo jeklarski magnatje, da je produkcija jekla ia šeleea padla ua 40% od normals odkar traja štrajk. Trustovci opoaarjajo od je-maloe, da se naj omaja a naročili tens predmete, ki so še v stari sa-Mgi. (Aku trust sam pravi, d« /naša produkcija jekla samo 40 odstotkov normaic, tedaj se lahko z mirno vestjo reče, da resnična produkcija je komaj 10 odstotkov, kajti bizniško stališče zahteva, da se vedno navajajo višje številke.) Pittsburgh, Pa., 12. akt—J«hn Fitzpatrick je Foeterju ia W< Solidarnost stavkarjev je . ruši ji va. W. Z. Foster, tajnik organizacijskega odbora jeklarskih in ie lesarskih delavoev, je sporočil javnosti, da so podali vsi organizatorji svoje poročilo o staiSov-nem položaju. Poročilo je sa stav karje ugodno, kajti vrste stavkarjev so trdne iu vesti o vračajočih se stavkarjih ua delo, ao prasue izmišljotine. Za jeklarske podjetnika sa pri. pravlja rsaošaraaje. nišidh delavoev r in dkrog jeklarskih tovarn gotova stvar. Konven-O Gsry je idi je Washington, D. 0. ostal trmoglav in z njim t ud klaraki podjetniki, ki so le mari-jonete jeklarskega trusta. Kar reče Gary, predsednik United States Steel kompanije, je sanje evangelij, po katerem se ravnajo. i .si- New York. — Za predlog, da pristanišČui delavci v new-yorskih lukah vrnejo na delo, je glasovalo le okrog tisoč atavkar-jev, d očim je 55,000 drugih sa na daljevanje stavke dokler paro brodne druibe ne pripoanajo nji hovih zahtev. Stavka ae nadaljuje MATI JONES JE PRE PWCANA 0 ■ Pobija laži kapitalističnih listov in pravi, da ja Amarlka polna tr^/ ^kajsarjav. denarni kraui 90 naj vkčji tirani soglasno in obljubila po i detag&tje »o se it- rsldi sa generalni Štrajk vsega delavstva v Ameriki, ie bo treba, da zmagajo jeklarski delavci. South Ohicago, Ul. — Stavkovni voditelji izjavljajo, da je "ultimat^ jeklarskih kraljev, ki je pozival sta vikar je, da sreda 22. olčtobra jc zadnji dan, ko se lahko vrnejo ns delo z vnemi "privilegiji," temeljito padel v vodo, kakor m padle vse prejšnje grožnje in triki. Kompanijski uradniki sami priznavajo, da se je vrnilo "le par «to mož." L«o M. Kogan, tajnik «tavkovnega odbora, je dejal, da «o zavirači na tirih Wiscon«in Steel kompanije zaštrajkali do udujegs moža in izjavili ho, da Mo stali v boju na strsni jeklarskih delavcev do Sonca. Voungatoim, O. — Črnokožni «tavkokazj so nukaj napadli stavkovne straže "in trije štrajkarji so '»ili obstreljeni, druga dva sta pa t»ila zabodena z nožem, eden smrt-uonevarno. Najbrž se bo ta trmoglavost drža la mr. Garyja, dokler ne spozna, da stoji za jeklarskimi in želesar-skimi stavkajji vse delavstvo, organizirano V Ameriški delavski federaciji. To je baj* da je John Fltzpatrtok, uik o m odpotoval v VVasbington. da kon-ferira z odborniki železarskih bratovščin. Slišijo se glasovi, da bo ustavljen dovoz jeklamam, kakor tudi izvoz iz njih po Želes-uicah, če bodo jeklarski podjetniki še nadalje odklanjali kolek* tivno pogajanje.. V čikaškem distriktu stoji kolesje ^K^iMilHHBiatfi •tavkokazi ia najemniki izzvali > nemire. ¿fj, Kttsbmft^ Pa—V Braddooloi w' nalašč izpustili nekaj etavko-kazev iu najemnikov iz jeklarne, d» provocirajo nemire. Se pred»n «o odšli stavkokasi in najemniki 11 i^klarna, je aeveda bila obvezna državna policija, da ae zbi »"»jo htavkarji, da napadejo mirne » 'irotirana in odgnaaa v zapor, kompauija je s to »i€swamno pro-v,»ka«-ijo dosegla avoj namen, kaj-" » slišijo govorice, da bo na-vi jenih v,.č deNOjev. kar je velika pridobitev sa jo-^nk* podjetnike. Kako na*i<>-P»J« d^Mitijl proti ' stavkovnim »tražarn v Papamphm^ je pa is priobčesdk POT0& znano. Jeklar Podjetniki stremijo za tem. ds moralo atovkarjev, kajti Jjim to poarsli, je sanja peev lahka igra. Gary, Ind. — i ki so jiajdi i Jeklarski podjetniki s<*>iiajeli čete najemnikov, prof od jonalnih pretepačev in nekaj stavkokasev, sli navzlic temu sc noče sukati kolesje v jeklarnab. Tudi kričave vesti v velebbmiških listih o vračajočih stsvksrjih na delo niso dozdsj zasukale še nobenega kolesa v jeklarnah. Kolesje etoji in rude se ne spreminja V železo bi jeklo, dokler ee stav-karji res ne vrnejo ne delo. To je zdaj pribits ramies! Mr. Gary lahko poklekne pred tisto bUgaj-no, v ksteri je naiošenih nsjveš cekinov, in moli ie prosi, naj ss ruda prtfne spreminjati v jeklo m železo, pa bo rude oatela ruda, cekini pa cekini. Vse Gsryjevo bogastvo in bogastvo vseh drugik jeklarskih magnatov ns more spreminjsti rude v železo in jeklo, dokler ostsnejo stsvksrji tako solidarni, kot ao zdaj. Kako huda prede jeklarskim podjetnikom govori fakt, da sko-šajo omajati moralo stavkarjev z raznimi sredstvi, ki pa dosdsj niso prinesla zaželjenega uspeha. Čim bolj poskušajo omajati mora-lo stavkarjev. toliko odb>čnejŠI postajajo Siavkarji v MiAkem distriktu. da' « ne vniejo na delo, dokler mr Gary ns sprejme njih zastopnikov ia ne pristane na kolektivno pogajanje. , V Garyju id prav nobenih ne» mirov, ker w kompaaijski na. jemniki ne gajanje. Delavska skupina je glaeovale za kolektivno pogajanje, podjetniška skupina je glasovala solidarno proti njemu, v javnost ni skupini je pa glasovala ve-Čina proti arbirtraši. In tako as je /godilo tudi z drugimi predlogi, ki se nanašajo na kolektivno po. gsjanje. «polnil« so se besede mr. Bartudm, ki pripada aam k podjetniškemu sloju, toda gleda svet brez naočnikov, katere je spregovoril šs prve dni zborovsnja. Tadej je mr. Barueh rekel, ds Je podjetniška skupina zeoastala sa tisoč let ss duhom časa in sedel je s svojimi besedami žebelj na glavo, kajti kdor odklanja kolektiv-no pokanje, se postavlja na a v-fokratično stališče absolutnega gospodarja. Tako atolUle se je pe prašivelo v d/.našnji dobi demokracije in ob ser ji novega Čaaa. Hamu*l Gorapem je v drame ličnem nagovoru še enkrat pov-darjal potrebo kolektivnega pogajanja. Njegov glas Je postal pri nekaterih točkah tresoč, tods njegov govor nI nepravi I pričakujo <*ega v lisa, kar dokazuje Izid glasovanja. J Konferenea js po dvatodovtaki razpravi o kolektivnem pogajanju tsm. kjer je bila, ko je prilsla zborovati. £ Glasovanje o Chadbouriiove» nadomestnem predlogu, ki vk< orgadlaaei je, ie pojasnil, da ao zahteve ru da rje v pojmlnoiua gospoda mke ga značaja ill da nimajo stika z bolj ševismam in drugimi fond, ki jih sdsj mečejo pod noge rudsrjem rudniški podjetniki, ds nspravijo lia javnost napačen vtis. Vsa ansmeuja govore, da do-zdaj še ni prišlo do najmanjšega sporazuma, ker ne odnehajo rud niški podjetniki od svojega stali šča. Delavaki tajnik se potrudi še prihodnji dan, da doseže nekakšen sporazum, na podlagi katere ga bo rnogoše raagovarjati o spo ru. Rudniškim podjetnikom je silno zrastol greben, ker se Gsry in drugi jeklarski podjetniki trdovratno vpirajo kolektivnemu pogajanju iu priznanja organize«. IJtadovedni časnikarski pomivale! slUjo v vladne uradnike, da bi IsvedeU. kskšno stališče bodo še prida do stavke U- Iti svojo post a stališču uvodnikov sa stavke. Pri tem seveds ne hraat* jo a svojo fsntasijo, ki je vedno naklonjene rudniškim podjetni Obe skupini sto ss selil v po-slopju Kd*čegs krišs. Delsvskl tajnik Wilson ts obvestil skupini, da ja sklical sestsnek, da israv-uata svoje spore. Apeliral je, uaj s vprašanja takoj rešijo nav katu, iu tako 'odvrne stavka. Za «j m je govoril za rudarje Lewls, ki js raalolil stalllla rudarjev. Povder jal je, ds je potekla doba za »l a ri mezdni dogovor b» dif nočejo rudniški podj^nlki skleniti nove ga. ' • ¿L Za premogovuHke pcsljetnikc je govoril Petine iz Terre HaSls. l| la zopet pngr"l staro Ujavo, da so rudarji kršili pogod bo. Delsvski tajnik WHson je po teh izjav sli sugsatirai, da ae zbo rovsnje zaključi do prihodnjega dne, ne da bi se posvetoval s vo ditolji obeh strank. V progrsmu ja. da