Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia
English version of instructions for authors is availble online at http://bds.biologija.org
Splošno
Revija objavlja znanstvene, strokovne in pregledne članke ter druge prispevke (komentarje, recenzije, poročila), ki obravnavajo floro in vegetacijo, zlasti Slovenije in sosednjih držav. Vsi objavljeni znanstveni, strokovni in pregledni članki imajo pisne recenzije. Članki objavljeni v Hladnikiji ne smejo biti delno ali v celoti predhodno objavljeni v knjigi ali reviji. Vse avtorske pravice ostanejo piscem.
Jezik
Prispevki morajo biti napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in morajo vedno imeti naslov, izvleček in ključne besede ter legende slik in tabel v slovenskem in angleškem jeziku.
Oblikovanje besedil
Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le tam, kjer jih predpisuje pravopis), znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslovi napisani odebeljeno, priimki avtorjev naj bodo napisani s pomanjšanimi velikimi črkami (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico in vezajem (tudi, ko nadomešča besedico »do«, npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Nadmorsko višino krajšamo kot »m n. m.«. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (2007). Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila. Pri pisanju ne uporabljamo možnosti avtomatskega deljenja besed (»auto hyphenation«) niti besed ne delimo sami.
V besedilu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulin (1917)« ali »(Loser 1863a)«, za dva avtorja »(Amarasinghe & Watson 1990)«, za več kot dva pa »(Martinčič & al. 2007)«. Številko strani dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23-24«) le ob dobesednem navajanju. Da se izognemo nepotrebnemu navajanju avtorjev, se v prispevkih, ki navajajo večje število znanstvenih imen rastlin ali združb, držimo nomenklature izbranega standardnega dela (za območje Slovenije Martinčič & al., 2007: Mala flora Slovenije). Nomenklaturni vir imenujemo v uvodnem delu. Avtorski citat vedno izpisujemo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v prispevku.
Prispevki (razen poročil, razmišljanj in komentarjev, pri katerih je dopuščeno več svobode) se začno z naslovom in morebitnim podnaslovom (vsi naslovi in podnaslovi naj bodo natisnjeni krepko). Sledi navedba avtorja(-ev) s polnim(-i) imenom(-i), poštnimi in elektronskimi naslovi in izvleček/abstract. Naslovi poglavij so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi nižjega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4).
Fitocenološke tabele
Enostranska tabela naj ne presega 50 vrstic z do 25 popisi (če navajamo tudi sociabilnost, z do 15 popisi). Večje tabele lahko pripravimo ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali jih razdelimo v več tabel.
ViRi - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno),
zemljevide, podatkovne zbirke, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe , V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the
genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59-65. CvELEv, N. N., 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp.
Hansen, A., 1980: Sporobolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. pp. 257258.
Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije.
Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428.
Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih citiramo v besedilu. Pri citiranju manj znanih revij navedemo v oklepaju še kraj izhajanja.
23 (2009)
Revijo Hladnikia izdaja Botanično društvo Slovenije s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in jo brezplačno prejemajo člani društva (za včlanitev glejte: http://bds.biologija.org). V reviji izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih.
Uredništvo: A. Čarni, I. Dakskobler, B. Frajman (glavni in odgovorni urednik; bozo.frajman@bf.uni-lj.si), T. Grebenc (tehnični urednik; tine.grebenc@gozdis.si), N. Jogan in zunanji člani uredniškega odbora: H. Niklfeld (Dunaj - Wien), F. Martini (Trst - Trieste), B. Mitić (Zagreb).
Recenzenti 23. številke: I. Dakskobler, B. Frajman, P. Košir, M. Zupančič, T. Wraber.
Naslov uredništva: Božo Frajman (Hladnikia), Oddelek za biologijo BF UL, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; tel.: +386 (0)1 4233388, e-mail: bozo.frajman@bf.uni-lj.si
Ceno posameznega zvezka za nečlane uredniški odbor določi ob izidu.
Botanično društvo Slovenije
Ižanska 15
Ljubljana
Davčna številka: 31423671
Številka transakcijskega računa pri Novi Ljubljanski banki: 02038-0087674275
ISSN: 1318-2293, UDK: 582
Priprava za tisk in tisk: Tiskarna Schwarz
Naklada: 300 izvodov
Slika na naslovnici: Leodonton tenuiflorus (Gaud.) Rchb. (Herbarij LJU)
Bibliografija dr. Toneta Wraberja (ob njegovi 70-letnici)
Bibliography of Tone Wraber
Tinka Bacíc in Nejc Jogan
Odd. za biologijo BF UL, Večna pot 101, 1000 Ljubljana; martina.bacic@bf.uni-lj.si, nejc. jogan@bf.uni-lj. si
1.	Uvod
Botanik dr. Tone Wraber je svojim delovanjem na področju floristike, taksonomije, fitocenologije in naravovarstva vtisnil neizbrisen pečat preučevanju slovenskega rastlinstva v drugi polovici 20. stoletja. O izsledkih svojega znanstveno-raziskovalnega dela botanično javnost seznanja preko mnogih florističnih, taksonomskih in fitocenoloških člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah, napisal pa je tudi več strokovnih in znanstvenih monografij. Z mnogimi naravovarstvenimi prispevki je sodeloval pri oblikovanju temeljev varstva narave v Sloveniji. Izjemno je prispeval k popularizaciji botanike in naravoslovja nasploh tudi v širši javnosti. Ob 70-letnici rojstva prof. dr. Toneta Wraberja avtorja obravnavata njegovo botanično delovanje in podajata bibliografijo do 31.12.2008.
2.	Življenjepis
Tone Wraber se je rodil 4. 3. 1938 v Ljubljani, materi Sabini, rojeni Šonc, klasični filologinji, in očetu Maksu Wraberju, botaniku in fitocenologu. Že od mladih nog je bil navdušen naravoslovec in botanik, pa tudi planinec in tabornik. Po končani osnovni šoli v Ljubljani je od leta 1948 do 1956 obiskoval klasično gimnazijo. V gimnazijskih letih je bil njegov vodnik po gorah in naravi njegov taborniški učitelj prof. Pavel Kunaver. Po končani gimnaziji se je odločil za študij biologije na Univerzi v Ljubljani. Še kot študent je bil honorarni sodelavec na tedanjem Zavodu za spomeniško varstvo. Diplomiral je 13. 10. 1961 na Biološkem oddelku tedanje Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, pod mentorstvom prof. dr. Gabrijela Tomažiča z diplomskim delom 'Rastlinstvo melišča pri Črnem jezeru nad Komarčo'.
Njegova prva služba je bila v Prirodoslovnem muzeju. Tu se je že pred diplomo zaposlil 1. 11. 1960 kot honorarni kustos, 1. 11. 1961 je postal kustos-pripravnik in 1. 5. 1963 kustos za botaniko. V času zaposlitve v muzeju (1960-1970) je pomagal in sodeloval prof. Cirilom Jegličem pri obnavljanju in urejanju alpskega botaničnega vrta Julijana v Trenti. Tudi kasneje je zavzeto skrbel za razvoj Julijane.
Vojaški rok je služil od septembra 1963 do avgusta 1964.
Februarja 1968 je bil imenovan za asistenta v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in tedaj postal tudi kurator herbarijske zbirke LJU pri katedri za botaniko biološkega oddelka. Doktoriral je leta 1972 v Trstu pod mentorstvom prof. dr. Sandra Pignattija z delom Contributo alla conoscenza della vegetazione pionere (Asplenietea rupestra e Thlaspeetea rotundifolii)
delle Alpi Giulie. Maja 1973 je postal asistent za predmet Taksonomija rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Naziv docent za taksonomijo in fitocenologijo je pridobil leta 1978, izredni profesor je postal leta 1984, redni profesor pa 1990. V samostojni Sloveniji je bil dve leti prorektor za študentske zadeve na Univerzi v Ljubljani. Pri njem so diplomirali, magistrirali in/ali doktorirali mnogi botaniki, s svojimi bogato ilustriranimi predavanji pa je približal rastlinsko sistematiko in floro številnim študentom biologije. 8 diplomantov je za svoje delo pod njegovih mentorstvom prejelo Prešernove nagrade za študente. Dolga leta je vodil Katedro za sistematsko botaniko in kasneje Katedro za botaniko. Upokojil se je leta 31. 1. 2003. V zadnjih letih pred upokojitvijo je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani predaval predmete Sistematska botanika, Osnove sistematske botanike, Biogeografija (rastlinski del), Osnove latinščine za biologe ter Pestrost in ogroženost rastlinstva.
Udeležil se je mnogih študijskih izpopolnjevanj v tujini. Od 7. 11. 1961 do 31. 5. 1962 se je izobraževal v Franciji, v Montpellieru na Mednarodni postaji za sredozemsko in alpsko geobotaniko (SIGMA - Station internationale de géobotanique méditerranéenne et alpine), pri utemeljitelju srednjeevropske fitocenološke šole prof. dr. Braun-Blanquetu. Študijsko je bil od aprila do junija 1966 na Inštitutu za botaniko v Trstu. V Londonu (Kew Gardens) je v letih 1973, 1975 in 1976 obdeloval nepalski rastlinski material z odprav na Anapurno (1969) in Makalu (1972) ter odprave lesarskega oddelka Biotehniške fakultete v Centralno afriško republiko (1976). Na Himalaji je bil tudi leta 1980, leta 1995 pa je v Nepal vodil študentsko odpravo. Bil je na mnogih ekskurzijah po Balkanu, predvsem v Srbiji, na Kosovem, v Makedoniji, Črni gori in Albaniji. Bil je tudi na botanični ekskuriji na Šri Lanki (1980).
Posveča se fitocenologiji, taksonomiji, fitogeografiji, zgodovini botaničnih raziskovanj, botaničnemu imenoslovju in še nekaterim drugim področjem. Velja za specialista za subalpinsko in alpinsko floro in vegetacijo. Bil je član znanstvenega odbora prve monografske obdelave flore Alp iz leta 2004 (Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J. Theurillat, 2004: Flora Alpina. Haupt Verlag Bern, Stuttgart, Wien). O flori in vegetaciji Julijskih Alp je med drugim predaval na univerzah v Hannovru in Buchumu (1974) ter večkrat v Avstriji. Je tudi priznan fotograf, prevajalec ter pisec srednješolskih in univerzitetnih učbenikov.
Odlikovan je bil z Redom dela s srebrnim vencem (1975), prejel je odlikovanje predsednika SFRJ za popularizacijo naravoslovne znanosti (1977), priznanje ob 35-letnici Biotehniške fakultete (1982), priznanje ob 40-letnici Pionirja (1983), priznanje Slovenskega konservatorskega društva (1985) in Zoisovo priznanje Prirodoslovnega muzeja Slovenije (1989). Je častni član Botaničnega društva Slovenije.
3. Preučevanje flore Slovenije in herbarijska zbirka
S preučevanjem slovenske flore se je slavljenec ukvarjal že od najrosnejših let, saj je imel v svojem očetu Maksu Wraberju svetel vzgled in odličnega učitelja. Poklicno se je s floristiko Slovenije ukvarjal vso svojo kariero in njegova tovrstna aktivnost tudi po upokojitvi ni usahnila. V sedemdesteih letih 20. stoletjaje bil zelo aktiven v okviru projekta Flora Slovenije, ki je združeval aktivnosti vseh vidnih slovenskih botanikov v tem obdobju in imel sprva za cilj nastanek izčrpnega dela „Flora Slovenije". Do izdaje te monografije sicer ni prišlo, rezultat prizadevanj pa je bil niz poročil Flora Slovenije, ki so izšla med leti 1978 in 1991, predvsem pa določevalni ključ: druga, zelo dopolnjena in posodobljena izdaja Male flore Slovenije. Ta je še zdaj, s svojima dvema nadaljnjima izdajama, temeljno delo za poznavanje flore tega dela Evrope.
Konec šestdesetih let se je pod slavljenčevo koordinacijo pričelo tudi sistematično kartiranje slovenske flore po vzorcu, ki je bil v rabi drugod v Srednji Evropi. To je po eni strani pomenilo ustrezno ureditev starejših florističnih podatkov in pripravo za vnos v računalnik, po drugi strani se je s pomočjo novih popisnih listov začelo s sistematičnim kartiranjem flore na terenu. V okviru teh aktivnosti je bilo pod mentorstvom Toneta Wraberja izvedenih veliko diplomskih nalog, ki so ne le dale pomembne floristične rezultate iz dotlej manj raziskanih predelov Slovenije, ampak tudi izobrazile številne mlade poznavalce flore, ki so slavljenčevo znanje uporabljali, širili in predajali nadaljnjim generacijam.
Kot kurator herbarijske zbirke LJU na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se je prvih nekaj službenih let intenzivno posvetil urejanju te herbarijske zbirke, kasneje pa je zbirko vestno bogatil z lastnimi nabirki, tako da je danes v urejenem delu zbirke več kot 7000 pol z območja Slovenije, ki jih je nabral na 1180 lokalitetah. Še nekajkrat toliko njegovi pol je med ne popolnoma urejenem herbarijskim materialom. Ta herbarijska zbirka je v veliki meri prav po slavljenčevi zaslugi danes ena od dveh javnih herbarijskih zbirk v Sloveniji in s svojimi 150.000 herbarijskimi primerki nedvomno najpomembnejši in nepogrešljiv pripomoček ter vir za preučevanje slovenske flore. Pod slavljenčevim vodstvom je bila v začetku devetdesetih let opravljena zahtevna selitev zbirke v nove prostore, kjer so bili z ustrezno urejenostjo in preglednostjo materiala omogočeni pogoji za naslednji veliki korak, digitalizacijo celotne zbirke. Ta se je zgodila že po upokojitvi Toneta Wraberja.
Slika 1:
pokazatelj
Število digitaliziranih florističnih podatkov T. Wraberja na kvadrant slavljenčeve dokumentirane floristične aktivnosti na območju Slovenije Figure 1: Number of electronically registered floristic records per quadrant showing his documented floristic activity in Slovenia.
Velik del florističnih podatkov T. Wraberja, tistih, ki so bili objavljeni v dostopni literaturi in tisti iz njegovih herbarijskih etiket, je bila v zadnjih letih digitalizirana in urejena v sodobni podatkovni bazi Flora Slovenije Centra za kartografijo favne in flore. Število teh podatkov na kvadrant, kot pokazatelj slavljenčeve dokumentirane floristične aktivnosti, prikazuje Slika 1. Še vedno pa čaka na digitalizacijo kopica nedokončno obdelanega herbarijskega materiala in vrsta terenskih zapiskov.
4.	Taksonomsko delovanje
Pri svojem florističnem delu je slavljenec pogosto naletel tudi na taksonomske in nomenklaturne probleme in mnoge med njimi tudi razrešil bodisi sam ali s sodelovanjem svojih botaničnih kolegov ali diplomantov. Predvsem gre za taksonomsko težavne skupine, na katere je naletel pri florističnih raziskovanjih v Alpah in na Balkanu. Tako je opisal naslednje za znanost nove taksone:
-	Melampyrum velebiticum ssp. montis-nivalis T. Wraber in Varst. nar., 4: 46 (1965, publ. 1966)
-	Silene veselskyi (Janka) H. Neumayer subsp. widderi A. Kofol-Seliger & Wraber in Biol. Vestn., 27(2): 130 (1979; publ. 1980),
-	Gentiana lutea ssp. vardjani T. Wraber in Proteus 48: 341-346 (1986),
-	Cynoglossum krasniqii T. Wraber in Candollea 41 (1): 145 (1986),
-	Silene retzdorjfiana (K.Maly) Walters subsp. nikolicii A. Seliger & T. Wraber in Biol. Vestn., 35 (2): 97 (1987),
-	Papaver victoris Škornik & T. Wraber in Biol. Vest., 36 (3): 82 (1988),
-	Crepis dinarica (Beck) Šiljak-Yak. & T. Wraber in Acta Bot. Croat., 47: 164 (1988).
5.	Delovanje na področju fitocenologije
Fitocenologiji se slavljenec posvečal predvsem na začetku svoje botanične kariere in s tega področja je bila tudi njegova doktorska disertacija, v kateri se je posvetil vegetaciji Julijskih Alp nad gozdno mejo. Med pomembnejšimi fitocenološkimi objavami naj omenimo pregled združb razreda Thlaspeetea rotundifolii v Jugovzhodnih Alpah, ki ga je objavil leta 1970. V zadnjem desetletju se ponovno intenzivneje ukvarja z vegetacijo, tokrat z vegetacijo Snežnika, s sodelavci M. Zupančičem, V. Žagarjem in B. Surino.
Je avtor oz. soavtor naslednjih asociacij:
-	Papaveri kerneri-Thlaspietum kerneri T. Wraber 1970
-	Papaveri julici-Thlaspeetum rotundifolii T. Wraber 1970
-	Saxifrago sedoidis-Arabidetum caeruleae T. Wraber 1970
-	Festucetum laxae (Aichinger 1933) T. Wraber 1970
-	Festuco nitidae -Rumicetum nivalis T. Wraber 1970
-	Leontodonti berinii-Chondrilletum T. Wraber 1965
-	Gentiano terglouensis-Caricetum firmae T. Wraber 1970
-	Hyperico alpini-Caricetum ferrugineae Horvat ex T. Wraber 1971
-	Paederoto luteae-Minuartietum rupestris T. Wraber 1986
-	Scabioso silenifoliae-Caricetum mucronatae Surina & T. Wraber 2005
-	Hyperico grisebachii-Pinetum mugo (Ht. 1938) T. Wraber, Zupančič & Žagar in Zupančič, T. Wraber & Žagar 2004
-	Trollio europaei - Deschampsietum cespitosae Horvat 1962 ex T. Wraber 2007
6. Bibliografija T. Wraberja
Bibliografski pregled je narejen po vseh dostopnih virih (zasebni seznami slavljenca in avtorjev, COBISS, baza literature na CKFF). Razhajanja med posameznimi viri kažejo, da je gotovo kako delo še ostalo prezrto, vendar je predloženi seznam doslej najpopolnejši. Morebitna dopolnila bodo objavljena kasneje, ko bo obdelana tudi celotna bibliografija po letu 2008.
Seznam je urejen po tipih avtorstva, znotraj teh po letnicah izida ter znotraj posamezne letnice po abecedi.
6.1 Avtor
Wraber, T., 1955: Planinec-botanik na Stolu. Planinski vestnik (Ljubljana) 55: 84-86. Wraber, T., 1957: Triglavske cvetke. Planinski vestnik (Ljubljana) 57: 433-436. Wraber, T., 1958: Bavški Grintovec. Planinski vestnik (Ljubljana) 58: 542-545. Wraber, T., 1958: Klimatske spremembe se kažejo tudi v vegetaciji. Planinski vestnik (Ljubljana) 58: 243.
Wraber, T., 1959: Die Bergwacht in Slowenien. Berg-Echo (Stuttgart) 7 (7/8): 138-139. Wraber, T., 1959: Trnovski gozd v cvetju. Planinski vestnik (Ljubljana) 59: 169-174. Wraber, T., 1960: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo spomenikov (Ljubljana) 7: 377-379.
Wraber, T., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik (Ljubljana) 7: 29-37.
Wraber, T., 1961: Rastlinstvo melišča pri Črnem jezeru nad Komarčo: diplomska naloga.
Univerza v Ljubljani. 22 pp. Wraber, T., 1962: Die Arten der Ordnung Lycopodiales in Slowenien. Bulletin scientifique -Cons. acad. sci. arts RSF Yugosl. Section A, Sciences naturelles, techniques et medicales 7 (3): 1-2.
Wraber, T., 1962: Mala mladomesečina v Julijskih Alpah. Proteus (Ljubljana) 24 (8): 217218.
Wraber, t., 1962: Mednarodna geobotanična postaja v Montpellieru. Proteus (Ljubljana) 26 (3): 67-69.
Wraber, T., 1962: Ob razstavi svežih gob v Ljubljani. Proteus (Ljubljana) 25 (6): 61. Wraber, T., 1962: Poznate strupene rastline? Napisala Andrej Martinčič in Franc Sušnik.
Proteus (Ljubljana) 25 (3): 92. Wraber, T., 1962: Seelosov sršaj v Julijskih Alpah. Proteus (Ljubljana) 24 (7): 186. Wraber, T., 1962: Vrste reda Lycopodiales v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 10: 1125.
Wraber, t., 1963: Andrej Fleischmann, kranjski florist. Planinski vestnik (Ljubljana) 63: 283.
Wraber, T., 1963: Anton Tožbar. Primorske nov. (1963), 19. feb., 47(14): 5.
Wraber, t., 1963: Dve botanični beležki. Planinski vestnik (Ljubljana) 63: 639.
Wraber, t., 1963: Dvesto let gomoljaste zvezdice. Proteus (Ljubljana) 25 (7): 184-185.
Wraber, T., 1963: Gentiana tenella Rottboell - novi encijan v flori Slovenije in Jugoslavije. Proteus (Ljubljana) 26 (2): 58-59.
Wraber, T., 1963: Linnaea borealis L., planta rediviva slovenske flore. Biološki vestnik (Ljubljana) 11: 43-48.
Wraber, T., 1963: Linnejeva cvetka raste tudi v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 26 (2): 43-48.
Wraber, T., 1963: Naše zaščitene rastline: vodnik po razstavi, marec 1963. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 40 pp.
Wraber, T., 1963: Po pastirskih stezah Zadnje Trente. Planinski vestnik (Ljubljana) 63: 305309.
Wraber, t., 1963: Slike iz rastlinstva zahodnega Sredozemlja. Proteus (Ljubljana) 25 (8): 193-198.
Wraber, T. & C. Jeglič, 1963: Zanimivosti, ki jih vrt prikazuje vse leto. In: C. Jeglič. Alpski vrt Julijana v Trenti. Prirodoslovni muzej, Ljubljana: 73-111.
Wraber, T., 1964: Alojzij Filipič (31. 5. 1888 - 29. 12. 1963). Biološki vestnik (Ljubljana) 12: 179-180.
Wraber, T., 1964: Botanični izlet na Pic de Bugarach (1231 m) v predgorju Pirenejev. Proteus (Ljubljana) 27 (3): 70-76.
Wraber, T., 1964: Črni bor na Kukli v Trenti. Proteus (Ljubljana) 27: 122-124.
Wraber, T., 1964: Ein Beispiel der thermophilen Vegetation aus den Julischen Alpen (Vorlaufige Mitteilung). Acta botanica Croatica (Zagreb), vol. extraord.: 133-137.
Wraber, T., 1964: Floristične novosti iz Julijskih Alp. Biološki vestnik (Ljubljana) 12: 97108.
Wraber, t., 1964: Kasnojesensko cvetje v "Juliani". Proteus (Ljubljana) 27 (3): 91-92.
Wraber, T., 1964: Pseudostellaria europaea Schaeftlein in der Umgebung von Karlovac. Informationes botanicae (Zagreb) 3: 3-7.
Wraber, T., 1965: Botanični rezervat na Notranjskem Snežniku. Varstvo narave (Ljubljana) 2-3 (1963-1964): 189-194.
Wraber, T. & V. Mikuletič, 1965: Daphne blagayana Freyer na severozahodni meji svojega areala. Biološki vestnik (Ljubljana) 13: 61-67.
Wraber, T., 1965: Floristične novosti z Notranjskega Snežnika. Varstvo narave (Ljubljana) 4: 43-49.
Wraber, T., 1965: Malo polje v Julijskih Alpah (Predlog za zavarovanje). Varstvo narave (Ljubljana) 2-3 (1963-1964): 195-198.
Wraber, T., 1965: Nekaj misli o varstvu narave, posebej še rastlinstva. Varstvo narave (Ljubljana) 2-3 (1963-1964): 75-88.
Wraber, T., 1965: O ljubljanski floristiki in o novi grašici v ljubljanski flori. Proteus (Ljubljana) 28 (2): 89-91.
Wraber, T., 1965: Seelosov sršaj tudi v Karavankah. Proteus (Ljubljana) 28 (2): 57-58.
Wraber, T., 1965: Slovenska floristika v 27 letnikih Proteusa. Proteus (Ljubljana) 27 (9/10): 262-262.
Wraber, T., 1965: Slovenske hidroelektrarne. Delo 7 (253): 2.
Wraber, T., 1965: Trenta. Varstvo narave (Ljubljana) 2-3 (1963-1964): 103-114.
Wraber, t., 1965: Triglavski narodni park. Spisal Stane Peterlin. Proteus (Ljubljana) 27 (9/10): 275.
Wraber, T., 1965: Združba Berinijevega jajčarja in alpske hrustavke (Leontodonti berinii-Chondrilletum assoc. nova) na soških prodiščih pri Bovcu. Varstvo narave (Ljubljana) 4: 51-60.
Wraber, T., 1966: Astragalus penduliflorus Lam. in A. depressus L., novi vrsti v flori Julijskih Alp. Biološki vestnik (Ljubljana) 14: 63-67.
Wraber, T., 1966: Cvetje naših gora. Napisal in narisal Vlado Ravnik. Proteus (Ljubljana) 29 (1): 29.
Cernic, d., L. PoLDiNi & T. Wraber, 1966: Erborizzazioni nelle Prealpi Giulie del Torre. Bolletino della Societa Adriatica di Scienze - Trieste 54 [n. s. 4]: 3-7.
Wraber, T., 1966: Freyerjev osat. Proteus (Ljubljana) 28 (9/10): 262-263.
Wraber, T., 1966: Henrik Freyer v Julijskih Alpah. Proteus (Ljubljana) 28: 250-255.
Wraber, T., 1966: Hermann Mattern: Gras darf nicht mehr wachsen. Varstvo narave (Ljubljana) 4: 134.
Wraber, T., 1966: O adventivnih rastlinah. Proteus (Ljubljana) 28 (6): 156-158.
Wraber, T., 1966: Paulinova "Flora exsiccata Carniolica" XIX. in XX. centurija. SAZU, razr. prir.med. vede, odd. prir. vede, Razprave 9 (3): 125-164.
Wraber, T., 1966: Progasti žafran - stopetdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 28 (7): 193-194.
Wraber, T., 1966: Spet o Blagayevem volčinu. Proteus (Ljubljana) 28 (9/10): 255-260.
Wraber, T., 1966: Vabilo na Mali Ozebnik. Planinski vestnik (Ljubljana) 66: 104-109.
Wraber, T., 1967: Alpi Giulie 60 (1965), 61 (1966). Varstvo narave (Ljubljana) 5 (1966): 191.
Wraber, T., 1967: Das Caricetum firmae des Notranjski Snežnik (1796 m). Mitteilungen der Ostalpin- dinarischen pflanzensoziologischen Arbeitsgemeinschaft 7: 167-172.
Wraber, T., 1967: Gorsko cvetje 1. Mladinska knjiga, Ljubljana. 48 pp.
Wraber, T., 1967: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (II). Varstvo narave (Ljubljana) 5: 53-65.
Wraber, T., 1967: O varstvu rastlinskega sveta. Proteus (Ljubljana) 29: 234-237.
Wraber, T., 1967: Predlog za razglasitev Kraškega parka na Tržaškem. Varstvo narave (Ljubljana) 5: 163-164.
Wraber, T., 1967: Priroda 53. 1966 (1-10). Varstvo narave (Ljubljana) 5 (1966): 198.
Wraber, T., 1967: Varujmo naše cvetoče bogastvo! Pionirski list (Ljubljana) 20 (33): 8.
Wraber, T., 1967: Vprašanje št. 11. Proteus (Ljubljana) 29 (6): 168.
Wraber, T., 1968: Ančka Kavs - šestdesetletnica. Naš vrt (Ljubljana) 3: 92.
Wraber, T., 1968: Kje in kako živi velbičevka. Proteus (Ljubljana) 30 (8): 225-226.
Wraber, T., 1968: Nov rastlinski rod imenovan po Slovenki. Proteus (Ljubljana) 30 (8): 219220.
Wraber, t., 1968: Nova častna člana: Pavel Kunaver. Proteus (Ljubljana) 30 (9/10): 268-268.
Wraber, T., 1968: Razširjenost rastlinskih vrst v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 30 (8): 252253.
Wraber, t., 1968: Švicarski oklep - nova rastlina v flori Julijskih Alp. Proteus (Ljubljana) 31 (3): 86-87.
Wraber, T., 1968: Tudi drevesa in grmi cvetijo spomladi. Pionir (Ljubljana) 23 (9): 16-17.
Wraber, T., 1968: Zavarovane rastline. Pionir (Ljubljana) 23 (8): 16-17.
Wraber, t., 1969: Androsace helvetica (L.) All. tudi v Jugoslaviji. Acta botanica Croatica (Zagreb) 27: 479-482.
Wraber, T., 1969: Bavški Grintovec. In: T. Orel (ed.): Planinsko berilo. Mladinska knjiga, Ljubljana. pp. 150-153.
Wraber, T., 1969: Čebele, sibirska perunika in rastlinska geografija. Proteus (Ljubljana) 31 (7): 130-131.
Wraber, T., 1969: Dr. Angela Piskernik (1886-1967). Varstvo narave (Ljubljana) 6: 5-11.
Wraber, T., 1969: Hrast oplutnik (Quercus crenata) v reški dolini. Planinski vestnik (Ljubljana) 69: 119-120.
Wraber, T., 1969: Iz zgodovine o botaničnih raziskovanjih v Julijskih Alpah in Karavankah. Jeklo in ljudje (Jesenice) 2: 269-293.
Wraber, T., 1969: Leontodon tenuiflorus (Gaud.) Rchb. v Julijskih Alpah. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 97-99.
Martinčič, a., F. Sušnik, E. Mayer, V. Ravnik, V. Strgar & T. Wraber, 1969: Mala flora Slovenije. Ljubljana, Cankarjeva založba. 517 pp.
Wraber, T., 1969: Med Oltarjem in Kukovo špico. Planinski vestnik (Ljubljana) 69: 198-203.
Wraber, T., 1969: Naravovarstvena bibliografija dr. Angele Piskernik. Varst. narave (6): 8-11.
Wraber, T., 1969: Našemu uredniku! Proteus (Ljubljana) 31: 233.
Wraber, T., 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III). Varstvo narave (Ljubljana) 6: 73-84.
Wraber, T., 1969: Odgovor na vprašanje št. 3. Proteus (Ljubljana) 31: 231.
Wraber, T., 1969: Praprotnice. Pionir 24 (4): 16-20.
Wraber, T., 1969: Primula carniolica Jacq. Der Alpengarten (Graz) 12 (1): 13-15.
Wraber, T., 1969: Proteus (Ljubljana). Kazalo. Letniki I-XXX. Sestavila Marko Aljančič in Primož Schauer. Proteus (Ljubljana) 31: 130-131.
Wraber, T., 1969: Slovenka v botaničnem imenoslovju. Planinski vestnik (Ljubljana) 69: 287.
Wraber, T., 1969: V enem dnevu na Razoru (V spomin dr. Viktorju Vovku). Planinski vestnik (Ljubljana) 69: 15-16.
Wraber, T., 1970: Blagayev volčin - rastlina lovorjevih gozdov. Proteus (Ljubljana) 32: 407.
Wraber, T., 1970: Die Vegetation der subnivalen Stufe der Julischen Alpen. Mitteilungen der Ostalpin- dinarischen Gesellschaft fur Vegetationskunde 11: 249-256.
Wraber, T., 1970: Himalaja, najvišje gorstvo sveta: Nepal - država v srcu Himalaje. Pionirski list (Ljubljana) 23 (6): 15-18.
Wraber, T., 1970: Himalaja, najvišje gorstvo sveta: Slovenski alpinisti na Anapurni. Pionirski list (Ljubljana) 23 (8): 15-18.
Wraber, T., 1970: Koliko zavarovanih rastlin smemo utrgati. Moj mali svet (Ljubljana) 2: 382.
Wraber, T., 1970: Kranjski jeglič. Moj mali svet (Ljubljana) 2: 237.
Šuštar, F. & T. Wraber, 1970: Lasasto proso se je pojavilo tudi v Ljubljani. Proteus (Ljubljana) 32 (9/10): 409.
Wraber, T., 1970: Nekaj botaničnih vtisov iz dežele božične zvezde II, Naš vrt (Ljubljana) 5 (8-9): 210-212.
Wraber, t., 1970: Nekaj botaničnih vtisov iz dežele božične zvezde. Naš vrt (Ljubljana) 5 (6-7): 180-182.
Wraber, T., 1970: Ogrožene in neogrožene. Planinski vestnik (Ljubljana) 70: 316-318.
Wraber, T., 1970: Pavel Kunaver osemdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 32: 243.
Wraber, T., 1970: Planika - najbolj ogrožena rastlina naše alpske flore. Moj mali svet (Ljubljana) 2: 374.
Wraber, T., 1970: Prof. Franc Kapus - osemdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 33: 186-187.
Wraber, T., 1970: S herbarijsko mapo na Himalajo. Planinski vestnik (Ljubljana) 70: 470475.
Wraber, T., 1970: Splošen prikaz florističnih in vegetacijskih razmer na območju načrtovane akumulacije. Predvidena HE Kobarid v slovenskem krajinskem prostoru. Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije, Ljubljana: 11-13.
Wraber, T., 1970: Štirje svišči, Triglav in trije botaniki. Moj mali svet (Ljubljana) 2: 521.
Wraber, T., 1970: Zavarovane rastline - zakaj? Moj mali svet (Ljubljana) 2: 330.
Wraber, T., 1970: Zoisova zvončica. Moj mali svet (Ljubljana) 2: 425.
Wraber, T., 1970: Zur Kenntnis der Gesellschaften der Klasse Thlaspeetea rotundifolii in den Sudostlichen Kalkalpen. Akad. nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Posebna izdanja 15, odjel. prir. mat. nauka 4: 293-301.
Wraber, T., 1971: Avrikelj in še dva zavarovana jegliča. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 230.
Schaeftlein, H. & T. Wraber, 1971: Das angebliche Vorkommen von Moehringia diversifolia an der Save bei Ratschach (Radeče). Mitt. naturwiss. Ver. Steiermark 100: 273-287.
Wraber, T., 1971: Dva sleča in alpska azaleja. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 473.
Wraber, T., 1971: Dve triglavki, sretena in krvomočnica. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 425.
Wraber, T., 1971: Jagodičnica {Arbutus unedo) na Strunjanskem polotoku. Proteus (Ljubljana) 34: 178-180.
Wraber, T., 1971: Kaj menite o slovenskih imenih za rastline? Čimprej zbrati vsa že znana imena. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 194.
Wraber, T., 1971: Knjiga o prvi svetovni vojni v Julijskih Alpah. Planinski vestnik (Ljubljana) 71: 140-141.
Wraber, T., 1971: Kušan, F., Velebitski botanični vrt 1480 m, stručni vodič. Proteus (Ljubljana) 34: 138.
Wraber, T., 1971: Lepi čeveljc in murki. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 280.
Wraber, T., 1971: Ljudje pod vrhovi Himalaje. Proteus (Ljubljana) 33: 256-261.
Wraber, T., 1971: Lovorolistni volčin in bodika, Moj mali svet (Ljubljana) 3: 88.