bo sborovanje trajalo sko raj teden dni. fttdeč ptJijsvsh voditeljev o-bab s*rsnk, vlei stsvks ras ns uiti, ali siavalle temu Uhko prlds še do aporsauma pred prvim novem brem in es tsko prepreči «a avka. Položaj zdaj še nI tako opeaen, kot ga slikajo veleblenlški listi, toda kritičen je. ker resni prlvet-ni Interesi vplivajo na premogovniške podjetnike, naj nikar ne od ttskajo od svajega stališča OSBM LINČARJIV OBTOSB NH V OMAKI ■' Omaha, Neb. - VelsporoU js ohlotUa M od rast lih roških in dv# dečka umora prve vista v zvezi s Uušsnjsm samorca lirsw-ns W septembra, ko je drhal «a žgala sodno poslopje In meloni linlsls tudi mestnegs župsns. KARDINAL MBROISR V OHICAO0. Iflkirsfu, III V torek zjtttl«! Je deepel v Cbieago znam belgij-«ki kardinal Mereler, ki potuje po Ameriki. Katoličani ae ga sprejeli s velikimi »e..motnjam. t V petek Morda del Chicago to oblačno la nestalne. AMERIŠKI IN ANGLEŠKI BANKIR JO 2A t Posodili so Kolšaku 50 miljonov dolarjev na temelju vesti, da ; padsta Petrograd in Moskvu. PETROGRAD PA NO0B PASTI! - London, 22. okt. — Današnjo vesti is lleklngforsa se glase, da je rdeča armada pred Petrogr« dom dobila pojsČauja is Moskve In pojavil ue je dvom, če bo .In deulč sploh v stanju vsetl mesto, I'Muski "vojni vcščaki" so v str« hu, ds bo Jiid»nlčeva armada za jeta Iu uiiičena, ^Brktiška admi rallteta javlja danes, ds so angleške bojne ladje potopile v. pon-deljek V ve boljše viška Jru šilea v hHnakeiu zalivu. Angleški militsristlčnl eksperti so isgubili upanje, da bi Douiklu pršel v Moskvo pred letošnjo aimo. kakor ja bilo iijNiti, New York, 22. okt. — Ameriški in angleški bankirji so stavili zgd-uje dni $50,000,000 ua karto, du padeta Petrograd iu Moskva "♦aak čas". • Vesti o "sijajnih zmagah" Denikina, Kolčaka in Judeuiča v njihovi protiboljAe viški kampanji so tako prevzete bankirje, ds so brez pomisleka (ki-sodili omenjeno vsoto "vseruski vladi" v Omsku. Podrobnosti posojila so le vodno v temi,' vendar se fp ^pjopKl toliko, da so' banke v New Yorku (najbrž Morganove) dale Iß miljonov ao larjev, medtem ko i prispevali okroir Poroča sc tudi, ds se rrsueoaka sladkemu fluaučiu inu si udi je pripravljen vreči ml-Ijoue sa skruŠenjs ruske sovjetske republike. Jf;'v:^ . London, 22. okt, — Včersjšnjc vesti niso niš kaj rasveseljlvs za msdnaiHKlue imperisllste, ki so rszglsaili psdee Petrogrsds že pred petimi dnevi. Vesti o "pen-cu" se akter ie ponavljaj" s pripombami, ds Je " padec " idlošo«» zs "nekaj dni", Judenlč je "še vedno kakih sedem ali osem milj" od Pctrogreds In medtem poroča jo, ds je v IVirogradu "Izbuhnils protiboljševišks revolucija", da je^ predsednik petrngradi^cga sovjeta Zinovijev "|ailM'gnil Ir. mest s In s seboj Je odvedel vse moške, ki so sposobni sukati orož Jo" -r kljub temu S«- pa Pelro. grsd Še vedno brsnl I Is Ifelslugforss Je sinoči prišla brzojavka, ds Je Judenlč kljub svojim uspehom prišel v nensdun nevernost. Grozi mu iMdjše^lfikl napad Izzs hrbta Judenlč menda ni mg i več kot 12.000 mož in «slo malo topništva. Troekijsvl vešls-ki. med ksteri mi so dobro »n aid ruski generali, is» i»dprll silovito ofenzivo v smeri proli (Idovu, ki leži zs hrbtom Judeulčeve Im-Ic trmsde Poročilo m« dalje glasi, ila je v 1'ctrogrsdu priprsvljeulli 10,000 moš zs poulično iMijcvsnjct ua vsakem mestnem vogslu in ua strehah hiš so pripfsvljene stroj nlei» In kupi bomb. Ns ts nseln Je prišel Judeuič med dva ognje, ki mu grozila z obkoljen jem In po-polnim uničenjem. Ilrezžična brzojavk* i« Moskve, da t i rs ns v potsleljek, ee glasi, ds se bojevanje vrM ne črti šest milj severno od Krasnega Kela, Hov Je« -ske četo nspredujejo. Ljult boji «C vrše tudi ob železnici, ki drži v Vindavo M<»yjetskl' glavni stan priznava, da so rdele četeM|fiov' no izpraznile Kijev, toda ustavile so «s v severnih predmestjih Iu ujele voflko število sovražnika. Judenlč Im» usjbrž spslirsl na finsko sa pomoč, datira v no Je prsje odbil sodelovanje a Kim-i . Itritlšks sdmlrsIHa javlja, da m, bili vaa 11 o boni I »a rdi »m |J«| Kronšlals (m snglsški floti pre llrsne lW.jn„ br»»dovJ# ja v vami ■■1 tm<> ognja obratnih to- £ l'KOS VRTA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAHOPHE POPTOHKg n P WOT K LASTNINA SI.OVKN.SKK NAROUNK PODPORNK JKUNOTK OlM o^Imov (.<, logevers. Rokopisi m «• vranjo M pol I «ta 11.40 M tri : Zedi«j*a« Awii CMof, THE ENLIGHTENMENT' a «f Um SUv«aU NtUml 9~«fit toaletr TKŽJJ Ir »¿IBa ^imi iUa/i» I35T tem ko no nekateri podjetniki |>red izbruhom vojne napravili pri toni premoga celo manj kot deset centov dobička. Veseli ao bili, če je bilo pri toni premoga zasiguranih deset centov dobička. Naj obračamo zahteve rudarjev, kakor hočemo, vedno bomo prišli do zaključka, da so utemeljene in pravične. Rudarji zdaj zahtevajo le to, česar so upravičeni tirjatl. V vojnem č«su so storili svojo dolžnost in garali noč in dan, tvegajoč svoje življenje globoko doli pod zemljo. In zdaj zahtevajo, kar jim gre po pravici. DOPISI. rata» oa ■ftfWWWH. ,„ ., ./> Chicago) and Canada 94 per jreerj 97.00 par jrsar. r afckpa«J« *r. ( , da wm b • , „ a m iMUri lUt ra SO-ft) ptUm wmimgm tmmmm ia P«UkU uraiBiM. raaevlt« i* prav .'.V» STALIŠČE ORGANIZIRANIH RUDARJEV. it 7,Zastopniki organiziranih rudarjev U. M. W. of A. so izdali po razbiti konferenci v Philadelphii z zastopniki premogovniških podjetnikov izjavo, v kateri izrekajo, da sbžalujejo, da se je konferenca z zastopniki premogovniških podjetnikov razšla brez uspeha. V svoji izjavi so )>ovedali, da so prišli v Philadelphijo z resno željo, da se ^vnajo sporne točke, a ker so premogovniški podjetniki >no odklonili zahteve rudarjev, zadene njih vsa krivda, da je konferenca končala z neuspehom. Ta priprosta izjava govori, če pride do rudarske stavke, da odpade zanjo vsa krivda na premogovniške podjetnike. Zastopniki organiziranih rudarjev so nastopili odprto in pošteno, medtem ko so se podjetniki skrivali za washingtonski vojni sporazum. Važno je za javnost, da izve, v kakšnih razmerah žive rudarji. Mezda n»prvi pogled izgleda res visoka. Ali kdor ae poglobi v podrobnosti te mezde, se kmalu prepriča, da rudar ne zasluži tega kot navaden tovarniški delavec. Pred vsem mora javnost vedeti, da rudar ne dela skozi vse leto. Največ so rudarji zaslužili povprečno v letu 1918 v državi Iltinois. Tak povprečen letni rudarski zaslužek pia znaša le $1,484. Povprečni zaslužek pomeni, da so nekateri rudarji zaslužili več, drugi pa manj, ali če se ves zaslužek razdeli enako na rudarje, ki so delali v illinoiskih rudnikih, tedaj odpade zgoraj omenjena vsota na posameznega rudarja. Povprečni zaslužek v drugih državah jc seveda znašal veliko manj. C« primerjamo ta povprečni zaslužek z rudarjevim povprečnim zaslužkom v letu 19l3, vidimo, da je zaslužil rudar takrat povprečno osem sto dolarjev na leto. Zivljenske potrebščine so se od tedaj podražile za več kot sto odstotkov, tako da se je v,resnici rudarjeva mezda znižala in ne povišala. Statistični oddelek v delavskem departmentu je izdal poročilo, da ameriška družina, obstoječa iz štirih oseb, potrebuje na leto dva tisoč pet sto dolarjev, da se dostojno preživi. Rudarjev povprečni zaslužek nam pa dokazuje, da ima rudar nad tisoč dolarjev primanjkljaja v svojem zaslužku, preden bo dosegel to vsoto, ki jo smatra delavski department za nujno potrebo pri dostojni prehranitvi družine, obstoječe iz štirih oseb. . Washingtonski sporazum je prenehal s končanjem vojrie in jasno je, da je živa potreba nova pogodba. Vojna je končala, torej je avtomatično prenehala tudi vvashing-tonska pogodba. Rudarji si niso torej sami izmislili, da je treba napraviti novo pogodbo, ampak so jo primorani skleniti, če nočejo deliti brez pogodbe. Ce zdaj rudarji zahtevajo novo pogodbo, zahtevajo nekaj logičnega, kajti ko mine veljavnost vojne pogodbe, ji mora logično naslediti druga pogodba. Ifeodjetniki nasprotujejo tudi «krajšanju delavnika. Vse skušnje govore za skrajšanje delavnika in menda ni delavcev, ki so tako potrebni, da se zniža delavnik kot rudarji. Delo v rudnikih je v «vezi z velikimi nevarnostmi in čim dalji je delavnik, toliko več rudarjev ponesreči na delu. C« se sniža delavnik, bodo rudarji tudi bolj stalno delali in ne bodo priniljeni se seliti iz kraja v kraj s trebuhom za kruhom. Take selitve požro rudarjem še tiste —pičle prihranke, ki si jih odtrgajo od ust. OdVar Je bilo podpisano premirje lani v novembru so premogovniški pod jetniki takoj omejili obrat v rudnikih mesto da bi skraj-Aali delovnik. Veliko rudarjev je bilo primoranih proti svoji volji ostati doma in počivati, dasiravno bi radi delali. Podjetniki ¿o zaprli rudnike ali so pa znižali število delovnih dni v tednu. Na tisoče rudarjev je bilo ob delo. naobratno ao pa cene življenskim potrebščinam plezale kviško, da je bilo strah In groza. Ce rudarji zdaj zahtevajo znižanje delovnika, tedaj so lo toč*o sprejeli v sv«m«. zahteve na podlagi skušenj, ki jih imajo sa aabo. Nepotrebno je pa. da premogovniški i>odjetnlki povišane obratne thrtke odlože na konzumente, če prirnajo zahteve organiziranih rudarjev. Po sodbi rudarjev lahko plačajo premogovniški podjetniki povišane obratne troške is proflta, ki so ga prejemali v vojnem času in ki ga dobi-■vajo Is zdaj^^^^^^^^^^^^^^H Herminie, Pa. — Na seji J. U. Z. it, 6 v llciminic, IV, ki ae je vriila 19. oktobra, hc je pretresa-do det« konvencije omenjene organizacije, precitanc so bile sprejete resolucije in člap»tvo je bile zndovoljuo a poročilom. Nekaj članov ae je odzvalo pozivu ta večjo finančno podporo m obljubili ho, da bodo v bodoče prispevali 91 mesečno name«to 2fte, ksr u-vidijo potrebo. Mnogo rojakov ne Se t)e zaveda, da je densnut podpora edino srsdstvo ss izvedbo začrtanega dela. j Delegatjc J. K. 1. lahko poro čajo rojakom, kakima beda je Jugoslaviji, saj »o sliisli angleiko govornico v (i rdi nov i dvorani Cleveltndu, kako je opisala razmere v uaši stsri domovini, ¿e» prav je izražale simpatije do ka-radžordževičevhUc vlade. Te raz-mere je treba spremeniti iu program nafte organizacije je najbolj-nI pogoj za spremembo. Skrbeti moramo, da ae nala organizacija raziiri tudi tam, kjer jo ie nI, da čimprej postane velika sila, a katero bodo morali računati vai nasprotniki prave demokracije. Kadar srbaki narod spozna korist naie ideje, gotovo sprejme republiko iu kraljlček bo moral iti, ¿to spozna, kaj je voljs naroda. Dokler ljudstvo kima iu Spi, toliko Časa so prestolčki na trdnem; kakor hitro pa ljndstvo po-kaže, da je zrelo, da se lahko sf-mo vlado, ui več mesta zs prestole. Na ljudstvu je vne ležeče. Ako h* ne Izvajajo unijski principi, je preeej krivde ns organiziranih V rovu It. 10 je ogenj Je več tet. Premog je tako slab, kakrinega ie nisem videl; Čeprav se klatim ie 30 let po svetu. — Rudar. m\M DE ZA BtftetZBOR Ljudstvo naj ponovno glasuje o »Vitalnih vprašanjih nacionalto I H*njt itd. IZRAZ LJUDSKE VOLJE trn -Ti West Frankiort, lila. —Naj vam opitem, razmere v tukajšnjih premogorovHi. V rovu Maiu št. 18 (lastnina iPeabody Coal Com pauy so tako izvrstni boaje, da ne samo goljufajo m preganjajo delavce, temveč jih tudi pretepajo, To se je zgodilo 16. oktobra, ko so naloga unijaksgs "čekvejmana" pretopil. ZsodUo se je tudi,1f|J0 *** «i*»»rja sa selitev mmod petdeset centov do enega dolarja, med-lko » Z «irom.ko, drli ne^f. ugrolen mir s Balkana. Zato bi no smelo biti rojaka, ki hI bil bres znaka J. R. Z. Živela jtgoslovsu-nks federstivns republika! Opozarjam zsatopnike iu člane okr. organizacije H. 5 sa weetmo-relanikl okraj, da ss vrli seja dns 26. oktobra ob dveh popoldne Weatncwtonu, Ps. Udslellte se polnem fitevllu! Besedo bodo imeli vsi. ki pridejo ns sejo Pripravljeni smo odgovarjati na vsa vpra natija, ksr stuo si v svesti, da zar stopamo dobro in pravilno atva». Na sviilrnje ns ssji! Ne ostanits Nlekerji! - Anton HM, tajnik okr. org. it. 5 ■ - USTNICA UREDNIŠTVA. Uirand, 04. r Vsie poročilo jc zsuimivo, toda pozsbili stie podpi ssti svoj»? ime. Čf želite, da gl odbor 8NTJ nastopi proti ose bam, ki govore, da bodo gledale ns to, da nobeden član SNPJ in S8PZ ne dobi dela v omenjeni to- (JSPKHI ZADRUŽNEGA DELA. Oftl« Tukaj-«nji strkovno organizirani delav ci ao odprli avojo prodajalno, kateri prodsjsjo produkte zadružno organiziranih fsrmarjev. V evoji, prodajalni so prodal tri funte grozdja po deset centov ua odprtem trgu »tanc pa funt grosdja deset centov. Zaboj ja-boik je stsl $1.55, ns odprtem Ir gu pa dva dolarja in več. krompir so dajali po dva centa funt, na odprtem trgu so pa morali kon zumeuti plačati 25 centov za ae dem funtov (krompirja. Sladkor so prodajali po deset ton tov funt. Vsaki dan prodajajo v zadružni prodajalni sa iest tisoč dolarjev blaga. Ljudatvo se kar gnet« prodajalni in kmalu bodo morali prodajalno povečati. dolgo, a ie ttanj more zadovoljit« i" *av»ui v dela ssr. «• '<|.*p«Mije. če itlaaujete 1MV),i tej rezaiuciji. tedaj vam po odkritossČno in trezr»u< da ne ve ste, kakšno 6kodo ate povzror-ili sebi. "Oowpodje, povedal simu vam 1 pred nekaj *iuevi, i« ^ j t*gaJsiM t Äsfi^kot s kon.struk- judstvo v kateremkoli vprais? nju. Nikdar se xd bila nobena vlada tarča toke kritike, kakor js bai Lloyd Georgeva koalicija. To se bo poktsslo v parlament u in sploina kritika je jasni dokaz, da vlada nima zaupaiija ljudstva. Delavska stranka deluje na tov da se sedanji parlament razpusti in rszpifiejo nove volitve, ¿a razpust ao tudi nekateri liberaici v koaliciji, ki smatrajo, da je bolje, 'če vlada )>repnsti odgovornost ljudstvu. kakor pa da bi se borila z večnimi kritičarji. Volitve v st(K njem decembru so se izvriile i>od vplivom vojne, ki je bila komaj končana, in pod vplivom {*eorge-viluobljub, ki ie danes niso i/.pol' njene; jasno je torej, ds so bili volilci hipnotizirani, medtem ko velikg večina vojakov «ploh ni hotela voliti. Parlament je torej umetno sklamfana večina za^ vlado in ne predstavlja izraza ljudske volje. Finančni položaj v Angliji je kritičen, gospodarski ps iefeoij in sooislni nepokoj se nadaljuje na vsej črti. povzročite, dJ ^■■HlPiie to-vasie, Čt gtjbs^itt preti nam za pravi«» do organizacije kot me/,i uim delavcem v strokovnih orgu-nizacijah ; če onemogt>čujete naše delo, nns lahko uničite, ali tedaj boste atali nasproti neki drugi Stvari in obžalovali boste dan. I«, ste uapra^lf zaključek na tak način, da jKiruai vaposobljenost iu delo, žnte iu voljo služiti možem in ženam v sfrerfikem delavskem strokovnem gttmijja^ 1 l " Anicriika dela vitka federacij«, ameriško delavsko strokovno gi banje je tukaj in ostan®. Če se ta konferenca ue pospne do tistega viška, ki se pričakuje od nje, bo zelo žalosten, žalosten dogodek, tods ameriško orgndzirauo delav-stvo Im> vspelo, in kar se danes tukaj odbija, bo pridobilo jutri." LEKARNIŠKI USLUŽBENCI ZANTSVAJO POVIŠANJE ■■H itolekib, je zopet krivo ljudstvo, ki se noče zdrsmitl. Zs bodočnost je treba zdaj skrbeti iu vae krize je treba prepre^ čl t i prej, ko je ie čas. Prepozno je prekllnjsti, ko js vojna sli ks* t cm koli druga krisa že -Hmm Zdaj je čas, da podpiramo nsie gibanje za boljio bodočnost nsie Htarc domovine. Šdaj morsmo skrbeti, ds se raziiri med nsilm narodom zavest »za pravo demokracijo iu da se povzdigne na ntopnjo politične zrelosti uaksr se lahko z drugimi narodi vred od trlža sistema, ki povzroča vojne in vzgsjs učitelje krlvsgs nauka, "da le bajoneti vodijo v civilizacijo". Od nas, proletarakega ljud stva, je odvisno, kakina da bo bodoča generacija. v I Podpirajmo torej Jugoslovan «ko IppunHčsftisko Združenje iu poksžlmo svetu, da delujegto ss pravi svetovni mir. Ako se jugo-dovsagkt vpraianje reil po naAeml programu, tedaj ne 1n> nikdar vef KOKOŠJA JAJCA PO IZREDNO VISOKI CENI. ...... Ntw York, N. Y. — V mnogih prodsjslnah prodajajo tucat ko-koijih jajc po $1.08. Trgovci ¿e izgovarjajo, da ne morejo dobiti jaje, ker ao zastavkali vozniki pri ekspreenih družbah. , ■ Ce ao zastavkali vosniki, nI nikjer zipiaauo, da imajo trgovci pravice sahtevaU oderuikc cene aa kokoija jajca. Proti takemu o-Čitnemu oderuitvu ne nastopijo velsMAnliki llaU. ampak govoran čljo, da je atavka vosnikov po-dražila kokoija jajca. Stavka voz-nikov ni v prav nobenem stiku s podražitvijo kokoitfh jajc. ia| pak s to podražiti jo ima preeej o|Nraviti meftetaraka lakomnost, ki Je uetsgftsfga. J K, -—T— ' NBMSKA OPERA V NNW TORKU MORA OAKATI New York.