Wraber, T., 1971: Na obisku v ljubljanskem botaničnem vrtu (intervju z Vinkom Strgarjem). Proteus (Ljubljana) 33 (9-10): 399-405.
Wraber, T., 1971: Na obisku v Manangu. Proteus (Ljubljana) 33: 430-437.
Wraber, T., 1971: Nežni cvetovi v grušču. 4 zavarovane rastline z melišč. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 568.
Wraber, T., 1971: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranjskem Snežniku. In: J. Brdnik, R. Pavlovec & L. Prvinšek (ed.): Mladinski raziskovalni tabori, 1970 Cerknica, Piran, Izlake. GZM, Ljubljana: 93-110.
Wraber, T., 1971: O panonskem svišču in dveh košutnikih. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 39.
Wraber, T., 1971: Pojdimo na Himalajo! Proteus (Ljubljana) 33: 210-216.
Wraber, T., 1971: Pot na himalajski vrh. Proteus (Ljubljana) 33: 294-301.
Wraber, t., 1971: Predstavljamo naše naravoslovne ustanove: na obisku v ljubljanskem botaničnem vrtu. Proteus (Ljubljana) 33 (9/10): 399-405.
Wraber, T., 1971: Še trije zavarovani volčini. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 133-134.
Wraber, T., 1971: Štiri barjanke. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 521-522.
Wraber, T., 1971: Teden dni med cvetjem na Pohorju. Planine ob meji (Maribor) 20-21: 96102.
Wraber, T., 1971: Utrinki z botanične poti na Himalajo. Proteus (Ljubljana) 33: 350-358.
Wraber, T., 1971: Užitne rastline (Uvod, Opis rastišč). In: T. Orel & al.: Življenje v naravi. Partizanska knjiga, Ljubljana. pp. 349-393.
Wraber, T., 1971: V katerem delu Julijskih Alp sta Jerebica in Rombon? Planinski vestnik (Ljubljana) 71: 177-178.
Wraber, T., 1971: Velikonočnica in bunika. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 183.
Wraber, T., 1971: Zavarovane kobulnice. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 377.
Wraber, T., 1971: Zelenec v belem. Planinski vestnik (Ljubljana) 71: 154-158.
Wraber, T., 1971: Zlate lilijevke. Moj mali svet (Ljubljana) 3: 329-330.
Wraber, T., 1972: 2. Pristopni pohod dolg enajst dni. Primorski dnevnik 28 (267, 11. 11. 1972): 4.
Wraber, T., 1972: 3. Bazno taborišče himalajskih odprav izhodišče za nadaljnje delo. Primorski dnevnik 28 (268, 6, 12. 11. 1972): 6.
Wraber, T., 1972: 4. jugoslovaska himalajska odprava. 1. Primorski dnevnik 28 (266, 10. 11. 1972): 4.
Wraber, T., 1972: 4. Rastlinski rodovi kot v naših gorah. Primorski dnevnik 28 (269, 14. 11. 1972): 4.
Wraber, T., 1972: Arbutus unedo L. inMyrtus communis L. v Slovenski Istri. Biološki vestnik (Ljubljana) 20: 127-133.
Wraber, T., 1972: Belopeški park. Planinski vestnik (Ljubljana) 72: 46.
Wraber, T., 1972: Contributo alla conoscenza della vegetazione pioniere (Asplenietea rupestria e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie: doktorska disertacija. Trieste: Università degli Studi di Trieste, Falcotà di Scienze. 81 pp.
Wraber, T., 1972: Četrta jugoslovanska himalajska odprava. Proteus (Ljubljana) 35 (6): 131133.
Wraber, t., 1972: Dve zavarovani vijolici. Nekoliko "rogata" zgodba o eni med njima. Moj mali svet (Ljubljana) 4: 91.
Wraber, T., 1972: Jagodičnica (Arbutus unedo) na Strunjanskem polotoku. Proteus (Ljubljana) 34 (4): 178-180.
Wraber, T., 1972: Jesenček in vrčica. Moj mali svet (Ljubljana) 4: 137.
Wraber, T., 1972: Mirta na Strunjanskem polotoku. Proteus (Ljubljana) 35 (1): 26-27.
Wraber, T., 1972: Močvirska logarica in vodni orešek. Moj mali svet (Ljubljana) 4: 185.
Wraber, T., 1972: Na Notranjskem Snežniku. Pionirski list 24 (24): 15-18.
Wraber, T., 1972: Občni zbor Prirodoslovnega društva Slovenije. Proteus (Ljubljana) 34 (9): 432.
Wraber, T., 1972: Ogroženost flore in vegetacije. In: Peterlin, S. (ed.): Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, PDS in ZSVSRS, Ljubljana: 97-101.
Wraber, T., 1972: Opojna zlatica in ozkolistna narcisa. Moj mali svet (Ljubljana) 4: 233.
Wraber, T., 1972: Privlačna številka Proteusa. Delo 14 (15. 3. 1972): ?.
Wraber, t., 1972: Prvi rezultati florističnega kartiranja Srednje Evrope. Proteus (Ljubljana) 34 (8): 371-373.
Wraber, T., 1972: Rapontika in rožnati kačjak. Moj mali svet (Ljubljana) 4: 41.
Wraber, T., 1972: Rastlinstvo na najvišjih vrhovih naših gora. Proteus (Ljubljana) 34 (9): 406-410.
Wraber, T., 1972: Umrl je prof. dr. Bogumil Pawlowski. Proteus (Ljubljana) 34 (5): 228.
Wraber, T., 1972: V spomin Srečku Gromu. Proteus (Ljubljana) 34 (7): 320-321.
Wraber, T., 1972: Za sklep še kortuzovka. Moj mali svet (Ljubljana) 4: 282.
Wraber, T., 1973: Cvetje v vrtu 1 in 2. Napisala Majda in Vinko Strgar. Proteus (Ljubljana) 36 (2): 95.
Mayer, E. & T. Wraber, 1973: Die Gattung Haplophyllum Juss. in Jugoslawien. Phyton (Austria) 16 (1-4): 117-125.
Wraber, T., 1973: Flora Europaea, vol. 3 Diapensiaceae to Myoporaceae. Proteus (Ljubljana) 36 (4): 186.
Wraber, T., 1973: Gradivo za floro Strunjana. In: Plaj, T. & Prvinšek, L. (ed.): Mednarodni mladinski raziskovalni tabori 1971-1972. RKO GZM, Ljubljana. pp. 139-161.
Wraber, T., 1973: Makalu, cilj 4. jugoslovanske himalajske odprave. Proteus (Ljubljana) 35 (6): 249-253.
Wraber, T., 1973: Nekaj o rastlinstvu na Triglavu. In: Bil sem na Triglavu. Planinska založba, Ljubljana. pp. 11-15.
Wraber, T., 1973: Nenavadni kamnokreč (Saxifraga paradoxa). Planine ob meji (Maribor) 22-23: 94-97.
Wraber, T., 1973: Občni zbor Prirodoslovnega društva Slovenije. Proteus (Ljubljana) 36 (1): 37.
Wraber, T., 1973: Osnutek pravnega akta o varstvu posameznih rastlinskih vrst. Ljubljana, za Zavod za spomeniško varstvo SRS. 8 pp.
Wraber, T., 1973: Rossi, Piero in Gilić Stanislav: Escursioni nelle Alpi Giulie Orientali (Vzhodne Julijske Alpe). Planinski vestnik (Ljubljana) 73: 479-480.
Wraber, T., 1973: Spremna beseda in opombe [k prevodu članka "Dr. Richard Chandler Alexander Prior: Botanična ekskurzija po Spodnji Štajerski l. 1842]. Planine ob meji (Maribor) 22-23: 90-93.
Wraber, T., 1973: Vprašanje št. 8. Proteus (Ljubljana) 35: 447.
Wraber, T., 1974: A Dictionary of Useful and Everyday Plants and their Common Names (Besednjak koristnih in vsakdanjih rastlin z njihovimi domačimi imeni). Sestavil F. N. Howes. Proteus (Ljubljana) 37: 89.
Wraber, T., 1974: An Introduction to the Algae. Napisal Ian Morris. Proteus (Ljubljana) 36 (9/10): 436.
Wraber, T., 1974: Botanične raziskave v Nepalu (Botanik na IV. JAHO). Planinski vestnik (Ljubljana) 74: 195-198.
Wraber, T., 1974: Botanični sprehod skozi Dolino Triglavskih jezer. Proteus (Ljubljana) 36 (9/10): 405-410.
Wraber, T., 1974: Fitogeografska oznaka Južnih Julijskih Alp. IV kongres biologa Jugoslavije. Rezimei referata (Sarajevo): 112.
Wraber, T., 1974: Herbert Tichy: Himalaja. Proteus (Ljubljana) 36: 227-228.
Kunaver, J., J. Gregori & T. Wraber, 1974: IV. JAHO. Ljubljana: RSS, 1974. 3Z.
Wraber, t., 1974: Lionel Terray: Osvajalci nekoristnega sveta. Planinski vestnik (Ljubljana) 74: 678.
Wraber, T., 1974: Mednarodni simpozij o prihodnosti Alp. Planinski vestnik (Ljubljana) 74: 130-131.
Wraber, T., 1974: Občni zbor Prirodoslovnega društva Slovenije. Proteus (Ljubljana) 37: 121.
Wraber, T., 1974: Odgovor na vprašanje št. 8 iz lanskega letnika. Proteus (Ljubljana) 36: 225.
Wraber, T., 1974: Past and present vegetation of the Isle of Skye. A paleoecological study (Nekdanja in sedanja vegetacija otoka Skye - paleoekološka študija). Napisal H. J. B. Birks. Proteus (Ljubljana) 36: 436.
Wraber, T., 1974: Prispevek k poznavanju flore osrednjega in vzhodnega Nepala (Poročilo o florističnih rezultatih sodelovanja na jugoslovanskih himalajskih odpravah v letih 1969 in 1972) za RSS, Ljubljana. 60 pp.
Wraber, T., 1974: Rastlinstvo. In: Julijske Alpe. Planinska založba, Ljubljana. pp. 11-14.
Wraber, T., 1974: Simpozij o prihodnosti Alp - preložen. Planinski vestnik (Ljubljana) 74: 399.
Wraber, T., 1974: Srečanje z nepalskimi drevesi in grmi. Proteus (Ljubljana) 36: 200-204.
Wraber, T., 1974: Tivoli _ Naš vrt (Ljubljana) 9 (8/9): 190-191.
Wraber, T., 1974: Učinek človekovih posegov in posledice onesnaževanja okolja na floro jugoslovanskega alpskega območja. Planinski vestnik (Ljubljana) 74: 123-125.
Wraber, T., 1975: Anton Tožbar - sedemdesetletnik. Planinski vestnik (Ljubljana) 75: 362363.
Wraber, t., 1975: Brezna in vrhovi - 85 let življenja in dela prof. Pavla Kunaverja. Proteus (Ljubljana) 37: 217-219.
Wraber, T., 1975: Enciklopedija okrasnih rastlin. Napisala Roy Hay in Patryck M. Synge. Proteus (Ljubljana) 38: 154.
Wraber, T., 1975: Gladiolus imbricatus L. v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 23 (2): 119-126.
Wraber, T., 1975: Jesensko botaniziranje na Olimpu. Naš vrt (Ljubljana) 10 (1): 22-26.
Wraber, T., 1975: Kakteje. Napisala Edgar in Brain Lamb. Proteus (Ljubljana) 37: 397.
Wraber, T., 1975: Moreš na Morež? Planinski vestnik (Ljubljana) 75: 569-580.
Wraber, T., 1975: Na obisku pri metuljasti kukavici. Proteus (Ljubljana) 38: 10-12.
Wraber, T., 1975: Narava - neznana znanka. Napisal K. E. Graebner. Proteus (Ljubljana) 37: 399.
Wraber, T., 1975: Narava v gorskem svetu: Poznavanje in varstvo narave za planince. Uredil Marko Selan. Proteus (Ljubljana) 38: 182.
Wraber, T., 1975: Nekaj rastlin z visoke Himalaje. Proteus (Ljubljana) 37: 467-471.
Wraber, T., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. Varstvo narave (Ljubljana) 8: 47-56.
Wraber, T., 1975: Okosystemforschung. Ergebnisse von Symposien der Deutschen Botanischen Gesellschaft und der Gesellschaft fur Angewandte Botanik in Innsbruck, Juli 1971. H. Ellenberg (izd.) Raziskovanje ekosistemov. Založila Springer, Berlin -Heidelberg - New York 1973. Proteus (Ljubljana), 37 (8): 397-398.
Wraber, T., 1975: Okosystemforschung. H. Ellenberg (izd.). Proteus (Ljubljana) 37: 397-398.
Wraber, t., 1975: Pavel Kunaver: Brezna in vrhovi. Planinski vestnik (Ljubljana) 75: 109110.
Wraber, t., 1975: Prof. Branko Prekoršek (1917-1975). Proteus (Ljubljana) 38: 72.
Wraber, T., 1975: Rastline med Krasom in morjem. Pionir (Ljubljana) 30 (9): 264-266.
Wraber, T., 1975: Slanuše - rastline slanih tal. Pionir 31 (1): 10-11.
Wraber, T., 1975: Slavnostna seja Prirodoslovnega društva Slovenije ob štiridesetletnici društva in Proteusa. Proteus (Ljubljana) 37: 340-342.
Wraber, T., 1975: Stanje in pomen florističnih raziskav v Sloveniji. Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ob stoletnici rojstva prof. dr. Frana Jesenka (1875-1932): 17-24.
Wraber, T., 1975: Štirideset let Prirodoslovnega društva Slovenije. Proteus (Ljubljana) 37: 265-269.
Wraber, T., 1975: Zur Veranderung der Flora in den Jugoslawischen Alpen. Alpen-Institut, Schriftenreihe 4, Die Zukunft der Alpen I (Munchen): 146-148.
Wraber, T., 1976: Botanik v Bajangi. Proteus (Ljubljana) 39: 163-169.
Ramovš, A. & T. Wraber, 1976: Die Natur Karntens (Narava Koroške) 1. Proteus (Ljubljana) 39: 319.
Wraber, T., 1976: Flora in vegetacija občine Trbovlje. In: Krajevni leksikon Slovenije 3. Državna založna Slovenije, Ljubljana. pp. 407.
Wraber, T., 1976: Flora in vegetacija občine Zagorje. In: Krajevni leksikon Slovenije 3. Državna založna Slovenije, Ljubljana. p. 444.
Wraber, T., 1976: Flora občine Mozirje. In: Krajevni leksikon Slovenije 3. Državna založna Slovenije, Ljubljana. pp. 205-206.
Wraber, T., 1976: Med pigmejci v Bajangi. Proteus (Ljubljana) 39: 302-306.
Adlešič, Miroslav, Bassin, Romana, Bergant, Evgen, Jeraj-Hribar, Vida, Jeršin, Jože, Kornhauser, Aleksandra, Kos, Milko, Kovič, Breda, Lasič, Boris, Likar, Miha, Mihelič, Stane, Mikuž, Metod, Planina, France, Polenec, Anton, Stiplovšek, Miro, Vodopivec, Peter, T. Wraber, 1976: Mladi vedež [od a do ž]. 1. ponatis. Mladinska knjiga, Ljubljana. 279 pp.
Wraber, T., 1976: Planinski vestnik (izhaja od leta 1895). Proteus (Ljubljana) 39: 262-263.
Wraber, T., 1976: Trenta. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov 61. Založba Obzorja v Mariboru. 38 pp.
Wraber, T., 1977: Ceptec ni lepi čeveljc ali primer za napačno rabo ljudskega rastlinskega imena. Proteus (Ljubljana) 40: 70-72.
Toporišič, J. & T. Wraber, 1977: Jezikoslovec in botanik o jeziku v Proteusu. Proteus (Ljubljana) 40: 24-26.
Wraber, T., 1977: Med pritlikavci in velikani. Planinski vestnik (Ljubljana) 77: 149-155.
Marinček, L. & T. Wraber, 1977: Rastlinski svet Lubnika. V Ramovš, A. (ed.): Lubnik (Vodniki po loškem ozemlju, 1), Muzejsko društvo v Škofji Loki. pp. 53-69.
Wraber, T., 1977: Samoniklo nahajališče lovora (Laurus nobilis L.) v Sloveniji. Slovensko morje in zaledje (Koper) 1 (1): 193-199.
Wraber, T., 1978: 70 let vrtnarice Ančke Kavs. Planinski vestnik (Ljubljana) 78: 174-175.
Ćernelč, d., s. Plesničar, V. Kambič, H. Pehani & T. Wraber, 1978: Alergija. Prešernova družba, Ljubljana. 182 pp.
Wraber, t., 1978: Alpine Vegetation der Julischen Alpen. Poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega
društva za preučevanje vegetacije 14: 85-89. Wraber, T. (nosilec), A. Podobnik, P. Skoberne & M. Palma, 1978: Flora Slovenije: 7. FAZA. (Poročilo o raziskovalni nalogi za leto 1977, 105/6287-77). Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 84 pp. Cernelč, d., m. Vozelj & T. Wraber, 1978: Imunoterapija polinoza uzrokovanih ambrozijom
(Ambrosia artemisiifolia). Pluć. Bol. Tuberk. 30: 70-76. Toporišič, J. & T. Wraber, 1978: Jezikoslovec in botanik o jeziku v Proteusu II. Proteus
(Ljubljana) 41: 70-74. Wraber, T., 1978: Kačji jezik v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 40: 196-200. Wraber, T., 1978: Kako se je končala publicistična dejavnost Alfonza Paulina. Proteus (Ljubljana) 41: 151-152.
PucNER, I. & T. Wraber, 1978: Kronika 14. zborovanja. Poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega
društva za preučevanje vegetacije 14: 39-46. Wraber, T., 1978: Kruh ubogih. Proteus (Ljubljana) 40: 233-234.
Wraber, T., 1978: Kugy, Ojcinger, Lipovšek: Ob Lipovškovem prevodu Kugyjevega
Ojcingerja. Planinski vestnik (Ljubljana) 78: 168-169. Wraber, T., 1978: Ob izidu Rastlinskega sveta. Proteus (Ljubljana) 41: 23. Wraber, T., 1978: Odkritje mične vudsovke (Woodsia pulchella Bertol.) v Kamniških Alpah.
Proteus (Ljubljana) 41: 120-121. Marinček, L. & T. Wraber, 1978: Rastlinski svet. In: Ramovš, A. (ed.) & J. Bole (ed.). Ratitovec. (Vodniki po Loškem ozemlju, 2): Muzejsko društvo v Škofji Loki. pp. 66-84, 148-152.
Wraber, T., 1978: Razmišljanja ob Petkovškovi razpravi o Scopoliju. Proteus (Ljubljana) 41: 116-117.
Wraber, T., 1978: Sedemdeset let botanika Viktorja Petkovška. Planinski vestnik (Ljubljana) 78: 46-47.
Wraber, T., 1978: Triglav 1778-1978. Proteus (Ljubljana) 41: 3-6.
Wraber, T., 1978: Vzpon na Triglav z botanikom: Od gozda do triglavske neboglasnice.
Pionirski list (Ljubljana) 30 (28): 18-19. Wraber, T., 1979: Brnistra, medičevje, žuk(lj)a - Spartium junceum. Proteus (Ljubljana) 41: 333-336.
Wraber, T., 1979: Cvetje doma. Margot Schubert (besedilo) in Rob Herwig (fotografije).
Proteus (Ljubljana) 41: 237-238. Wraber, T., 1979: Čudoviti svet iglavcev. Napisal Jožko Pezdirc. Proteus (Ljubljana) 42: 118119.
Wraber, T., 1979: Die Schwarzfohrenvegetation des Koritnica-Tales (Julische Alpen).
Biološki vestnik (Ljubljana) 27 (2): 199-204. Wraber, T.(nosilec), A. Kofol-Seliger, D. Naglic, M. Palma & D. Trpin, 1979: Flora Slovenije: VIII. faza (Poročilo o raziskovalni nalogi za leto 1979, 105/8677-78). Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 71 pp. Wraber, T., 1979: K zgodovini odkritja in poimenovanja kranj ske bunike (Scopolia carniolica).
Proteus (Ljubljana) 41: 308-310. Wraber, T., 1979: Kačja smreka pri Godoviču. Gozdarski vestnik 37: 177-179. [ponatis dela: T. Wraber, 1979. Proteus (Ljubljana) 41: 199-200.]
Wraber, t., 1979: Kačja smreka pri Godoviču. Proteus (Ljubljana) 41: 199-200.
Wraber, t. & M. Palma, 1979: Kartiranje slovenske flore. Povzetki prikazanih prispevkov prikazani na srečanju Biologija danes-jutri, Ljubljana, Gospodarsko razstavišče, 14-16. 1979, VTO za biologijo Univerze Edvarda Kardelja: 4.
Wraber, T., 1979: Mullerjeva močvirnica (Epipactis muelleri) tudi v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 41: 276-278.
Wraber, T., 1979: Nekaj o rastlinstvu na Triglavu. In: Bil sem na Triglavu. Planinska založba, Ljubljana. pp. 11-15.
A. Kofol-Seliger & T. Wraber, 1979: Nova podvrsta volnate lepnice (Silene veselskyi subsp. widderi subsp. nova) z Dravskega Kozjaka v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 27 (2): 123-134.
Wraber, T., 1979: Ob devetdesetletnici dr. Lava Čermelja. Proteus (Ljubljana) 42: 51.
Wraber, T., 1979: Pavlu Kunaverju srčne čestitke in iskrene želje ob njegovi devetdesetletnici. Planinski vestnik (Ljubljana) 79: 809-812.
Wraber, T., 1979: Proslavili smo devetdesetletnico dr. Lava Čermelja. Proteus (Ljubljana) 42: 153-154.
Wraber, T., 1979: Proteus (Ljubljana) v 42. letniku. Proteus 42: 35-36.
Wraber, T., 1979: Triglav - Plants. In: How to climb Triglav. Planinska založba, Ljubljana. pp. 48-52.
Wraber, T., 1979: Triglav 1778-1978. Planinski vestnik (Ljubljana) 79: 217-219. [ponatis dela: T. Wraber, 1978. Proteus (Ljubljana) 41: 3-6.]
Wraber, T., 1979: Udeleženci MRA Zrak so se srečali na Ravnah. Proteus (Ljubljana) 42: 151.
Wraber, T., 1979: Univerzi Edvarda Kardelja ob jubileju. Proteus (Ljubljana) 42: 123.
Wraber, T., 1979: Vrbe: od dreves do (skoraj) zelišč. Pionir (Ljubljana) 34 (7): 206-207.
Wraber, T., 1980:Buddhas Garten am Makalu (Himalaya). In: H. Reisigl (ed.), Blumenparadiese und botanische Garten der Erde. Pinguin-Verlag, Innsbruck - Umschau-Verlag, Frankfur. pp. 157-158.
Pavlovec, R. & T. Wraber, 1980: Ekskurzije naravoslovnih krožkov 2. Senožeče - Socerb -Črni Kal - Stena ob Dragonji - Strunjan - Izola. Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana. pp. 3-19.
Pavlovec, R. & T. Wraber, 1980: Ekskurzije naravoslovnih krožkov. 2, Senožeče - Socerb -Črni kal - Stena ob Dragonji - Strunjan - Izola. Ljubljana: Prirodoslovno društvo Slovenije.
Wraber, T., 1980: Flora Slovenije: IX. FAZA. Ljubljana: RSS. 1 zv. (loč. pag.).
Wraber, T., 1980: Gozdarski vestnik. Bibliografija od 1938 do 1977. Sestavila Viktor Preželj in dr. Marjan Zupančič. Proteus (Ljubljana) 43: 77.
Wraber, T., 1980: Medena roža bedenica. Proteus (Ljubljana) 43: 33-34.
Wraber, T., 1980: Naš čas je Titov čas. Proteus (Ljubljana) 42: 316-317.
Wraber, T., 1980: Poslovili smo se od Lava Čermelja. Proteus (Ljubljana) 42: 235-237.
Wraber, T., 1980: Pred sto leti je umrl botanik Tommasini. Proteus (Ljubljana) 42: 195-197.
Wraber, T., 1980: Rastline in kamnine. Proteus (Ljubljana) 43: 11-14.
Marinček, L. & T. Wraber, 1980: Rastlinstvo Blegoša. In: Ramovš, A. (ed.) & J. Bole: Ratitovec (Vodniki po Loškem ozemlju, 3), Muzejsko društvo v Škofji Loki. pp. 69-82.
Wraber, T., 1980: Struparka Svetlana. Proteus (Ljubljana) 42: 225-226.
Wraber, t., 1980: Tommasini, Muzio de. In: Slovenski biografski leksikon (12. zv.). Ljubljana, SAZU: 122-123.
Wraber, T., 1980: Trenta. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 61. 2. izdaja. Založba Obzorja v Mariboru. 38 pp.
Wraber, T., 1980: Uber einige neue oder seltene Arten in der Flora der Julischen Alpen (V). Studia Geobotanica 1 (1): 169-178.
Wraber, T., 1980: Užitne divje rastline. Napisal Ljubiša Grlić. Proteus (Ljubljana) 43: 45.
Wraber, T., 1980: Wo die Baume in den Himmel wachsen: Botanisches aus dem Regenwald an der Sangha - Kongobecken. In: H. Reisigl (ed.), Blumenparadiese und botanische Garten der Erde. Pinguin-Verlag, Innsbruck - Umschau-Verlag, Frankfurt. pp. 131-132.
Wraber, T., 1981: _ in kaj misli o tem urednik? Proteus (Ljubljana) 43: 120.
Wraber, T., 1981: Decembrsko srečanje slovenskih naravoslovcev. Proteus (Ljubljana) 43: 195.
Wraber, T., 1981: Društvo prirodoslovcev in tehnikov v Trstu. Proteus (Ljubljana) 43: 372.
Wraber, T., 1981: Flora in favna - 4. simpozij biosistematikov Jugoslavije. Proteus (Ljubljana) 43: 191.
Wraber, T., 1981: Gozdarski vestnik. Bibliografija od 1938 do 1977. Sestavila Viktor Preželj in dr. Marjan Zupančič. Gozdarski vestnik 39: 44. [ponatis dela: T. Wraber, 1980. Proteus (Ljubljana) 43: 77.]
Wraber, T., 1981: Jubilej profesorja Franceta Planine. Proteus (Ljubljana) 44: 72.
Wraber, T., 1981: Knjižice o slovenskih znanstvenikih. Proteus (Ljubljana) 43: 373.
Wraber, T., 1981: Mrežolistka pri Sežani, pa kaj potem!? Proteus (Ljubljana) 44: 145-148.
Wraber, T., 1981: Nekaj o rastlinstvu na Pohorju. Okrog Pohorja: Zapiski s potovanja, ki sta ga priredila Društvo Exlibris Sloveniae in Svet knjige 13. in 14. VI. 1981, Ljubljana. pp. 15-16.
Wraber, T., 1981: Ob dvajsetletnici smrti profesorja Boža Škerlja. Proteus (Ljubljana) 44: 114-115.
Wraber, T., 1981: Psilofiti - prve kopenske višje rastline (1). Proteus (Ljubljana) 43: 268-271.
Wraber, T., 1981: Psilofiti - prve kopenske višje rastline (2). Proteus (Ljubljana) 43: 349-352.
Wraber, T., 1981: Publikaciji izolskih krožkarjev s šole Dante Alighieri. Proteus (Ljubljana) 44: 78.
Wraber, T., 1981: Razgovor s profesorjem dr. Ernestom Mayerjem. Proteus (Ljubljana) 43 (6): 211-215.
Wraber, T., 1981: Titovo drevo v Sri Lanki. Proteus (Ljubljana) 43: 360-361.
Wraber, T., 1981: Vicia loiseleurii (M. B.) Litvinov, a hitherto neglected species from the V. hirsuta group. Biološki vestnik (Ljubljana) 29 (2): 181-191.
Wraber, T., 1981: Vukić Pulević: Bibliografija o flori i vegetaciji Crne Gore. Proteus (Ljubljana) 44: 126-127.
Wraber, T., 1981: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 4. Izdala Slovenska matica v Ljubljani. Proteus (Ljubljana) 43: 373-374.
Wraber, T. , 1982: Aster squamatus (Sprengel) Hieron. tudi v Sloveniji (Prispevek v poznavanju adventivne flore Koprskega). Biološki vestnik (Ljubljana) 30 (2): 125-135.
Wraber, T., 1982: De Euphorbiapancicii G. Beck notula. Glasn. Republ. zavoda zašt. prir.-Prir. muz. Titograd 15: 77-84.
Wraber, t. & M. Palma, 1982: Die Identitat von Polygala nicaeensis subsp. carniolica mit Polygala nicaeensis subsp. forojulensis. Biološki vestnik (Ljubljana) 3 (2): 113-124.
Wraber, T.(nosilec), M. Palma & A. Podobnik, 1982: Flora Slovenije (Poročilo o delu za leto 1983, C1-0107-105/83). Inštitut za biologijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana. 49 pp.
Wraber, T., 1982: Govic v Bohinju (od avgusta do oktobra 1981). Proteus (Ljubljana) 44: 234-235.
Wraber, T., 1982: Jesenkov spominski kamen - obnovljen. Proteus (Ljubljana) 45: 151-153.
Wraber, T., 1982: Jugoslovanski botaniki so počastili spomin Vilotija Blečića. Proteus (Ljubljana) 45: 70-71.
Wraber, T., 1982: Kdaj cveti vrbolistna ločika? Proteus (Ljubljana) 45: 120-121.
Wraber, T., 1982: Močerilove zadeve. Proteus (Ljubljana) 44: 286-287.
Podobnik, A. & T. Wraber, 1982: Prispevek k poznavanju flore Bele krajine. Mladinska raziskovalna tabora Vinica '79 in '80. Republiški koordianacijski odbor gibanja „Znanost mladini", Ljubljana. pp. 56-73.
Wraber, T., 1982: Rožmarinka - Andromeda. Proteus (Ljubljana) 44: 359-360.
Wraber, T., 1982: Trobentice iz sončnega prahu. Proteus (Ljubljana) 44: 369.
Wraber, T., 1982: V borovniški Pekel po našo pomlad. Moj mali svet (Ljubljana) 14 (4): 15.
Wraber, T., 1982: Vegetacijske združbe : vegetacija skalnih razpok in melišč. In: E.Mayer (ed.): Vegetacijska karta Postojna L 33-77 (Tolmač k vegetacijskim kartam, 2).Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: 92-95.
Wraber, T., 1982: Vodnik Triglavski narodni park.
Wraber, T., 1982: Volčin je Blagayev, ne blagayev! In: Spoznanja in pripombe javne razprave o Načrtu pravil za novi slovenski pravopis. Ljubljana. ZI FF: 126-129.
Wraber, T., 1982: Vprašanje za biologe ob Gregorčičevih trobenticah. Proteus (Ljubljana) 44: 285-286.
Wraber, T., 1982: Wolfgang Lippert: Fotoatlas der Alpenblumen. Blutenpflanzen der Ost-und Westalpen. Proteus (Ljubljana) 44: 238-239.
Wraber, T., 1982: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 5-6. Proteus (Ljubljana) 45: 127.
Wraber, T., 1983: Androsace mathildae neu fur die Balkanhalbinsel. MANU, Oddelenie za biološki i medicinski nauki. Prilozi (Skopje) 4 (1-2): 41-44.
Wraber, T.(nosilec), M. Palma & A. Podobnik, 1983: Flora Slovenije (Poročilo o delu za leto 1983, a-0107-105/83). Inštitut za biologijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana. 49 pp.
Wraber, T., 1983: Japonski dresnik v dolini Koritnice. Proteus (Ljubljana) 45: 281-282.
Wraber, T., 1983: Jesenkov spominski kamen - obnovljen. Gozdarski vestnik 41: 89-90. [ponatis dela: T. Wraber, 1982. Proteus (Ljubljana) 45: 151-153.]
Wraber, T., 1983: Luskasta nebinka se je razširila na Koprskem. Proteus (Ljubljana) 46: 120121.
Wraber, t., 1983: Napačne navedbe v flori Slovenije (1-6). Biološki vestnik (Ljubljana) 31 (1): 1-12.
Wraber, T., 1983: Narava v gorskem svetu. Proteus (Ljubljana) 46: 127.
Wraber, T., 1983: Nekaj misli naravoslovca. In: Pogorelec, B., Slovenščina v javnosti, Posvetovanje o slovenskem jeziku, Portorož, 14. in 15. maja 1979, Gradivo in sporočila. pp. 133-134.
Wraber, t., 1983: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (V). Biološki vestnik (Ljubljana) 31 (2): 119-126.
Wraber, T., 1983: Ob Proteusovi petdesetletnici. Proteus (Ljubljana) 46: 51-53.
Wraber, T., 1983: Ob stoletnici rojstva Pavla Grošlja. Proteus (Ljubljana) 45: 229-230.
Wraber, T., 1983: Okolje. Leksikoni Cankarjeve založbe, M. Sluga (ed.). Proteus (Ljubljana) 45: 374.
Wraber, T., 1983: Radomir Lakušić: Planinske biljke. Proteus (Ljubljana) 45: 207.
Wraber, T., 1983: Slovenska naravna dediščina na Iskrinem koledarju. Proteus (Ljubljana) 45: 198-199.
Wraber, T., 1983: Srčnica in pikasti mišjak, kje sta? Proteus (Ljubljana) 45: 352-354.
Wraber, T., 1983: Širjenje pelinolistne ambrozije v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 45: 315316.
Wraber, t., 1983: Tra lavoro e divertimento - ob delu in igri. Proteus (Ljubljana) 45: 283.
Wraber, T., 1984: Anton Polenec: Živi svet. Proteus (Ljubljana) 46: 287.
Wraber, T., 1984: Anton Ramovš: Slapovi v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 46: 204-205.
Wraber, T., 1984: Bavarska popkoresa na Bizeljskem. Proteus (Ljubljana) 47: 56-59.
Wraber, T., 1984: Bleiweisov zbornik. Proteus (Ljubljana) 46: 287.
Wraber, T., 1984: Čedomil Šilić: Endemične biljke. Proteus (Ljubljana) 47: 45-46.
Wraber, T., 1984: Das Vorkommen von Hedysarum hedysaroides (L.) Schinz & Thellung in Jugoslawien. Biološki vestnik (Ljubljana) 32 (2): 57-64.
Wraber, T. (nosilec), M. Palma & A. Podobnik, 1984: Flora Slovenije (Poročilo o delu v letu 1984, C1-0107-105/84). Inštitut za biologijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana. 144 pp.
Wraber, T., 1984: Folia Scopoliana - monografije zdravilnih rastlin. Proteus (Ljubljana) 47: 75-76.
Wraber, T., 1984: France Prešeren in naravoslovje. Proteus (Ljubljana) 46: 234-235.
Wraber, T., 1984: Kritosemenka med golosemenkami. Proteus (Ljubljana) 46: 363-365.
Martinčič, a., F. Sušnik, V. Ravnik, T. Wraber & V. Strgar, 1984: Mala flora Slovenije. Praprotnice in semenke. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 793 pp.