—Nemike opera, katero so nameravali odpreti v pon deljek v gledalliču Usiugton, ki ps Je povzročila ixfrede. da se jr moreta prsdataxa prekiniti j« »g odredim župana liylavta odloiens aa toliko iasa. dokler ne bo mirov na pogodba s Nemčijo ratificira na v aengtu. Policija,je doldla na lag. da ustavi vaako nsdstjne predstavo te vrste. MATI JONSS JB PREPRIČANA 0 ZMiKOI jiKLARSKCt , n*T itrrmr UfiLSVuEV, # . %v jj^ai— $<] Nadaljevanj« i 1. «trasi. se delavcu odvzame butava krivic, katero so mu naložili roparji, te daj sem .tudi jaz boljievik. Kri-čanje o "boljševizmu" je stupfc> no i u ncarsmno. Industrijslni kra-Iji so odgovorni za boljševizem. M je kje v Ameriki takins re^. Ako bi bila ta beseda znana v Ltncol-novem času, tedaj IH bili tudi Uneolna imenovali Imljievika ker je bil za pravico." i Mati Jonss jc povedala, kako je bila aretirana, ko je govorila v okolici Pitteburgha. Policaji so jo večkrat potegnili z govorniškega odra. Na nekem shodu fs » Mr. Murdoch, ki predseduje komisiji. seveda ni molčal na te o-čitke, ampak je podal izjavo, v kateri pravi, tla pozdravlja tvzo lueijo senatorja Watsons, ker m> bo/izkazalo, če pride do pee*^« ve. da je njegova obtožim krivična. Murdoek je temu dodal, da bost« od preiskave imela koristi le ann riiko ljudstvo in komiaija. f a.......v :> ' ITAUSA JN Ifei^^H rt ' , MILJON DOLARJEV Washington, li. < \ .Vmertok« vlada j<> posodila Italiji nsdaljiu ,v milieu dolarjev; «kupno pStIM I Uli ji. so danes znaša $t«2l>.9^. «72< vsem atveznikom pa $S,647,- 4is,404. • i r'vws&m^'- i (Nadaljevanje s t strt*|^ mt ne, delavska akupina da. Javnostim ia imdjetniika sku pina sta glasovali kat enote, daai-ravno nI bUa resolucija pri giaoe. vanju v skupini sprejeta soglas nt, ' r KT . V podjetniški skupini je J. N. Tktemore, zaatopnOc farmarjev, izjavil, da ne glasuje proti delav-eesi »iti je zahteval, da se zapifte ' J' gora Izjava V Javnost ni skupini je deaet članov Milo v prilog delav-eem. enajst pa proti, Oary.se nI udelefH triu«ovanj« Nah, Rossell. Hpergo. Porres gr in m rs Bsrnnm ia jeVnoetne (Nadaljevanj« t L strani ) radi tega početja, ki je Haclo *či ten namen sastrsiiti JsMsrsk' stavfctrje. Odkar Ja ponesrečil» bajka o zarutniikih dinamitard.' is jeklarski podjetniki «rodijo i» mučijo svoje meŽgnne. da kmmr j« nekaj novega, da lahko <* r... inime stav kar je kot nevarne Ijn U Najprvo ao kotali feltvee ene | i proti de- spadletrloi Za teas ao si ismislil« btjko o sarotnUkik dkmmiunl.lt i BtJka Jo Izgubila privlačno sile' Whst b uezt f - S! Inozemstvo zapusnik iu. zbora j.*.* v clevklandu, a .(Nadaljeyanje.) . ,iiM iciiííi knkiM- jo ^predlagamo, pomen i »«VnoVesjt nietl int«l*si . Li* ii*i i¿ «iehiv. V JugusUviji si ne šeli»u« auurhik v «ubcni ubli i' mrè? ¿di ne minee, ki bi komurkoli ornogoèale, du Škoduje «tradi ih ehifnih n ameno v interesom Vsega narod« i« d« dobi n«vHezadn]e ' Ï Milo zaščit« prt tem poslu. Na .Uugi Strnili |»u tudi ne želimo r " saroe, v kateri Isgin« vsaka individualno* te se skuša vse unifor- rLii iu» eneiu kopitu. Po svoii naravi sc» ruzjióne zadeve laki-, tla .bo njih uprava len» n rim bolj bo euotUa.^uedten» tí» 61 cep»u\je povzročilo največ s,'Tlo V prava vseli lakih re« rtton» biti pridržan« drtfcavi, to se pro K t!„ostr Nesmiselno bi bilo na primerez same s«l|ubtJrnosti v «v-i';, o decentralizirati MeEnifc, p« tmu»aočM v prometu muhavosti skih iMiiorov vpeljavo cele vrste ra*U6nlb redov. k«terih »voUi ^ t^ tK^ iSatlU centralizacije ,a vse J? k /a li te vajo pu svoji «ur«vi enotno u„r«vo, je treba tudi ,.,, "in da imâmo V n.nogib rečeb opraviti * razlikami. ki «f «* dajo pre-StiU» skušali brezobzirno stlačit» vse pod a« klobuk. Ce vaa memo na .marne numere v poítev, imamo na eni strani računati /. dej-''.'T, ,'lai.na ves narod eLke interes, na tem. da se do«efte v polje-11 i, prodnktlvnost, d« p« ao okoliščine. v katerih se obda» S ierulta v raznih krajih zelo raalidie hi (ta bi nevpolUvanJe teh ras-nú o ,ralo produktivnost, h«me«to da bi jo poapeševalo I' t. laleč bi vodilo naštevanje vseli podobnih »lučajev? Dovolj je. du ' , v resnici opraviti a mnogimi zadevami, ki zahtevajo po svojem ZSlu avtonomjureditev. in le ra té Ère, d., ae oejdejued kompctenco Sn i« ima« mesnih delov pfrava me|a. Kolikor je v takem načrtu .no-¡2 sem iikuššl podati pregled tistih zadev; |ci nai bi bila na vsak na-SÏJuMaae »kupni upravi. Seveda na smatram svoje reso ucije ne v t Cv kTemnkoli ozTru za sveto pismo, temveč le za poizkus, ki Je v ......... danih razmerah «nogoč. llstavod^na skupščin«, ki M nekateri okupantje so l«l( zadett. rt.vo tam, kjer Je doslej le provizonj, je poklicana, tU izdela ustavo z ¡^nïïroSoatml in gotovo želimo vsi. d« opravi to delo * vso potreb- U ^^-— k, ostjo »n temeljitostjo, vsek«koC ,»a na podlagi načel, o katerih | Wilaop je bil jHftpmvljen aa mirovno posredovanje leta < 1916, " pravi Barnatorf Berlin. — Komisij« n« rodne skupščine, ki preiskuje, ktlo je zakrivil vojno, je v torek zaslišala grofa Barnatorf«, bivšega nemškega poalunik« v Združenih drža-val». Bernstoi f j« izpovedal, d« jc bil predsednik Wijsuu v decembru let« 11*10 pripravljen posredovati za mir. toda kajaerjeva vlad« je aamovoljno odklonil« posredovanje na uačin, kot ga je za«uoval ameriški pred«e*luit(. Anarhisti napadli bivšega italijan-* akega ministrskega predsednika. Eim. — Anto^lo Salandra, ki je bil v začetku evropske vojno its-lijanaki miniatraki predsednik, je bil v pondeljek napaden od anar-hiatov, ko je prišel z avtomobilom v Sau Severu. Na njegov avtomobil «ti je vauls toča kamenja iu S una : Vuketo i nacionalni politiki, v državoslovji, ali v tradiciji. Ne , i, la se "iirečemo" ra Švicarski. an«lciki, francoski, ameriški Lu n m da posnemamo kaj. kar obstoj«, »«to ker obstoja temveč dat* iSZo najti kar bi bilo najbolje za tisto novo države», ki naj bo do n V nske«« ljudstva. Pav tako nam iz enakih razlogov ne morejo l"li merodajne domače tradicije, če so na poti ciljem, ki Jih želimo do- Priznavajoč potrebo, da se raztleli Jugoslavija zaradi taktičnih raz-lik ki c morajo tudi v interesu celote v polt e vat i, v avtonomne dele PO-kiiims dežele ali kakorkoli naj se žc imenujejo. «nmtnamo p« za pjtre »-no ila se iz v rši ta razdelitev po dejanskih potreb«h. pri čemer odločujejo m vi vrsti gospodarske razmere in interesi. Ne gre torej za to. da se o-hranijo dosedanje dežele s- svojimi mcju.nl in kot take povežejo z Jugo-Ssko nitjo, ampak da sa v prvi vrsti £ 11 hI u i razdeli v avtonomne dele po sedanjih potrebah. Kjer Je pri ttj razdelitvi mogoče vpoštevatl golovc kulturne in podobne posebnosti po ieljah prizadetega prebivalstva, ne d« bi škodovalo skupnosti uh važnejšim latere som, ni nobenega-razloga, du se to ne bi zgodilo Izdelani so bili že razni načrti, po katerih nuj bi se tu razdelitev izvršila. Na ta ali oni način je mogoče