Wraber T., 1984: O naravoslovni raziskovalni dejavnosti v ZRC SAZU (intervju z Mitjo Zupančičem). Proteus (Ljubljana) 46: 234-235.
Wraber, T., 1984: Peter Skoberne: Zavarovane rastline. Proteus (Ljubljana) 46: 374.
Wraber, T., 1984: Planinec-botanik na Mangartu. Planinski vestnik (Ljubljana) 84: 398-403.
Wraber, T., 1984: Razdejanje na nahajališču linejke. Proteus (Ljubljana) 47: 37.
Ličar, P. & T. Wraber, 1984: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). [1. natis]. Ljubljana. 39 pp.
Wraber, T., 1984: Scabiosa trenta se ni rodila še enkrat. Delo, Sobotna priloga, 8. 12. 1984: 23.
Wraber, T., 1984: Scabiosa trenta: Zgodba o trentarskem grintavcu. Proteus (Ljubljana) 47: 138-141.
Wraber, T., 1984: Vijolični mah - Trentepohlia jolithus. Proteus (Ljubljana) 46: 203-204.
Wraber, T., 1985: Aleša Kunaverja ni več. Proteus (Ljubljana) 47: 199.
Wraber, T., 1985: Carex rupestris All. in der Flora Jugoslawiens. Glasn. Prirodnj. muz. Beograd B 40: 53-59.
Wraber, t., 1985: Dvajset let zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Proteus
(Ljubljana) 48: 125-126. Wraber, T., 1985: Franc Juvan (1875-1960). Proteus (Ljubljana) 47: 365-366. Wraber, T., 1985: Geolog v slovenskih Alpah (Ob šestdesetletnici Antona Ramovša).
Planinski vestnik (Ljubljana) 85: 11-15. Wraber, T., 1985: Mala enciklopedija narave. Proteus (Ljubljana) 47: 374. Wraber, T., 1985: Mednarodništvo - da, kadar je tako dobro! Proteus (Ljubljana) 48: 116. Wraber, T., 1985: Moj suhi zid. Proteus (Ljubljana) 48: 40-42. Wraber, T., 1985: Mucki v urednikovem avtomobilu. Proteus (Ljubljana) 48: 117. Peterlin, s., p. Skoberne & T. Wraber, 1985: Na poti k botanični „Rdeči knjigi" za Slovenijo.
Biološki vestnik (Ljubljana) 33 (2): 61-72. Wraber, T., 1985: Najvišji posestnik v Sloveniji. Delo, Poštni predal 29, 31. 8. 1985. Wraber, T., 1985: Nekaj misli ob Mali flori Slovenije. Proteus (Ljubljana) 47: 366. Wraber, T., 1985: Neznana rastlina iz ptičje krme. Proteus (Ljubljana) 47: 280-281. Wraber, T., 1985: Pavel Grošelj - prvi urednik Proteusa. Zbornik skrajšanih referatov (povzetkov) s simpozijev: (^ ) II. Ob 100-letnici rojstva treh slovenskih biologov: Pavla Grošlja, Gvidona Sajovica in Borisa Zarnika, 11. februarja 1984. Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana. pp. 31. Wraber, T., 1985: Podeljena so bile nagrade Kavčičevega sklada. Proteus (Ljubljana) 47: 230.
Wraber, T., 1985: Poravnani dolg (ob izidu prevoda Čudovitih gora F. S. Copelandove).
Planinski vestnik (Ljubljana) 85: 425-426. Wraber, T., 1985: Rastlinstvo. In: Vodnik Triglavski narodni park. Bled: 62-85. Wraber, T., 1985: Sečoveljske soline. Proteus (Ljubljana) 48: 83-84.
Wraber, T., 1985: Slapovi pod Žagarskim Skutnikom in še kaj. Planinski vestnik (Ljubljana) 85: 160-163.
Wraber, T., 1985: Šopek cvetja Franji ob obletnici osvoboditve. Proteus (Ljubljana) 47: 323324.
Wraber, T., 1985: Zlata Stropnik in Bogdan Tratnik: Gobe naših krajev. Proteus (Ljubljana) 48: 126-127.
Wraber, T., 1986: Blagayev obelisk. Proteus (Ljubljana) 48: 311-312.
Wraber, T., 1986: Die Felsenmiere (Minuartia rupestris)-Vegetation der Julischen Alpen.
Biološki vestnik (Ljubljana) 34 (1): 115-124. Wraber, T., 1986: Die Solenanthus-Gruppe der Gattung Cynoglossum in der Flora Jugoslawiens. Zbornik radova Simpozijuma "Stogodišnjica Flore okoline Niša". pp. 6771.
Wraber, T., 1986: Divje jezero in njegove botanične posebnosti. Idrijski razgledi 29-31 (19841986): 45-48.
Wraber, T., 1986: Ein neues Cynoglossum (C. krasniqii) aus Jugoslawien. Candollea 41: 145150.
Wraber, t., 1986: Košutnik, in to Vardjanov! Proteus 48: 341-346. Wraber, T., 1986: Matjaž Puc: Hodil po zemlji sem naši. Proteus (Ljubljana) 48: 374. Wraber, T., 1986: Neznana križnica med železniškimi tiri. Proteus (Ljubljana) 48: 236-237. Wraber, T., 1986: Pozimi za soncem. Utrip, časopis za rekreacijo, oddih in šport 2 (2): 1.
Wraber, t., 1986: Scopolijeva Flora carniolica: 1771 ali 1772? Proteus (Ljubljana) 48: 275277.
Seliškar, a. & T. Wraber, 1986: Travniške rastline na Slovenskem: Sto pogostnih vrst. Prešernova družba v Ljubljani. 229 pp.
Wraber, T., 1986: Vsega po nekaj o venerinih laskih. Proteus (Ljubljana) 48: 259-263.
Wraber, T., 1987: Aichinger, Erwin. Enciklopedija Slovenije 1: 27.
Wraber, T., 1987: Beck, Gunther. Enciklopedija Slovenije 1: 211.
Wraber, T., 1987: Benkovič, Alojzij. Enciklopedija Slovenije 1: 241.
Wraber, T., 1987: Blagayev volčin in naše varstvo narave. Proteus (Ljubljana) 49: 311.
Wraber, T., 1987: Botanični utrinki iz doline Dragonje. Proteus (Ljubljana) 49: 215-218.
Lovka, M., B. Druškovič, T. Wraber, V. Strgar, M. Palma, J. Paradiž, J. Bavcon, C. Krušnik, A. Brancelj, m. Velikonja, M. Grosman, V. Brodar, M. Stefančič & T. Ravnik, 1987: Botanika (Botanične zoološke in antropološke raziskave) (Taksonomije in filogenije). Ljubljana: RSS. 1 zv. (loč. pag.).
Wraber, T., 1987: Botanika. Enciklopedija Slovenije 1: 347-349.
Wraber, T. & B. Grafenauer, 1987: Carniola (1908-19). Enciklopedija Slovenije 1: 421.
Wraber, T., 1987: Cvetnati Paštrik. Proteus (Ljubljana) 49 (8): 301-306.
Seliger, a. & T. Wraber, 1987: Eine neue Unterart von Silene retzdorrfiana (K. Malý) Walters aus dem Kosovo-Gebiet (SW-Serbien). Biološki vestnik (Ljubljana) 35 (2): 95-102.
Wraber, T., 1987: Jesenkova pot. Proteus (Ljubljana) 49: 368.
Wraber, T., 1987: Osem let urednik Proteusa. Proteus (Ljubljana) 49: 365-368.
Ličar, P. & T. Wraber, 1987: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). [2. natis]. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
Skoberne, p. & T. Wraber, 1987: Rdeči seznam in varovanje slovenske flore. Proteus (Ljubljana) 49: 331-336.
Wraber, T., 1987: Rune Par Oloffson: Cvetni kralj. Proteus (Ljubljana) 49: 207.
Wraber, T., 1987: Umrl je univerzitetni profesor dr. Alojzij Vadnal. Proteus (Ljubljana) 49: 307.
Wraber, T., 1988: Cilenšek, Martin. Enciklopedija Slovenije 2: 67.
Wraber, T., 1988: Cimerman, Aleksa. Enciklopedija Slovenije 2: 67.
Wraber, T., 1988: Devidé, Zvonimir. Enciklopedija Slovenije 2: 243.
Wraber, T., 1988: Dolinar, Jurij. Enciklopedija Slovenije 2: 299.
Wraber, T., 1988: Dolšak, Fran. Enciklopedija Slovenije 2: 305.
Wraber, T., 1988: Dragi Peter, Proteus (Ljubljana) 50: 284.
Wraber, T., 1988: Druškovič-Czerny, Blanka. Enciklopedija Slovenije 2: 348.
Siljak, S. & T. Wraber, 1988: Komparativna kariološka i palinološka istraživanja vrsta Crepis incarnata (Wulf.) Tausch i C. dinarica (Beck) Šiljak-Yakovlev et Wraber. Acta Botanica Croatica 47: 157-166.
Solar, P. & T. Wraber, 1988: O venerinih laskih. Proteus (Ljubljana) 50: 283.
Wraber, T., 1988: Ob osemdesetletnici prof. dr. Viktorja Petkovška. Proteus (Ljubljana) 50: 228-229.
Wraber, T., 1988: Ob razstavi "Blagayev volčin - naša botanična znamenitost". Proteus (Ljubljana) 51: 41.
Kaligarič, m. & T. Wraber, 1988: Obmorski lan in klasnata tavžentroža v Sloveniji nista izumrla. Proteus (Ljubljana) 50: 372-373.
Skornik, m. & T. Wraber, 1988: Papaver victoris, novi rumenocvetni alpski mak v Julijskih Alpah. Biološki vestnik (Ljubljana) 36 (3): 79-93.
Skoberne, p., m. Jež & T. Wraber, 1988: Peca. V: P. Skoberne & S. Peterlin (ured.), Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del: vzhodna Slovenija. Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana. pp. 252-253.
Ličar, P. & T. Wraber, 1988: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). [3. natis]. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
Wraber, T., 1988: Rumeni sleč - tudi četrtič na Dolenjskem. Proteus (Ljubljana) 50: 327-330.
Wraber, T., 1988: Rumeni sleč na pragu Ljubljane. Proteus (Ljubljana) 51: 36-37.
Wraber, T., 1988: Scabiosa trenta se ni rodila še enkrat. Planinski vestnik (Ljubljana) 88: 297-298. [ponatis dela: T. Wraber, 1984. Delo, Sobotna priloga, 8. 12. 1984: 23.]
Wraber, T., 1988: The discovery of Dianthus nitidus Waldst. & Kit. in Montenegro (Yugoslavia). Biološki vestnik (Ljubljana) 36 (4): 95-102.
Wraber, T., 1988: Topli izvir v Pirničah. Delo , 29. X. 1988.
Wraber, T., 1988: Umrl je Pavel Kunaver. Proteus (Ljubljana) 50: 365-366.
Wraber, T., 1988: Varstvo narave 13 (Ljubljana 1987). Proteus (Ljubljana) 50: 375-376.
Wraber, T., 1988: Vinko Strgar - šestdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 51: 31-32.
Wraber, T., 1988: Zum Vorkommen von Centranthus longiflorus Steven aufder Balkanhalbisel. Biološki vestnik (Ljubljana) 36 (3): 93-106.
Wraber, T., 1989: Avrikelj zunaj Alp. Proteus (Ljubljana) 51: 374.
Wraber, T., 1989: Bogata razstava prizorov iz slovenske narave. Delo (Ljubljana), 16. 2. 1989, 31 (38): 14.
Wraber, T., 1989: Botanična ekskurzija v gusinjske Prokletije. Proteus (Ljubljana) 51: 291297.
zupančič, M. & T. Wraber, 1989: Fitocenologija. Enciklopedija Slovenije 3: 118-120.
Wraber, T., 1989: Fleischmann, Andrej. Enciklopedija Slovenije 3: 125.
Wraber, T., 1989: Fleischmannov rebrinec. Enciklopedija Slovenije 3: 125-126.
Wraber, T., 1989: Fleischmannovo grabljišče. Enciklopedija Slovenije 3: 125.
Wraber, T., 1989: Flora oder Allgemeine botanische Zeitschrift. Enciklopedija Slovenije 3: 127.
Wraber, T., 1989: Froelichov svišč. Enciklopedija Slovenije 3: 158.
Janša-zorn, o. & T. Wraber, 1989: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Enciklopedija Slovenije 3: 231.
Wraber, T., 1989: Godicl, Ljerka. Enciklopedija Slovenije 3: 257.
Wraber, T., 1989: Graf, Žiga. Enciklopedija Slovenije 3: 368.
Wraber, T., 1989: Gremo na Štajersko, na Donačko goro. Proteus (Ljubljana) 51: 284-285.
Wraber, T., 1989: Mendlov znameniti spis v zapuščini Franca Krašana. Proteus (Ljubljana) 51: 203-204.
Wraber, T., 1989: Nekaj zanimivosti o herbarijskih listkih. Proteus (Ljubljana) 51: 279-280.
Wraber, T., 1989: Opomba k predlaganemu slovenskemu imenu. Proteus (Ljubljana) 52: 155.
oblak, s., t. Wraber, A. Sojar, J. Pavšič, M. Veselic, B. Kolenbrand-Teršek, S. Kristan, M. Štrancar & A. Klinar, 1989: Predlog strokovnih društev za ustanovitev splošne srednje šole. Delo (Ljubl.), 25. 11. 1989, 31 (274): 31.
Wraber, t., 1989: Rastline od Krasa do morja. Zbirka Sprehodi v naravo. Cankarjeva založba, Ljubljana. 80 pp.
Ličar, P. & T. Wraber, 1989: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). 4. natis. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
Skoberne, p. & T. Wraber, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 3-428.
Skoberne, P. & T. Wraber, 1989: Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije. 2. kongres biosistematikov Jugoslavije, Gozd Martuljek, september 1989. Izvlečki poročil. pp. 62.
Wraber, T., B. Sket, M. Stefančič & M. Lovka, 1989: Taksonomija in filogenija, Botanične raziskave, Zoološke raziskave, Antropološke raziskave (Botanične, zoološke in antropološke raziskave, C1-0510). Inštitut za biologijo, Ljubljana. 260 pp.
Wraber, T., 1990: Akvareli rastlin v 18. zvezku Valvasorjeve grafične zbirke. Valvasorjev zbornik: referati s simpozija v Ljubljani 1989, SAZU (Ljubljana): 181-187.
Lippert, W. & T. Wraber, 1990: Alpske rastline nad gozdno mejo. Zbirka Sprehodi v naravo. Cankarjeva založba v Ljubljani. 79 pp.
Pintar, L., T. Wraber, 1990: Blutenpracht Sloweniens. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 176 pp.
Wraber, T., B. Sket & M. Stefančič, 1990: Botanične, zoološke in antropološke raziskave (Botanične, zoološke in antropološke raziskave) (Taksonomije in filogenije). Ljubljana: RSS. 1. zv. (loč. pag.).
Wraber, T., 1990: Čaven, ein botanisch beruhmter Berg in Slowenien. Carinthia II 180/100: 195-210.
Wraber, T., 1990: De Gentiana nopcsae Jávorka notula. Biološki vestnik (Ljubljana) 38 (3): 39-46.
Pintar, L., T. Wraber, 1990: Flowers in Slovenia. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 175 pp.
Bohanec, b. & T. Wraber, 1990: Gene expression in buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) flowers grown in vitro : petalisation of stamens caused by plant hormones. In: 7th International congress on plant tissue and cell culture. 24-29. 7.1990, Amsterdam, abstract: 291.
Kornhauser, a. & T. Wraber, 1990: Hacquet, Baltazar. Enciklopedija Slovenije 4: 1-2.
Wraber, T., 1990: Hayek, August. Enciklopedija Slovenije 4: 10.
Wraber, T., 1990: Herbarij. Enciklopedija Slovenije 4: 14-15.
Wraber, T., 1990: Hladnik, Franc. Enciklopedija Slovenije 4: 32.
Wraber, T., 1990: Hladnikovka. Enciklopedija Slovenije 4: 33.
Wraber, T., 1990: Hohenwartov kamnokreč. Enciklopedija Slovenije 4. 39-40.
Wraber, T., 1990: Horvatić, Stjepan. Enciklopedija Slovenije 4: 43.
Wraber, T., 1990: Idrijski jeglič. Enciklopedija Slovenije 4: 98.
Lovrenčak, F. & T. Wraber, 1990: Iški Vintgar. Enciklopedija Slovenije 4: 184.
Wraber, T., 1990: Jahrbuch des Naturhistorischen Landes-Museums von Karnten. Enciklopedija Slovenije 4: 249.
Wraber, T., 1990: Jahresheft des Vereines des Krainischen Landes-Museums. Enciklopedija Slovenije 4: 249.
Wraber, T., 1990: Julijski mak. Enciklopedija Slovenije 4: 354.
Wraber, T., 1990: Julijski ušivec. Enciklopedija Slovenije 4: 354.
Wraber, t., 1990: Justin, Rajko. Enciklopedija Slovenije 4: 360.
Wraber, t., 1990: Juvanov netresk. Enciklopedija Slovenije 4: 363.
Wraber, T., 1990: Kamniška ivanjščica. Enciklopedija Slovenije 4: 383.
Wraber, T., 1990: Kamniška murka. Enciklopedija Slovenije 4: 383.
Wraber, T., 1990: Ob sedemdesetletnici botanika Ernesta Mayerja. Biološki vestnik (Ljubljana) 38 (3): 1-4.
Wraber, T., 1990: Obnovimo klasično gimnazijo. Delo, 26. 1. 1990.
Wraber, T. & A. Carni, 1990: Prispevek k flori Prekmurja. Varstvo narave (Ljubljana) 16: 5-16.
Wraber, T., Gogala, M., Gregori, J. & F. Adamič, 1990: Rastline in živali iz Slovenije v Valvasorjevi grafični zbirki. Proteus (Ljubljana) 52: 343-356.
Ličar, P. & T. Wraber, 1990: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). [5. natis]. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
JoGAN, N. & T. Wraber, 1990: Redki najdbi navadnega ptičjega kljunčka (Thymelaea passerina). Proteus (Ljubljana) 52: 316-317.
Pintar, L., T. Wraber, 1990: Rože na Slovenskem (Zbirka Slovenija). Državna založba Slovenije (Ljubljana): 176 pp.
Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba v Ljubljani. 239 pp.
Wraber, T., 1990: Zajčji maki v Sloveniji niso izumrli. Proteus (Ljubljana) 53: 51-53.
Wraber, T., 1990: Zlati koren na Mrzlici. Proteus (Ljubljana) 52: 235-236.
Lippert, W. & T. Wraber, 1991: Alpine plants of the Slovene Alps (Walks in nature series). Cankarjeva založba, Ljubljana. 77 pp.
Wraber, T., 1991: Beseda ob odkritju spominske plošče B. Hacquetu v Idriji. Idrijski razgledi 36 (1): 5-8.
Wraber, T., B. Sket & M. Štefančič, 1991: Botanične raziskave (Botanične, zoološke in antropološke raziskave) (Taksonomije in filogenije). Ljubljana: RSS. 1. zv. (loč. pag.).
Wraber, T., 1991: Dileme ob ustanavljanju antropološkega oddelka. Delo, Sobotna priloga, 21. 9. 1991.
Wraber, T., 1991: Gerald Herrmann: Žita in poljščine. Proteus (Ljubljana) 54: 126.
Wraber, T., 1991: Gospe prof. dr. Darinki Soban ob 70-letnici. Proteus (Ljubljana) 53: 367.
Wraber, T., 1991: Inventarizacija slovenske narave (Ob izidu drugega dela "Inventarja najpomembnejše naravne dediščine Slovenije). Delo, Književni listi, 5. 12. 1991.
Wraber, T., 1991: Kam je izginila spominska plošča prvopristopnikom? Delo, Prejeli smo, 3. 12. 1991.
Wraber, T., 1991: Kernerjev mošnjak. Enciklopedija Slovenije 5: 55.
Wraber, T., 1991: Koprski zaliv. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 5: 265.
Wraber, T., 1991: Kranjski jeglič. Enciklopedija Slovenije 5: 395.
Wraber, T., 1991: Kranjski kamnokreč. Enciklopedija Slovenije 5: 395.
Wraber, T., 1991: Kranjski prstnik. Enciklopedija Slovenije 5: 396.
Wraber, T., 1991: Krašan, Franc. Enciklopedija Slovenije 5: 401.
Wraber, T., 1991: Kraški rob in Bržanija. Proteus (Ljubljana) 53: 317.
Wraber, T., 1991: Kratkodlakava popkoresa. Enciklopedija Slovenije 5: 411.
Wraber, T., 1991: Lovstvo našega časa. Delo, Pisma bralcev, 29. 11. 1991.
Wraber, t., 1991: Pogled na zgodovino slovenskih gozdov (intervju z A. Šercljem): (ob sedemdesetletnici palinologa dr. Alojza Šerclja). Proteus (Ljubljana) 54 (5): 199-203.
Wraber, T., 1991: Pretirano legitimiranje. Delo, Pisma bralcev, 9. 4. 1991.
Wraber, T., 1991: Prevlada družboslovja nad naravoslovjem. Delo, 8. 5. 1991: 5.
Ličar, P., T. Wraber, M. Vardjan, & H. Požarnik, 1991: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). 6. izdaja. Državna založba Slovenije, LJubljana. 39 pp.
Mihelič, t., p. Soklič, P. Segula, M. Trontelj, T. Wraber & S. Klinar (ed.), 1991: Triglav: ein kurzer Fuhrer. Ljubljana: Planinska založba. 69 pp.
Wraber, T., 1991: Ubijanje iz družabnosti? Delo, Pisma bralcev, 5. 11. 1991.
Wraber, T., 1991: Vabilo. ki se mu ni moč upreti. Izredna opisna nazornost s pravim nalivom domislekov. Delo, Književni listi, 12. 12. 1991. (O knjigi S. Klinarja „Sto slovenskih vrhov").
Wraber, T., 1992: t Vinko Strgar, botanik, vrtnar, urednik Biološkega vestnika. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (1): 65-69.
Wraber, T., 1992: Botanični sprehodi na otoku Cresu. Proteus (Ljubljana) 54: 330-336.
Wraber, T., 1992: Drobtine o nekaterih lahkotnicah (Ballota) - 1. Proteus (Ljubljana) 54: 315-316.
Wraber, T., 1992: Drobtine o nekaterih lahkotnicah (Ballota) - 2. Proteus (Ljubljana) 54: 349-350.
Wraber, T., 1992: Drobtine o nekaterih lahkotnicah (Ballota) - 3. Proteus (Ljubljana) 54: 391-392.
Wraber, T., 1992: Ferdinand Seidl kot botanik. Dolenjski zbornik 1992, Seidlov zbornik: 57-63.
Wraber, T., 1992: Filogenetski položaj proklorona: majhno razočaranje. Proteus (Ljubljana) 54: 186-187.
Wraber, T., 1992: Kaj je s slovenskimi znamkami? Delo, Pisma bralcev, 7. 1. 1992.
Kaligarič, M.& T. Wraber, 1992: Laški meček vendar tudi še v Sloveniji! Proteus (Ljubljana) 54: 317-318.
Wraber, T., 1992: Lazar, Jože. Enciklopedija Slovenije 6: 111.
Wraber, T., 1992: Lindtner, Vojteh. Enciklopedija Slovenije 6: 188.
Wraber, T., 1992: Lona, Carlo. Enciklopedija Slovenije 6: 318.
Wraber, T., 1992: Malej, Alenka. Enciklopedija Slovenije 6: 384.
Wraber, T., 1992: Maly, Josef Karl. Enciklopedija Slovenije 6: 387.
Gams, I. & T. Wraber, 1992: Mangart. Enciklopedija Slovenije 6: 388.
SvoLJŠAK, D. & T. Wraber, 1992: Marchesetti, Carlo. Enciklopedija Slovenije 6: 395.
Wraber, T., 1992: Marchesettijeva zvončica. Enciklopedija Slovenije 6: 395.
Wraber, T., 1992: Mladinsko raziskovanje pri Slovencih v Italiji. Proteus (Ljubljana) 54: 315.
Wraber, T., 1992: O slovenskih rastlinskih imenih. Delo (Književni listi), 20. 2. 1992.
Wraber, T., 1992: Ob smrti Viktorja Petkovška, prvega urednika Biološkega vestnika. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (2): 119.
Wraber, T., 1992: Odprto pismo svetemu očetu papežu Janezu Pavlu II. Delo, Pisma bralcev, 31. 3. 1992.
Wraber, T., 1992: Odprto pismo svetemu očetu papežu Janezu Pavlu II. Slovenec, 31. 3. 1992.
Wraber, t., 1992: Pogled na zgodovino slovenskih gozdov (Ob sedemdesetletnici palinologa dr. Alojza Šerclja). Proteus (Ljubljana) 54: 198-203.
Wraber, T., 1992: Pomembna monografija o delu slovenskega živalstva: Sesalci Slovenije. Delo, Književni listi, 24. 6. 1992 .
Ličar, P., T. Wraber, M. Vardjan, & H. Požarnik, 1992: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). 7. izdaja. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
Wraber, T., 1992: Razvoj rastlinske sistematike v Sloveniji po izidu Mayerjevega "Seznama". Flora in vegetacija Slovenije: Ob 50. obletnici smrti A. Paulina (1853-1942) in 40. obletnici izida "Seznama praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja" E. Mayerja (1952). Zbornik povzetkov referatov na simpoziju slovenskih botanikov v Krškem, 24.-26. 9. 1992, Ljubljana. pp. 5-11.
Wraber, T., 1992: Rod Adonis v Sloveniji - primer za historično floristiko. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (1): 55-63.
Wraber, T., 1992: Rumeni sleč, rastlinska dragocenost Dolenjske. Dolenjski zbornik 1992, Seidlov zbornik: 102-108.
Wraber, T., 1992: Soški kamnokreč v Karavankah. Proteus (Ljubljana) 55: 120-121.
Wraber, T., 1992: Tommasinijeva popkoresa. Proteus (Ljubljana) 54: 231-233.
Wraber, T., 1992: Tudi ti, moj Pučnik! Delo, Pisma bralcev, 29. 4. 1992: 11.
Martinčič, a. & T. Wraber, 1992: Vinko Strgar 1928-1992. Delo (Ljubl.), 10. 3.1992, 34 (57):7.
Wraber, T., 1992: Viola cornuta L. v Julijskih Alpah. Flora in vegetacija Slovenije: Ob 50. obletnici smrti A. Paulina (1853-1942) in 40. obletnici izida "Seznama praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja" E. Mayerja (1952). Zbornik povzetkov referatov na simpoziju slovenskih botanikov v Krškem, 24.- 26. 9. 1992. Ljubljana. pp. 5-11.
Wraber, T., 1993: 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje; 100 preprostih stvari, ki jih lahko naredite za rešitev Zemlje. Proteus (Ljubljana) 55: 205206.
Wraber, t., 1993: Anton Tožbar, prvi vrtnar v Juliani. Vrtnar (Radomlje) 2 (4-5): 38.
Wraber, T., 1993: Bolhač (Tanacetum cinerariifolium), (že?) pozabljena kulturna rastlina. Proteus (Ljubljana) 55: 203-204.
Wraber, T., 1993: Botaničnemu glasilu Hladnikia na pot/The Hladnikia Botanical Journal is Launched. Hladnikia 1: 3-4.
Wraber, T., 1993: Brezstebelni petelinček: kako se obdržiš na svojem rastišču. Proteus (Ljubljana) 55: 243-246.
Wraber, T., 1993: Carex rupestris All. Notulae ad floram Sloveniae 1. Hladnikia (Ljubljana) 1: 47.
Wraber, T., 1993: Centaurea melanocephala, endemic Serbian and Albanian serpentinophyte. OPTIMA, VII Meeting, Bulgaria 18-30 July, 1993. Abstracts: 81.
Wraber, T., 1993: Crna Gora vrata Balkana: putopisi i zapisi evropskih botaničara. Proteus (Ljubljana) 56: 125-126.
Wraber, T., 1993: I fiori alpini di Triglav, edizione speciale, dicembre 1993.
Wraber, T., 1993: Iva xanthifolia Nutt. Notulae ad floram Sloveniae 2. Hladnikia (Ljubljana) 1: 47-48.
Wraber, T., 1993: Kako je prišel del knjižnice botanika Adamovića v Ljubljano. Proteus (Ljubljana) 55: 231-232.
Wraber, t., 1993: Marinček, Lojze. Enciklopedija Slovenije 7: 2, 1993.
Wraber, t., 1993: Martinčič, Andrej. Enciklopedija Slovenije 7: 10-11.
Wraber, T. & A. Prijatelj, 1993: Mattioli, Pietro Andrea. Enciklopedija Slovenije 7: 25.
Wraber, T., 1993: Mayer, Ernest. Enciklopedija Slovenije 7: 27, 1993.
Pavlič, s. & T. Wraber, 1993: Mazi, Vilko. Enciklopedija Slovenije 7: 28.
Wraber, T., 1993: Mezzena, Renato. Enciklopedija Slovenije 7: 118.
Janša-zorn, o. & T. Wraber, 1993: Mitteilungen des Musealvereines fur Krain. Enciklopedija Slovenije 7: 165.
Wraber, T., 1993: Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereines fur Steiermark. Enciklopedija Slovenije 7: 165.
Wraber, T., 1993: Mlahava bilnica. Enciklopedija Slovenije 7: 182.
Wraber, T., 1993: Morton Friedrich. Enciklopedija Slovenije 7: 220.
Wraber, T., 1993: Munda, Ivka Marija. Enciklopedija Slovenije 7: 236-237.
Janša-zorn, o. & T. Wraber, 1993: Muzejsko društvo za Kranjsko. Enciklopedija Slovenije 7: 256.
Janša-zorn, o. & T. Wraber, 1993: Muzejsko društvo za Slovenijo. Enciklopedija Slovenije 7: 256-257.
Wraber, T., 1993: Nanos. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 7: 285.
Aljančič, m., j. Maček & T. Wraber, 1993: Nemško-slovenski odnosi. Botanika. (Marko Aljančič, Jože Maček, Tone Wraber) Enciklopedija Slovenije 7: 398.
Wraber, T., 1993: Nenavadni kamnokreč. Enciklopedija Slovenije 7: 402.
Wraber, T., 1993: Nežni kamnokreč. Enciklopedija Slovenije 7: 411.
Wraber, T., 1993: O rastlinah, njihovi rabi in imenih na zahodnem robu slovenstva. Proteus (Ljubljana) 55: 198-199.
Gomišček, s., F. Batič, I. Virant-Klun, T. Sinkovič & T. Wraber, 1993: Onesnaženost zraka v Triglavskem narodnem parku in njen vpliv na gozd in vode: (atmosfera in narodni park). Ljubljana: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo [etc.]. 1 zv. [loč. pag.].
Wraber, T., 1993: Ophioglossum vulgatum L. Notulae ad floram Sloveniae 4. Hladnikia (Ljubljana) 1: 49.
Wraber, T., 1993: Parki - umetnost oblikovanja prostora. Proteus (Ljubljana) 55: 233.
Wraber, T., 1993: Pojasnilo o nenavadnem malem zvončku. Proteus (Ljubljana) 56: 347.
Wraber, T., 1993: Rastline na serpentinitu. Proteus (Ljubljana) 56: 22-30.
Ličar, P., T. Wraber, M. Vardjan, & H. Požarnik, 1993: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). 8. izdaja. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
Wraber, T., 1993: Slovenska imena za rastlinske red(ov)e. Proteus (Ljubljana) 56: 43.
Wraber, T., 1993: Sredozemsko rastlinstvo na Slovenskem. Mediteran v Sloveniji. Časopis za kritiko znanosti 21 (158-159): 35-44.
Wraber, T., 1993: The Balkan-Mediterranean Element in the flora of the Southeastern Alps. OPTIMA, VII Meeting, Bulgaria 18-30 July, 1993. Abstracts: 13.
Wraber, T., 1993: The geographical differentiation of Minuartia cherlerioides. OPTIMA, VII Meeting, Bulgaria 18-30 July, 1993. Abstracts: 80.
Wraber, T., 1993: The Triglav flowers. Lipov list, special issue, december 1993.
Wraber, T., 1993: Triglav-Blumen. Lipov list, Sondern Ausgabe, dezember 1993.
Wraber, T., 1993: Triglavske cvetke. Lipov list, posebna izdaja, december 1993.
Wraber, T., 1993: Vinko Strgar, Tod. Gartnerisch-Botanischer Brief 110: 42.
Wraber, t., 1994: Arctium nemorosum Lej. Notulae ad floram Sloveniae 6. Hladnikia (Ljubljana) 2: 41.
Wraber, T., 1994: Botanik Vlado Ravnik - sedemdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 57: 127128.
Wraber, t., 1994: Galium glaucum L. Notulae ad floram Sloveniae 7. Hladnikia (Ljubljana) 2: 42.
Wraber, T., 1994: Kdaj postanejo topoli nadležni? Delo, Pisma bralcev, 28. 9. 1994. 11.
Wraber, T., 1994: Nadlišček: isto ime za različna rastlinska rodova. Proteus (Ljubljana) 57: 73-74.
Wraber, T., 1994: Ob nekaterih objavah v Slovencu. Slovenec, 27. 9. 1994.
Wraber, T., 1994: Ob smrti nestorja slovenskih botanikov Viktorja Petkovška. Proteus (Ljubljana) 57: 38-40.
Lovrenčak, F. & T. Wraber, 1994: Ojstrica. Enciklopedija Slovenije 8: 105.
Wraber, T., 1994: Osp. In: V. Žagar (ed.): Clusius-Exkursion nach Karst-Gebiet Sloweniens, Postojna, 20. - 23. 5. 1994, Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubjana: 12.
Wraber, T., 1994: Osterreichische botanische Zeitschrift (1851-1973). Enciklopedija Slovenije 8: 198.
Wraber, T., 1994: Ozkolistna preobjeda. Enciklopedija Slovenije 8: 213.
Wraber, T., 1994: Paulin, Alfonz. Enciklopedija Slovenije 8: 274-275.
Gams, I., M. Čas & T. Wraber, 1994: Peca. Enciklopedija Slovenije 8: 281.
Wraber, T., 1994: Pedicularis comosa L. Notulae ad floram Sloveniae 18. Hladnikia (Ljubljana) 3: 33-35.
Pipan, N. & T. Wraber, 1994: Pehani, Hubert. Enciklopedija Slovenije 8: 295.
Wraber, T., 1994: Penko, Anton. Enciklopedija Slovenije 8: 300.
Wraber, T., 1994: Peška ovsika. Enciklopedija Slovenije 8: 318.
Wraber, T., 1994: Petkovšek, Viktor. Enciklopedija Slovenije 8: 325-326.
Wraber, T., 1994: Pevalek, Ivo. Enciklopedija Slovenije 8: 332.
Wraber, T., 1994: Piskernik, Angela. Enciklopedija Slovenije 8: 356-357.