zagovarjat, skoraj vsakega, toda Jaz se nisem spuščal v take poizkuse, ker mislim, da zadostuje za našo nalo-«u, da izrečemo načelo, ki smo gu pripravljeni zugovarjati, podrobnosti p« pač lahko prepustimo ustavodajni skupSčini. ki bo imela priliko slišati vse argumente in Jih umlevati po njih vrednosti. V državi kakor v vseh «Jenih delih hočemo demokracijo, k» nuj bo kakor sem že naglas», zavarovana t vsemi mogočimi garancijami. Hcpubllka pomeni v tem oziru mnogo, nc pomeni pu vsega. Psč/gre tudi za več, kakor le za zunanjo obliko, kar prezirajo zagovornika •'deinokra-tiene moasrlii|c" vedoma ali nevedomu. Duh Je važnejši od Institucije kitne, ali duh Jc i institucijo tesno spojen. Demokracija Je okrttžena. člin ima kakršenkoli fuktor izven nurodu kakršnokoli posebno pravico in more vplivati na narodovo USOdo svojevoljno. Monarhija, v kateri je monarh le dekoracija, le nekakšno živo pero «s podpisovanje lakonov. ki jih je narod sklenil, a brez pravice, da Stopi narodovi volji na kakršcit. koli način na pot, jc nepotrjen iu zlasti ^ Jug«-slovanske razmere predla« luksiis, gted* na 40»'da >}• >monarhom težko zaupati, da se zudo-voljc s tako tlckorativno vlogo in da ne bi poizkušali pridružiti svojemu bliiču tudi kaj dejanske moči. Cim p« Je vladar več k.kor lepo nališp«-mr lutka, mora biti narod prikrajšan za tlsU» pravice, k» ao priznane kralju in demokracija Ufm luknjo, ki sc l«hko boljinbolj Siri,, vedno bolj na škodo naroda. Vprašanje dobrote tega ali onega kralja mora biti brez pomenu, kjer gre zu načelo. ^ , ... . Toda demokracij« pomeni več kakor republika. Demokratični po-men vladanja se bistveno razlikuje od oneg« zelo razširjenega, po kate-reai sta vla.laU in ukazovati identična pojiu«. U tam, kje izhuj« vsa »noC mega in j«» narod res izvršuje in kontrolint, se sme po pra^ o demokracij i. Prcdlolenu rejtolodh» skuša postaviti to moe i vo podlago in ne podeluje vladne avtoritete nobenemu pOaa-iiiezncma delu. temveč spa|« v n|ej eksekuUvo in parlament, postavka rv vsakem slučaju narod kot najvišjo instanco. | Teiuu namenu služi v prvi vrati volilna pravicu. Program ne zalite-I V« le. da bodi splošna in enaka, kar s,- pač ntzu.nc smo ob sebi, ampak predpostavlja tudi prorčen sistem, ki omogoči, da sc slišijo vsi glasovi in pride tudi manjftina do besede v tistem razmerju, kt se vjeina z dejan-ski... pološajem. Hcsolucija p« predlaga Še neko od dosedanje Šege rasli-oločbo, ki nuj služi zahtevi, da bodi izvoljeno zastopstvo pravi is> tistega ljudstva, ki ga jc izvolilo. V sedanjih parlament h so zastopani kraji, kar nI nič drugega, kakor dedSčina fevdahie dobe, v kateri važnejši interesi teritorijelni. Danes nc dobimo na tak način ... interesov, katerih ne označujejo več posamezni kr«|i, «mpek HHstančhele posamezni poklici. Bodar v Idriji nima enakih inte-■v /. dekanom aH t vclctrgovcem v Idriji, pač p« Jih ima z rudarjem ~agorju «li v Trbovljah; zdravnik «11 Inženir v LJubljani ima mnogo »«•f skupnega z zdravniki ali inženirji v Zagrebu, llelgrudu. Sarajevu, kakor s s,„In,ki in bankirji v Ljubljani. Iskalni intereai m» *«stop«ni voli-iinali; državno zastopstvo pa mor« podati pravo sliko dejanskih razmer P" vsej državi in zato predlaga progrsm volitve po poklicanih «II poklicnih skupinah namesto dosedanjega tcritoriJaVnega sistema, po katerem se "on. dejanski položaj neizogibno v zastopstvu popačiti. Oh) vralo parlamentov imaiuo, v katerih s««eda ogromno števik» Jurlstov, kakor tla Je politika poseben poklic, z« katerega ao le pravniki» dovoli osposobljeni. Vm čast tej stroki, toda Če naj parlament služi Interesom naroda, |e tre-1» priznati, d« lin« narod Se precej drogih poklicev, ki rt Ho za aploš-"osi »it nuinj važni od advokatskega «11 notarskega in d« tudi Juri»« kljub rimskemu 4n bizantinskemu ki germanskemu pravu niso vsegs-ved ni, 1'olcg vseh garonctf'v volilnem sistemu pa mora ostati narod vrhov-moč, da moremo govoriti o demokraciji; zato mu pridržuje program pni t ice odpoklica zastopnikov, pravico referenduma In iniciative, pa tudi pravico odločitve v slučaju sporov meti posameznimi tleli vlade, me htislativo in eksekutivo. Strsh, da bi Imel narod vsled tega preveč opmviU s politiko. Je pra-«««■ Zavest večje odgovornosti more le pospešiti resnost med poklicani-( »" faktorji, in pi u akovati je vsled tega man|. ne p« več političnih "sfer . v..... P« Je predvsem, da povzdigne aktivno sodelovanje v političnih » oli vah znanje in ranimeviinje IJndstvit. d« okrepč« tudi čut njegov« tub lovi,roosH in d« napravi sčasoma politiko boli enostavno, nc pa ImIJ «a-• mola,,,,, itiizume ae pa samo ob sekl, «la i« traka tudi laven tega skrbeti čim boljšo ljudsko Izobrazbo, ki nc pride v prhi k- poll 11 k4. smpak v«en, Interesom narmle in potan.eznika sploh. Tudi na to ae načrt pro-irania seveda ozira MoJ čas It potekel In ne preoataja ml nič drugega, kakor d« pf*' J Ožim »boru resolo< ijo. o kateri o«J sklepa. Mislim, do govori nje vsebina večinoma sama zase in ne potrebuje lunogo komentar}«- S^v«da p« Pripravljen podati v odseku In na plenarni debati vsako poiasnilo. Ji * zahteva. Prosim cenjene de lega« i nje in delegate, da vaatfieJO reso- .....h». w kaže okostje iu glavne žile »n mišice države, kakršno ai telimo, * rnako resnostjo v pretres, s kakrlno «e Jim predlsga. Itesedtlo tega predloga Je sledeče: , , "«'ferrnt čita 11-olyt ijcTT« tbitlajc nekaterim ttiHmm kratek koiaentar.) Za enkrat Je moja nalog« opravljena. Zavedam se mnogih pOOMnJ-k|nvosti. lodo . /bftr a«J t urne blagohotno v p»Slrv. 0Hmii bi>-k»ga avstrijskega etatur js Karls na ogrski.prestol, nakar so ruiuiiunke čete prenehale a i« pramijevaiijen» Budapcžte in ru-utun«l I general Horty je ukaa«l prije. i Kricdrieha. Drug« vest ae glaai, da ao »mgioškc in ameriške straže preprečile aretacijo z nasajenimi bajoneti iu angleški Častnik, 'ki zapoveduje straži., ja vcM Kuniuiieeni, d« naj izpr«zui-jo nifsto. Misija zavezniških generalov . Hudapešti jc ravnukar sporočilu zavezniškemu svetu v Parizu o dogodkih iu z«htevala, da zavez niki prisilijo Huu»unijo, da jih u lw»ga. ako ne, tedaj misija zapusti Hud«pešto. Zavezniški generali m* /e siti gledat rope iu umore1 Hu muncev, medtem ko »c v Parizu nihče ne zmeni, da bi bilo teg« cnkrw! konec. Poročilo misije se glasi, da so Kiuuunci že v avgu stu priznali zaatopnike za vezni kov za svojo najvišjo oblast, toda njihovim poveljem ae smejejo, /.«sramujejo zaveznike in tiada ljujejo z roparsko kampanjo. ("Mani misije ao po dveh mesecih č«. kanja tako ozlovoljeui, da bi naj rajši zapustili Ogrsko. Tí Slovaška Narodna UaUaavtiaa« S lf04. I «kara t f. |u«ti« IVO? v Sriavi tlllaaU. Si#« t W>.< PP GLAVNI STAN» 1S87 5S SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919*1922. Izvrševalni odbor. urnavNi oosaic. »•KI USaONIK. Vlucanc C*Wur, m? M Sa. U«»«UU CWu|., 1H. «•ourasoaaDNiK. a,..«, h».,, a«, tm cmm*«,t. r«. j^.lnnglIittJwaiLlmm*^ a v... csim«* ui. TAiftW bolniškega ODDELKA i P.ul a«rt«r, S«ST S» a L*«.S*U Av. . «LAoaJNnci AatM J. Twtam, a*. 1, ctMf«. m. UPRAVITELJ OLASILA, FlUa O^iM. «NIN «•. Uwa^k A v«., CkUf, roaoTNt onauc. M* AmknáU. |w Ml. C.a*n.bu.a, fm. J+m IMM ara H.y at. aar«.afWS. m. M*rt«a lawaikMT. a«, sva, a.,S.rt««, Oki^ I J*, aa***, s- 41». SmtlKon. f. w Stsarak, WM PrtM«r Av».. CUv.l.n4, OSI«. r.ul U«ra«r, SMMI rwiM tWk.a» ta, os« eon je okrožje vzhodno okrožje Wfi tr. P1 ii . ' BOLNIŠKI ODSEK. r. pr.d...lnU,. »aST-SS S. UwnMt A«., Cllto««». III. jt*ri*li, lw 4M. «ri^vSk, r«. ________ _ A«»«« R*u.a*k, Sa« »». wich tu^m, T*. ZACADNO OKROŽJE i Aatoa šuUr, Im 104, Otms. Km, m Ju, LM Kukar. I« »4«, QHWl, Ml»»., 'M M'___ U Kuka, >M ni, QHUi, Ma.