Wraber, T. & M. zupančič, 1994: Piskernik, Milan. Enciklopedija Slovenije 8: 357.
Ličar, P., T. Wraber, M. Vardjan, & H. Požarnik, 1994: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). 8. izdaja. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
Wraber, T., 1994: Sečoveljske soline (Salinen von Sečovlje). In: V. Žagar (ed.): Clusius-Exkursion nach Karst-Gebiet Sloweniens, Postojna, 20. - 23. 5. 1994. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. pp. 14-15.
Wraber, T., 1994: Seseli tommasinii Reichenb. f. Notulae ad floram Sloveniae 20. Hladnikia (Ljubljana) 3: 37-38, 1994.
Wraber, T., 1994: Slovenci smo na dobri poti. Delo, Pisma bralcev, 29. 12. 1994.
Wraber, T., 1994: Stanič ni pozabljen. Delo, Pisma bralcev, 21. 12. 1994.
Wraber, T., 1994: Stena im Dragonja-Tal. In: V. Žagar (ed.): Clusius-Exkursion nach Karst-Gebiet Sloweniens, Postojna, 20. - 23. 5. 1994. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. pp. 13-14.
Wraber, T., 1994: Tovarištvo že v Trubarjevih časih. Nedeljski dnevnik, 13. 3. 1994: 6.
Wraber, T., 1994: Veronicaperegrina L. - končno tudi v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 3: 11-12.
Wraber, t., 1995: Botanik Andrej Martinčič - šestdesetletnik. Biološki vestnik (Ljubljana) 40, 3-4: 181-185.
Wraber, T., 1995: Cardamine glauca Spr. Notulae ad floram Sloveniae 21. Hladnikia (Ljubljana) 4: 37-38.
Wraber, T., 1995: Cerastium dinaricum G. Beck & Szysz. - a new species in the flora of Slovenia. Hladnikia (Ljubljana) 4: 11-18.
Wraber, T., 1995: D. Trpin & B. Vreš: Register flore Slovenije: praprotnice in cvetnice. Hladnikia (Ljubljana) 5: 35-39.
Wraber, T., 1995: Darinka Soban: Linnejeva pisma Scopoliju 1761-1773/Linne's letters to Scopoli 1761-1773. Proteus (Ljubljana) 58: 180-181.
Wraber, T., 1995: Dolgokljunati čapljevec (Erodium ciconium /L./ L'Hér.) prvič ugotovljen tudi v Sloveniji. Annales, ser. hist. nat. 7: 171-176.
Wraber, T., 1995: Dr. Maks Wraber, botanik. In: Glasenčnik, I. (ed.), Podoba in preteklost Kaple in Ožbalta. Kapla, Ožbalt: samozaložba. 206-209.
Wraber, T., 1995: Ekskurzija Zasavska gora-Vače (23. 4. 1995). Splošna fitogeografska oznaka, Nekaj podatkov o kulturni zgodovini. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995, Ljubljana 21.-23. april 1995. Zbornik povzetkov referatov: 32-33. Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Društvo biologov Slovenije, Ljubljana, 1995.
Wraber, T., 1995: Fitocenološke razmere Jacquinovega bodičnika (Drypis spinosa subsp. jacquiniana) v Kamniških Alpah. Simpozij Flora in vegetacija Slovenije 1995, Ljubljana21.-23. april 1995. Zbornik povzetkov referatov. Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete, Društvo biologov Slovenije, Ljubljana. 32.
Wraber, T., 1995: Jernej Pavšič: Fosili/Zanimive okamnine iz Slovenije. Proteus (Ljubljana) 58: 181-182.
Wraber, T., 1995: Katoliška cerkev in njeni gozdovi. Delo, Sobotna priloga, 10. 6. 1995: 42.
Wraber, T., 1995: Latinska imena v rastlinoslovju: Abecedni seznam rodovnih imen (Abies-Amaryllis). Proteus (Ljubljana) 58: 84-85.
Wraber, t., 1995: Latinska imena v rastlinoslovju: Abecedni seznam rodovnih imen (Ambrosia-Azolla). Proteus (Ljubljana) 58: 127-129.
Wraber, T., 1995: Latinska imena v rastlinoslovju: Abecedni seznam rodovnih imen (Baldellia-Buxus). Proteus (Ljubljana) 58: 183-184.
Wraber, T., 1995: Latinska imena v rastlinoslovju: Nekaj uvodnih misli. Proteus (Ljubljana) 58: 39-40.
Wraber, T., 1995: Mimohod osmešene države. Delo, Poštni predal 29, 22. 4. 1995: 34.
Wraber, T., 1995: Pokorný, Alois. Enciklopedija Slovenije 9: 57.
Wraber, T., 1995: Poldini, Livio. Enciklopedija Slovenije 9: 63.
Radinja, D., L. Marinček, T. Wraber, D. Mlinšek & B. Mlakar, 1995: Polhograjsko hribovje. Enciklopedija Slovenije 9: 65-67.
Jakopin, F. & T. Wraber, 1995: Popovič, Janez Sigismund Valentin. Enciklopedija Slovenije 9: 144-195.
Torkar, s., t. Wraber & z. Klanjšček, 1995: Porezen. Enciklopedija Slovenije 9: 150.
Gams, I., L. Pacer, L. Marinček & T. Wraber, 1995: Posavsko hribovje. Enciklopedija Slovenije 9: 157-158.
Wraber, T., 1995: Pospichal, Eduard. Enciklopedija Slovenije 9: 169.
Wraber, T., 1995: Prekoršek, Branko. Enciklopedija Slovenije 9: 285-286.
Wraber, t., 1995: Prirodoslovna izvestja. Enciklopedija Slovenije 9: 358.
Wraber, t., 1995: Prirodoslovne razprave. Enciklopedija Slovenije 9. 358.
Wraber, T., 1995: Prirodoslovno društvo Slovenije. Enciklopedija Slovenije 9: 359.
Wraber, T., 1995: Ranunculus parviflorus L. Notulae ad floram Sloveniae 24. Hladnikia (Ljubljana) 5: 25-26.
Ličar, P., T. Wraber, M. Vardjan, & H. Požárník, 1995: Razmnoževanje, razvoj, rast (Srednje izobraževanje, Biologija). 9. izdaja. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 39 pp.
Wraber, T., 1995: Sarajevska biologija v vojnih razmerah. Proteus (Ljubljana) 57: 245-246.
Wraber, T., 1995: Symphytum bulbosum C. Schimper. Notulae ad floram Sloveniae 25. Hladnikia (Ljubljana) 5: 26.
Wraber, T., 1995: The Spur Pansy (Viola cornuta L.) in the Julian Alps - a "perfect botanical crime"? Biološki vestnik (Ljubljana) 40, 3-4: 35-43, 1995.
Wraber, T., 1995: Topolščica na Balkanskem polotoku, pa še o meji s Hrvaško. Delo, 27. 5. 1995.
Wraber, T., 1995: Trifolium velebiticum Degen. Notulae ad floram Sloveniae 22. Hladnikia (Ljubljana) 4: 38-39.
Wraber, T., 1995: Večni led pod prepadnim skalovjem: Botanik F. W. Sieber leta 1812 na Triglavu. Planinski vestnik (Ljubljana) 95: 387-391.
Wraber, T., 1995: Vicia loiseleurii (M. B.) Litvinov. Notulae ad floram Sloveniae 23. Hladnikia (Ljubljana) 4: 49-40.
Wraber, T., 1995: Žafranska lilija (Lilium croceum) na Snežniški planoti. Proteus (Ljubljana) 57: 284-285.
Wraber, T., 1996: Blagayev volčin (Daphne blagayana Freyer) v okolici Vrhnike. Vrhniški razgledi 1: 31-42.
Car , J., J. Janež, S. Peterlin, A. Praprotnik, P. Krivic, R. Smerdu, T. Wraber & J. Batič (ed.), 1996: Divje jezero pri Idriji. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zv. 188. Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino. 72 pp.
Wraber, T., 1996: Kdor čaka, dočaka. Delo, Pisma bralcev, 31. 1. 1996.
Wraber, T., 1996: Konjenica v letalstvu? Zakaj pa ne? Delo, Pisma bralcev, 16. 3. 1996.
Wraber, T., 1996: Krajinski park Šturmovci. Proteus (Ljubljana) 58: 235.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v naravoslovju (12): Abecedni seznam rodovnih imen (Ligustrum-Matthiola). Proteus (Ljubljana) 59: 128-130.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v naravoslovju (sic!): Abecedni seznam rodovnih imen (Hepatica-Iris). Proteus (Ljubljana) 59: 33-34.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v naravoslovju (sic!): Abecedni seznam rodovnih imen (Isatis-Ligusticum ) -11. Proteus (Ljubljana) 59: 78-80.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v rastlinoslovju (13): Abecedni seznam rodovnih imen (Medicago- Nepenthes). Proteus (Ljubljana) 59: 176-178.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v rastlinoslovju (5): Abecedni seznam rodovnih imen (Cactus-Ceterach). Proteus (Ljubljana) 58: 224-226.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v rastlinoslovju (6): Abecedni seznam rodovnih imen (Chaerophyllum- Cruciata). Proteus (Ljubljana) 58: 265-265.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v rastlinoslovju (7): Abecedni seznam rodovnih imen (Crupina-Echium). Proteus (Ljubljana) 58: 322-325.
Wraber, t., 1996: Latinska imena v rastlinoslovju (8): Abecedni seznam rodovnih imen (Edraianthus-Fagus). Proteus (Ljubljana) 58: 370-372.
Wraber, T., 1996: Latinska imena v rastlinoslovju (9): Abecedni seznam rodovnih imen (Ferula-Hemerocallis). Proteus (Ljubljana) 58: 452-455.
Wraber, T., 1996: Linnéjeva pisma Scopoliju v slovenščini. Idrijski razgledi 41 (1): 53-54.
Wraber, T. & P. Skoberne, 1996: Praprotnice in semenke. In: Gregori, J. (ed.), A. Martinčič (ed.), K. Tarman (ed.), o. Urbanc-Berčič (ed.), D. Tome (ed.), M. Zupančič (ed.): Narava Slovenije, stanje in perspektive: Zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. 194-204.
Batič, F., T. Wraber & T. Sinkovič, 1996: Pregled rastlinskega sistema, seznam rastlin in navodila za pripravo študentskega herbarija za študente študija gozdarstva in krajinske arhitekture. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Oddelek za agonomijo, Ljubljana. 106 pp.
Wraber, T., 1996: Puncer, Ivo. Enciklopedija Slovenije 10: 17.
Kunaver, j., i. Štrucl & T. Wraber, 1996: Rabeljska dolina. Enciklopedija Slovenije 10: 29.
M., Pak, i. Stopar & T. Wraber, 1996: Rače. Enciklopedija Slovenije 10: 31.
D., Meze & T. Wraber, 1996: Raduha. Enciklopedija Slovenije 10: 67.
zupančič, M. & T. Wraber, 1996: Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 10 Pt-Savn: 85-93.
Bat, m., t. Wraber & T. Ferenc, 1996: Ratitovec. Enciklopedija Slovenije 10: 95-96.
Wraber, T., 1996: Ravnik, Vlado. Enciklopedija Slovenije 10: 102.
Wraber, T., 1996: Reka neizpolnjenih želja in čudnih uničevalnih nagonov. Delo, 21. 12. 1996. 43.
Wraber, T., 1996: Rožnordeči dežen. Enciklopedija Slovenije 10: 302.
ogrin, d., t. Wraber & P. Svoljšak, 1996: Sabotin. Enciklopedija Slovenije 10: 363-364.
Wraber, T., 1996: Slovenec sem (Slovenec tja). Delo, Sobotna priloga, 14. 12. 1996.
Wraber, T., 1996: The endemic flora ofthe Slovene Limestone Alps: an example ofbiodiversity. Biodiversity, International Biodiversity Seminar, ECCO meeting, June 30-July 4, 1995, Gozd Martuljek, Slovenia, 53-58.
Wraber, T., 1996: The endemic flora ofthe Slovene limestone Alps: an example ofbiodiversity. Biodiversity. Ljubljana: Slovenian National Commission for UNESCO: National Institute of Chemistry, 1996: 53-58.
Seliškar, a., T. Wraber, 1996: Travniške rastline na Slovenskem: sto pogostnih vrst. (3. izdaja) Prešernova družba, Vrba. 229 pp.
Wraber, T., 1996: Združbe posevkov in okopavin. In: Gregori, J. (ed.), A. Martinčič (ed.), K. Tarman (ed.), o. Urbanc-Berčič (ed.), D. Tome (ed.), M. Zupančič (ed.): Narava Slovenije, stanje in perspektive: Zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. 137-139.
Wraber, T., 1996: Združbe skalnih razpok, melišč, rečnih prodišč, snežnih dolinic, visokogorskih resav in travišč. In: Gregori, J. (ed.), A. Martinčič (ed.), K. Tarman (ed.), o. Urbanc-Berčič (ed.), D. Tome (ed.), M. Zupančič (ed.): Narava Slovenije, stanje in perspektive: Zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. 107-112.
Wraber, T., 1997: Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Proteus (Ljubljana) 59: 410-411.
Wraber, T., 1997: Herbarijska zbirka univerze v Ljubljani. "Delavnica 97": Znanje za razvoj slovenske družbe (pisni prispevki), Ljubljana, 19. junij 1997. pp. 43-44.
Wraber, t., 1997: Izgubljena vednost o rapontiki v Kamniških Alpah. Proteus (Ljubljana) 60: 30-31.
Wraber, T., 1997: Kompostiranje hmeljevine: odmev na članek Je jeseni smrad v Savinjski dolini neizogiben, Hmeljar 65 (96) 10: 171.
Wraber, T., 1997: Kompostiranje hmeljevine: odmev na članek Je jeseni smrad v Savinjski dolini neizogiben, Kmetovalec, feb., 65 (2): 15-17.
Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (14): Abecedni seznam rodovnih imen (Nepeta-Peucedanum). Proteus (Ljubljana) 59: 222-225.
Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (15): Abecedni seznam rodovnih imen (Phacelia-Polygala). Proteus (Ljubljana) 59: 275-277.
Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (16): Abecedni seznam rodovnih imen (Polygonatum- Quercus). Proteus (Ljubljana) 59: 322-323.
Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (17): Abecedni seznam rodovnih imen (Radiola-Scirpus). Proteus (Ljubljana) 59: 378-381.
Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (18): Seznam rodovnih imen (Scleranthus-Syringa). Proteus (Ljubljana) 59: 464-467.
Wraber, t., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (19): Seznam rodovnih imen (Tagetes-Vaccinium). Proteus (Ljubljana) 60: 32-34.
Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (20): Seznam rodovnih imen (Valeriana-Xanthium). Proteus (Ljubljana) 60: 83-84.
Wraber, T., 1997: Latinska imena v rastlinoslovju (21): Seznam rodovnih imen (Xeranthemum-Zoysia). Proteus (Ljubljana) 60: 132-133.
Wraber, T., 1997: Narcis Mršič: Biotska raznovrstnost v Sloveniji : Slovenija - "vroča točka" Evrope = Biotic diversity in Slovenia : Slovenia - the "hot spot" of Europe. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. 129 pp.
Wraber, T., 1997: Ob Nadiži v znamenju berinijevega otavčiča. Delo, Sobotna priloga, 7. 6. 1997.
Wraber, T. & redakcija Enciklopedije Slovenije, 1997: Scopoli, Giovanni Antonio. Enciklopedija Slovenije 11: 20-21.
Wraber, T., 1997: Seliškar, Andrej. Enciklopedija Slovenije 11: 40.
Wraber, T., 1997: Sendtner, Otto. Enciklopedija Slovenije 11: 48.
Wraber, T., 1997: Skalna jelenka. Enciklopedija Slovenije 11: 92.
Wraber, T., 1997: Skalna smiljka. Enciklopedija Slovenije 11: 92.
ogrin, d. & T. Wraber, 1997: Slavnik. Enciklopedija Slovenije 11: 131-132.
Wraber, T., J. Spanring, 1997. & J. Ferčej, 1997: Slovenija. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 11: 330-332.
Wraber, T., 1997: Snežnik - gora (tudi) za botanike. Proteus (Ljubljana) 59: 408- 421.
Wraber, T., 1997: Še nekaj rastlinskih novosti s Snežnika, Proteus (Ljubljana) 60: 103.
Wraber, T., 1997: Tevje - nenavadna kobulnica domačih gozdov. Proteus (Ljubljana) 59: 385386.
Wraber, t., 1997: Visoka prerast, Snežnik in -(?) ovce. Proteus (Ljubljana) 59: 374-377.
Wraber, T., 1998: Bomo Mlake ohranili v sedanji sestavi? : ali naj hitra cesta med Razdrtim in Vipavo uniči živi svet Mlak?. Delo (Ljubl.), 22.7. 1998, 40 (167): 11.
PišTAN, P. & T. Wraber, 1998: Cercis siliquastrum L. Notulae ad floram Sloveniae 36. Hladnikia (Ljubljana) 10: 47-48.
Wraber, t., 1998: Cirsium muellneri G. Beck (Cirsium pannonicum (L. f.) Link x C. oleraceum (L.) Scop.). Notulae ad floram Sloveniae 37. Hladnikia (Ljubljana) 10: 48-50.
Wraber, T., 1998: Crnogorske planine: putopisi i zapisi - Imenitna antologija spisov o gorah Črne Gore (Slovenci v črnogorskih gorah). Planinski vestnik (Ljubljana) 98: 18-19.
Skoberne, p. & T. Wraber, 1998: Important Plant Areas in Slovenia: A Progress Report. Planta Europa, Proceedings of the Second European Conference on the Conservation of Wild Plants, 9-14 June 1998, Uppsala, Sweden: 75-77.
Mastnak, M. & T. Wraber, 1998: Jubilant Tone Wraber o stanju v našem naravoslovju. Proteus (Ljubljana) 61: 174-177.
Wraber, T., 1998: Latinska imena v rastlinoslovju (22): Ob končanem seznamu latinskih rastlinskih rodovnih imen. Proteus (Ljubljana) 60: 227-229.
Wraber, T., 1998: Lavatera arborea L. Notulae ad floram Sloveniae 38. Hladnikia (Ljubljana) 10: 51.
Wraber, T., 1998: Notulae ad nomenclaturam editionis Mala flora Slovenije anni 1999 spectantes. Hladnikia (Ljubljana) 10: 41-43.
Praprotnik, N. & T. Wraber, 1998: Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k poznavanju semenk Slovenije. Jezuitski kolegij v Ljubljani (1997-1773). Zbornik razprav, Ljubljana. pp. 111-122.
Wraber, T., 1998: Radovan Domac: Flora Hrvatske. Hladnikia (Ljubljana) 10: 70-72.
Wraber, T., 1998: Richard Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba. Proteus (Ljubljana) 60: 295.
Wraber, T., 1998: Rubia tinctorum L. Notulae ad floram Sloveniae 41. Hladnikia (Ljubljana) 10: 55.
Wraber, T., 1998: Slovenska monografija o ljubljanskem lekarnarju in floristu dr. Žigu Grafu. Proteus (Ljubljana) 60: 225-226.
Lovrenčak, d., d. Strmole, T. Wraber, I. Kolar & M. ževart, 1998: Smrekovško pogorje. Enciklopedija Slovenije 12: 91.
Kranjc, a., a. Avsec, t. Wraber, M. zupančič & F. Gašperšič, 1998: Snežnik. Enciklopedija Slovenije 12: 96-97.
Wraber, T., 1998: Soška smiljka. Enciklopedija Slovenije 12: 172.
Wraber, T., 1998: Stefani, Attilio. Enciklopedija Slovenije 12: 301.
Wraber, T., 1998: Strasser, Karl. (Carlo). Enciklopedija Slovenije 12: 330-331.
Wraber, T., 1998: Strgar, Vinko. Enciklopedija Slovenije 12: 339.
Wraber, T., 1998: Studying Living Creatures has been a basic Human Need Since Time Immemorial. Quark 1998: 41-43.
Wraber, T., 1998: Sušnik, Franc. Enciklopedija Slovenije 12: 377.
Natek, M. & T. Wraber, 1998: Svibno. Enciklopedija Slovenije 12: 404.
Wraber, T., 1998: Zanimive drobtine iz mikološkega delovanja Janeza Antona Scopolija. Proteus (Ljubljana) 61: 152-154.
Wraber, T., 1999: Anton Martin med "maso" v Mariboru. Delo, Pisma bralcev, 27. 9. 1999.
Wraber, T., 1999: Botany and botanists in Slovenia. In: Workshop: Root-soil intera ctions in trees, Abstracts: 2. Slovenia, Gozd Martuljek, September 1999. Slovenian Forestry Institute (Ljubljana).
Wraber, t., 1999: Die floristische Erforschung des Alpenanteils Sloweniens im 20. Jahrhundert. Actes du deuxieme colloque Ecologie et Biogeographie alpines - Botanique et Zoologie, La Thuille (Italie) 6-11 septembre 1997: 159-160.
Wraber, T., 1999: Jan Trentan -Havliček - pozabljeni slikar Julijskih Alp in Krasa. Planinski vestnik (Ljubljana) 99: 98-104.
Martinčič, a., t. Wraber, Jogan, N., Podobnik, V. Ravnik, B. Turk & B. Vreš, 1999: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. 3., dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 845 pp.
Wraber, T., 1999: Nekaj o rastlinstvu na Triglavu. In: M. Krišelj & S. Klinar (ed.), Kako na Triglav, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana: 24-28.
Wraber, T., 1999: Ob 85 letnici črnodolske koče. Snežnik, 1. sep. 8 (8): 10.
Wraber, T., 1999: Plenčičevo delo o bolezenskem kontagiju v slovenščini. Proteus (Ljubljana) 61: 229.
Wraber, T., 1999: Potopitev Save Dolinke pod Blejskim mostom. Proteus (Ljubljana) 61: 260-262.
Wraber, T., 1999: Prvi odkritelj odkritelj Blagayevega volčina je bil (slovenski?) Korošec. Proteus (Ljubljana) 61: 391.
Wraber, T., 1999: Prvo desetletje študija biologije na ljubljanski univerzi. In: 80-letnica biologije na Univerzi v Ljubljani : zbornik povzetkov : Ljubljana, 1. oktober 1999. Ljubljana: Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: 36-37.
Wraber, T., 1999: Save Dolinke res ne smemo več potapljati. Delo, 30. 4. 1999.
Wraber, T., 1999: Škocjanske jame. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 13: 49.
Wraber, T., 1999: Škofic, Aleksander. Enciklopedija Slovenije 13: 50.
Wraber, T., 1999: Škrlatni luk. Enciklopedija Slovenije 13: 60.
Wraber, T., 1999: Šmarna gora. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 13: 68.
Wraber, T., 1999: Šuštar, France. Enciklopedija Slovenije 13: 168.
Wraber, T., 1999: Tomažič, Gabrijel. Enciklopedija Slovenije 13: 277.
Wraber, T., 1999: Tommasini, Muzio. Enciklopedija Slovenije 13: 283.
Wraber, T., 1999: Tommasinijeva popkoresa. Enciklopedija Slovenije 13: 283.
Wraber, T., 1999: Traunfellnerjeva zlatica. Enciklopedija Slovenije 13: 313.
Wraber, T., 1999: Tregubov Ana. Enciklopedija Slovenije 13: 323.
Wraber, T., 1999: Trenta. Planinstvo. Enciklopedija Slovenije 13: 325.
Wraber, T., 1999: Triglav. Rastlinstvo in živalstvo. Enciklopedija Slovenije 13: 325.
Wraber, T. & M. zupančič, 1999: Trnovski gozd. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 13. 347-348.
Wraber, T., 1999: Trpin, Darinka. Enciklopedija Slovenije 13: 350.
Kocjan, G. & T. Wraber, 1999: Tušek, Ivan. Enciklopedija Slovenije 13: 416.
Robič, d. & T. Wraber, 1999: Življenje in delo botanika Gabrijela Tomažiča (1899-1977). In: N. Jogan (ed.), Zbornik izvlečkov referatov simpozija "Flora in vegetacija Slovenije 1999, 26. in 27. 11. 1999 v Ljubljani. Botanično društvo Slovenije. pp. 5.
Lippert, W., t. Wraber, 2000: Alpske rastline : nad gozdno mejo (Zbirka Sprehodi v naravo). Slovenska prirejena in dopolnjena izdaja. Cankarjeva založba, Ljubljana. 79 pp.
Wraber, T., 2000: Asperula beckiana Degen na Notranjskem Snežniku. In: N.Jogan / (ed.), Zbornik izvlečkov referatov simpozija Flora Slovenije 2000, 20. in 21. 10. 2000 v Ljubljani. Botanično društvo Slovenije. pp. 37.
Wraber, t., 2000: Botanično raziskovanje na Snežniku. In: Čeligoj, V. (ed.): Knjiga o Snežniku. Ilirska Bistrica: Planinsko društvo Snežnik: 14-24.
Vitek, E. & T. Wraber, 2000: Carlina frigida subsp. fiumensis, neu fur Istrien. Annales, ser. hist. nat. 10 (1): 69-76.
Wraber, T., 2000: Dejavnost, potrjena z uspešnim delovanjem: Herbarijska zbirka ljubljanske univerze je največja in najpomembnejša takšna zbirka v Sloveniji. Delo, Scientia, 26. 1. 2000: 16.
Wraber, T., 2000: Ernest Mayer - osemdesetletnik. In: N. Jogan (ed.), Zbornik izvlečkov referatov simpozija Flora Slovenije 2000, 20. in 21. 10. 2000 v Ljubljani: Botanično društvo Slovenije. pp. 7-10.
Dakskobler, i., m. urbančič & A. Wraber, 2000: Gozd bukve in jelke z dlakavim slečem (Omphalodo-Fagetum rhododendretosum hirsuti) v Trnovskem gozdu (zahodna Slovenija). Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 62: 5-52.
Wraber, T., 2000: Knjiga o ajdi v nemščini. Proteus (Ljubljana) 62: 364-365.
Wraber, T., 2000: Lovec na medveda, Anton Tožbar iz Trente. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 58: 205-207.
Wraber, T., 2000: Marjan Kotar in Robert Brus: Naše drevesne vrste. Proteus (Ljubljana) 62: 321-322.
Wraber, T., 2000: Natura Sloveniae, revija za terensko biologijo. Proteus (Ljubljana) 63: 50.
Wraber, T., 2000: O izpadlem rodu praproti v 3. izdaji Male flore Slovenije. Proteus (Ljubljana) 62: 323.
Wraber, T., 2000: Ob stoletnici Češke koče. Planinski vestnik (Ljubljana) 100: 183-184.
Čeligoj, V., T. Wraber & S. Peterlin, 2000: Pesnik Trente, Zlatoroga in Snežnika. Planinski vestnik (Ljubljana) 100: 476-478.
Wraber, T., 2000: Planinec botanik na Maji e Jezercës : malo ali čisto nič znane albanske gore - 2. Planinski vestnik C (12): 538-543.
Wraber, T., 2000: Planinec botanik na Maji e Jezercës: malo ali čisto nič znane albanske gore - 1. Planinski vestnik (Ljubljana) 100 (11): 486-491.
Wraber, T., 2000: Poročilo o delu 1. komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev. Univerza v Ljubljani, Objave 6: 11.
Wraber, T., 2000: Poročilo o delu prve komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev. Nova revija 19 (223-224, november/december 2000), Forum: 15-16.
Wraber, T., 2000: Prvi alpinist na Velikem Kleku: Staro, predvsem pa novo v monografiji o Velikem Kleku. Planinski vestnik (Ljubljana) 100: 481-482.
Wraber, T., 2000: Prvo desetletje (1920-1930) študija biologije na ljubljanski univerzi. Acta biologica slovenica 43 (3): 5-20.
Wraber, T., 2000: Severnoameriški rod rudbekij - že dolgo tudi v flori Slovenije. Proteus (Ljubljana) 63: 82-83.
Wraber, T., 2000: Spomin na dr. Lava Čermelja dvajset let po smrti. Proteus (Ljubljana) 63: 132.
Kralj, J., S. Šturm, T. Wraber, A. Pavlovec & R. Pavlovec, 2000: Trebuša: Zapiski za ekskurzijo, ki sta jo priredila Društvo Exlibris Sloveniae in Svet knjige, 20. maj 2000. Ljubljana: Društvo Exlibris Sloveniae, Svet knige. 24 pp.
Wraber, T., 2000: Umetniške risbe rastlin slovenskih Alp. Delo (Ljubl.), 16. 3.2000, 42 (63): 18.
Wraber, t., 2000: Unger, Franz. Enciklopedija Slovenije 14: 43.
Wraber, t., R. K. Eberwein & G. H. Leute, 2000: Univ.-Prof. Dr. Ernest Mayer zum 80. Geburtstag. Wulfenia 7: 1-3.
Wraber, T., 2000: Uršlja gora. Rastlinstvo. Enciklopedija Slovenije 14: 100.
Wraber, T., 2000: Vegetacija. Enciklopedija Slovenije 14: 167.
Wraber, T., 2000: Vest, Lorenz Chrysanth. Enciklopedija Slovenije 14: 210.
Wraber, T., 2000: Voss, Wilhelm. Enciklopedija Slovenije 14: 361.
Kranjc, a. & T. Wraber, 2000: Vremščica. Enciklopedija Slovenije 14: 380.
Wraber, T., 2000: Vrt planinske flore Črne gore v Kolašinu. Proteus (Ljubljana) 63: 182-183.
Wraber, T., 2000: Vrt s častitljivo preteklostjo in obetajočo prihodnostjo/Garden with a venerable past and promising future. In: Bavcon, J. "Vrt domovinske flore" Botanični vrt v Ljubljani. Založba Kmečki glas: 5-6.
Wraber, T. & o. Nemec, 2000: Žajbelj v Čičariji ni samonikel. Proteus (Ljubljana) 62: 452453.
Wraber, t., 2001: Ali je pušpan (Buxus sempervirens) v Sloveniji avtohton? In: A. Čarni (ed.), Zbornik povzetkov prispevkov simpozija Vegetacija Slovenije in sosednjih območij 2001: 64-66. Botanično društvo Slovenije & Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. 22.-24. november 2001.
Wraber, T., 2001: Ali je žajbelj v Sloveniji samonikel? Iščemo nahajališča žajblja! Kras 45: 40.
Wraber, T., 2001: Arabis alpina L. Notulae ad floram Sloveniae 46. Hladnikia (Ljubljana) 11: 38-39.
Acceto, m. & T. Wraber, 2001: Arabis muralis Bertol. Notulae ad floram Sloveniae 47. Hladnikia (Ljubljana) 11: 39-40.
Wraber, T., 2001: Asociacija Luzulo sylvaticae-Piceetum. Gozdarski vestnik 59 (9): 449.
Wraber, T., 2001: Claudio Pericin: Fiori e piante dell'Istria distribuiti per ambiente. Annales, ser. hist. nat. 11 (2): 320-321.
Wraber, T., 2001: Iris sibirica L. subsp. erirrhiza (Pospichal) T. Wraber, comb.nova. Notulae ad floram Sloveniae 48. Hladnikia (Ljubljana) 11: 40-41.
Wraber, T., 2001: Is Wulfenia carinthiaca in the Prokletije (Bjeshkët e Nemuna) Mountains a different species? In: X OPTIMA Meeting, Palazzo Steri, Palermo 13.-19. september 2001, Abstracts: 159.
Wraber, T., 2001: Lavo Čermelj - urednik Proteusa. Primorska srečanja (Nova Gorica) 237: 11-14.
Wraber, T., 2001: Ob imenovanju prof. dr. Ernesta Mayerja, rednega člana SAZU, za častnega člana Društva botanikov Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 11: 51-53.
Wraber, T. & M. zupančič, 2001: Ob osemdesetletnici botanika Ernesta Mayerja. Razprave IV. razr. SAZU 42 (2): 7-38.
Wraber, T., 2001: Portugalski kačji jezik (Ophioglossum lusitanicum), zanimiva rastlinica iz južne Istre. Proteus (Ljubljana) 63: 406-411.
Wraber, T., 2001: Rastlinoslovne raziskave v Triglavskem narodnem parku. V. Bizjak, J. (ed.), M. Šolar (ed.). Zbornik Dvajset let pozneje 1981-2001: Dvajset let zakona o Triglavskem narodnem parku, Bled (Javni zavod Triglavski narodni park). pp. 63-73.
Wraber, T., 2001: Rastlinska biodiverziteta v Sloveniji. 40 let NIB, Posvet Biodiverziteta v Sloveniji, 13. september 2001. pp. 63-73.
Kryštufek, B., s. Tome, M. Kotarac, K. Poboljšaj, F. Rebeušek, V. Grobelnik, A. Lešnik, N. Budihna, L. Lipej, T. Wraber, A. Martinčič, M.Povž, S. Brelih, P. Trontelj, M. Bedjanič & S. Gomboc, 2001: Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji: poročilo. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 424 pp.
Wraber, T., 2001: Simpozij ob petstoletnici rojstva P. A. Mattiolija v Sieni. Proteus (Ljubljana) 63: 316-317.
Trinajstić, i. & T.Wraber, 2001 : Stjepan Horvatić i Gabrijel Tomažič - pionirji fitocenoloških istraživanja travnjaka u Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 12/13: 23-29.
Wraber, T., 2001: Vodnik po naravnih znamenitostih Slovenije. Proteus (Ljubljana) 64: 186.
Skoberne, p. & T. Wraber, 2001: Zagorje ob Savi (botanika). Enciklopedija Slovenije 15: 28.
Wraber, T., 2001: Zavarovana rastlina. Enciklopedija Slovenije 15: 83-85.
Wraber, T., 2001: Zbornik Prirodoslovnega društva (1939-46). Enciklopedija Slovenije 15: 103.
Wraber, T., 2001: Zoisova zvončica. Enciklopedija Slovenije 15: 217.
Skobrne, p. & T. Wraber, 2001: Žiri (botanika). Enciklopedija Slovenije 15: 334.
Robič, d. & T. Wraber, 2001: Življenje in delo botanika Gabrijela Tomažiča (1899-1977). Hladnikia (Ljubljana) 12-13: 7-21.
Wraber, T., 2002: Bavcon, Jože. Enciklopedija Slovenije 16 Dodatek A-Ž, Kazalo: 10.
Wraber, T., 2002: Botanične ekskurzije ljubljanskih študentov biologije na Snežnik. Park Snežnik. [Tiskana izd.], januar/februar, (12/13): 8.
Wraber, T., 2002: Dakskobler, Igor. Enciklopedija Slovenije 16 Dodatek A-Ž, Kazalo: 36.
Wraber, T., 2002: Dermastia, Marina. Enciklopedija Slovenije 16 Dodatek A-Ž, Kazalo: 40.
Wraber, T., 2002: France Šuštar: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami: Flora, mikoflora in vegetacija. Hladnikia (Ljubljana) 14: 66.
Wraber, T., 2002: Hieracium lasiophyllum, a rare hawkweed of the Slovenian Karst. 6th Hieracium Workshop, Hirschegg (Austria): 43.
Wraber, T., 2002: Hladnikia. Enciklopedija Slovenije 16 Dodatek A-Ž, Kazalo: 77.
Wraber, T., 2002: Kaligarič, Mitja. Enciklopedija Slovenije 16 Dodatek A-Ž, Kazalo: 96.
Wraber, T., 2002: Krajcarica je izvir, katerega voda teče v Zadnjico. Planinski vestnik (Ljubljana) 102 (5): 53.
Wraber, T., 2002: Najlepša znamka. Planinski vestnik (Ljubljana) 102 (7-8): 82-83.
Wraber, T., 2002: Projects on floras and identification keys in Slovenia. In: Mlezivova, R. M. (ed.): IXth Congress of the Czech Botanical Society, August 19-23, 2002, Lednice, Chech Republic: Floras, distribution atlases and vegetation surveys in Central Europe: abstracts: 33-34.
Wraber, T., 2002: Rastlinski svet doline Dragonje v naravovarstvenem pogledu. Varstvo narave (Ljubljana) 19: 43-51.
Wraber, T., 2002: Robič, Dušan. Enciklopedija Slovenije 16 Dodatek A-Ž, Kazalo: 176-177.
Bavcon, j., s. Budna, D. cenčič, I. Dakskobler, L. Dakskobler, H. Lesar, A. Marinček, A. Podobnik, J. Sen & T. Wraber, 2002: Semina e plantis spontaneis in loco natali anno 2000, 2001 et 2002 lecta. Index seminum (Ljubljana): 19-26.
Regvar, m., t. Wraber, N. Gunde-cimerman, M. Budnar, P. Kump, A. zrimec, L. Drinovec, M. Likar, K. Vogel-Mikuš, & S. Sonjak, 2002: Toleranca organizmov v obremenjenih ekosistemih in možnosti remediacije : letno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta za leto 2002/2003. Biotehniška fakulteta, Biološki oddelek, Ljubljana. (loč. pag.).
Wraber, t., 2002: Utrinka iz istrske flore: učenska bodeča neža in čičarijski dimek. Proteus
(Ljubljana) 64: 306-310. Wraber, T., 2002: Zakaj ne predlaganemu zakonu o jeziku. Delo, Prejeli smo, 11. 6. 2002: 8. Lippert, W. & T. Wraber, 2003: Alpske rastline nad gozdno mejo (Zbirka Sprehodi v naravo).
Slovenska prirejena in dopolnjena izd. Cankarjeva založba, Ljubljana. 79 pp. Wraber, T., 2003: Centranthus longiflorus Steven 1929 in Albania on serpentine substratum.
Universiteti i Shkodrës „Luigj Gurakuqi", Bul. Shk., ser. Shk. Nat. 53: 77-82. Regvar, M., K. Vogel, N. Irgel, T. Wraber, u. Hildebrandt, P. Wilde & H. Bothe, 2003: Colonization of pennycresses (Thlaspi spp.) of the Brassicaceae by arbuscular mycorrhizal fungi. Journal of Plant Physiology 160: 615-626. Wraber, T., 2003: Henrik Freyer kot botanik. Idrij. razgl., 48 (1): 104-135. Wraber, T., 2003: K ledinskemu imenstvu na ovršju Notranjskega Snežnika. Planinski
vestnik (Ljubljana) 103 (11): 31-34. Wraber, T., 2003: Na cvetoči Snežnik v juliju. Rože & vrt 2. 7: 9.
Wraber, T., 2003: Odličen slikovni priročnik hercegovske endemične in redke flore. Proteus
(Ljubljana) 65: 464-465. Batič, F., T. Wraber & B. Turk, 2003: Pregled rastlinskega sistema s seznamom rastlin in navodili za pripravo študentskega herbarija: za študente gozdarstva in krajinske arhitekture. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana. 160 pp. Wraber, T., 2003: Težave z grebenušami na panonskem Slovenskem. Proteus (Ljubljana) 66: 340-345.
Wraber, T., 2003: Triglavski narodni park - pomembno prizorišče botanične vede v Alpah. Triglavski narodni park? Znanstveni in strokovni posvet, Prešernova dvorana SAZU, 13. november 2003. p. 18.
Wraber, T., 2003: Zgodovina slovenske kulture je polna obračunov z identiteto. Delo, Prejeli smo, 17. 9.2003: 18.
Wraber, T., M. zupančič & V. žagar, 2004: Dinarska združba ruševja Hyperico grisebachii-
Pinetum mugo na Snežniku. Razprave IV. razreda SAZU, 45. 2: 185-261. Wraber, T., 2004: Dve semeni v istem žiru? Proteus (Ljubljana) 67: 221. Wraber, T., 2004: Floristične novosti z Notranjskega Snežnika, 2. Hladnikia (Ljubljana) 17:
3-11.
Wraber, T., 2004: Knjigi na pot. In: Čušin, B. (ed.), Natura 2000 v Sloveniji: Rastline. Založba ZRC, Ljubljana: 9-10.
Wraber, T., 2004: Kraška zgodba o alpskem glavincu. Proteus (Ljubljana) 67: 148-155. udovič, m., t. Wraber & M. Regvar, 2004: Morfologija mikorizne infekcije solinskih rastlin. In: M.Regvar (ed.): Letna delavnica Katedra za fiziologijo rastlin. Zbornik prispevkov. [Ljubljana: S.n.]: 5-10.
udovič, m., m. Regvar, T. Wraber, K. Vogel-Mikuš, P. Kump & M. Nečemerk, 2004: Morfology of halophilic vegetation in the marine salt works of Sečovlje (Sečoveljske soline) in Slovenia. In: P. Zidar (ed.), A. Zrimec (ed.), M. Budihna (ed.), D. Drobne (ed.), T. Tišler (ed.): 9th International Conference on Life Sciences of Slovenia - Life Sciences 2004 & 1 st International Congress on Toxicology in Slovenia with Workshops, Nova Gorica, Slovenia, September 18-22, 2004. Book of abstracts & programme. Slovenian Society of Toxicology, Ljubljana. p. 244.
Wraber, t., 2004: Nada Praprotnik: Blagajev volčin - naša botanična znamenitost. Fotografija Ciril Mlinar. Hladnikia (Ljubljana) 17: 61-62.
Wraber, T., 2004: Nedeljko Košanin and his botanical research in Serbia and NE Albania. In: O. Vasić (ed.): Abstracts. Beograd: OPTIMA, 2004: 57.
Kotarac, M., a. Lešnik, D. Erjavec, M. Jakopič, B. Rozman, B. Trčak, N. Jogan, o. urbanc-Berčič, m. Germ, M. Kaligarič, S. Škornik, J. Dobravec, A. Martinčič & T. Wraber, 2004: Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst: končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 961 pp.
Wraber, T., 2004: Paternollijeva grapa 1923-2003. Planinski vestnik (Ljubljana) 109 (5): 1517.
Wraber, t., 2004: Radoslav V. Žikić, Đorđe P. Marinković, Aca I. Marković & Anka Lj. Dinić: Igor Andrejevič Rudski: Život i delo. Hladnikia (Ljubljana) 17: 63.
udovič, m., m. Kaligarič, B. Bohanec, T. Wraber & M. Regvar, 2004: Raziskave osočnikov v Sloveniji. In: Toleranca organizmov v obremenjenih ekosistemih : letna delavnica Katedre za fiziologijo rastlin, 17.12. 2004: 1-2.
Wraber, T., 2004: Smučanje po meliščih? Delo, Prejeli smo, 21. 10. 2004.
Wraber, T., 2004: Spremna beseda/Presentazione. In: E. Anchisi & al., Primulaceae d'Italia e dei territori limitrofi, Pavia: 7.
Wraber, T., 2004: Še o plodu pri želodu. Proteus (Ljubljana) 67: 34.
Wraber, T., 2004: Šopek cvetja Miri Marko Debelak-Deržajevi: Ob stoletnici rojstva. Planinski vestnik (Ljubljana) 109 (12): 17-19.
Wraber, T., 2004: Taksonomsko-horološki pristop k osočnikom (Salicornia) iz Slovenije. In: Toleranca organizmov v obremenjenih ekosistemih. Letna delavniva Katedre za fiziologijo rastlin 2004. Oddelek za biologijo, Ljubljana.
Wraber, T., 2004: Vera staršev je premagala smrt in potrdila življenje. Društvo za socialna in etična vprašanja, Dol pri Ljubljani. Dostop 1 (2): 16-17.
Wraber, T., 2004: Vlado Ravnik - osemdesetletnik. Hladnikia (Ljubljana) 17: 59-61.
Wraber, T., 2005: 104. ali 109.? 104. ali 110.! Planinski vestnik (Ljubljana) 110 (4): 73.
Lippert, W., t. Wraber, 2005: Alpske rastline nad gozdno mejo (Zbirka Sprehodi v naravo). Ponatis. Cankarjeva založba, Ljubljana. 79 pp.
Wraber, T., 2005: Donacija fundaciji. Delo, Pisma bralcev, 10. 8. 2005.
SuRiNA, B.& T. Wraber, 2005: Fitocenološke in okoljske razmere ostnatega šaša (Carex mucronata) na Snežniku (jugozahodna Slovenija, Liburnijski Kras). In: A. Martinčič, T. Wraber & M. Zupančič (ed.), Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005. Zbornik prispevkov in izvlečkov simpozija. Botanično društvo Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana. p. 34.
Wraber, T., 2005: Kaj je encijan in kaj svišč? Planinski vestnik (Ljubljana) 110 (7-8): 72.
Wraber, T., 2005: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic dr. Angele Piskernik. In: J. Stergar (ed.), Dr. Angela Piskernik (1886-1967) koroška slovenska botaničarka in naravovarstvenica (gradivo za simpozij). Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, november: 8-9.
Wraber, T., 2005: Maks Wraber (1905-1972), življenje, predano botaniki. Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005. Zbornik prispevkov in izvlečkov simpozija.
Botanično društvo Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana. pp. 6-9.
Wraber, t., 2005: Mare nostrum. Delo, Sobotna priloga, 19. 11. 2005: 30.
Wraber, t., 2005: Mare nostrum. Delo, Sobotna priloga, 29. 10. 2005: 30.
Wraber, T., 2005: Mare nostrum. Delo, Sobotna priloga, 3. 12.2005: 30.
Wraber, T., 2005: Nabiramo znanje ali znanja? Delo, Pisma bralcev, 29. 1. 2005.
Wraber, T., 2005: Napis na Sabotinu. Delo, Pisma bralcev, 7. 4. 2005.
Wraber, T., 2005: O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 18: 3-10.
SuRiNA, B.& T. Wraber , 2005: Phytosociology and ecology of Carex mucronata on the Mt. Snežnik (SW Slovenia, Liburnian Karst). Wulfenia 12: 97-112.
Grebenec, t., D. Ballian, G. Božič, T. Wraber & H. Kraigher, 2005: Primerjava genetskih struktur avtohtonih populacij hrvaške in altajske sibireje z uporabo metod molekularne analize DNK = Compersion of the genetic structures of autochthomus Croatian and Altaic sibirea populations by use of molecular analysis of DNA. In: A. Martinčič (ed.), T. Wraber, (ed.), M. Zupančič (ed.). Zbornik prispevkov in izvlečkov simpozija Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005, Ljubljana, 16.-18. september 2005 : contributions and abstracts. Ljubljana: Botanično društvo Slovenije: = Botanical Society of Slovenia: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: = Slovenian Academy of Sciences and Arts.: 28.
Grebenc, t., d. Ballian, G. Božič, T. Wraber, H. Kraigher, 2005: Primerjava genetskih struktur avtohtonih populacij hrvaške in altajske sibireje z uporabo metod molekularne analize DNK. In: A. Martinčič, T. Wraber & M. Zupančič (ed.), Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005. Zbornik prispevkov in izvlečkov simpozija. Botanično društvo Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana. 28.
Wraber, T., 2005: Psychodromia, nov rastlinski rod v jugovzhodni Franciji. Proteus (Ljubljana), 67 (6): 274-275.
Wraber, T., 2005: Rastlinstvo goriške okolice in njegovi raziskovalci. Goriški letnik 30-31 (2003-2004): 171-192. (Izšlo 2006).
udovič, m, m. Kaligarič, B. Bohanjec, T. Wraber & M. Regvar, 2005: Raziskave osončnikov v Sloveniji. In: M. Regvar (ed.): Letna delavnica Katedra za fiziologijo rastlin. Zbornik prispevkov. [Ljubljana: S. n.], 2005: 2-4.
Wraber, T., 2005: Scopolijev alpski volčin. Proteus (Ljubljana) 67: 416-417.
Wraber, T., 2005: Sto let prve slovenske gimnazije. Delo, Pisma bralcev, 25. 3. 2005.
Wraber, T., 2005: Tavžičeva peč, botanično zanimiv kraj na Pohorju. Proteus (Ljubljana) 68: 118-122.
Wraber, T., 2005: Umrla je dr. Ana Budnar-Tregubov, naša prva paleobotaničarka. Proteus (Ljubljana), 67 (7): 327.
Wraber, T., 2005: Vodnik po črnogorskih gorah. Planinski vestnik (Ljubljana) 110 (5): 7374.
Wraber, T., 2006: 2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 230 pp.
Wraber, T., 2006: A short introduction to the phytogeographical characterization of the Julian Alps. In: Vreš, B. & V. Babij (ed.), 9th International Hieracium Workshop, Trenta (Julian Alps), Slovenia/9. mednarodna delavnica Hieracium, Trenta (Julijske Alpe), Slovenija,
6 - 11 september, 2006, Abstracts of lectures and posters/Zbornik izvlečkov prispevkov, Jovan Hadži Institut of Biology, Scientific Research Centre SASA, Ljubljana, Slovenia/ Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. pp. 6-8.
Grebenc, t., D. Ballian, G. Božič, T. Wraber & H. Kraigher , 2006: Are Croatian and Altaic Sibirea - the same species?/Ali sta hrvaška in altajska sibireja - isti vrsti? Genetika 2006 (Slovensko genetsko društvo), Book of Abstracts/Knjiga povzetkov, Ljubljana. pp. 124.
Wraber, T., 2006: Astronomov spomin na Lava Čermelja in Silva Breskvarja. Proteus (Ljubljana) 68: 278.
Wraber, T., 2006: Euphrasia marchesettii Wettst. in Marchesetti. Notulae ad floram Sloveniae 78. Hladnikia (Ljubljana) 19: 69-71.
Wraber, T., 2006: Fran Jesenko (1875-1932), rastlinski fiziolog in genetik, zagovornik in pospeševalec Triglavskega narodnega parka. V: Šolar, M. (ed.), Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom (Zbornik posveta ob 25. letnici TNP 19812006). Bled: Javni zavod Triglavski narodni park. pp. 34-43.
Wraber, t., 2006: Goropisni atlas Alp. Atlante orografico delle Alpi. SOIUSA: Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino. Sergio Marazzi, Priuli & Verlucca, Scarmagno (Torino), 2006. Planinski vestnik (Ljubljana) 111 (5): 80-81.
Ballian, d., t. Grebenc, G. Božič, V. Melnik, T. Wraber & H. Kraigher, 2006: History, genetic differentiation and conservation strategies for disjunkt populations of Sibiraea species from Southeastern Europe and Asia. Conservation Genetics 7: 895-907.
Wraber, T., 2006: Jan Havliček - Trentan: Slikar Trente in Krasa. Planinski vestnik (Ljubljana) 106 (10): 22-23.
Wraber, T., 2006: Kako je Aleš Zopkiu rešil življenje (zapis iz himalajskega dnevnika). Planinski vestnik (Ljubljana) 106 (8): 4-10 .
Wraber, T., 2006: Knjizi u susret. In: Čedomil Šilić: Botanička bašta planinske flore Crne Gore Kolašin (Dulovine). Agencija Valjevac, Valjevo: 7-8.
Wraber, T., 2006: Knjizi u susret. In: V. Pulević & al. (ed.), Daniel Vincek (Zbornik povodom 80. rođendana). Prirodnjački muzej Crne Gore - Podgorica, Republički zavod za zaštitu prirode - Podgorica. Podgorica. pp. 71-74. [ponatis dela: T. Wraber, 2006.In: Čedomil Šilić: Botanička bašta planinske flore Crne Gore Kolašin (Dulovine). Agencija Valjevac, Valjevo: 7-8.]
Wraber, T., 2006: Maks Wraber (1905-1972), življenje, predano botaniki. Ob 100-letnici rojstva botanika Maksa Wraberja. Razprave 4. razreda SAZU 47 (1): 7-15.
Wraber, T., 2006: Ob petdesetletnici Idrijskih razgledov in zrcalu časa. Idrijski razgledi 51 (1-2): 120-121.
Wraber, T., 2006: Onobrychis alba (Waldst. & Kit.) Desv. Notulae ad floram Sloveniae 77. Hladnikia (Ljubljana) 19: 68.
Wraber, T., 2006: Preveč cvetov pri turški liliji in še o čem. Planinski vestnik (Ljubljana) 106 (6): 43-44.
Bačič, t. & T. Wraber, 2006: Sistematika in horologija skupine poljske bekice (Luzula campestris agg.) v Sloveniji. In: N. Gunde-Cimerman (ed.), D.Drobne (ed.): Biodan 06 : Ljubljana, 22. junij 2006. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2005: 1].
Wraber, T., 2006: Slikovni prikaz flore jugovzhodnih Dinaridov. Proteus (Ljubljana) 68: 459460.
Wraber, t., 2006: Srečanja slovenskih botanikov. Hladnikia (Ljubljana) 19: 77-80. Wraber, t., 2006: Ugriznma u kalina: Pešpoti okrog Idrije in Spodnje Idrije. Planinski vestnik
(Ljubljana) 106 (12): 105-106. Wraber, T., 2006: Zwei "unbekannte" Botaniker aus Osterreich und Slowenien. 12. osterreichisches Botanikertreffen, Beitrage zur Naturkunde Oberosterreichs 16: 558560.
Wraber, t., 2007: "Nekatere spremembe so nevarne in dolgoročno celo škodljive." Delo,
poštni predal 29, 22. 9. 2007. Manel, s., F. Berthoud, E. Bellemain, N. Jogan, T. Wraber, T. Bačič, B. Frajman & S. Strgulc-Krajšek, 2007: A new individual-based spatial approach for identifying genetic discontinuities in natural populations. Mol. Ecol. 16: 2031-2043. Wraber, T., 2007: Alojzij Jenčič (1874-?), rastlinski fiziolog iz Ribnice na Dolenjskem. Acta
biologica slovenica 50 (1): 59-63. Wraber, T., 2007: Blagajevke in svet pod Grmado: Razmišljanje ob slučajno odkriti knjigi.
Planinski vestnik (Ljubljana) 107 (2): 51-52. Wraber, T., 2007: Blejski otok in Ptujska Gora - čigava sta? Zvon (Ljubljana) 10 (4): 44-45. Wraber, T., 2007: Bodičnik in sinja penuša: balkansko-apeninski rastlini v Kamniških Alpah.
Planinski vestnik (Ljubljana) 107 (7): 30-34. Wraber, T., 2007: Dr. Stanko Klinar: Dovje in Mojstrana: Vodnik za izletnike in planince.
Zvon (Ljubljana) 10 (4). 51-52. Wraber, T., 2007: Euphrasia hirtella Jordan ex Reuter - a new species in the flora of Slovenia.
Matica Hrvatska Sarajevo, Hrvatska misao (u čast dr. sc. Čedomila Šilića) 11 (1): 24-37. Ehrich, D., M. Gaudeul, A. Adane, N. Jogan, T. Wraber, T. Bačič, B. Frajman & S. Strgulc-Krajšek, 2007: Genetic consequences of Pleistocene range shifts: contrast between the Arctic,1:he Alps and the East African mountains. Mol. Ecol. 16: 2542-2559. Martinčič, a., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, Manfred A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. 4., dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. Wraber, T., 2007: Na obisku pri sivopolstenem šeboju (Matthiola incana) v Devinu. Proteus
(Ljubljana) 69: 322-327. Wraber, T., 2007: Nekaj gorniških s priokusom po vojski. Planinski vestnik (Ljubljana) 107 (8): 9-11.
Wraber, T., 2007: Onobrychis alba (Waldst. & Kit.) Desv., a new species in the flora of Slovenia. Zbornik na trudovi posveten na akademik Kiril Micevski po povod 80-godišninata od rag'anjeto, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje. pp. 87-94. Wraber, T., 2007: Prešernova družba in avtor(ji). Delo, Pisma bralcev, 23. 8. 2007. Wraber, T., 2007: Proteus je star 74 let: Simbol požrtvovalne ljubezni do prirode in domačije.
Delo, Znanost, 11. oktobra 2007: 22. Wraber, T., 2007: Rafko Terpin, Klanec do doma, samozaložba, Idrija. Planinski vestnik
(Ljubljana) 107 (9): 82. Wraber, T., 2007: Sanje in resnica. Planinski vestnik (Ljubljana) 107 (3): 13-14. Wraber, T., 2007: Sedemdeseti letnik našega Proteusa. Proteus (Ljubljana) 70: 6-13. Wraber, T., 2007: Thomas Wilhalm, Harald Niklfeld & Walter Gutermann: Katalog der GefaBpflanzen Sudtirols. Hacquetia (Ljubljana) 6 (1): 105-106.
Wraber, t., 2007: Zakaj se Idrija ponaša z naslovom slovenskih botaničnih Aten? Idrijski razgledi 52 (1): 33-34.
Wraber, T., 2007: Življenje in delo fitocenologa dr. Milana Piskernika (1925-2006). Gozdarski vestnik 65 (1): 15-20.
Wraber, T., 2008: "Zmiraj krasna je narava" - kulturnozgodovinska črtica iz nekdanje Kranjske. Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi. Zbornik povzetkov referatov, Polhov Gradec. p. 13.
Wraber, T., 2008: Blagayev volčin in letošnje Blagayeve obletnice. Delo, Znanost, 15. maja. 2008: 24.
Dakskobler, i. & T. Wraber, 2008: Crocus biflorus Mill. (Iridaceae) - a new species in the flora of Slovenia = Crocus biflorus Mill. (Iridaceae) - nova vrsta v flori Slovenije. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. Vede, 49 (1): 165-205.
Dakskobler, I. & T. Wraber, 2008: Crocus biflorus Mill. vendarle tudi v flori Slovenije = Indeed Crocus biflorus Mill. part of the flora of Slovenia. In: N. Jogan (ed.), B. Frajman (ed.), S. Strgulc-Krajšek (ed.), M. Škornik (ed.), T. Bačič (ed.), T.Grebenc (ed.): Posebna številka ob Simpoziju Flora in vegetacija Slovenije 2008 : Ljubljana, Slovenija, 17. in 18. oktober 2008 : simpozij je posvečen 70-letnici dr. Toneta Wraberja in 10-letnici Botaničnega društva Slovenije (Hladnikia, 22(2008) pos. št.). Ljubljana: Botanično društvo Ljubljana, 2008: 21.
Dakskobler, I., N. Praprotnik & T. Wraber, 2008: Črna prst, njeni prvi botanični obiskovalci in njene rastlinske posebnosti. Hladnikia (Ljubljana) 21: 29-39.
Wraber, T., 2008: Ekskurzija na Polhograjsko Goro (824 m). Hladnikia (Ljubljana) 22: 6264.
Wraber, t., 2008: Freyerjevi zoološki sestavki v slovenščini. Proteus (Ljubljana), 71 (2): 7880.
Wraber, t., 2008: Goriški planinski in Kugy. Planinski vestnik 108 (11): 91-92.
Wraber, T., 2008: Jože Bavcon: O naravni raznoličnosti malega zvončka v Sloveniji. Proteus (Ljubljana), 71 (4): 184-185.
Wraber, T., 2008: Kralj je priporočil kar največje varovanje te botanične redkosti : Blagayev volčin in letošnje Blagayeve obletnice. Delo (Ljubl.), 15. 5. 2008, 50 (111): 24.
Wraber, T., 2008: Maks Wraber: Ljubljanski študenti biologije pred 80 leti v Dolini Triglavskih jezer in na Triglavu. Planinski vestnik (Ljubljana) 108 (8): 4-13.
Wraber, T., 2008: Nacionalizem ob Dragonji. Delo, Pisma bralcev, 9. 5. 2008: 5.
Wraber, T., 2008: Pisna zapuščina botanika Alfonza Paulina v Biblioteki SAZU. In: Fabjančič, M. (ed.), D. Merhar (ed.), D. Samec (ed.) & D. Koman (ed.). Sedemdeset let Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Biblioteka 13: 199-236.
Wraber, T., 2008: Pogovor s Tonetom Wraberjem. Proteus (Ljubljana) 66: 100-105.
Wraber, T., 2008: Robert Brus: Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Proteus (Ljubljana), 71 (1): 40.
Wraber, T., 2008: Scopolijeva razprava "Dubia botanica" (1770). Idrijski razgledi (Idrija) 53 (1-2): 63-67.
Wraber, T., 2008: Svečnik (Gentiana asclepiadea) - jesenski lepotec. Proteus (Ljubljana), 71 (1): 30.
Wraber, T., 2008: Utrinki iz biologovega življenja. Ob devetdesetletnici Marka Zalokarja. Proteus (Ljubljana) 70: 457-462.
6.2	Avtor dodatnega besedila
Prior, R. c. A., 1973: Botanična ekskurzija po Spodnji Štajerski l. 1842. Planine meji, 1973,
leto 1972-1973: 81-93. [avtor dodatnega besedila] Pintar, L., 1990: Rože na Slovenskem (Zbirka Slovenija). Državna založba Slovenije,
Ljubljana. 176 pp. [avtor besedila] Terpin, R., 1993: Cvetje z naših bregov : praznični šopek idrijskega samozavedanja : razstava od 20. aprila do 4. junija 2006 : razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg, Idrija (Galerijski list (8). Idrija: Mestni muzej - muzej za Idrijsko in Cerkljansko. 7 pp. [avtor dodatnega besedila]
Bavcon, j., 2000: Botanični vrt v Ljubljani: "Vrt domovinske flore" = Botanical garden in Ljubljana: "Native Flora Garden". Kmečki glas, Ljubljana. 111 pp. [avtor dodatnega besedila]
Velikonja, E., 2004: Kako jim rečemo pri nas: prispevek k rastlinskemu imenstvu na Gori.
Otlica: Osnovna šola; Predmeja, Društvo Gora. 54 pp. [avtor dodatnega besedila] Valvasor, J. V. & L. Gostiša (ed.), 2004: Rastline in živali na Kranjskem: poseben dotis 18. zvezka zbirke Iconotheca Valvasoriana (Iconotheca Valvasoriana, zv. 18). Poseben [faksimiliran] natis. Ljubljana: Fundacija Janez Vajkard Valvasor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. 1 pp., f. 163. [avtor dodatnega besedila] Voss, W. & A. Veber (ed.), 2008: Versuch einer Geschichte der Botanik in Krain (1754 bis 1883) = Poskus zgodovine botanike na Kranjskem (1754 do 1883) : znanstvenokritična izdaja. Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba. [avtor dodatnega besedila]
6.3	Prevajalec
Boedijn, K.B. & T. Wraber (coed.), 1978: Praprotnice. In: Rastlinski svet 3, Steljčnice,
mahovi, praprotnice. Mladinska knjiga, Ljubljana. pp. 337-369. Wit, h. c. D. de, T. Wraber (éd.), 1978: Rastlinski svet 1, Semenovke 1 (Ilustrirana
enciklopedija rastlin). Mladinska knjiga, Ljubljana. 346 pp. [T. Wraber soprevajalec] Hegi, g., h. Merxmuller & H. Reisigl, 1980: Alpska flora. Državna založba Slovenije,
Ljubljana. 223 pp. [T. Wraber prevajalec] Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje. Slovenska izdaja. Cankarjeva založba, Ljubljana. 254 pp. [T. Wraber soprevajalec]
PoDLECH, D., 1989: Jagodnice: naučimo se spoznavati in razlikovati užitne in strupene jagodnice (Zbirka Sprehodi v naravo, Narava v žepu. Cankarjeva založba, Ljubljana. 62 pp. [T. Wraber prevajalec] Lippert, W., 1990: Alpsko cvetje. Slovenska 2. izd. Cankarjeva založba, Ljubljana. 254 pp. [T. Wraber soprevajalec]
Randíc, M., 1992: Ob koncu zime na ovršju otoka Krka. Proteus (Ljubljana) 55 (5): 163-169. [T. Wraber prevajalec]
Pignatti, S., 2006: Maks Wraber und sein Beitrag zur modernen Vegetationskunde = Maks Wraber in njegov prispevek k sodobni vedi o vegetaciji. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. Vede 47 (1): 33-51. [T. Wraber prevajalec]
6.4 Mentor
Berlec, m., 1976: Rod Galeobdolon v Sloveniji: Prešernova nagrada študentom. Ljubljana.
žiNKo, c., 1980: Agregat Gentiana verna v Sloveniji (prispevek k morfologiji in razširjenosti): diplomsko delo. Ljubljana. 41 pp.
Kaligarič, m., 1980: Popis, razširjenost in ekologija kukavičnic izolske okolice (raziskovalna naloga). Izola. 29 pp.
Kofol, a., 1980: Taksonomija in horologija agregata Silene pusilla v Sloveniji: diplomska naloga. Ljubljana. 49 pp.
Stimec, i., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk: diplomska naloga. Ljubljana.
Vreš, B., 1984: Flora Košenjaka nad Dravogradom (osnovni polji 9356/3,4 in 9456/1): diplomska naloga. Ljubljana.
Skornik, m., 1984: Taksonomija in horologija agregata Papaver alpinum v Sloveniji: diplomska naloga. Ljubljana.
Gilčvert, d., 1985: Flora Konjiške gore (osnovno polje 9658/3,4): diplomska naloga. Ljubljana.
Bavcon, j., 1986: Flora okolice "Franje" pri Cerknem: diplomska naloga. Ljubljana.
Keglevič, z., 1986: Flora Paškega Kozjaka in Stenice (osnovno polje 9657/1,2): diplomska naloga. Ljubljana.
Carni, a., 1987: Flora in vegetacija okolice Prosenjakovcev (kvadrant 9263/2): diplomska naloga. Ljubljana.
Kaligarič, M., 1988: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre: Prešernova nagrada študentom. Ljubljana. V.
Kaligarič, M., 1988: Halofitna vegetacija na slovenski obali: diplomska naloga. Ljubljana.
Turk, B., 1988: Ruderalna in adventivna flora Ljubljane: diplomska naloga: Prešernova nagrada študentom. Ljubljana. V.
Podobnik, A., 1989: Agregat Aconitum variegatum v Sloveniji: magistrsko delo = Aconitum variegatum-group in Slovenia: master of science thesis. Ljubljana. X, 76 pp.
Kačičnik Jančar, M., 1990: Flora kvadranta 0057/2 v Krškem hribovju: diplomska naloga. Ljubljana.
Gogala, m., 1990: Razširjenost lesnih rastlin v Sloveniji: (po fitocenoloških popisih dr. Maksa Wraberja): diplomska naloga. Ljubljana.
Leskovar, i., 1990: Vegetacija nizkega barja na Blokah: diplomska naloga = Flora and vegetation of the marshes on the high plateau Bloška planota: graduation thesis. Ljubljana. IV, 61 pp.
Roban, B., 1991: Človek in rastline v Robanovem kotu : diplomska naloga = Mensch und Pflanzen im Robanov kot-Tal: Die Diplomarbeit. Ljubljana. IV, 67 pp.
Mastnak-Culk, c., 1991: Prispevek k poznavanju kolmeža (Acorus calamus L.) v Sloveniji : magistrsko delo. Ljubljana. VII.
Jogan, N., 1992: Kritični prispevki k poznavanju trav v Sloveniji 1-5: skupina Anthoxanthum odoratum, skupina Digitaria sanguinalis, vrsta Milium effusum, skupini Phleum pratense in P. alpinum, skupina Sporobolus vaginiflorus: diplomska naloga = Critical contributions to the knowledge of grasses in Slovenia 1-5: graduation thesis. Ljubljana.
Dakskobler, I., 1994: Asociacija Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht. 1950) M. Wraber (1957) 1960 v severozahodnem delu ilirske florne province: doktorska disertacija = Association
Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht. 1950) M. Wraber (1957) 1960 in the northwestern part of illyrian floral province: dissertation thesis. Ljubljana. XVII.
Gabrovšek, a., 1994: Botaniki na Slovenskem: diplomska naloga = Botanists in Slovenia: graduation thesis. Ljubljana. VII, 68 pp.
Krt, m., 1994: Privlačnost rastlin pri poučevanju botanike v osnovni šoli: diplomska naloga = Attractiveness of plants in teaching botany in primary school: graduation thesis. Ljubljana. V.
Kaligarič, m., 1994: Vegetacija suhih travišč (Festuco-Brometea) na Primorskem krasu: doktorska disertacija = The vegetation of dry grasslands (Festuco-Brometea) on the Littoral Karst: dissertation thesis. Ljubljana. XII, 153 pp.
Berden zrimec, m., 1995: Umetno naseljevanje morske trave pozejdonke (Posidonia oceanica (L.) Delile) v slovenskem obalnem morju: diplomska naloga = Transplantation of the seagrass Posidonia oceanica (L.) Delile in the Slovene coastal area: graduation thesis. Ljubljana. VIII.
šiLc, u., 1997: Plevelna vegetacija podrazreda Violenea arvensis Huppe & Hofmeister ex Jarolímek & al. 1997 v jugovzhodni Sloveniji = Weed vegetation of the subclass Violenea arvensis Huppe & Hofmeister ex Jarolímek & al. 1997 in Southeasteren Slovenia: doktorska disertacija. Ljubljana: XIII.
Letojne, a., 1998: Botanično in didaktično delovanje Frana Kocbeka: diplomsko delo. Ljubljana.
SiMONič, D., 1998: Flora okolice Grosuplja (kvadrant 0053/2): diplomsko delo. Ljubljana. 56 pp.
ŠKORNiK, S., 1998: Suha travišča (Brometalia erecti Br.-Bl. 1936) Slovenskih goric, Haloz, Kozjanskega in Goričkega: magistrska naloga = Dry grassland (Brometalia erecti Br.-Bl. 1936) of Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko and Goričko: master of science thesis. Ljubljana. IX, 86 pp.
Battelli, c., 1998: Vodnik za prepoznavanje najbolj značilnih in razširjenih makrobentoških zelenih alg Tržaškega zaliva: magistrsko delo = Guide to the identification of the most distinctive and spread macrobenthic green algae of the gulf of Trieste: master of science thesis. Ljubljana. XII, 269 pp.
Bačič, t., 1999: Taksonomija in horologija agregata pokončne stoklase (agg. Bromus erectus) v Sloveniji: diplomska naloga = Taxonomy and chorology of Bromus erectus agg. in Slovenia: graduation thesis. Ljubljana. XIII, 134 pp.
Rozman, B., 2000: Flora okolice Zaplane (kvadrant 0051/1): diplomska naloga = Flora in the vicinity of Zaplana (quadrant 0051/1): graduation thesis. Ljubljana. IX.