„'M ..»inuMd. Nadzorni odbor. SülÄrM*, >••»» W.I.H«. RS.. C*Ulaw«*a Okto. Jsh*S Aiakr^l«, «ta rur«. at., Ev**, M Im. Jm. Kalaa, iw, a T4tS «t., Ctov«U«4. Ohl». Tiakovni odbor. Vla««M Cslakar, Ms Amkr+lU im M» 11 r.travM. t • . .........; «♦' ■ Potrat v Rimu. Bill». — V sredo sjutraj ao «e pojavili lahki potresni sunki v Kini u. Hiše so sc tresle iu bila jc |¡iÍiÉ.t mad Ijndtni, ttfEpfraSi nesrt^če ui bilo. i^rv: .....%..... —;—u kiK'"» I Livarje potrebujemo. •i • >U Pridite na zapad, kjerso plače višje in življenje prijazno. Nadi livarji zaslužijo $7.00 do $12 na dan in delavno stanje je zmerno. Zglasite sepn: • u. THE ST. LOUIS MALLEABLE CASTING CO. EDSUtlTVENI odbor. rHtDSEONIKi rVmli AU*. »IM a*. CrawlarS Avfc, Ck»M«a, 1U. Jska Tr4«l|, B«* I«l, UvrwM, P». ^.«■^^■■■(P '»•'-T: jfik* Ovw, »41 r.r*i#lw«»4, D*»rvll. Ml*. jm. aa«k. i tui e. m a».. cuv»iM»a. osi«. m*r» US«hl Sfia s«. R«tilata Av«„ ckk.a«, IS. VROVNI zdravnik 1 Dr. r. j. ....... ssm at. CUlr Av.. CUv^.4, OMa. ODGOVOaai UaEDNIK «TROSVETE-i Jmi» Eavartnlk. coxoai - Vm «msra« p*iaj«tv* im .tv.n. hl m »W.j. «i. uvrt.v.1...«. .db».. «i h*»* aeWi. Mj m mm aMtovi Jmhm VmSwW, NIT« Ss. LawaS.lt Av.. Oklwifa, III. Vm ..4.V. MalilM a«J m aslljtj« Faul S^ttrju, tajalku «StUlk. V fl. mrméu. VM arHaäk« «M* RMlavaai« v «I. UvN.v.ln.m «Skant M aaj rsUJsJ« M. r»lr.vl<«, ac.d..Jniku M*«m«ca lOtri, Utrne .al.» J. .«araj. v.l prialvl aa «L ««ratal *»k m aaj a» as*l«vt JaS» Aaikiašl«. Bas Ml. ppsswaraa« j-, Vm arlteika prti aiaSaUtvu aU.U« as aaj Mim kulak) valo ounmii 5"- ' JV ^ ^ . - , i jf 44*,. ■■ À (,4 4 j Poalužiteae prilike J &m Vasi atariši in aorodnikt so potrebni obleke in hrane. Oni potrebujejo vaše pomoči. Ni ga vzroka zakaj bi jim ne pomagali sedaj takoj, in jim a tem napravili VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, prevoz je odprt v vse kraje v Evropo. Vaše pošiljatve so jamčene in garantirane po zavarovalni družbi. Vi ne rizkirate ničesar od vaše strani. dokler |a daaar tabo nitk« osna. u prav malo dul«rjav dt>tdu» dosti kron, Uhko m pa Ml trdi, ds bod^opoana i« kron« dralj«. Mi poŠUlsmo denar «talno, hitro In po smunio iibki ceni ns kateri «i bois tudi vložimo v kste di naslov, aliga trn rokuti hrunitiiicu, ki domovini. - »I feilte aa vaa v ; Z« vaa nadaljns po|aaslla obrnit« aan« John Nemeth Stale Ba l»7 Sec*.d Aw., ar. IM «.. NEW YORK CITY THE GLOBE EXPORT A IMPORT CO., w. • . ' r't ,■>; -, it > ; ' i* ' 826 N. Clark Street, German Turner Hall Bldf CHICAGO, ILLINOIS. .v..' fa pi m t» m\ vé enry J. Schnitzer State Bank •> h ENA NAJSTARE/llH SANK, KI STOJI FOD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSK KRAJI S POLNO GARANCIJO. PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE tO ORIGINALNI CENI» IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU . Afl^Š) JMP^^PVB^â V D^A^® i |»oalat i MT nI i kB^^C^f laSava v «tari <«■»>vfaL aaj »e abraeje «a M.|u|l a««liaaa anUkoai km msLa S lat W nnanlnn saia «a«MM wjw^m ww^m^m^m ^^ www m »w» ▼ m^^m^r" h» algvraa. , - . VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNILA AfM vaabi» lakaj HENRY J. SCHNITZER STATE a.. NK . JL* »... "ae Tevk, N. NEW YORK v.* M"'", '''v " središča svetovnega romata v vseh oalrlh. V MjsaM»ljiv«U« v velikem New Yorku a posra-\ r^ilovanjam v obla znan«, nad UVAJjlBf Ut «bsto-rj«ša ter slsali našim rojakom priIJ ubijan« POTNIŠKE PISARNE IN BANKE ^^■HBilL KISS 4 : L /■ i' m L Ta «vrdks g^UJa d^ar aaaaaUiv«. Mtr« la p« «ajallil «I«aval «fid. aa.ivf« vsa parabraSaa drašba, laalavlja m.1 Isglafvja vlaga braa adgavadl. mM T« iwdka Vam Saj« GARANCIJO «a vsa Raalavaaj«. ¡ v»al«f vpÄjl^ta^vrÄo îs^îîimlîs'^kaur» f/oblta brví ¡¡atoe. Plati ail pridite «««bao sai EMIL KISS, 133 Second Ave., cor. SdiSt, New York, N. Y. i / 'bll^Wo'ÄJUenk aattoSHaatl «•«1er »e o« aresnlllio njegovi Ideali f nenatablfeno mo/p». (Dalje firikodnji« ) - RIVO. Napravit« fia« fmmmim pivo «as»! 4o«»a «a jsko po tota fcvro TsblHa ali Bavsrakrffa lta.r Ratrasta. v.uaavikNM laaa. lizrpd rkmmmt Oeakwd 4SSS JaSaa Utaialla Bor«Tablais aa S galoa piv«.....,......SLSS J*4nm fkatulja lai» TgklitS sa 10 gsl«a piv«............ f.00 Jadaa k «a va Bavarakaga Ba#r Ki t rak ta aa 1 galea piv«.. • M Prakak sa IsšaUvsaja fnanrsn—a pljsSs (Oraagaa4s) ttafvtj« po Hk la ftOa. S vaafcis» «arojilo« pa*ljo«i aafaaŠM aavodllo Aftc^r.« p.«.kM Nsre/,1.« Jo prilagati Soasr ali ^S r im paSilšatl sa. r prlvataib M«^ t 't, A* PcBtotnlk, ^ tí O ver pec k Ave. RktfefleM Park H. J. ! i jndftva. Ako aa rtiflajaš a i, podpiraj trge v ««, ki v rro»»etl - v salofi M lakliati aairahi/i ■w« IWVPSV^in^^^, pé sacral asai E m ■- NAEOONDLOM V POJ Ai jf ILO 7« M Ailmmmi 1A ___ <'|iaw< an oaj(WTomi ta ogia šsvalii ssmL Ml ne sprojm«»mo do er kaj knpl Ii ¡ffk Jai v»n< nnj *s.fn »ebi pripiše Via* ad»vrisal ta »saladlos aaj aoai vsak «M. Uprentftva Hala Važno kulturno vpra- NOVICE IZ JÜ- 'ül* GOSLAYIJE. l Nada Ije nje j _ * Ne trdimo, de je po vseh, a po ITALIJANSKI BfAGIJOlfALI- uiuogih časopisih za mladino ju ¿EM IH BLO VENSKI KLX nabranega — milo rečeno — toli RIKALIZEM ko balaata, da mora, če ne že vea,| gotovo pa pretežn» del'istegs ¡/j TríMku m. - njih. Toda kakot A l naj isftt* i^u^yi, tia,.¡jonslistov) od U. gavamof — Ssša misel v tem Je tole: Kjer je mladina mnogo ln rada brala, ao stari letniki tozadevnih Čaeopieov že itak v tako deiektnsm atsuju, da jim ni dni gega leka, nego zakurjena peč. Toda med balaatom je tudi v ata-rib letnikih čaaopiaov za mladino nanizanega toliko klenega zrnja, nikakor ne bi kazalo zaradi nekolikih plev, uničiti tudi zrnje. Brno mnenja, da ae naj taki atari letniki čaaopiaov aa mladino pomladi, in aicer v po rae m novi obliki, t. j. v obliki priročnih knji-žio aa zabavo in pouk. V vaako tako knjižico bi ae naj sprejelo nekoliko poveatic, pesmic, kaj i» ^ ............._ _ ___ zgodovin«, zemljepiaja, pfapfo- ] svO piaja, naravoslovja in »trokovne j<( |jMr(KÍU, doUm)>(tl llaprtw jMt ga tirnuja kot takega. Takih V**'\Mim ljudstvu. Nobenega dvoma no vijem b knjižic b, bila mladina _ ^ ^J dr ^ kiM prft. seloveMla,inizniAil biae i/.Koso ,v MjlIjW fiIo?euee še en- rov: "Som fe bral!" - Ua vega ^ ^ je vsa Julijska vse to, kar smo povedali aedaj o Bcne¿ij<> enotng ilüVenska tvorba vzlic narodnim razlikam (za dr. Tumo ao Italijani v Primorju manjšina, ki ae ima apojiti a elp-vensko večino.) Ke čudimo se predrznosti slovenskih naoijona-ualističnih socijaliatov, čudimo se nasprotno breaveotnosti italijanskih "sodrugov" itd., itd. Rsvno isti dan pa objavlja tr septembra (Auuo II., Ni. 311) pi (tf t Izjave dr. Turne na strankinem zboru italijanskih sogljali-stov iz Julijske Benečije so zara-dl svojega posebnega zmislg aila nevarne. "Lavorstore" l»o zopet skušal dokazovati, da pospešujejo italijanski socijalisti z vsem svojim delovanjem tudi itslijanske narodne koristi. Odkrilo povedano : Izjave slovenskega soeijaliati-*ta ne zboru italijanskih delavcev so nam nasprotno zgovoren doka/., da medtem, ko slovenski socljaliati skušajo ob vsaki priliki intrigirati na vse načine za svoje panslavistične cilje, in to «elo v Trstu samem, zanemarjajo ita časopisih za t mladino, tudi za draga dela z raznovrstno vsebino, tega* tako upamo, uam ni treba praviti še posebej. , ggfeli .J Ker smo ie ob tem, se uam zdi, ds nam ne bo zameril ijoben urednik časopisov'za mladino, Če orne-nuno, ds gre pretežns večina prostora njihovih časopisov na račun zabave, in da je le neznaten del vlj^Sjflgjfr» d5jiTSa3&," v njih namenjen P^Nam pa* ^^ DJkpildii dr. Tumo ^ izjav, ki jih je podal na oiuenje-nem zboru, češ,'da Je zatajil a vo jo slovensko narodnoat iti da je i tem zopet dokasano, da so sloven ski socijalisti rasnsradovalei lastnega ljudstva idt., itd. Nsravno je, da se je »a vssm tem takoj oglasil tudi "Slovenec', sdi, da