Strgulc-Krajšek, s., 2000: Inventarizacija flore in vegetacije mokrišča Manke pri Skaručni: diplomska naloga = Inventory of flora and vegetation of Manke wetland near Skaručna: graduation thesis. Ljubljana. IX, 77 f.
Košir, P., 2000: Javorjevi gozdovi gorskega sveta zahodnega dela ilirske florne province : magistrsko delo. Ljubljana. 104 f.
Babij, V., 2000: Primerjava in ohranjanje flore mrtvic in gramoznic v Pomurju: magistrsko delo = Comparison and conservation of oxbow lake and gravel pit flora in Pomurje: master of science thesis. Ljubljana. VIII, 87 f.
Bone, B., 2000: Rastlinstvo na naravoslovni učni poti Ob Hublju (Ajdovščina): diplomsko delo. Ljubljana. 108 f.
Skornik, s., 2000: Suha in polsuha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 v Sloveniji : doktorska disertacija = Dry and semi dry grassland of Brometalia erecti Koch 1926 order in Slovenia: dissertation thesis. Ljubljana. 163 f.
Kačičnik Jančar, M., 2000: Vpliv regulacij nižinskih vodotokov na obrežno floro in njeno varovanje: magistrsko delo = Impact of lowland watercours regulations on riparian flora and its protection: master of science thesis (Magistrska dela, 8228). Ljubljana. VI, 59 pp.
SiLc, U., 2000: Združbe vrb (Salicetea purpureae, Alnetea glutinosae) ob Krki in Mirni : magistrsko delo = Willow communities (Salicetea purpureae, Alnetea glutinosae) along the rivers Krka and Mirna: master of science thesis. Ljubljana. XII.
SuRiNA, B., 2001: Fitocenološke raziskave jelovo-bukovega gozda (Omphalodo-Fagetum s. lat.) v zahodnem delu ilirske florne province: magistrsko delo = Phytosociological researches of the fir-beech forest (Omphalodo-Fagetum s. lat.) at the western part of the illyrian floral province: master of science thesis. Ljubljana. XI.
Javorič, a., 2001: Flora železniških postaj na Štajerskem: diplomska naloga: = Flora of railway stations in Styria (NE Slovenia): graduation thesis. Ljubljana. X, 112 f.
Skoberne, p., 2001: Problematika izumiranja in varstva rastlinskih vrst v Sloveniji : doktorska disertacija = Extinction and conservation of plant species in Slovenia: dissertation thesis. Ljubljana. XIII, 192 f.
Frajman, B., 2001: Revizija mlečkov (Euphorbia) za območje Slovenije: diplomska naloga = Revision of genus Euphorbia in Slovenia: graduation thesis. Ljubljana. XV, 129 f.
Plazar, J., 2001: Rod krvomočnic (Geranium) v Sloveniji: diplomska naloga: univerzitetni študij = Genus Geranium in Slovenia: graduation thesis. Ljubljana. XIV, 176 f.
Kogelnik, M., 2002: Ohmeljevke (Loranthaceae) in omelovke (Viscaceae) v Sloveniji: diplomska nalogaj = Mistletoes (Loranthaceae and Viscaceae) in Slovenia: graduation thesises. Ljubljana. XI, 65 f.
Jogan, N., 2002: Sistematika in horologija skupine navadne pasje trave (Dactylis glomerata agg.) v Sloveniji: doktorska disertacija = Systematics and chorology of cocksfoot group (Dactylis glomerata agg.) in Slovenia: dissertation thesis. Ljubljana. 149 pp.
ČušiN, Boško, 2003: Floristična in fitogeografska oznaka Breginjskega Kota: magistrsko delo = Floristic and phytogeographic characteristics of the Breginjski Kot: master of science thesis. Ljubljana.
Goršak, B., 2003: Rastlinstvo vodnih habitatov ob Muri in njihovo varstvo: magistrsko delo = Vegetation of water and riparian habitats along the Mura river and their protection: M. Sc. Thesis. Biotehniška fakulteta, Ljubljana. IX, 126 pp.
Kavnik, a., 2004: Primerjava floristične sestave navadnega travnika in obrasti na smučiščih na Pohorju ter njihova mikoriznost: diplomska naloga = Comparison between floristic composition of the ordinary meadow and the overgrowth on the ski field and mycorrhizal infection: graduation thesis. Ljubljana. IX, 62 f.
Javoršek, L., 2004: Rastlinstvo na starih vrtovih in sadovnjakih v okolici Kočevja : diplomsko delo. Ljubljana. 58 pp.
SuRiNA, B., 2004: Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogorja v Julijskih Alpah : doktorska disertacija = Subalpine and alpine vegetation of the Krn area in the Julian Alps: doctoral dissertation. Ljubljana. XI, 167 f.
udovič, m., 2005: Mikotrofni status nekaterih halofitov Sečoveljskih solin: diplomska naloga = Mycotrophic status of some halophytes in the marine salt works of Sečovlje (Sečoveljske soline): graduation thesis. Ljubljana. X, 72 f.
Satler, p., 2005: Razširjenost košutnika (Gentiana lutea L.) in lastnosti njegovih populacij na Vremščici in Nanosu: diplomsko delo = Distribution of yellow gentian (Gentiana lutea L.) and characteristics of its populations on Vremščica and Nanos: Graduation thesis. Ljubljana. X, 67 f.
Valič, m., 2006: Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene: diplomska naloga = Pteridophytes and Spermatophytes of the Triglav North Face: graduation thesis. Ljubljana. VIII, 67 f.
Bačič, t., 2006: Sistematika in horologija skupine poljske bekice (Luzula campestris agg.) v Sloveniji : doktorska disertacija = Systematics and chorology of Luzula campestris group in Slovenia: doctoral dissertation. Ljubljana. V, 182 pp.
6.3 Uredniška dejavnost
Opomba: poleg navedenega je član več drugih domačih in tujih uredniških odborov.
Wraber, T. (član uredniškega odbora), 1967-2001: Proteus 30 (1967/1968)-63 (2000/2001).
Wraber, T. (ed.), 1967: Floristika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik (Ljubljana) 15: 111-126.
Wraber, T. & M. Aljančič (tehnična urednika), 1967: Proteus 30 (1967/1968).
Wraber, T. (tehnični urednik), 1968: Proteus 31 (1968/1969, štev. 2, 4-5, 6, 7, 8, 9-10).
Wraber, T. (član uredniškega odbora), 1969-1985: Planinski vestnik 69 (1969)-85 (1985).
Wraber, T. (ed.), 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 173-192.
Wraber, T. (ed.), 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207-219.
Wraber, T. (član uredniškega odbora), 1978-2007: Scopolia (Ljubljana) 1(1978)-62(2007).
Boedijn, K.B. & T. Wraber (coed.), 1978: Rastlinski svet 3, Steljčnice, mahovi, praprotnice. Mladinska knjiga, Ljubljana. 385 pp.
Wit, h. c. D. de, & T. Wraber (coed.), 1978: Rastlinski svet. 1, Semenovke 1 (Ilustrirana enciklopedija rastlin). Mladinska knjiga, Ljubljana. 346 pp.
Wraber, T. (ed.), 1978: Spominski zbornik Maksa Wraberja: 1905-1972 : poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje vegetacije = izvještaji Istočnoalpsko-dinarskog društva za proučavanje vegetacije: Mitteilungen der Ostalpin-dinarischen Gesellschaft fur Vegetationskunde: communicazioni della societa per gli studi vegetazionali delle alpi orientali e dinariche. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 429 pp.
Wraber, T. (glavni in odgovorni urednik), 1979-1987. Proteus 42 (1979/1980) - 49 (1986/1987).
Wraber, T. (področni urednik), 1987-2002: In: Javornik, M. (ed.), D. Voglar (ed.), A. Dermastia (ed.): Enciklopedija Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. 16 zv.
Jogan, N. (ed.) & T. Wraber (ed.), 1992: Flora in vegetacija Slovenije, ob 50. obletnici smrti A. Paulina (1853-1942) in 40. obletnici izida "Seznama praprotnic in cvetnic slovenskega
ozemlja" E. Mayerja (1952): zbornik povzetkov referatov na simpoziju slovenskih botanikov v Krškem, 24.-26.9.1992. Društvo biologov Slovenije, Ljubljana.
Wraber, t. (glavni in odgovorni urednik), 1993-1994: Hladnikia (Ljubljana) 1 (1993) - 2 (1994).
Wraber, T. (član uredniškega odbora), 1994-2005: Hladnikia (Ljubljana) 3 (1994)- 18 (2005).
Wraber, T. (član uredniškega odbora), 1995-2007: Natura Croatica (Zagreb) 4 (4) (1995) - 16 (4) (2007).
Wraber, T. (član uredniškega odbora), 1995-2007: Phytologia Balcanica (Sofia).
Wraber, T. (član uredniškega odbora), 1995-2008: Annales, Series historia naturalis. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije = Capodistria: Societá storica del Litorale: Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia = Koper: Science and Research Centre of the Republic of Slovenia.
Wraber, T. (urednik številke), 1995: Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (2): 124 pp.
Martinčič, a. (ed.), T. Wraber (ed.) & M. zupančič (ed.), 2005: Zbornik prispevkov in izvlečkov simpozija Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005, Ljubljana, 16.-18. september 2005 [16.-18. september 2005]: Botanično društvo Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. 44 pp.
7. Članki o Tonetu Wraberju in intervjuji z njim
Metka Bogel, M., 1986: Wraber, Tone. Slovenski biografski leksikon 4 (14): 722-723.
Bajt, D., 1995: Pogovor s Tonetom Wrabrom. Intervju. Nova revija 14 (155): 76-90.
Bajt D., 1995: Pogovor s Tonetom Wrabrom. Nova revija 155: 76-90.
SušNiK, S., 1996: Dr. Tone Wraber: Ne zavedamo se bogastva naše flore. Gea 6 (2): 4-5.
Kaligarič, m., 1998: Botanik Tone Wraber - šestdesetletnik. Annales (Koper) 13, ser. histor. Natur. 5: 164-165.
Peterlin, s., 1998: Jubilant Tone Wraber o stanju v našem naravoslovju. Proteus (Ljubljana) 61(4): 174-177.
Praprotnik, N. & A. Seliškar, 1998: Ob 60-letnici prof. dr. Toneta Wraberja. Hladnikia (Ljubljana) 10: 67-69.
Bajt, D., 1999: Wraber, Tone. In: D. Bajt, Slovenski kdo je kdo. Nova revija, Ljubljana: 596597.
Figelj, k., 2002: Med alpsko in balkansko floro: botanik dr. Tone Wraber pravi, da je na Goriškem gora, ki je obrnjena z vrhom navzdol. Sobota (Koper), 16. mar. 6 (11): 19.
Jankovič, j., 2003: Hrošč poimenovan po Hitlerju, stenice po ljubicah: prof. Tone Wraber, botanik. Delo (Ljubl.), 20. 9. 2003, 45 (218).
Mastnak, m., 2003: Pogovor s Tonetom Wraberjem. Proteus (Ljubljana) 66 (3): 100-105.
PuLEvić, v., 2006: Tone Wraber. In: V. Pulević, Botaničari i Crna Gora. Prirodnjački muzej Crne Gore, Podgorica. pp. 409-420.
Dakskobler, i., 2007: Prof. dr. Tone Wraber: Nagovor na botaničnem večeru na Otlici, 19. 10. 2007 (tudi zapis ob bližajoči profesorjevi 70-letnici). Gora (Predmeja) 11 (36): 5-7.
Rustja, B., 2008: Neverjetno je, da bi se raznovrstnost v naravi razvijala naključno. Ognjišče 44 (5, 504): 8-12.
Dakskobler, i., 2008: Prof. dr. Tone Wraber, sedemdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 71(1): 3133.
redakcija Enciklopedije Slovenije, 2008: Wraber, Tone. In: Enciklopedija Slovenije 15 (Wi-Ž): 7.
8. Sklepi
Znanstveno, strokovno in poljudnoznanstveno delo Toneta Wraberja obsega več kot 1000 razprav, knjig, člankov v domačih in tujih revijah, gesel v enciklopedijah, uredništev in drugo. Slika 2 prikazuje število objav po letih, med 1955 (leto prve objave) in 2008.
Znanstvene članke je objavljal v domačih revijah, predvsem v Biološkem vestniku, reviji Acta biologica Slovenica in Hladnikia, pa tudi v tujih revijah, kot na primer Candollea in Acta botanica croatica. Med znanstvenimi in strokovnimi monografijami naj na prvem mestu omenimo soavtorstvo pri vseh štirih izdajah Male flore Slovenije (1969, 1984, 1999 in 2007).
Bibliografske enote T. Wraberja po letih in tipih
45 -
□	drugo
□	poljudno
□	strokovno ■ znanstveno
LO 00 o CM
CDOOOCM^CDOOOCM CDCňCDCňCDCDCňCDCD
CD 00 o CM
CD 00 O CM ^ CD 00
sg 5?
Slika 2: Število objav T. Wraberja po letih, med 1955 in 2008. Figure 2: Number of publication units of T. Wraber from 1995 to 2008.
S področja naravovarstva pa je najpomembnejše in najbolj vplivno delo Rdeči seznam praprotnic in semenk, ki je bil izdan leta 1989 v soavtorstvu s P. Skobernetom. Na podlagi te publikacije je kasneje nastal Rdeči seznam v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Rdeči seznam (Ur.l. RS, št. 82/2002). Pri oblikovanju temeljev varstva narave v Sloveniji pa je sodeloval tudi z desetinami naravovarstvenih prispevkov, objavljenih v revijah Varstvo narave, Biološki vestnik in Proteus.
Njegove ostale pomembnejše strokovne monografije so Sto znamenitih rastlin na Slovenskem (Wraber 1990), Rože na Slovenskem (Pintar & Wraber 1990), 2 x sto alpskih rastlin na Slovenskem (Wraber 2006), Travniške rastline na Slovenskem: sto pogostnih vrst (Seliškar & Wraber 1986), s katerimi je dosegel in navdušil tudi bralce zunaj ozkega strokovnega kroga.
V poljudno-strokovnih člankih seznanja botanično javnost s florističnimi odkritji, opozarja na naravovarstvene probleme, podaja vtise s svojih botaničnih popotovanj, razpravlja o botaničnih zanimivostih pri nas in na tujem. S tem širi naravoslovno kulturo in vzpodbuja mlade k raziskovalnemu delu, bistveno pa je tudi prispeval k razvoju in uveljavljanju slovenskega biološkega izrazja.
Nadalje je izjemno prispeval k popularizaciji botanike in naravoslovja nasploh v širši javnosti. S poljudnimi članki v revijah kot so npr. Moj mali svet in Naš vrt, s članki in diskusijami v dnevnem časopisju, intervjuji, televizijskimi in radijskimi oddajami ter številnimi predavanji v širši javnosti ob raznih priložnostih. Kot področni urednik in s poldrugo stotino prispevkov je sodeloval pri nastanku Enciklopedije Slovenije, ki jo je v letih 1987-2002 izdala založba Mladinska knjiga v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.
Na podlagi zapisanega vsekakor lahko sklenemo, da je dr. Tone Wraber pisno daleč najbolj plodovit botanik delujoč na območju Slovenije v 20. stoletju, in da je tudi vsestranskost njegovega delovanja očitna (najbrž je sploh najbolj plodovit slovenski botanik doslej).
Naj njegovo delovanje cveti še nadaljnja leta!
Pojavljanje vrste Leontodon tenuiflorus (Gaud.) Rchb. v Sloveniji
Occurrence of Leontodon tenuiflorus (Gaud.) Rchb. in Slovenia
Bosko ČuŠIN
Biološki inštitut ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana; cusin@zrc-sazu.si Izvleček
V članku opisujemo prvo nahajališče vrste Leontodon tenuiflorus v Sloveniji. Ekološke razmere na nahajališču v povirju Nadiže predstavljamo s fitocenološkim popisom. Na osnovi primerjave s sorodnim taksonom L. incanus navajamo razlikovalne znake med obema taksonoma.
Abstract
The article describes the first locality of Leontodon tenuiflorus in Slovenia. Ecological conditions at the locality at the spring of the Nadiža are presented together with the phytocoenological relevé. Based on the comparison with a similar taxon L. incanus we list the distingushing features that differentiate the two taxa.
1. Uvod
Pred leti sem na prodiščih Nadiže popisoval nahajališča Kernerjevega mlečka, v Sloveniji zelo redke vrste. Na popisni ploskvi v povirju Nadiže, sem med drugimi nabral tudi dva primerka nekega jajčarja in v terenski zvezek zapisal Leontodon sp. (ozkolistni). Habitualno sta bila oba primerka precej manjša od meni dotedaj znanih jajčarjev, najbolj pa so me pritegnili ozki listi, kar sem tudi naznanil v opombi fitocenološkega popisa. Kasneje sem rastline določil kot Leontodon tenuiflorus in ugotovil, da vrsta doslej še ni bila evidentirana v flori Slovenije.
Vrsta ima glavni del areala v Osrednjih Alpah in sicer v okolici velikihjezer v severni Italiji (pokrajine Como, Bergamo, Sondrio, Brescia, Verona in Trento) ter v južni Švici (kantona Tessin in Graubunden), Aeschimann & al. (2004: 632). Razmeroma blizu glavnega areala je večja disjunkcija v goratih predelih sosednje Furlanije (Friuli-Venezia Giulia). V tem prostoru ga je prvi našel leta 1966 Tone Wraber in sicer ob hudourniku Rio Pozzolons pod vrhom Vetta del Sole (nedaleč Pušje vasi (Venzone) v dolini Tilmenta (Tagliamento)). Na nadmorski višini 475 m je rasel v steni iz rdečkastega apnenca v združbi Potentilletum caulescentis s. lat. (Wraber 1969: 97). Vrstile so se nove najdbe, predvsem vzhodno od tega nahajališča. V ta del areala lahko uvrstimo tudi nahajališče v Breginjskem kotu.
Leontodon tenuiflorus za območje Slovenije sicer omenja že Mayer (1966: 34). Gre za primerek, ki ga je na Velem polju (Julijske Alpe) nabral in določil prof. Widder, vendar kasneje svojo določitev revidiral v Leontodon incanus.
Glede na njegovo razširjenost, lahko Leontodon tenuiflorus uvrstimo med endemične vrste južnega loka Osrednjih in Vzhodnih Alp. Takšno oznako sta mu pripisala tudi Poldini (1991: 478) in Fiori (1927: 798).
Značilna rastišča vrste v osrednjem delu areala so suha travišča iz razreda Festuco-Brometea (Aeschimann & al. 2004: 632), medtem ko se v njegovih vzhodnih predelih pojavlja večinoma v stenah in na stabilnih prodiščih oz. hudourniških vršajih, vedno na karbonatni podlagi (PoLDiNi 1975: 503). Podobna rastišča omenja tudi Pignatti (1982: 246), še prej pa Wraber (1969: 97), ki izpostavlja skalne razpoke na južnih pobočjih. Leontodon tenuiflorus sodi v skupino jajčarjev, za katere je značilna vretensta korenina in je v najbližjem sorodstvu s sivim jajčarjem (Leontodon incanus).
2. Nahajališče v Sloveniji
9746/1 (UTM UM72), Slovenija, Breginjski kot, Most na Nadiži, okoli 100 m dolvodno od sotočja Belega in Črnega potoka, prodišče, 410 m n.v. Leg. & det. Boško Cušin, 20. 6. 1998, rev. Tone Wraber, 16. 12. 2002, Herbarij LJU št. 134 979.
Kot sem omenil v uvodu tega prispevka, sem Leontodon tenuiflorus našel na delu prodišča v zgornjem toku Nadiže med popisovanjem nahajališča Kernerjevega mlečka. Rastišče oblikuje apnenčasti in dolomitni prod s primesjo peščenjakov. Prodniki so še poliedrične oblike, le deloma obrušeni. Površje nahajališča je rahlo napeto, skoraj ravno, poleg zelišč so prisotne zakrnele vrbe, visoke okoli 30 cm.
Za ilustracijo ekoloških razmer na nahajališču navajam fitocenološki popis z dne 20. 6. 1998 (tabela 1.) Na nahajališču prevladujejo vrste iz razreda Thlaspietea, kar je pričakovano glede na morfologijo rastišča (hudourniško prodišče) in njegovo lego ob vznožju hriba (Breginjski Stol). Očitno gre za rastline naplavljene oz. zanešene iz više ležečih krajev. Kaj več o sinsistematski uvrstitvi opisane fitocenoze pa na osnovi enega popisa ne moremo povedati.
Podobna rastišča so v strugi Nadiže razmeroma pogosta. Oblikujejo se na recentnih prodnih nasipinah, ki so 1,5 - 2 m dvignjene nad gladino reke. Zato so precej suha in na njih se vrbe ne morejo uveljaviti. Slednje oblikujejo vegetacijski pas na obrežju reke (0,5 -1 m nad gladino). Čez nekaj let, seveda če jih ne odnese povodenj, se na takšnih prodiščih razvijejo floristično bogate fitocenoze, ki so, zlasti na nižje (dolvodno) ležečih predelih, mešanica rastlin iz različnih ekoloških skupin (Artemisietea, Molinio-Arrhenatheretea, Festuco-Brometea, Erico-Pinetea, pojavljajo pa se tudi termofilne drevesne in grmovne vrste).
Ko smo leta 2000 pri Mostu na Nadiži popisovali vegetacijo obrečnih gozdov (logov), smo ugotovili, da so opisano prodišče odnesle hudourniške vode. Nekoliko stran se je oblikovalo novo rastišče, podobno tistemu, na katerem je rasel Leontodon tenuiflorus, vendar opisane vrste nismo opazili. Na svežem nanosu proda so prevladovale enoletne rastline in mlade vrbe. Poleti 2008 smo na prodiščih v zgornjem toku Nadiže načrtno iskali Leontodon tenuiflorus, vendar ga nismo našli. Prav tako je bilo neuspešno iskanje v povirju Nadiže oz. v povirju Belega in Črnega potoka.
Zakaj je temu tako, nam mogoče lahko pojasni pojavljanje že večkrat omenjenega Kernerjevega mlečka. V Sloveniji raste samo v dolini Nadiže, ki obenem predstavlja vzhodno mejo njegovega areala. Kljub velikim površinam primernih rastišč (prodišča in inicialna travišča) je vrsta tukaj zelo redka. Z natančnimi raziskavami, ki smo jih opravili v letih 1996 do 2002, smo ugotovili le 5 nahajališč Kernerjevega mlečka v Sloveniji. Na vseh nahajališčih je vrsta maloštevilna in nastopa v manjših blazinicah. Nasprotno je v komaj 10 km oddaljeni dolini Tera, kjer jo bomo opazili praktično na vsakem odprtem rastišču, torej ne samo na prodiščih, temveč tudi cestnih brežinah, meliščih, inicialnih traviščih, ob poteh, ponavadi kar v preprogah. Očitno se vrsta na meji areala, kljub optimalnim rastiščnim razmeram, ne pojavlja pogosto.
Tabela 1: Fitocenološki popis nahajališča vrste Leontodon tenuiflorus. Table 1: Phytocoenological relevé of the locality of Leontodon tenuiflorus.
Številka popisa (Number of relevé)	1
Nadmorska višina v m (Altitude in m)	410
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)	1
Matična podlaga (Parent material)	karbonatna
Tla (Soil)	prodišče
Kamnitost v % (Stoniness in %)	90
Zastiranje v % (Vegetation cover in %)	20
Število vrst (Number of species)	25
Velikost popisne ploskve v m2 (Relevé area in m2)	30
Euphorbia kerneri	1
Petasites paradoxus	1
Sesleria albicans	1
Hieracium piloselloides	1
Salix eleagnos	1
Silene vulgaris ssp. glareosa	1
Achnatherum calamagrostis	+
Gypsophila repens	+
Carduus crassifolius	+
Campanula cespitosa	+
Chamenerion palustre	+
Hieracium porrifolium	+
Leontodon tenuiflorus	+
Teucrium montanum	+
Rubus caesius	+
Echium vulgare	r
Biscutella laevigata	r
Centaurea dichroantha	r
Aquilegia einseleana	r
Asperula cynanchica	r
Dianthus sternbergii	r
Athamantha cretensis	r
Peucedanum verticillare	r
Knautia drymeia	r
Lotus corniculatus	r
Sklepamo, da podobno velja tudi za Leontodon tenuiflorus, zato je do neke mere razumljivo, zakaj nam ga ni uspelo recentno potrditi. Dodaten razlog so verjetno tudi preveč dinamična rastišča ob vznožju sten, ki jih hudourniške vode hitro spreminjajo in se trajnice ne uspejo razviti. Mogoče ga je pričakovati više, v ostenjih nad izviri Nadiže. Tam so rastišča bolj stabilna, stene pa razčlenjene in osončene, žal pa tudi skoraj navpične in zato težko dostopne.
3. Morfologija in taksonomija
Da bi bolj natančno opredelili njegov taksonomski status, smo se odločili pregledati primerke tankokoškastega jajčarja (Leontodon tenuiflorus) v herbariju LJU in jih primerjati s sorodnimi taksoni, predvsem z vrsto Leontodon incanus. V herbariju LJU so štiri pole taksona Leontodon tenuiflorus. Poleg primerka iz Breginjskega kota, sta še poli iz nahajališča pri Pušji vasi (Venzone) v Italiji in ena pola iz južne Švice (Lugano). Za primerjavo smo uporabili herbarizirane primerke iz delovnega herbarija ZRC SAZU (vrste Leontodon incanus, Leontodon berinii, Leontodon hispidus). Analiza herbarijskega materiala je pokazala, da gre za dobro razpoznaven takson, ki ga zanesljivo ločimo od podobnih, tudi od sivega jajčarja (Leontodon incanus). Primerjali smo obliko in razporeditev laskov na listih ter velikost rastlin.
Prvo, kar opazimo, je razlika v velikosti rastlin, ki so pri tankokoškastemu jajčarju precej manjše od sivega jajčarja. Vpadljivi so tudi ozki listi temnozelene barve. Pri sivemu jajčarju (in drugih vrstah) so listi precej širši in značilne sivozelene barve. Raskavi listi, kot tudi njihova barva, so neposredno povezani z obliko, velikostjo in številom (gostoto) laskov. Že pri 10x povečavi vidimo, da so laski pri vrsti Leontodon tenuiflorus po listu bolj na redko razporejeni, peclji pa 3x daljši od krakov. Pri vrsti Leontodon incanus so laski zvezdasti (pecelj in kraki so iste dolžine) in postavljeni zelo na gosto (se prekrivajo). Zato so listi na otip mehki in žametni (tabela 2). Razlika je tudi v velikosti laskov. Pri Leontodon tenuiflorus dosežejo do 0,5 mm, pri Leontodon incanus pa največ 0,3 mm (slika 1). Do podobnih ugotovitev je prišla že Pittoni (1974: 170).
Tabela 2: Razlikovalni znaki med vrstama Leontodon tenuiflorus in Leontodon incanus. Table 2: Distinguishing features between Leontodon tenuiflorus and Leontodon incanus.
		L. tenuiflorus	L. incanus
	laski	dolžina krakov 1/3 peclja	tako dolgi kot pecelj
		na redko postavljeni	na gosto postavljeni
listi	otip	raskavi, hrapavi	mehki, žametni
	barva	temnozeleni	sivozeleni
	oblika	črtalasto-suličasti	širši (suličasti)
koški		manjši, ožji	večji
rastlina		okoli 20 cm	okoli 35 cm
Glede na veliko variabilnost znotraj posameznih vrst v rodu jajčarjev (Leontodon), je razumljiva podobnost tankokoškastega jajčarja (Leontodon tenuiflorus) tudi z nekaterimi drugimi vrstami v tem rodu. V dvom nas lahko spravijo predvsem nekateri primerki navadnega jajčarja (Leontodon hispidus), zlasti podvrste Leontodon hispidus ssp. hyoseroides. Ta podvrsta ima tudi raskave liste, vendar so pri njej laski na listih enostavni in daljši. Prav tako ima Leontodon hispidus ssp. hyoseroides večinoma širše in večje liste, ki so redno globoko izrobljeni oz. pernato deljeni. Najbolj zanesljiv razlikovalni znak pa je korenina, ki je pri vseh podvrstah navadnega jajčarja šopasto razrasla, pri tankokoškastemu jajčarju pa vretenasta.
Raziskovalci uvrščajo Leontodon tenuiflorus v različne taksonomske kategorije. Tako ga PoLDiNi (1991: 478) vrednoti kot vrsto, vendar mu je kasneje (Poldini 2002: 288) znižal
Slika 1: Laski na površini lista pri vrsti Leontodon tenuiflorus (levo) in Leontodon incanus (desno), povečava: 32x.
Figure 1: Hairs on the leaf surface of Leontodon tenuiflorus (left) and Leontodon incanus (right), magnification: 32x.
taksonomski status na raven podvrste. Enako ga obravnavajo Aeschimann et al. (2004: 632), Lauber & Wagner (1998: 1168) in Hegi (1987: 1031), Fiori (1927: 798) pa le kot varieteto. Dobri poznavalci rodu Leontodon, kot so Fritsch (1922: 600), F. Widder (Mayer 1966: 34) in T. Wraber (2007: 695) so obravnavanemu taksonu pripisali status vrste.
Ko sem prvič naznanil pojav tega taksona v seznamu flore Breginjskega kota (Čušin 2003: 70), sem bil tudi sam nekoliko zadržan in ga navedel kot podvrsto, vendar se na osnovi taksonomskih raziskav v letu 2008, pridružujem avtorjem, ki ga vrednotijo kot vrsto.
4. Sklepne ugotovitve
Najdba tankokoškastega jajčarja (Leontodon tenuiflorus) v zgornjem toku Nadiže v Breginjskem kotu je prva najdba omenjene vrste na območju Slovenije. Odkritje je zanimivo tudi s fitogeografskega vidika, saj nahajališče sodi na skrajni vzhodni rob njenega areala. Vrsta je endemična v južnih predelih osrednjih in vzhodnih Alp. V osnovnem polju 9746 (MTB mreža) je sicer že znana, vendar v sosednji Italiji. Zato najdba na območju Slovenije ni presenetljiva. Leontodon tenuiflorus uspeva na hudourniškem produ, ki je zmes karbonatnih (apnenčastih in dolomitnih) poliedričnih prodnikov z manj šo primesjo peščenjakov, v zaenkrat neopredeljeni fitocenozi, v kateri prevladujejo vrste iz razreda Thlaspietea.
Analiza herbarijskega materiala je potrdila že znano dejstvo, da se Leontodon tenuiflorus že po videzu dobro loči od podobnih taksonov iz rodu Leontodon, tudi od sorodstveno najbližjega, sivega jajčarja (Leontodon incanus). Za Leontodon tenuiflorus so najbolj značilni ozki, temnozeleni listi, raskavi na otip. Oboje (barva in hrapavost) je posledica dlakavosti. Laski so dolgi okoli 0,5 mm, na redko raztreseni po listni površini. Na dolgem peclju imajo 3-4 krajše krake (do 1/3 dolžine peclja). Razlika je tudi v velikosti rastlin in koškov, ki so pri tankokoškastemu jajčarju praviloma precej manjši kot pri drugih vrstah iz rodu Leontodon.
Taksona Leontodon tenuiflorus in Leontodon incanus se med seboj ločita po več konstantnih znakih, oba uspevata na istih rastiščih, njuna areala pa se prekrivata, zato je utemeljeno, da ju vrednotimo kot samostojni vrsti.
Zahvala
Tonetu Wraberju se zahvaljujem za koristne nasvete pri raziskovanju opisane vrste.
5.	Summary
The find of Leontodon tenuiflorus in the upper course of the Nadiža in Breginjski kot is the first find of this species in the territory of Slovenia. The find is interesting also from the phytogeographical aspect as the locality belongs to the easternmost edge of its distribution area. This is a species endemic to the southern parts of the central and eastern Alps. It is already known in the basic field 9746 (MTB grid), but in the neighbouring Italy. Its find in Slovenia is therefore not surprising. Leontodon tenuiflorus thrives on torrential gravel, which is a mixture of calcareous (limestone and dolomite) polyedric boulders with a small admixture of sandstones, in a presently undetermined phytocoenosis dominated by the species from the class Thlaspietea.
Analysis of the herbarium material confirmed the already known fact that Leontodon tenuiflorus is clearly differentiated from the similar taxa from the order Leontodon already with its appearance, even from its closest relative, Leontodon incanus. The most characteristic for Leontodon tenuiflorus are its slender, scabrous, dark green leaves. Pubescence is the reason for both the colour and the scabrousness. The hairs are about 0,5 mm long and are sparingly scattered along the leaf surface. Long stalks have 3-4 shorter wings (up to 1/3 of the stalk length). They differ also in the size of the plants and flower heads (capitulum); as a rule they are considerably smaller in Leontodon tenuiflorus than in other species from the genus Leontodon.
The taxa Leontodon tenuiflorus and Leontodon incanus differ by several distinguishing features, but they both thrive on the same sites and their distribution areas overlap, so it is justified that they are treated as independent species.
6.	Literatura
Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae-Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Čušin, B., 2003: Floristična in fitogeografska oznaka Breginjskga Kota. Magistrsko delo,
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. 122 pp. Fiori , A., 1927: Nuova flora analitica ďItalia. Vol. 2. Firenze. 1120 pp. Fritsch, K., 1922: Exkursionsflora fur Osterreich und die ehemals osterreichischen
Nachbargebiete. Ed. 3. Wien, Leipzig. 824 pp. Hegi, G. 1987: Illustrierte Flora von Mittel-Europa. Spermatophyta Band VI, Teil 4. Verlag
Paul Parey, Berlin, Hamburg. 1483 pp. Lauber, K.& G. wagner, 1998: Flora Helvetica. 2. Auflage. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1616 pp.
Mayer , E., 1966: Notulae ad floram Jugoslaviae. Biološki vestnik 14: 29-36.
Pignatti, S., 1982: Flora d'Italia. Vol. 3. Edagricole. Bologna. 780 pp.
Pittoni, H., 1974: Behaarung und Chromosomenzahlen sternhaariger Leontodon-Sippen.
Phyton 16, Fasc. 1-4: 165-188. PoLDiNi, L., 1975: Contributi critici alla conoscenza della flora delle Alpi Friulane e del loro
avanterra. Webbia 29: 437-538. PoLDiNi, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia, Universitá di Trieste. 899 pp.
PoLDiNi, L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Udine, Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Aienda Parchi e Foreste Regionali. Universitá degli Studi di Trieste. 529 pp. Wraber, t., 1969: Leontodon tenuiflorus (Gaud.) Rchb. v Julijskih Alpah. Biološki vestnik 17: 97-99.
Wraber, T., 2007: Cichoriaceae - radičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 687716.
Jelovo bukovje na rastiščih logov ob Iški
Fir-beech forest on the sites of riverine forests along the Iška river
Marko Accetto
Hočevje 26, SI-1301 Krka, Slovenija
Izvleček: Opisali smo novo obliko jelovega bukovja (Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentariapentaphyllos aegopodietosum podagrariae), katere fitocenoze uspevajo na rastiščih logov ob Iški na evtričnih rjavih tleh na aluvialno-koluvialnnih nanosih (Haplic Phaeozem), in jo od do sedaj opisanih oblik floristično razlikujejo vrste Aegopodium podagraria, Crepis paludosa, Euphorbia villosa, Cirsium oleraceum, Petasites hybridus in Pleurospermum austriacum. Te so kazalke večje vlažnosti. Največje višine jelke na teh rastiščih so okoli 35 m.
Abstract: New subassociation of fir-beech forest (Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae) have been described. Its phytocoenoses thrives on the sites of riverine forests along the Iška river on eutric cambisols on alluvial-colluvial base (Haplic Phaeozem). From till now described subassociations it differs by Aegopodium podagraria, Crepis paludosa, Euphorbia villosa, Cirsium oleraceum, Petasites hybridus and Pleurospermum austriacum, which are indicators of greater moisture. The highest heights of Silver fir in these sites are about 35 m.
1. Uvod in delovna metoda
Gozdovi v zgornjem in srednjem porečju Iške so sicer vegetacijsko pestri, prevladujejo pa zagotovo jelovo-bukovi, ki so bili v preteklosti pod močnim vplivom človeka. Delež smreke v njih se je zato močno povečal, marsikje so bili spremenjeni tudi v sekundarne smrekove gozdove.
Pri popisovanju rastlinstva in rastja v imenovanem porečju Iške (Slika 1) v letu 2008, sem na ravnicah ob Iški, oziroma logih (kot so jih v preteklosti ponekod že poimenovali - Krnčlog ob Iški, Laščanlog ob Rakiškem grabnu), zlasti v njenem srednjem toku, opažal ponekod čista bukovja, ponekod jelova bukovja in kot rezultat človekovega zgrešenega delovanja tudi monokulture (drogovnjaki do debeljaki) smreke, celo na otočkih sredi Iške.
Kjer logi ob Iški mejijo neposredno na pobočja z jelovimi bukovji, prevladujejo jelova, v stiku s čistimi bukovji pa čista bukovja (Hacquetio-Fagetum s.lat.). Po tem pravilu lahko približno določimo tudi potencialni vegetacijski tip s smreko ogozdenih površin.
S svojimi florističnimi posebnostmi, svojstveno ekologijo in velikimi višinami jelke so me posebej pritegnila jelova bukovja, ki so predmet tega prispevka.
Fitocenološko sem fitocenoze prvič opaženih in zato še ne opredeljenih jelovih bukovij popisal na sedmih krajih (slika 1) po sigmatistični metodi (Braun-Blanquet 1964) dopolnjeni s kasnejšimi dognanji (Westhoff & van der Maarel 1973). Pri poimenovanju praprotnic in semenk upoštevam delo Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007), pri mahovih in lišajih
Slika 1: Približna meja zgornjega in srednjega porečja Iške s približno lego fitocenoloških popisov
(Vir: Pregledni zemljevid Slovenije, 1 : 250 000, GURS). Figure 1: Approximate border of the upper and central river basin of the Iška river with approximate position of relevés (Source: Map of Slovenia, 1 : 250 000, GURS).
pa Dull (1991) in Wirth (1991). Fitosociološke skupine sem oblikoval po delih Oberdorfer (1979), Ellenberg (1988), Aeschimann & al. (2004) in delih številnih naših fitocenologov.
Primerjave med sintaksoni sem izvedel po diagnostičnih vrstah in skupinah na osnovi sintezne preglednice (na vpogled je pri avtorju prispevka) ter preveril s postopki hierarhične klasifikacije in ordinacije s programskim paketom SYN-TAX 2000 (Podani 2001), pri katerih sem uporabil metode "Complete Linkage Clustering - FNC", "Incremental sum of squares -MISSQ" in "Principal Coordinates Analysis - PCoA"; za mero različnosti sem pri vseh omenjenih metodah izbral komplement koeficienta "similarity ratio".
Opravil sem tudi primerjave biološkega spektra in horološke zgradbe (praprotnice in semenke) sintaksonov (Poldini 1991).
2.	Kratka ekološka oznaka
Logi ob Iški in nekaterih pritokih (Zala, spodnji tok) so razširjeni in relativno dobro ohranjeni v srednjem, medtem ko so v njenem spodnjem toku močno spremenjeni zaradi številnih človekovih posegov. V srednjem toku, kjer smo jih preučevali, se nahajajo v nadmorski višini med 570 in 500 m. Njihovo površje je dvignjeno okoli meter ali nekaj več nad normalnim nivojem reke.
Od reke odprti talni profili logov kažejo, da so nastali na aluvialno-koluvialnih nanosih. Odločilno vlogo pri njihovem nastanku so imeli ostri zavoji reke, ponekod peščeni plazovi, strmine pobočij in vplivi izlivov hudourniških pritokov, ki s svojo vodo upočasnjujejo in odrivajo prodne naplavine k nasprotnemu bregu.
Tla opisanih logov sta pedologa T. Prus in T. Kralj (2008) na osnovi fotografij avtorja prispevka, opredelila kot evtrična rjava tla na aluvialno-koluvialnem nanosu (Haplic Phaeozem). Pri nastajanju teh tal so bila pomembna tudi premeščanja tal s strmih pobočij.
Komaj opazno nagnjeno in ponekod valovito površje logov reka Iška ne poplavlja zaradi nekoliko večjega padca in s tem povezanega hitrejšega odtekanja vode. Sledov o odnašanju ali prinašanju gradiva, enega bistvenih dejavnikov v rečni dinamiki logov, nisem opazil. Potrditev za ta opažanja sem dobil tudi iz pogovorov z domačini (Janez Intihar, in litt.). Še vedno pa ima rečna dinamika z dviganjem in upadanjem nivoja vode vpliv na spodnje horizonte tal, njena moč tudi na bočna spodjedanja robov logov in bregov.
Geološka podlaga neposredne okolice popisanih logov so dolomiti zgornje (glavni dolomit) in deloma srednje triade (bel zrnat dolomit in apnenec) (Pleničar 1963, Buser 1974).
Sodeč le po vremenski postaji Rakitna (790 m), ki izkazuje 1748 mm padavin (Zupančič 1995), je širše območje srednje namočeno; po srednji letni temperaturi iste meteorološke postaje 6,8 0 C (Mekinda-Majaron 1995) pa razmeroma hladno.
3.	Rezultati in razprava
3.1 Subasociacija Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calaminthagrandiflora subvar. geogr. Dentariapentaphyllos aegopodietosumpodagrariae subass. nov.
Floristična sestava subasociacije na podlagi sedmih fitocenoloških popisov, je razvidna iz tabele 1.
Sestavlja jo 115 raznovrstnih rastlinskih taksonov, od katerih je 87,8 % semenk, 4,4 % praprotnic in
7,8 % mahov in lišajev. Fitocenoze subasociacije po skupnem številu taksonov uvrščamo med srednje bogate. Največje število taksonov na popis je 62, najmanjše 45, oziroma v poprečju 53, koeficient variacije (KV % = 9,8 %) pa je pod 10%.
Iz floristične sestave subasociacije, ki jo poleg značilnih in razlikovalnih vrst jelovih bukovij in razlikovalnic sintaksona, to je diagnostičnih vrst zveze Alnion incanae s. lat., grade še skupine vrst zveze Aremonio-Fagion, redov Fagetalia sylvaticae in Quercetalia pubescentis, razredov Querco-Fagetea, Vaccinio-Piceetea, Mulgedio-Aconitetea in druge, je več kot očitno, da gre za posebno obliko jelovo-bukovega gozda na rastiščih logov ob Iški.
Na to posebnost kažejo predvsem izbrane razlikovalnice subasociacije kot so: Aegopodium podagraria, Cirsium oleraceum, Petasites hybridus, Crepis paludosa (Calthion), Euphorbia
villosa in Pleurospermum austriacum, v grobem predstavnice zveze Alnion incanae s. lat., ki imajo dokajšno stalnost in razmeroma majhno zastrtost in jih v fitocenozah drugih jelovih bukovij do sedaj niso omenili.
Prvi dve sta kazalki hranilno bogatih rodovitnih tal, druga tudi zastajajoče vode, vse pa kazalke večje in tudi spreminjajoče vlažnosti (oberdorfer 1979).
Izbrane razlikovalne vrste zelo dobro opredeljujejo rastiščne razmere novega sintaksona; predvsem večjo vlažnost rastišča. To potrjujejo še druge predstavnice logov, med vrstami bukovih gozdov pa tudi gorski brest, ki upoštevajoč njegovo navzočnost v vseh treh plasteh, sodi v značilno kombinacijo rastlinskih vrst.
Nekoliko bolj vlažno varianto v okviru opisanih fitocenoz označuje razlikovalnica variante Knautia drymeia subsp. intermedia (Mulgedio-Aconitetea). Razlikovalnice so tudi vrste, Euonymus latifolia, Aruncus sylvestris in Polystichum braunii (Tilio-Acerion s. lat.). Nekoliko številčnejša je tudi skupina vrst zveze Alnion incanae s. lat., manj pa je vrst reda Quercetalia pubescentis.
Floristične in ekološke razlike med fitocenozami naše subasociacije in med večino doslej opisanih nižjih sintaksonomskih enot jelovih bukovij so povečini tako očitne, da jo bomo primerjali le s sintaksoni spodnjega dela montanskega pasu, v katerem so razširjene tudi fitocenoze opisovane subasociacije. Med take sodijo predvsem sestoji subasociacije Omphalodo-Fagetum asaretosum (Puncer 1980), oziroma njeni varianti z vrstama Galium rotundifolium in Carex alba.
Razlike v primerjavi fitosocioloških skupin (tabela 2) se kažejo predvsem v večjem deležu vrst zveze Alnion incanae s. lat., razreda Mulgedio-Aconitetea in deloma zveze Tilio-Acerion s. lat. v našem sintaksonu, in nasprotno v večjem deležu vrst reda Quercetalia pubescentis, razreda Vaccinio-Piceetea, mahov in deloma razreda Asplenietea trichomanis v primerjanih sintaksonih. To kaže na ugodnejše vlažnostne razmere v sestojih našega sintaksona, ter na nekoliko toplejše razmere in skeletnost primerjanih rastišč, ki je splošna značilnost jelovih bukovij. Na rastiščih logov ob Iški pa skal na njihovem površju skoraj ne najdemo. Zato je tudi manj bazofilno-nevtrofilnih, zaradi večje zračne vlažnosti v debrsko oblikovani soteski pa več epifitskih mahov (na deblih in vejah), ki jih nismo popisali; ti tudi niso bili popisani v primerjanih sintaksonih.
Tabela 2: Fitosociološke skupine v primerjanih združbah (relativne frekvence) Table 2: Phytosociological groups in compared communities (relative frequencies)
ŠTEVILKA SINTAKSONA (Number of syntaxon)	1	2	3
Aremonio-Fagion	11,4	8,5	9,4
Alnion incanae s. lat.	13,1		
Fagetalia sylvaticae	30,7	33,3	31,6
Quercetalia pubescentis	4,4	6,9	2,5
Prunetalia spinosae	1,7	1,7	5,1
Querco-Fagetea	8,8	7,7	7,7
Mulgedio-Aconitetea	4,4	1,7	2,5
Tilio-Acerion s. lat.	2,6		
Vaccinio-Piceetea	12,3	21,4	20,5
ŠTEVILKA SINTAKSONA (Number ofsyntaxon)	1	2	3
Erico-Pinetea	2,6		1
Asplenietea trichomanis	1	2,6	1,7
Mahovi, lišaji	3,5	7,7	6,9
Druge vrste (Other sp.)	3,5	8,5	11,1
SKUPAJ (Total)	100	100	100
1	- Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov. hoc loco, tabela 1, 7 popisov
2	- Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Galium rotundifolium Puncer 1980 (Puncer
1980, tabela 2, popisi 1-9)
3	- Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980 (Puncer 1980, tabela
2, popisi 10-16)
Tabela 3: Biološki spekter primerjanih združb (relativne frekvence)
Table 3: Plant life form spectrum in compared communities (relative frequencies)
ŠTEVILKA SINTAKSONA (Number ofsyntaxon)		1	2	3
Phanerophyta	P	19,3	23,1	23,1
Steblasti f.	P scap	6,1	7,7	6,4
Šopasti f.	P caesp	10,5	8,7	8,3
Vzpenjavi f.	P lian	1,7	1,9	1,9
Nanofanerofiti	NP	1	4,8	6,5
Hemicryptophyta	H	44,6	39,4	39,7
Steblasti h.	H scap	28	22,1	21,2
Šopasti h.	H caesp	8,3	7,7	8,3
Rozetni h.	H ros	5,2	6,7	6,4
Plazeči h.	H rept	2,6	1,9	2,8
Dvoletni h.	H bienn		1	1
Chamaephyta	Ch	7,1	19,3	17,8
Mahovni h.	Ch bryo	6,1	16,3	14,8
Lišajni h.	Ch lich		1	1
Grmičasti h.	Ch suffr	1	1	1
Pritlikavi grmiči	Ch frut		1	1
Geophyta	G	29	18,2	19,4
Geofiti s korenin. brsti	G rhiz	26,3	15,3	16,6
Geofiti z gomoljem	G bulb	1,7	2,9	2,8
Geofiti s koreniko	G rad	1		
Skupaj (Total)		100	100	100
1	- Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov. hoc loco, tabela 1, 7 popisov
2	- Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Galium rotundifolium Puncer 1980 (Puncer
1980, tabela 2, popisi 1-9)
3	- Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980 (Puncer 1980, tabela
2, popisi 10-16)
Tudi s primerjavo biološkega spektra rastlin (tabela 3) smo prišli do podobnih ugotovitev s to razliko, da večji delež hemikriptofitov kaže na nekoliko hladnejše, večji delež geofitov pa na ugodnejše vlažnostne in talne razmere v sestojih naše subasociacije.
S primerjavo horoloških skupin (tabela 4) sicer nismo pričakovali, da bi prišli do pomembnej ših ugotovitev; kljub temu pa tudi ta z nekoliko večjim deležem evrimediteranskih, mediteransko-atlantskih, pontskih in mediteransko-pontskih vrst kaže na že ugotovljene toplejše razmere v
primerjanih sestojih, nekoliko večji delež alpskih vrst v našem sintaksonu pa na nekoliko hladnej še razmere. Domnevamo, da se ugotovljene specifične rastiščne razmere obravnavanih sestojev zrcalijo tudi v manjšem deležu kozmopolitov.
Rezultati izvedenih primerjav se torej dopolnjujejo.
Tabela 4: Horološke skupine v primerjanih združbah (reletivne frekvence) Table 4: Chorological groups in compared communities (relative frequencies)
ŠTEVILKA SINTAKSONA (Number of syntaxon)	1	2	3
Evrimediteranske vrste (Eurimediterranean sp.)	1	2,3	2,2
Mediteransko-atlantske vrste (Mediterranean-Atlantic sp.)	1,9	2,3	3,3
Pontske in mediteransko-pontske vrste (Pontic & Med.-Pontic spp)	1,9	2,3	5,5
Mediteransko-montanske vrste (Mediterranean-montane sp.)	11,4	11,6	6,7
Jugovzhodnoevropske vrste (Southeast-European sp.)	4,7	2,3	2,2
Južnoevropske vrste (Southeast-European sp.)		1,2	
Evropske vrste (European sp.)	25,7	23,3	26,8
Severnoilirske vrste (North-Illyrian sp.)	3,8	4,7	3,3
Južnoilirske vrste (South-Illyrian sp.)	2,9	1,2	1,1
Alpske vrste (Alpine sp.)	3,8	1,2	1,1
Vzhodnoalpsko-karpatske vrste (East-Alpine-Carpatian sp.)	1		1,1
Alpsko-apeninske vrste (Alpine-apennine sp.)	1		
Borealne in cirkumborealne vrste (Boreal and Circumboreal sp.)	9,5	11	12,2
Evrazijske in evrosibirske vrste (Eurasiatic and Eurosibirian sp.)	23,8	22	23,3
Paleotemperatne vrste (Paleotemperate sp.)	4,7	7	5,6
Kozmopoliti (Cosmopolitian sp.)	2,9	5,8	5,6
Skupaj (Total)	100	100	100
1	- Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov. hoc loco, tabela 1, 7 popisov
2	- Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Galium rotundifolium Puncer 1980 (Puncer
1980, tabela 2, popisi 1-9)
3	- Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980 (Puncer 1980, tabela
2, popisi 10-16)
Razlike med našim sintaksonom (1) in primerjanima sintaksonoma (2, 3) potrjujejo tudi rezultati matematično-statističnih metod; pri vseh metodah smo dobili enake rezultate, zato prikazujem le postopek PCoA (similarity ratio) v sliki 2.
Slika 2: Dvorazsežni ordinacijski diagram primerjanih sintaksonov (PCoA similarity ratio). Sintakson
1 - Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov. hoc loco; sintakson 2 - Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Galium rotundifolium Puncer 1980 (Puncer 1980); sintakson 3 -Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980 (Puncer 1980). Figure 2: Two-dimensional scatter diagram of compared syntaxa (PCoA similarity ratio). Syntaxon 1 - Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov. hoc loco; syntaxon 2 - Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Galium rotundifolium Puncer 1980 (Puncer 1980); syntaxon 3 -Omphalodo-Fagetum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980 (Puncer 1980).
Preveril sem tudi morebitno podobnost z jelovji na močvirnih in povirnih rastiščih, ki so jih opisali v Švici (Equiseto sylvatici-Abietetum Moor 1954) - Moor 1952 in na Hrvaškem (Carici brizoidis-Abietetum Trinajstić 1974) - Trinajstić 1974. Že sama njihova sinsistematska uvrstitev, prve v zvezo Fagion sylvaticae in red Fagetalia, druge v podzvezo Abieti-Caricion remotae Trinajstić nom. prov. in zvezo Vaccinio-Piceion ter še posebej nekateri rastlinski elementi reda Alnetalia glutinosae (ibid.), kažejo na tako očitne razlike, da jih v primerjavah nismo upoštevali.
Po ugotovljenih florističnih, fitosocioloških, ekoloških in horoloških razlikah ter razlikah v biološkem spektru, gre nesporno za novo subasociacijo jelovo-bukovega gozda, ki jo glede na navzočnost vrst Calamintha grandiflora in Dentaria pentaphyllos, prva kot razlikovalnica geografske variante in druga subvariante (Surina2002), opredeljujem kot Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov. var. Knautia drymeia subsp. intermedia var. nov. Nomenklaturni tip (holotypus) nove subasociacije Omphalodo-Fagetum aegopodietosum podagrariae subass. nov. je popis št. 5 v tabeli 1.
Sestoje subasociacije sinsistematsko, tako kot do sedaj opisane sintaksone jelovih bukovij, uvrščamo v zvezo Aremonio-Fagion, red Fagetalia sylvaticae in razred Querco-Fagetea.
4.	Zaključki
Sestoji novo opisane subasociacije Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov. var. Knautia drymeia subsp. intermedia var. nov.so vegetacijska posebnost porečja Iške in za zdaj tudi širšega dinarskega prostora Slovenije.
Z njo smo dopolnili vednost o rastiščih jelovo-bukovih gozdov.
Razširjenaje na manjših površinah logov ob srednjem toku reke Iške na rodovitnih vlažnih evtričnih rjavih tleh na aluvialno-koluvialni podlagi, kjer je zaradi debrsko oblikovane doline tudi dokajšna zračna vlažnost.
Te njene rastiščne posebnosti najbolje kažejo izbrane razlikovalnice subasociacije kot so Aegopodium podagraria, Cirsium oleraceum, Petasites hybridus, Crepis paludosa, Euphorbia villosa in Pleurospermum austriacum, ki jih v fitocenozah jelovih bukovij do sedaj še niso opazili.
Ugodne rastiščne razmere se odražajo tudi v razmeroma visokih drevesnih višinah (okoli 35 m in več).
Zaradi manjših površin ti gozdovi logov ob Iški nimajo večje gospodarske vrednosti, neprecenljiv pa je njihov varovalni in biotopski pomen.
Kljub temu, da so logi ob Iški odmaknjeni od gozdnih cest, te edine ravne površine ob Iški v poletnem času obiskujejo narave in miru željni obiskovalci. Skoraj ne najdemo ravnice, da na njej ne bi bilo kurišč, zasilnih klopi in miz. Nekatere se celo spremenijo v sezonska »bivališča«. Zato so pod močnim vplivom človeka. Zaradi mešanega lastništva gozdov, državnega in zasebnega, kljub poskusom gozdarjev, ti gozdovi še dolgo ne bodo celostno naravovarstveno zaščiteni.
5.	Summary
At the inventory of the flora and vegetation in the upper and central river-basin of the Iška river (Fig.1) in 2008 on the sites of riverine forests we noticed beech and fir-beech forests. With its peculiarities, distinctive ecological character and high heights of Silver fir, we focused on the fir-beech forests, which are the object of this article.
In vegetation investigations was applied the standard Central European phytosociological method (Braun-Blanquet 1964) method, amended by later findings (Westhoff & van der Maarel 1973). According to this method, relevés of the fir-beech forests were made in seven locations (Fig. 1).
For the names of vascular plants we refer to the new edition of Mala flora Slovenije (Martinčič & al. 2007), while for the names of mosses we follow D úll (1991) and for names of lichens, Wirth (1991). The phytocoenological groups were formed according to Oberdorfer (1979), Ellenberg (1988), Aeschimann & al.(2004) and works of other phytosociologists. When analysing Raunkiaer's biological forms and geoelemental composition, we followed the Chorological Atlas of Vascular plants in the Region of Friuli-Venezia Giulia (Poldini 1991).
Pleničar (1963) and Buser (1974) were the sources of the data on geological structure.
Comparisons between syntaxa were made on the basis of synoptic vegetation table (available with the authors of the paper). The results were ascertained with the numerical methods i. e. hierarchical classification (Complete Linkage Clustering - FNC", "Incremental
sum of squares - MISSQ" ) and ordination ("Principal Coordinates Analysis - PCoA, Fig. 3), contained in the computer package SYN-TAX 2000 (Podani 2001). Clustering was based on dissimilarity coefficient "similarity ratio".
The riverine forests are widespread and relatively well preserved along the central stream of the Iška river between 500 and 570 m a. s. l. Its surfaces are only a meter or a little more above the river level and out of reach of the inundations. The soil type is eutric cambisol on alluvial-colluvial base (Haplic Phaeozem) [Prus & Kralj 2008, in litt. (after photo of the author)].
The parent material of the area mentioned consists mainly of Triassic dolomites (Pleničar 1963, Buser 1974).
The mean annual precipitations recorded at the precipitation station Rakitna (791 m) was 1748 mm (Zupančič 1995). The mean annual temperature in the same meteorological station was 6, 8 0 C (Mekinda-Majaron 1995).
Floristic and phytosociologic composition of the new subassociation is evident from Table
1.
Together with mosses, which have not been studied in detail, it consists of 115 plant taxa. The number of species in individual phytocoenological relevés is between 45 and 62, which is, on average, 53 species per relevé. The coefficient of variation is 9,8 %.
As differential species of the subassociation we choose the species Aegopodium podagraria, Crepispaludosa, Euphorbia villosa, Cirsium oleraceum, Petasites hybridus and Pleurospermum austriacum, which are indicators of greater moisture. This is reflected also in relatively high heights of Silver fir (about 35 m).
Besides characteristic and differential species of the association Omphalodo-Fagetum and mentioned differential species, our subassociation consists of the plant representatives from 9 phytosociologic groups (Table 2).
A little more humid variant of the subassociation characterise Knautia drymeia subsp. intermedia (Mulgedio-Aconitetea). Differencial species of variant are also Euonymus latifolia, Aruncus sylvestris and Polystichum braunii (Tilio-Acerion s. lat.).
The nomenclatural type (holotypus) of the new subassociation Omphalodo-Fagetum aegopodietosum podagrariae subass. nov. is relevé No. 5 in Table 1.
Floristical and ecological differences between ours and compared variants of subassociation -asaretosum (Puncer 1980), reflected also in phytosociological (Table 2), chorological groups (Table 3) and life form spectra (Table 4) analysis indicate that the new subassociation Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae is an independent one.
Floristically and ecologically it differs from all till now described subassociations and signifies new contribution to the vegetation of fir-beech forests.
Phytocoenoses of described subassociation are vegetation peculiarities in the river-basin of Iška river and in the same time in the Dinaric phytogeographical region of Slovenia.
In economic point of view it is not important because of its small areas.
It is more important in the nature-preservation sense.
The subassasociation is classified into alliance Aremonio-Fagion, order Fagetalia sylvaticae and class Querco-Fagetea.
Zahvala
Za pregled angleškega izvlečka in povzetka se zahvaljujem gospe Barbari Vitorovič, za
opredelitev tal pedologoma mag. Tomažu Prusu univ. dipl. ing. gozd. in Tomažu Kralju univ.
dipl. ing. agr. ter za tehnično pomoč gospodu Alojzu Skvarča.
6. Literatura
Aeschimann, d., k. Lauber , D. M. Moser, & J. P. Theurillat, 2004. Flora Alpina 1, 2, 3, Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien.
Braun-Blanquet, j., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzuge der Vegetationskunde. Wien, New York, Springer Verlag. 865 pp.
Dúll , R., 1991: Zeigerwerte von Laub- und Lebermoosen. Scripta Geobotanica 18: 175- 214.
Buser , S., 1974: Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač za list Ribnica L 33-78. 60 pp.
Ellenberg, h., 1988: Vegetation ecology of Central Europe. 4. ed., Cambridge University Press. 731 pp.
Jogan, N. (ed.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo flore in faune, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Martinčič, A. (ed.), Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman , B., Strgulc -Krajšek, S., Trčak, B., Bačič , T., Fischer, M. A., Eler , K. & SurinA, b., 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. 967 pp.
Mekinda-Majaron, t., 1995: Klimatografija Slovenije. Temperature zraka 1961-1990. Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana.
Moor, M., 1952: Die Fagion Gesellschaften im Schweizer Jura. Beitrage zur geobotanischen Landesaufnahme der Schweiz 31. 201 pp.
Oberdorfer , E.,1979: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Stuttgart, EU Verlag. 997 pp.
Pleničar, m., 1963: Osnovna geološka karta 1:100 000. Tolmač za list Postojna L 33-77. 66 pp.
PoLDiNi, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico regionale. Udine, Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste. 898 pp.
Podani , J., 2001: SYN-TAX 2000. Computer programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest.
PuNCER, I., 1980: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem. Razprave 4. razr. SAZU 22 (6): 407-561.
Surina , B., 2002: Phytogeographycal Differentiation of Dinaric Fir-Beech Forest (Omphalodo-Fagetum s. lat.) in the Western Part of the Illyrian Floral Provnce. Acta Bot. Croat. (Zagreb) 62 (2): 145-178.
Trinajstič, I., 1974: Acidofilne, močvarne šume jele - as. Carici brizoidis-Abietetum Gorskog kotara i Velike Kapele u Hrvatskoj. Acta Bot. Croat. (Zagreb) 33: 175-182.
Weber , H. E., Moravec, J. & Theurillat, J. P., 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3. ed. Journal of Vegetation Science 11: 739-768.
Westhoff, V. & van der Maarel , E., 1973: The Braun-Blanquet approach. In: Whittaker , R. H. (ed.): Ordination and Classification of Communities. Handbook of Vegetation Science 5, Junk, The Hague. pp. 617-727. Wirth, v., 1991: Zeigerwerte von Flechten. Scripta Geobotanica 18: 175-214. World Reference Base for Soil Resources 2006. FAO, Rome, 2006. (Haplic PHAEOZEM). Zupančič , B., 1995: Klimatografija Slovenije. Padavine 1961-1990. Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana.
Fitocenološke enote in njihovi avtorji (Phytosociological groups and their authors)
Alnetalia glutinosae Tx. 1937
Alnion incanae Pawlowski in Pawlowski & Wallisch 1928
Aremonio-Fagion (Horvat 1938) Borhidi in Torok, Podani & Borhidi
Asplenietea trichomanis Br.-Bl. in Meier & Br.-Bl. 1934.
Calthion Tx. 1937
Erico-Pinetea I. Horvat 1959
Fagetalia sylvaticae Pawl. in Pawl. & al. 1928
Fagion sylvaticae Luquet 1926
Mulgedio-Aconitetea Hadač & Klika in Klika 1948
Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957, corr. Puncer 1980) Mar. & al. 1993 var. geogr.
Calamintha grandiflora Surina 2002 subvar. geogr. Dentariapentaphyllos Surina 2002. Prunetalia spinosae Tx. 1952 Querco-Fagetea Br.-Bl. & Vlieg. 1937 Quercetalia pubescentis Klika 1933 Tilio platyphylli-Acerion pseudoplatani Klika 1955 Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939 em. Zupančič (1976) 2000 Vaccinio-Piceion Br.-Bl. 1939
Okrajšave (Abbreviations)
AT - Asplenietea trichomanis; CA - Calthion; PS - Prunetalia spinosae; TA - Tilio-Acerion.
Tabela 1: Omphalodo-Fagetum var. geogr. Calamintha grandiflora subvar. Table 1: geogr. Dentaria pentaphyllos aegopodietosum podagrariae subass. nov.
Zaporedna št. popisa (Succesive no. of relevé)		1	2	3	4	5	6	7	
Delovna št. popisa (Working no. of relevé)		3	1	2	4	6	7	5	
Nadmorska višina v m		570	536	568	569	513	519	512	
(Altitude in m)									
Lega (Aspect)									
Nagib v stopinjah		2-5	2-3	3-5	0-2	0-2	0-5	0-10	
(Slope in degrees)									
Zastrtost v % Tree layer	A	80	90	90	90	80	90	90	
Cover in %) Shrub layer	B	5	10	10	20	10	10	20	
Herb layer	C	70	70	60	80	80	70	70	
Moss layer	D		5			10	10		
Največji prsni premer v cm		45	60	60	50	50	50	40	
(Max.diameter in cm)									
Največja drevesna višina v m		26	35	27	35	31	34	27	
(Max. height in m)									
Velikost popisne ploskve v m2		80	80	80	80	80	80	80	
(Relevé area in m2)									
Datum popisa (Date of taking relevé)		21.	21.	21.	21.	4.	4.	4.	
		9.	9.	9.	9.	10.	10.	10.	
			2	0	0	8			
Število vrst (Number of species)		45	53	49	53	62	58	52	
Kvadrant (Quadrant) 0153/1						x	x	x	
0153/3		x	x	x	x				
ZNAČILNE IN RAZLIKOVALNE VRSTE AS.									Fr.
(Charact. and diff. sp. of ass).									
Abies alba	A	2	3	4	4	3	3	3	100
	B							+	14
	C			+	+	1	+		57
Omphalodes verna	C	2	3	2	2	2	2	1	100
Cardamine trifolia		1		+	+	2	2	+	86
Aremonia agrimonoides			+	+	+	1	+		71
Calamintha grandiflora			1	+					29
Rhamnus fallax					+				14
RAZLIKOVALNE VRSTE GEOGR. VAR.									
(Diff. sp. of geogr. var.)									
Omphalodes verna	C	2	3	2	2	2	2	1	100
Calamintha grandiflora			1	+					29
RAZLIKOVALNA VRSTA GEOGR. SUBVAR.									
(Diff. sp. of gegr. subvar.)									
Cardamine pentaphyllos	C	+				+			29
RAZLIKOVALNE VRSTE SUBASOCIACIJE									
(Diff. sp. of subass.)									
Aegopodium podagraria	C	1	1	1	1	2	2	1	100
Crepis paludosa		+		+	+	1	1	1	86
Cirsium oleraceum			+	+	+	1	1	+	86
Euphorbia villosa			+	+		1	+	+	71
Petasites hybridus					+	1	+		43
Pleurospermum austriacum					+			1	29
RAZLIKOVALNICE VARIANTE									
(Diff. taxa of variant)									
Knautia drymeia ssp. intermedia	C		+			+	+	+	57
Euonymus latifolia	B					+		+	29
Aruncus sylvestris
Polystichum braunii
14
AREMNIO-FAGION
Hacquetia epipactis
Cyclamen purpurascens
Vicia oroboides
71
Lamium orvala
Primula vulgaris
Euphorbia carniolica
29
Helleborus niger
14
Scopolia carniolica
ALNION INCANAE s. lat.
Aconitum lycoctonum ssp. lycoctonum
57
Deschampsia caespitosa
43
Myrrhis odorata
29
Pyrus pyraster
14
Aconitum variegatum
14
Carex pendula
Chaerophyllum hirsutum
14
Equisetum arvense
14
Viburnum opulus
FAGETALIA SYLVATICAE
Fagus sylvatica
57
Ulmus glabra
71
71
Acer pseudoplatanus
14
29
Asarum europaeum
Mercurialis perennis
Daphne mezereum
Euphorbia dulcis
Brachypodium sylvaticum
Ajuga reptans
Galeobdolon flavidum
71
Euphorbia amygdaloides
71
Senecio fuchsii
71
Carex sylvatica
71
Dryopteris filix-mas
71
C
+
+
C
2
2
2
2
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
2
+
+
+
+
+
B
+
+
+
+
+
B
+
3
2
2
2
2
3
B
2
2
C
+
+
+
+
B
+
+
C
+
+
+
+
+
B
C
+
+
3
2
3
2
2
2
2
2
2
2
2
B
2
C
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
2
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
Pulmonaria officinalis
71
Salvia glutinosa
57
Ranunculus lanuginosus
57
Viola reichenbachiana
57
Sanicula europaea
43
Polygonatum multiflorum
43
Lathyrus vernus
43
Actaea spicata
43
Daphne laureola
43
Heracleum sphondylium s. lat.
29
Polystichum aculeatum
29
Epipactis helleborine
29
Galium sylvaticum agg.
29
Scrophularia nodosa
29
Paris quadrifolia
29
Acer platanoides
14
Dryoperis affinis ssp. borreri
14
Galium odoratum
14
Lonicera alpigena
14
Neottia nidus-avis
14
QUERCETALIA PUBESCENTIS s. lat.
Fraxinus ornus
57
Piptatherum virescens
29
Melittis melissophyllum
29
Sorbus aria
29
Viburnum lantana
29
QUERCO-FAGETEA
Hepatica nobilis
86
Hedera helix
14
Carex pilosa
71
Corylus avellana
57
Lonicera xylosteum
57
Acer campestre
29
14
Anemone nemorosa
43
Cornus sanguinea
43
Clematis vitalba
29
Berberis vulgaris
14
Carex digitata
14
Tamus communis
14
VACCINIO-PICEETEA
Picea abies
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
B
+
+
+
C
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
B
+
C
+
+
B
+
C
+
B
+
+
+
C
+
+
+
B
+
+
+
+
C
+
+
+
C
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
B
2
+
+
+
B
C
+
B
+
+
+
C
+
B
+
+
+
3
3
3
	B	1			+		+	+	57
Oxalis acetosella	C	1	1	2	2	2	1		86
Gentiana asclepiadea		1	1	1		+	1	+	86
Rhytidiadelphus triquetrus	D		2			2	1		43
Homogyne sylvestris	C	+	1						43
Rubus saxatilis			+			1		+	43
Adenostyles glabra		1		+					29
Polytrichum formosum	D	1		+					29
Luzula sylvatica ssp.sylvatica	C							1	14
Bazzania trilobata	D	+							14
Hylocomium splendens							+		14
Maianthemum bifolium	C	+							14
Platanthera bifolia		+							14
MULGEDIO-ACONITETEA									
Doronicum austriacum	C	+	+		+				43
Petasites albus					+	+	+		43
Adenostyles glabra		1		+					29
Athyrium filix-femina		+					+		29
Centaurea montana			+		+				29
ERICO-PINETEA s. lat.									