bi bilo obratno bolj prav. Vemo; ta ln otd naa hoče domisli» ti da mladina ne bere rada poučnih spisov. Ne oporekamo; s naui ao sdi, da temu ni kriva snov, temveč kriva je temu manira, -v kateri ae mladiui tozadevna snov podaja. ,'.tf zaeetkU, da Omenili smo že v ,»«;ev«„, «• ^ . k , , trWkü „E nam v leposlovju ne ugaja maniraj^,,^^ moralizovanja in umetnega sitn bolizma; v tem odru se bomo morali dvigniti do naravnega sinil/o-lisms, t. j, do onegs, ki zajema iz reanišnega Hvljenja; in zaradite-ga oposarjamo na narodno blago, Cankarja, Zupančiča itd. Nudimo reanieo le mladini, da ne bo pah* njena ob prvem koraku v Življenje iz raja fantasij, med trnje res-ničnega življenja., , 1 Omenili amo ravnokar tudi narodno blago. K temu ae vračamo dioosi Kdo ima torej pravf Italijanski aodrugi so za italijanako naeijo naliste izdajalci italijanske domovine, slovenski socijalisti so pa sa, tržaške ln Ijuhljánske slovenske liaeijonaliste rasrodovslei ido* veuakega ljudatva. . . Za tržaško "Naaione" so sloveiiskl socijalisti preveč . . . Slovenci", sa ljubljanskega "Slovenca" pa naa-protnu preveč Italijani. Kaj nam jc revežem atorkit Naj povemo Še to: Na Štajer-akent, /laati v Mariboru, so bili namenoma; zakaj s osirom ns na «I ae »ioj.ro,.o»r«vm». laHtnÍh nemških Speljal istlč- Zdi pa ae nam, da smo jo zasledi- . 11 nsjprej v melodijah. Nek priznan Šolnik je šel tako daleč, du je podtaknil narodnim melodijam besedila, ki tem melodijam prav niš ne pristojajo. AH rea ne veste, da Jo s besedilom narodnemu pesniku tudi rnelodl jat — ln to kar je občutil narodni pesnik ob svoji melodiji in svojih hoaedah, to bi ae naj prilegalo poljubnemu hoaedllul . . . Vzemite v roke apiae našega velikega romarja; tam boste našli, kaj je pe-aem; in uverjeni amo, da bodete laposnall na mah pomen besedi: "MoJ greh!" Tej preeej podobno msuiro pa pa smo sasledili tudi pri epski na-rodni pasmi, t. J. ts iu oni pisatelj je poiakuail obleči narodno epako pesem v prozaično obleko. Ljudje lx*šji, narodova duša ima tako fhi čut aa obliko, da ga saaledinlo aa-H»o pri izvoljenih tega ln onega naroda Narodova dttfa čuti prav dobro, kako naj bo ubrauo besedi-lo aa iietje ,kake sa epsko pesni-lev, kako sa proso, kako aa jedr nih organizacijah. Po ustanovitvi Jugoslavije smo pa bili slovenski socijalisti mnenja, da so v narodno enotni ^ Jugoslaviji posebne nemške strsukiue sekeije nepotrebne. Zahtevsli smo, da se nemški spojijo s našo jugoslo-vansko socijallatlčno stranko, ln to sn it udi storili. Na snak način smo postopali s ogrskimi iu slovaškimi sodrugl v Bosni ln drugod. Tudi oni so enostavno vstopili v naše organizacije. "Slovenec" naj nam pov«, če je bilo to lepo in prav, če amo a tem škodovali narodu. če nam bo podal (ne "podaril') objektiven, to aa pravi neklerlkalen odgovor, mu ne bomo prav nič šteli v slo njegovo opravičene opazke na rovaš našega korektorja. ki pa ni nič elabšl od njegove- In veaeHlo bi naa obenem, če bi nam, makar v obupno dolgi jere-mljadt odgovoril nekoliko bolje ua naš zadnji Članek. Naprej", nJ^JBK'.' nat ure k te in one resnice, doblje-; Zakon proti alkoholismn V sa-ne iskustvetdm potem itd. ln kar knnaki oauovl, ki ao predloži v je povedal narod v obliki epske kratkem narodnemu predmavnl pesnitve, Je vedel, sekaj je flove |tvu ae nahaja tudijo te-le določ-dal ravno tako, in ne drugače, sa- be: Karnuje ae vsnfc, ki Jo na Jav-radi tegs pa je protinaravm» In ,IPttl p|j«n. \rvot\ 14 iet ata*- nehvaležno delo, ailltl epoa kot re otmke je aplol. prepovedano aliko v nekolikih markautnih po voditi a aelmj v «talilne. Pijane-1 teaoh. je treba v prosi - če aa uo ,«,„ «Moveku ne amo nikdo dati noče raategniti na dolM in šiniko - hene «,a,jne pijane, ^elesni^arjl ponavljati v originalni obliki, in «mejo piti opojne pijače le. še ni tozadevna mešanica je prej sm?. dobiti nobene druge pijač«' Oo • šna. nego pa umetna. sp«*iarji in ^«Klajalel ne »»rjo K tem pa ša nikakor ne |M»dec ualužbeneem dajati uolienegm šga-ujujemo uarmlnega blaga; ravno »ja. Ihdgovi aa pijačo ao ueuiir uaaprotno; mnenja amo, da kar jc I ji vi. Ae ae ue mere dokaaati, da prišlo plemenitega is duše tiaro nlao bili dani pijanemu šioveku in dove. mora tudi enpet nplivati ple v dobri veri, da bo Šs trssen pla inenito na dušo narodov; in zara šal, predno zapusti lokal. Ako je di tegs bi priporočali. dM »e nudi novi dolg ..«ml Ae pe atarem dol rrwm ___mmmrmL «i ttifS. tMdl mU" ^ u nOTi dnl« nrittlrtjly()b-|mo, da je finančni m »mater nareJ 1000 K glolie. Če se prestopki po nove, se obsodbe raaglase javno po časopisju. Kogar zadenejo oz oačene kasni večkrat v letu, i* gubi za to leto aktivno in pasivno oliluo pravico in možnont izvrševal nja javnega poklica, ^olasid •'•arji, šoferji iu ljudje, ki upied pijanosti izp«a»tavijo druge v ne varnost življenja, izgube službo. Zanimiva obravnava se bo v kratkem vršila pri tukajšnjem so dišču. — Zadružna centrala v Ljubljani, ki je kakor znano pri svojem gospodarstvu skrajno zavozila na račun svojih klljen-tov toži deželo Kranjsko za plačilo 2 milijona kron, katere je ha je una po naročilu umrlega deželnega odbornika dr. Lauipeta, ki je bil tudi predsednik Zadružne centrale, založila za deželo Kranjsko pri nakupu perila za deželne dobrodelne zavode. Pri kupčiji, ki f>i sc morala vršiti v Kijevu, je posredoval znani prebrisani a-gemt P Oruška, neomejen zaup nik dr. duštcriUča, kateremu je tudi apravil njegovo premoženje v Švico na varno. Zadružna centrala je plačala v gotovini 2,000-, 000 K, ne da bi poprej prejela le en komad perila. Prišel je preobrat, iu sedaj ni ue denarja, ne perila, in od poaredovalca F. Gru-ške ni ničesar dobiti. Da tiči sa vso to akcijo umazana kupčija, je brezdvomno, ker bolnica ni nikdar potrebovala tolike muotine perila, in uobeu pameten trgovec ue plača nobene vsote, najmanj pa 2,000,000 K naprej, ne da bi videl poprej uzorcc ln pa dobil blago. Hodnijska obravnava bo šč pokazala, kaka špekulacija tu zadaj leži. Zadružna eenrtrala je do bila tudi od bivšega deželnega odbora iz dohodkov vnovčevalni os za klavno živino 463.000 kron za sanacijo izrečno imenovanih zadrug. Dosedaj Zadružna cen traia te naloge ni izvršila, akorav no ima denar od 4. januarja 1»18 še v rokah. Velik del je pa pač porabila za dotacijo "Ljudskega doma" in pa Zadrušue tiskarne. Likvidacijska komisija deželne vlade je odklonila revizijo Zadružne centrale, ker stoji v procesu s tem savodom, in prepustila deželni vladi, da izvrši re visijo. Po-zivljemo javno deželno vlado, da takoj izvrši revizijo pri Zadružni centrali, da takoj vrne neporab 1 jeni kredit bivšega deželnega .odbora za sanacijo zadrug likvida cijskl komisiji deželne uprave ker od 4. junarja 1918 do 30. ok tobra 1918 Je bilo dovolj časa izplačati zadrugam potrebne v*<}te. če so jih potrebovale. Ker so pa zadruge lahko toliko časa čuka le ua sanacijo, niao bile potrebne Iti naj sc tedaj denar vrne deželi, ki ga sama uujuo potrebuje. Obe nem pa naj revlsija posveti v poslovanje Zadružne centrale glede navedenim 2,(HH),000 K, kako se je kupčija sklenila, kdo jo je sklenil in zakaj se je to vsoto tako slepo isplsčalo brez vsake garancije. Odredba glavnega poverjenika sa afrarno reformo v Aovnniji je razglašena v "Uradnem listu" It. 130 s dne 22. septembra t. 1. Poleg točk, ki ae tičejo predvaem veleposestev, se odreja tudi tode: Vaa poljedelaka semljišč^ (njive, vrtovi, vinogradniki, travniki, pašniki) ae morajo obdelati, oai-roma iskoriščaitl. Vsak velepoaest-nlk ame obdelovati v svoji režiji le toliko zemlje svojega velepoaest va. kolikor je more obdelovati sam kot strokovni vodja (ekonom) s svojo gospodarako družino. Vsak podita jem je strogo prepovedan. 4- Oddaja zemljišč v najem na dražbi je nedopustna. —Najeniščina ne sme nikoli pre-segati dosedanje višine in se more plačevali samo v denarju. Najemnina pogodba ae ame glaaiti samo na eno leto. — Vaak najemodajalce mora sestaviti imeiiHc vaeh najemnikov in v njem poti podatke o oaeld najemnika, število njega članov in akupno povr-Aino vaeh .po najemniku izkoriščanega zemljišča. Ameriškim rojakom na anaaja. Hvoj čas anio opozorili na* ame. riške rojake, de ne meujavajo «tolarjev aa krone v Ameriki. Če odpotujejo v domovino. Kakor smo iavedeli je aedaj ainbgrstvo fi-nane na našo iuieijatlv* organi «bralo tozadevno akcijo \ Amen ki sa vso našo drža*o po našem Idr ia vnem saatopatvu v AmerlM. IPrt^MsjmMMtfja (Nijel Za globa jame sam kričati: 1 "Pošljite po ostale poljske polke ter pobijte izdajiee!" "Tiho, gospod!" Nakrat ph v nekem kotu dvorišča zagromč puške. "Jezus Marija I" za kriči Volodijevski. "Kaj to pomonja, Mihaeli" . "Očividno so vstrelili Stahoviča in ona dva častnika, ki so se namenilj k hetinanu," odvrne razdražen mali vitez. "Za rane Kristusovel V takem alučaju se tudi nam ni nadejati, da nam proaneao." Grom strelov zagluši daljši razgovor. Volodijevski se prime krčevito mreže ter pritiska k njej čelo, toda del j časa ni mogel ničesar opaziti, razun nog jfcgMkHi pešcev, stoječih tesno, pri oknu. Streli pušek pa so se oglašali čimdalje bolj pogoatoma; naposled zagromč tudi topovi. V ječi se je dalo razločno slišati butanje krogelj ob steno, l^akor bi ropotala toča . . . Grad se je kar tresel. i ' "" ' fr. , "Umakni se od okna!" zakriči Jan Skretuski. "Ako na, dobiš krogi jo v glavo." "Nikakorh Kroglje padajo vtfje, a one iz topov ravno na nasprotno strun. Ne grem dol." Volodijevalci se pprime še močneje mreže ter se sključi ves med okno, tako, da ni potreboval Skretuakega, ki bi ga podpiral. V ječi je postalo temno, ker okno je bilo majfcno in Mihael, dasi šibak, je je popolnoma zakril. Vendar pa so zvedeli vae tovariši, stoječi spodaj, kaj se godi na dvorišču. •,,'vfe: -r.r "rŠL£i<$ "Sedal vae»dobro vidim!" zakriči Volodijevski. "Ogri so se oprli ob zid in streljajo od ondot. Ha,'bal som se, da jih ne bi pognali v kot. ker tam bi jih topovi hipoma ugonobili. Vrlj, yoj>kil >.| jint kaj reči. Brez cestnikov stoW, Itar treba. Sedaj ni videti ničesar, ker se vleče ditq})*) zemjji.' Streljanje postaja šibkeje in šibkeje. * '/Veliki Bog. ne odlašaj s kaznijo!" zaldiče Zagloba. >(&'■}■ H * "Nu, kaj je videti, Mihael!" vpraša Skre-tuski. "Škotje napadajo/' "Grom in strela, da moramo tu sedeti T' zakriči Stanislav. "Skupaj so. Ogri so jeli napadati nuličarje s sabljami. Oh. žal mi je, da ne morete sami videti, kakšni vojaki so'" "Med seboj se koljejo, nameato s sovražnikom." Ogri zmagujejo. Škotje na levem krilu se umikajo . . . Meleškovi dragonci stopajo na njihovo stran ... Škotje stoje v dveh ognjih ... Korf ne moro streljati s topovi, ker bi moril tudi Škote. Tudi Gsnohofove vojake vidim med Ogri. Že so napadli vrata . . . Gotovo hočejo oditi od tod in kakor burja lomijo vse na poti!" "Bilo bi dokaj bolje, ko bi naskočili grad in se gs polsstili," zakriči Zagloba. "Nič ne škoduje, če ga ne vzamejo. Jutri ae vrnejo a prapori Mirskegs in Stankoviča . . Hej! Horlamp je ipbit . . Ne, 2e vstaja, samo ranjen je ., . Pri vratih so. Kaj to pomen jat Mar je tudi škotaka straža pri vratih preatopila na stran Ogrov, ker že odpira vratat , . . y^ oblak dimu ua drugi strani .. . Sedaj vidita kitica ... Da Kinitic je to ... Z vsemi svojimi jtt. deei se rine skozi vrata." e "Na Čegavi atrani jet Na šegavi?" kriči Zagloba. 1 * gj- # Volodijevski ne odgovori nekaj Aua. ll,-U|J rožljanje orožja in krik ae je razlegal med tem » podvojeno ailo. , < "Končano je!" zakriči preaunljivo naposled "Kdo Je podlegel t" "Ogri. Kmiticevi jezdeei so jih mbili , sedaj jih teptajo iu sekajo. Prapbr ima že h.„„,', v rokah ... Končano je! .. " \ Po teb besedah se Volodijevski apustil z ukll. ter pada na roke Janu Bkretuakemu. , Ilijte me, goapodje, bijte, kár^m vreden tega," saklišo mali#itez. "Imal aem že v rokal, tega človeka, pa aem ga puetil živega! ,)a/ sem mu oddal Radádvüovo naročilo ter mu imw* gal n^irati vojake, s katerimi je aedaj nastopil ; proti domovini . . Gospod, dodeli mi samo da se še enkrat srečava s sabljami... Podaljčaj mi ,„„;, življenje na pogin temu izdajalcu. Priaezam d« mi ne uide več ta ničvredneŽ is rok!" Meii tem ao gromeli kriki, topot kopu ii, slrwji ' še nekaj čaaa, potem pa oelabevali. Čez jedno ,„v je naatala na dvorišču gluha tiüna; katero so dr« mili'samo umerjeni koraki straže in glasna n0 velja. "Dragi Mihael, poglej še enkrat, kaj se je dtlo," prosi Zagloba. , v , 8 "Čemu gledati t" odvrne mali vite/ »Vsak vojak lahko sam ugane, kaj se jo zgodilo. Videl sem Ogre pobite. . . Kmitic, praznuje zmago'" "Bog, da bi ga konji raztrgali tega pekle..-ščeka! Naj gre Tatarjem čuvat hareme!" Zttr«. banti Zaglobu. tL . t Volodijevski je imel prav. Krniti,- je pr«z. noval zmago. Ogri in oddelek dragoncev Meliib. ga in Harlampa, ki so sc jim pridružili, so ležali pobiti na kejdanskiin dvorišču. Samo nekoliko jjfe ož je zbežalo ter se.xaskropilo po okolici, k jet so jih lovili jezdici. Polovili so skoraj vse, kar jifc je pa »bežalo v tabor Pavla Sapiehe, vojvoda vi- J tebskega, so prvi prineali grozno novico o izdajat-vu velikega bet mana o njegovem prestopu na str»-ni Švedov, o zaprtih polkovnikih in uporu poljskih polkov. '. "fr f^SP^-j-' '• Med teui je stopil Kmitic, pokrit s krvjo in prahom, z ogrskim praporom v roki pred Radii-vila, ki ga jc sprejel z odprtimi rokami. Toda zma ga ni upijanila Kmitica. Bil je mračen iti jezen, ker je postopal proti lastni volji. ; •-.,'V'^C^ "SvetU knez," reče "nočem slišati pohvsle, kajti stokrat raje bi se bojeval s sovražnikom do-movine, nego z vojaki,-kateri bi ji morali služiti. Človeku se zdi, kakor bi sam sebi puščal kri." . "A kdo je tega kriv, če ne ti puntarji!" o:l vrne knez. "Jaz sam bi jih bil raje odpeljal pod Vil no, kamor sem bil namenjen. Toda kar se je zgodilo, se je že zgodilo. Potrebno je bilo to. . . za vzgled drugim." . ■ "Kaj nameravate, svetli knez, učiniti s jet-nikit" '' Vsakemu desetemu se potene kroglja v glavo. Ostale pa hočem uvrstiti med druge polke. Še danes odrineš k praporom Mirakega in Stanku-viča ter jima doneseš povelje, da se naj pripra vita na pohod. Naznačim te za brigadnega pol kovnika nad tcina polkoma ter nad polkom Vo lodijevskega. Poprej eem hotel poslsti po nju lfarlampa, toda on sedaj ni za nič sposoben. Pa tem «i premislil. . t l-tipgpR mi dilti, in sieer v obliki pnite, prani šlnski urad ne »me hiti v hiši tve. lakiranega rekla itd ; a vae kjer ^ equina, i. natotnik ne lej v oni maniri, v kakn.ni jr hšlo more biti geetilniter. Km vae pre U "fT0*1.*. ",0Pk' kaaen oí 14 do iModal^evanje prihodnjič ) 1 * dni tapera, iairoma čil v aem podružnicam avatro-ogr ske banke v Jogmlaviji. da pri pravijo vae pet».>boo aa menjavo denarja, ki as sečne v nejkraj 1KN) do^ieni času. the national Jo» smoke ALBERT je naj rito upotrebivan * duvan kod naroda za Kiki i cigareto u celoj Ameriki. Toje zaoto ato je uPrinc Albert naj bolj a roba. Vi možate stalno puliti i svaki put kada napumte Kihi uvek 6t vam bobe prijati i bol ju tikus davatL Princ Albert ukus Je raz&iti od dnwik duva-na ito ste ikada prije pulili. Vi če te vile i vile svaki dan radye pulili nego i koji drugi i on ¿e vam uvek jednako prijati. Pi Princ Albert ne ¿e vam val jezik grimti i Val vrat neče biti suv nago čete ae naj sremiie ooečatf toje ga oto Ho su nale moderne maline usred našeg patenta imsali sav rdjav ukus Ho ootaje u drugum duvanu. Kupite danas prvi put ne Ho dobro za puatU a to je Princ Albert. It J. REYNOLDS TOBACCO CO. m vaß