Carex alba	C	+	+	+		+		3	71
Aquilegia nigricans						+		+	29
Lathyrus laevigatus								+	14
SPREMLJEVALKE (Companion sp.)									
Aposeris foetida	C	1	1	1	1	2	1	1	100
Solidago virgaurea			1	+	+		+		57
Bromopsis ramosa						+		+	29
Fragaria vesca							+		14
Valeriana tripteris						+			14
OSTALI MAHOVI IN LIŠAJI									
(Other mosses and lichens)									
Mnium undulatum	D					2	2		29
Eurrhinchium zetterstedtii						1	1		29
Plagiochila asplenioides						+			14
Lobaria pulmonaria	L		+						14
Okrajšave (Abbreviations): AT - Asplenietea trichomanis; CA - Calthion; PS - Prunetalia spinosae; TA - Tilio-Acerion s. lat.;
New locality of species Limosella aquatica L. in the flora of the Republic of Macedonia
Nove lokalitete vrste Limosella aquatica L v flori Republike Makedonije
Vlado Matevski in Mitko Kostadinovski Institute of Biology,
Faculty of Natural Sciences and Mathematics p.o. box 162, 1000 Skopje, Republic of Macedonia
Abstract
During floristical investigations in the southwest parts of the Republic of Macedonia, on the Mt. Galičica, a new locality of species Limosella aquatica L. has been found. Until now, it was known only from the Mt. Bistra. The newly discovered locality of L. aquatica represents one of the southernmost localities on the Balkan Peninsula.
1. Introduction
In the frame of the project "The Flora of the Republic of Macedonia" Limosella aquatica L. was for the first time found on the Mt. Galičica.
Limosella aquatica is a cosmopolitan species. It grows in diverse water habitats - in shallow waters, ponds, irrigation ditches, periodically flooded coast lakes, temporary water basins, which dry during the summer, etc. Its populations, although rare and locally distributed, can be found all over Europe, excluding the Mediterranean region (Webb 1972: 204). According to the data provided by Hayek (1929: 154), it is generally distributed only in two areas on the Balkan Peninsula, i.e. in Montenegro and in Serbia.
Later, this species was recorded on several localities in different parts of the Balkan Peninsula. It was noted for Serbia from the surrounding of Danube river, region of Bačka-Ratno Ostrovo, Koviljski Rid, Zabelj, Bezdan, Bečej, Banat-Pančevo, Tomaševac, Kikinda; Fruška gora, surrounding of Belgrade-Ada Ciganlija, Veliko Ratno Ostrovo, NE Serbia-Golubac, E. Serbia: Niš-Bubanj (Černjavski 1950, Jovanović-Dunjić 1974, Stevanović , pers. communication), Montenegro - Javorje and Konjska Planina (Rohlena 1942, Blaženčić 2007), Croatia - Podravina, Moslavina, Posavina, Osijek and Varaždin surroundings, Srem, Bosut- Lipovljan (Schlosser & Vukotinović 1869, Plavšić-Gojković & Gaži-Baskova 1978, Nikolić & Dobrović 2005); Slovenia - Subpanonsko območje, Štajersko, Prekmurje (Mayer 1952, Wraber & Skoberne 1989, Jogan & al. 2001, Wraber 2007). It was recorded on several localities in Greece - Sterea Ellas, S. Pindhos, N. Pindhos etc. (Strid & Tan 1991, Arne Strid from the Flora Hellenica Database, pers. communication) as well as in Bulgaria - Vitoša-Samokov (Delipavlov 1995: 25).
Micevski & Matevski (1986/87: 205) indicated presence of this species for Bistra mountain in the West part of the Republic of Macedonia, where it forms rather vital populations on
small dry depressions where water retains for a longer period of time at the locality of Toni Voda (leg. et det. Micevski K. & Matevski V., 18.07.1985; SKO).
2. Results
During floristic investigations on the Mt. Galičica (SW Macedonia) a new population of L. aquatica was discovered.
34TDL9040 Macedonia: Galičica, Crvena Lokva between Asan Djura and Džafa (41»03'11"; 20»51'34"), 1448 m s. m. Leg & det. V. Matevski, 26.6.2004; leg. V. Matevski & M. Kostadinovski, 8.6.2008 (SKO).
Crvena Lokva is a temporary water pool on limestone geological bedrock. It completely dries up during the summer, and after that mass expansion of Limosella aquatica occurs around the dry edges of the puddle. It is important to note that this newly discovered locality represents the southernmost localities in the Republic of Macedonia.
The known distribution of this species in Macedonia is shown in Figure 1. The threat status of Limosella aquatica in the flora of the Republic of Macedonia is not yet defined due to the lack of Red Data List and Red Book for the flora of the Republic of Macedonia. Most probably, the limited amount of data for the distribution and population status of this species on the Balkans is the main obstacle in determination of the threat
Figure 1: Distribution of Limosella aquatica in Macedonia.
Slika 1: Distribucija vrste Limosella aquatica v Republiki Makedoniji.
status according to the IUCN criteria. Thus, the Red Book of vasular flora of Croatia ranks Limosella aquatica as threat category I - data deficient (DD) (Nikolić & Topic 2005) as well as the Slovenian Red List (Anon. 2002). However, this species is not included in the red books of Serbia (Stevanović 1999), Bosnia and Herzegovina (Silić 1996), Bulgaria (Velčev 1984), Greece (Phitos & al. 1995) or Albania (Vangjeli & al. 1995) i.e. its threat status has not been assessed.
Acknowledgements
We would like to thank to Akad. V. Stevanović (Beograd), Prof. A. Strid (Kopenhagen), Docent Dr. B. Frajman (Ljubljana) and Mr D. Stešević (Podgorica) for numerous data on the distribution of Limosella aquatica in Serbia, Montenegro and Greece.
3. References
Anon ., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam,
Uradni list RS, št. 82/2002 z dne 24. 09. 2002. Blaženčić, j., 2007: Floristički pregled slatkovodnih makrofita u Crnoj Gori, Glasnik
Republičkog Zavoda za Zaštitu Prirode u Podgorici,29-30:19-91 Černjavski, p., 1950:. Morfološka-ekološka analiza roda Thymus iz okoline Beograda. -
Glasnik Prirod. Muzeja Srpske zemlje, B3:114-165. Delipavlov, d., 1995: Limosella L. In Jordanov, D. (ed.): Flora of the Republic of Bulgaria 10. Sofia, 428 pp.
Hayek, A., 1929: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae. Dahlem bei Berlin. 2:154. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Jovanović-Dunjić, R., 1974: Limosella L. In: Josifovic, M. (ed.): Flora SR Srbije, SANU, Odd.
Prriod.-matem. Nauka, Beograd. 6:174 pp Mayer, E., 1952: Seznam praprotnik in cvetnic slovenskega ozemlja. SANU. Razred za
prirodoslovne in medicinske vede. 5: 204 pp Micevski, k. & V. Matevski, 1986/87: Seltene und wenig bekannte Pflanzen in der Flora von
Makedonien. II. Ann. Fac. Sci. Nat., Biol., Skopje, 39-40: 203-208. Nikolić, T. & I. Dobrović, 2005: Limosella aquatica L. U Nikolić, T. & Topić, J. ur: Crvena knjiga vaskularne flore Republike Hrvatske. Kategorije EX, RE, CR, EN i VU. Ministarstvo kulture, Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb, 195-196 Nikolić, T. & J. Topić, 2005: Crvena knjiga vaskularne flore Republike Hrvatske. Kategorije EX, RE, CR, EN i VU. Ministarstvo kulture, Državni zavod za zaštitu prirode, Zagreb, 693 pp.
Phitos, D., a. Strid, S. Snoegerup, W. Greuter, 1995: The Red Data book of rare and
threatened plants of Greece. K. Micholas S.A., Athens, 527 pp. Plavšić-Gojković, N. & V. Gaži-Baskova, 1978: Pojava voduške (Limosella aquatica L.) u zimovnicima ribnjičarstva Lipovljana. Mittel. Ost.-alp.-dinar. Ges. vegetationsk. 14: 193196
Rohlena, J., 1942: Conspectus Florae Montenegrinae, Preslia, 20-21.
ScHLossER, J.C.K. & F.L. VuKOTiNović, 1869: Flora Croatica. Zagrabiae.
Stevanović, v., 1999: Crvena knjiga flore Srbije 1. Isčezli i krajnje ugroženi taksoni.
Ministarstvo za životnu sredinu Republike Srbije, Beograd, 566 pp. Strid, a. & T. Kit, 1991: Mountain flora of Greece. Edinburg University Press. 974 pp. ŠiLić, č., 1996: Spisak biljnih vrsta (Pteridophyta i Spermatophyta) za Crvenu knjigu Bosne i Hercegovine. Glasnik zemaljskog Muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu, N. S. 31:323367
Vangjeli, J., B. Ruci, A. Mullaj, 1995: Red book - threatened and rare plants species of
Albania. Acad. of science, Inst. of Biological research, Tirana. Velčev, v., 1984: Red data book of the people's Republic of Bulgaria" Vol. 1 Plants. BAN, Sofia, 1-447.
Webb., D. A., 1972: Limosella L. In: T.G. Tutin , (ed.) Flora Europaea 3. Cambridge. p. 204. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije.
Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428. Wraber, T., 2007: Limosella L. In: Martinčič, A. & al.: Mala flora Slovenije: ključza določanje praprotnic in semenk [4. dopolnjena in spremenjena izd.]. Tehniška. založba Slovenije, Ljubljana, 967 pp.
Ass. Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2000 in forest vegetation of Zrinska Gora (Croatia)
Dario Baricevic, Joso Vukelić & Irena Šapic
University of Zagreb - Faculty of Forestry, Department of Ecology and Silviculture, Svetošimunska 25, p.p. 422, HR - 10 002 Zagreb e-mail: dario.baricevic@zg.htnet.hr
Abstract:
The paper presents and describes submontane beech forests in the area of Zrinska Gora in central Croatia and compares them with similar beech forests inhabiting adjacent areas in Croatia, Slovenia and Bosnia and Herzegovina. In the absence of any previous phytocoenological study of forest vegetation on Zrinska Gora, the results of this research provide the first scientific insights in this issue.
Phytocoenological survey was conducted using the classical Central-European phytocoenological method, while relevés were analyzed with computer support (TURBOVEG, SYN-TAX 2000).
The conducted phytocoenological research showed that the studied stands belong to the association Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2000.
Differences in the appearance and the analysis of floral composition suggest two types of beech stands, which are described as two subassociations: luzuletosum luzuloidis Zupančič et al. 2000 and ruscetosum hypoglossii subass. nova hoc loco.
Key words:
Polysticho setiferi-Fagetum, forest vegetation, submontane beech communities, Zrinska Gora, Croatia, phytosociology, ruscetosum hypoglossii.
1. Introduction
The paper presents and describes submontane beech forests on Zrinska Gora in central Croatia and compares them with similar beech forests inhabiting adjacent areas in Croatia, Slovenia and Bosnia and Herzegovina. In the absence of any previous phytocoenological study of forest vegetation on Zrinska Gora, the results of this research provide the first scientific insights into forest vegetation of this interesting part of Croatia at the transition from the Dinaric into the Pannonian area.
Zrinska Gora is situated about ninety kilometers southeast of Zagreb (Figure 1). The entire complex belongs to a group of low mountains. The terrain is intersected by numerous ridges and ditches. The lowest point is 115 m, and the highest point is 615 m above sea level. Zrinska Gora was predominantly formed in the Tertiary. The geological base consists of layers of marls, clay, sandstone, sands, and gravel with some limestone. The soil over the larger part is medium deep to deep, relatively friable and fresh in northern and eastern expositions, and dry in southern and western expositions. The soil on the ridges is shallow to medium deep. Dominant soil types are dystric cambisol, ranker and colluvium. The mean
annual air temperature is 10.6 oC, and the average annual precipitation quantity is 866 mm (meteorological station Sisak 1961 - 1990).
Figure 1: Position of the Zrinska Gora
2. Methods
Phytocoenological survey was conducted in some twenty localities using the classical Central European phytocoenological method (Braun-Blanquet 1964). The obtained phytocoenological relevés were entered in TURBOVEG database (Hennekens & Schaminée 2001) and were processed, together with the relevés from adjacent areas, with multivariate analysis technique. Statistical SYN-TAX 2000 software (Podani 2001) and a classical method were used for this purpose. Two methods of multivariate statistical analysis were applied: cluster analysis and multivariate scaling.
Our own relevés from Zrinska Gora were compared with relevés from Vukomeričke Gorice (Šegulja 1974), Moslavačka Gora (Hruška-Dell' Uomo 1974), Požeško Gorje (BariCevič 2002), as well as relevés from northern Bosnia (Fabijanić et al. 1967, Stefanović 1995) and Slovenia (Zupančič et al. 2000).
Latin names of plant species are adjusted to the web source - Flora Croatica Database (2004) (http://hirc.botanic.hr/fcd/).
The obtained results are part of the scientific project (Synecological-phytocoenological characteristics of forest vegetation in Banovina region), undertaken with the assistance of the Croatian Ministry of Science, Education and Sports.
3. Results and Discussion
Field phytocoenological research into submontane beech forests on Zrinska Gora during 2007 and 2008 indicates the existence of two types of beech forests, which can clearly be discriminated by their external characteristics. The results of synthetic analysis of phytocoenological relevés and multivariate analysis have confirmed this finding (Figures 2 and 3).
Figure 2: Dendrogram constructed with cluster analysis - Increment sum of squares method
-4Ï -«.i	4	4.1 U
Aju]
Figure 3: Ordination diagram made by means of multidimensional scaling - PCoA
The first, more neutrophilic type occurs on deeper soils and milder slopes, where the tree layer is almost completely dominated by beech, the shrub layer features considerable amounts of Sambucus nigra, Acer pseudoplatanus, Ruscus hypoglossum and Ulmus glabra, and the ground vegetation consists of Circaea lutetiana, Dentaria bulbifera, Galeobdolon luteum, Galium odoratum, Galeopsis tetrahit, Polystichum setiferum, Pulmonaria officinalis, Dryopteris filix-mas, Alliaria petiolata, Polygonatum multiflorum, Anemone nemorosa and others. The second, more acidophilic type occurring on shallower soils and steeper slopes, is primarily characterized by significant participation of the species such as Quercus petraea, Carpinus betulus and Tilia cordata (together with beech) in the tree and shrub layer, and distinct dominance of the species Festuca drymeia in the layer of ground vegetation, combined with considerable amounts of the species Luzula luzuloides, L. pilosa, Pteridium aquilinum, Carex digitata, Hieracium racemosum, Potentilla micrantha, Carex pilosa and Gentiana asclepiadea.
In order to validly interpret these types of beech forests, we made further multivariate analyses and compared phytocoelogical relevés of the studied area with similar relevés from different regions of Croatia, Bosnia and Herzegovina and Slovenia (a total of 92 releves). All the applied methods showed identical or similar grouping of relevés (only one dendrogram will be presented due to lack of space - Figure 4).
Figure 4: Dendrogram constructed with cluster analysis - Increment sum of squares method
Figure 4 clearly shows that the first group of relevés includes, in addition to the stands on Zrinska Gora (more neutrophilic type), stands from Bosnia described as Fagetum pannonicum I. Horvat 1938 s.l. (Fabijanić et. al. 1976) and Rusco hypoglossii-Fagetum submontanum V. Stefanović 1990 (Stefanović 1996), as well as stands from Vukomeričke Gorice described as Fagetum croaticum montanum lathyretosum I. Horvat 1938 (Segulja 1974). The second group of beech stands is made up of relevés from Slovenia described as Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al.2000 (Zupančič et al. 2000), a more acidophilic type from Zrinska Gora, relevés from Moslavačka Gora described as Luzulo albidae-Fagetum Wraber (1955) 1956 festucetosum drymeiae (Hruška-Dell' Uomo 1974) and Požeško Gorje described as Festuco-Fagetum luzuletosum luzuloidis Cimperšek 1988 em. Vukelić & Baričević 2002 (Barićevič 2002). According to the results of more detailed analyses of similarities in the floral compositions (Table 1), the studied beech forests manifested the highest semblance with beech forests in Slovenia described by Zupančič et al. 2000 as the association Polysticho setiferi-Fagetum, and particularly with the second type containing the subassociation luzuletosum luzuloidis. This primarily indicates two things: the presence of characteristic species of the association Polystichum setiferum, differentiating species of the associations Festuca drymeia and Cephalanthera longifolia, and all differentiating species of the subassociation, and very high concordance in the occurrence of other species. This is not the case with other compared associations, since the research area shows a very small number of characteristic and differentiating species of particular associations. The first type also belongs to the same association, but it contains elements characteristic of eastern Croatia and Bosnia (Tilia tomentosa, Ruscus hypoglossum and similar), as well as species that indicate different synecological and geobotanical conditions of occurrence. We consequently believe that it
should be placed into a special subassociation ruscetosum hypoglossii subass. nova hoc loco. The holotype (holotypus) of this new subassociation is relevé 14 in Table 1. However, the status of this subassociation will conclusively be defined with further research and analyses, and so will the question of whether or not the stands from Bosnia belong to this association and subassociation.
Table 1: Comparison of floral compositions of the studied stands and the floral composition of the community Polysticho setiferi-Fagetum
Association:	Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2000		Presence class		
Subassociation:	Ruscetosum hypoglossii subass. nova	Luzuletosum luzuloidis Zupančić et al. 2000	iS s ^		te
Source:	Baričević et al 2008				č0
Area:	Zrinska gora - Croatia		co		n2 ^
Number of releves:	1 1 3 1 2 1 4 |11|1^ 9 |12|13|14	6 1 8 |17|1^ 5 1 7 |15|16|19|20		L	u
Floral composition:					
Characteristic species of association: Polystichum setiferum ^ 11112"]
2 + + +11
U 5
Differential species of association:
Festuca drymeia
C
2 5
3 3
2 3 2
2 3 3
Cephalanthera longifolia
Differential species of subassociation Luzuletosum luzuloidis:
Luzula luzuloides
C
+ 1
Hieracium racemosum
Luzula pilosa
Solidago virgaurea
Gentiana asclepiadea
Carex digitata
Hieracium murorum
Carex pilosa
Pteridium aquilinum
Luzula sylvatica
Melampyrum pratense
Prenanthes purpurea
Differential species of subassociation Ruscetosum hypoglossii:
Tilia tomentosa
Ruscus hypoglossum
Sambucus nigra
Galeopsis tetrahit
Pulmonaria officinalis
Dentaria bulbifera
Galeobdolon luteum
Circaea lutetiana
+ 1
2 1+2
1 +
AREMONIO-FAGION:
Cyclamen purpurascens C
Cardamine trifolia
Lonicera caprifolium
+ + +
4
+ +
+ +
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
3
+
+
+
+
+
+
+
+
+
3
o
o
+
+
+
+
+
+
+
+
2
4
+
+
+
+
+
+
+
2
3
2
4
+
+
+
3
+
+
+
+
+
+
+
+
+
5
3
+
+ +
+
Helleborus odorus
Aremonia agrimonoides
Daphne laureola
Helleborus dumetorum
Vicia oroboides
Euphorbia carniolica
Dentaria trifolia
Hacquetia epipactis
FAGETALIA STLVATI^AE:
Fagus ^sy^^atica
Acer pseudoplatanus
Ulmus glabra
Fagus ^sylvatica
Acer pseudoplatanus
Ulmus glabra
Acer campestre
Fr^inus excelsior
Daphne mezere^m
Galium odoratum
Viola reichenbachiana
Lathyrus vernus
Euphorbia dulcis
Carex s-ylvatica
Fagus ^sylvatica
Dryopteris filix-mas
Athyrium filix-femina
Mycelis muralis
Acer pseudoplatanus
Scrophularia nodosa
Polygonatum multiflorum
Symphytum tuberosum
Asarum europaeum
Sanicula europaea
Salvia glutinosa
Campanula trachelium
Cephalanthera damasonium
Epipactis helleborine
Geranium robertianum
Mercurialis perennis
Petasites albus
Galium laevigatum
Epilobium montanum
Neottia nidus-avis
Chrisosplenium alternifolium
Asplenium scolopendrium
+
2
5
5
3
3
3
5
+
+
4
2
+
+
+
+
+
+
+
4
+
+
+
+
+
+
+
+
2
3
2
4
+
+
+
4
+
+
+
+
+
+
+
+
3
+
+
+
3
+
+
+
+
3
4
+
+
+
3
3
4
4
+
+
+
+
+
3
3
+
+
+
+
+
+
+
+
3
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
4
+
4
+
+
+
+
+
+
+
4
Senecio ^-vatus
Lunaria redi^i^a
Euphorbia amygdaloides
Acer platanoides
Festuca altissima
Polystichum aculeatum
Paris quadrifolia
Prunus avium
QUERCETALIA PUBESCENTIS:
Fraxinus ornus
Sorbus torminalis
Tamus communis
Melitis melissophyllum
Chamaecytisus hirsutus
Potentilla micrantha
Lathyrus niger
Hypericum montanum
Carex flacca
Fraxinus ornus
QUERCO-FAGETEA:
Carpinus betulus
Quercus petraea
Castanea sativa
Prunus avium
Tilia cordata
Acer platanoides
Carpinus betulus
Castanea sativa
Tilia cordata
Prunus avium
Euonymus europaea
Euonymus latifolia
Crataegus laevigata
Viburnum opulus
Corylus avellana
Acer platanoides
Quercus petraea
Platanthera bifolia
Cruciata glabra
Quercus petraea
Anemone nemorosa
Hedera helix
Melica uniflora
Veronica montana
Brachypodium sylvaticum
Hepatica nobilis
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
4
+
+
+
3
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
2
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
4
3
4
+
+
+
+
Castanea sat^-va
Festuca heterophylla
Veronica officinalis
Carpinus betulus
Glechoma hederacea
Moehringia trinervia
Convallaria majalis
Clematis vitalba
OTHER SPECIES:
Abies alba
Picea abies
Populus tremula
Genista tinctoria
B
Veronica chamaedrys C
Rubus hirtus
Carex pendula
Alliaria petiolata
Lilium sp.
Stellaria nemorum agg.
Ajuga reptans
Aposeris foetida
Doronicum austriacum
Hypericum perforatum
Genista germanica
Calluna vulgaris
Campanula sp.
Dryopteris carthusiana
Oxalis acetosella
Urtica dioica
Eupatorium cannabinum
Atropa bella-donna
Vaccinium myrtillus
It is also necessary to revise submontane and montane beech forests in Croatia, similarly to what Zupančič et al. 2000 did in Slovenia, by unifying former descriptions of similar communities named Luzulo albidae-Fagetosum festucetosum drymeiae (M. Wraber 1954, 1956, 1960), Festuco drymeiae-Fagetum (M. Wraber 1954, 1960), Fagetum subpannonicum var. geog. Festuca drymeia (Marinček & Zupančič 1986), Festuco drymeiae-Fagetum var. geog. Polystichum setiferum (Cimperšek 1988) and Hedero-Fagetum var. geog. Polystichum setiferum (Ž. Košir 1994) into one uniform association Polysticho setiferi-Fagetum. In Croatia, this was only partially done by Vukelič & Barićevič (2002) and Vukelič et al. (2005).
The analysis of the floral composition and especially of the occurrence of Illyrian and south-eastern European species shows reduced participation of these species. This clearly indicates that beech stands from Zrinska Gora belong to the sub-Pannonian region, while the association Polysticho setiferi-Fagetum is the boundary community belonging to the alliance Aremonio-Fagion.
2
+
+ +
+
+
4
+
+
+
+
+
+
2
2
2
2
5
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
2
+
+
+
+
4.	Conclusions
According to the results of the phytocoenological research of beech forests in the submontane belt of Zrinjska Gora, these forests belong to the association Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al 2000.
Differences in the appearance and analyses of the floral composition suggest two types of beech stands. These are described as two subassociations: luzuletosum luzuloidis Zupančič et al 2000 and ruscetosum hypoglossii subass. nova hoc. loco.
A comparison of the floral composition with similar beech stands in the narrower and wider surroundings shows that stands most similar to these are stands from Moslavačka Gora described as Luzulo albidae-Fagetum Wraber (1955) 1956 festucetosum drymeiae Hruška-Dell' Uomo 1974 and from Požeško Gorje described as Festuco-Fagetum luzuletosum luzuloidis Cimperšek 1988 em. Vukelić & Baričević 2002. Further analyses should focus on carrying out valid revision and final naming of these and other submontane stands in Croatia and Bosnia and Herzegovina.
This is the first time that beech stands from Zrinska Gora treated in this work are described and named according to the valid Code of Phytocoenological Nomenclature ( Weber et al. 2000). Systematically, they belong to the alliance Aremonio-Fagion as a boundary community.
5.	References
Baričević , D., 2002: Sinekološko-fitocenološke značajke šumske vegetacije Požeške i Babje
gore. Ph.D. Thesis, Faculty of Forestry University of Zagreb. 175 pp. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie - Grundzuege der Vegetationskunde. 3. Aufl.
Wien-New York. 865 pp. CiMPERŠEK, M., 1988: Ekologija naravne obnove v subpanonskem bukovju. Zbornik gozdarstva
in lesarstva (Ljubljana), 31: 121-184. Fabijanić , B., Č. Burlica , I. Vukorep & N. Živanov, 1967: Tipovi šuma na eocenskom flišu severne Bosne. Radovi Šumarskog fakulteta i instituta za šumarstvo u Sarajevu (Sarajevo), Book 12, volumen 1: 75 pp. Hennekens, S.M. & J.H.J.Schaminée, 2001. TURBOVEG, a comprehensive data base
management system for vegetation data. Journal of Vegetation Science 12: 589-591. Hruška-Dell'Uomo , K., 1974: Biljni pokrov Moslavačke gore. Ph.D. Thesis, University of Zagreb. 312 pp.
Košir , Ž., 1994: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrubju Panonije. Ministarstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Zveza gozdarskih društev Slovenije (Ljubljana). 149 pp. Marinček, L., L. Mucina , M. Zupančič , L. Poldini , I. Dakskobler & M. Accetto, 1993: Nomenklatorische revision der Illyrischen Buchenwalder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica, 12:121-135. PoDANi, J. 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for Data Analysis in Ecology and Systematics. User's Manual, Budapest, 53 pp.
Stefanović , v., 1996: Fitocenoza bukve sa veprinom mekolisnom sjeverne Bosne (ass. Rusco hypoglossi-Fagetum submontanum V. Stefanović 1990). GZM (PN), N.S. (Sarajevo) sv. 31 (1992-95): 311-322.
Šegulja , N., 1974: Biljni pokrov Vukomeričkih gorica. Ph.D. Thesis, University of Zagreb. pp. 232.
VuKELić, J & D. BariCevič, 2002: Novije fitocenološke spoznaje o bukovim šumama u Hrvatskoj. Šum. list 126 (9-10): 439-458.
VuKELić, J., D. BariCevič & J. Medak, 2005: Forest of Beech and Fescue (Festuco drymeiae-Fagetum) in Croatia. In: A. Martinčić, T. Wraber, M. Zupančič (eds.) Zbornik prispevkov in izvlečkov simpozija Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005 (Ljubljana). Botanično društvo Slovenije; SAZU, pp.23-24.
Weber , H. E., J. Moravec & J-P. Theurillat, 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature 3th Ed. J. Veget. Sci. 11:739-768.
Wraber , M., 1960: Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Ad annum Horti Bot. Labacensis solemnem (Ljubljana), pp. 49-96.
Zupančič , M., V. Žagar & B. Surina , 2000: Predpanonski bukovi asociaciji v severovzhodni Sloveniji. Razprave 4. raz. SAZU 41-2(4): 179-248.
Miscellanea
Slovenske rastline - igra spomin. Botanično društvo Slovenije, Ljubljana 2008.
Botanično društvo Slovenije je ob simpoziju Flora in vegetacija Slovenije 2008 (ob 70-letnici prof. dr. Toneta Wraberja in 10-letnici društva) izdalo lično publikacijo, nekakšno spominsko knjigo za cenjenega profesorja. V njej je s kratkim besedilom v slovenskem in angleškem jeziku, s karto razširjenosti v Sloveniji in s fotografijo predstavljenih 20 redkih ali znamenitih rastlin slovenske flore. Vsaka izbrana vrsta je potem dvakrat v različnih detajlih upodobljena še na priloženi poli, kar omogoča najmlajšim, mladim in, zakaj ne, tudi starejšim ljubiteljem rastlin družabno igro spomin (tudi preizkušanje našega poznavanja rastlin). Zamisel je izvirna in njena izpeljava odlična. Zaslugo zanjo imajo urednici Simona Strgulc Krajšek in Metka Škornik, avtorica besedila Tinka Bačič, prevajalki Katarina Žnidar in Barbara Vilhar, oblikovalka Branka Trčak in odlični fotografi, poleg nekaterih že naštetih avtoric predvsem Luka Pintar in Amadej Trnkoczy ter Božo Frajman, Marta Jakopič, Alenka Mihorič, Klemen Završnik, Marjan Senica, Dušan Klenovšek in Monika Pogorelec. Zemljevide razširjenosti je prispeval Center za kartografijo favne in flore. Publikacijo vsekakor toplo priporočam še posebej osnovno- in srednješolski mladini in prepričan sem, da je bodo mentorice in mentorji naravoslovnih krožkov zelo veseli. Je tudi prijetno darilo, ki bo razveselilo vsakega ljubitelja narave.
Nekaj drobnih pripomb je zgolj za strokovno rabo in vrednosti ter uporabnosti tega dela v ničemer ne zmanjšujejo. Arealne karte so v večini primerov posrečene, saj dobro kažejo na gostitev razširjenosti ali pogostnost katere od predstavljenih rastlin. Take so npr. arealne karte za vrste Crocus reticulatus, Epipogium aphyllum, Hacquetia epipactis, Ostrya carpinifolia, Scopolia carniolica in še katero. Nekoliko pa so te karte zavajajoče npr. pri vrstah Daphne blagayana (saj ta naša znamenitost v slovenskem alpskem svetu doslej nima znanih naravnih nahajališč), Geranium argenteum (pojavljanje na Mangartu ?), Hladnikia pastinacifolia (iz gostitve pik na arealni karti bi lahko napačno sodili, da je rebrinčevolistna hladnikovka precej bolj pogosta kot je v resnici - le na južnem in severnem robu Trnovskega gozda), Stemmacantha rhapontica (po moji vednosti je v Kamniških Alpah le eno znano nahajališče, iz arealne karte sklepam, da jih je več). Pri vrsti Asphodelus albus niso upoštevana nahajališča v Srednjem Posočju in v južnih Julijskih Alpah, pri vrsti Nigritella lithopolitanica pa je, vsaj zame, novost njeno pojavljanje tudi v Julijskih Alpah.
V besedilu bi popravil komaj kaj (npr. na enem mestu v Julijskih Alpah in ne v Julijskih alpah, Črna prst in ne Črna Prst, hladnikovko je po zadnjih objavah prof. Wraberja najbrž odkril Henrik Freyer).
Slovenske rastline - igra spomin je vsekakor prijetno presenečenje, o tem sem prepričan, za slavljenca prof. Toneta Wraberja, ki mu je publikacija še posebej namenjena in na poseben način obeležuje njegov življenjski jubilej, prav tako pa poživlja vsakogar, ki jo vzame v roke ali jo bo dobil kot darilo. Botaničarkam, ki so ob pomoči izvrstnih fotografov svojo izvirno zamisel tako uspešno izpeljale, gredo naše iskrene čestitke.
Igor Dakskobler
Oblikovanje slik in preglednic
Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastno natisnjene ali narisane s tušem. Izjemoma pridejo v poštev tudi kontrastne fotografije. Slike morajo biti opremljene z merilom. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se merilo nanaša. Na zemljevidih naj bo poleg grafičnega merila nedvoumno označena tudi smer severa z »N«. Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, posamezni deli sestavljenih slik pa dodatno s črkami. Preglednice oštevilčimo z arabskimi številkami, neodvisno od oštevilčenja slik.
Vsi naslovi, napisi in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. Slike označimo s Slika 1: in Figure 1:.., preglednice s Preglednica 1:^ in Table 1 : Vsaka slika ali preglednica mora imeti sklic v besedilu kot (sl. 1 ali tab. 1). Naslove, napise in pojasnjevalno besedilo k slikam in preglednicam dodamo v besedilu na koncu prispevka. Položaj slik in preglednic označimo na robu natisnjene kopije besedila. Slike in preglednice priložite na koncu besedila in dodatno kot samostojne datoteke ob oddaji digitalne oblike prispevka. Slike oddajte v katerem koli od splošno razširjenih formatov, z minimalno ločljivostjo 300 dpi,
Floristične notice - V tej rubriki objavljamo zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro. Avtorjem predlagamo, naj nove vrste podrobneje predstavijo v samostojnem članku, s slikovnim materialom in diagnozo obravnavane vrste. Obseg florističnih notic naj praviloma ne presega 6500 znakov s presledki (vključno z naslovom, podnaslovi, literaturo in preglednicami). Naslov notice predstavlja popolno znanstveno ime obravnavanega taksona brez citiranega vira in letnice. Naslovu sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« ali »Nova nahajališča redke vrste.«) v slovenščini in angleščini in navedba novih nahajališč po vzorcu:
9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglic , 5. 7. 1987, det. M. Ristow, 7. 7. 1987 (LJU XXXXXX).
Navedbi nahajališč sledi komentar z obrazložitvijo pomena najdb in morebitne pripombe avtorja. Navajamo le bistvene literaturne vire. Avtor notice je s polnim imenom naveden na koncu prispevka.
Recenzije - Naslov recenzije je naslov recenziranega dela po vzorcu citiranja literature z dodatnimi podatki o vseh avtorjih, ISBN številko, letnico, recenzentom dela, prevajalcem, številu strani in ceni. Za razliko od siceršnjega citiranja literature najprej navedemo polni naslov obravnavanega dela. Recenzije naj ne presegajo dveh strani natisnjenega besedila.
Oddaja besedil
Ob predložitvi prispevka v objavo naj avtor glavnemu uredniku pošlje elektronsko obliko besedila ali jasno čitljiv izpis besedila, natisnjen na belem A4 papirju, z dvojnim razmikom vrstic in nepotiskanimi robovi, širokimi vsaj 3 cm. Vsaka stran naj ima v glavi napisano ime avtorja in zaporedno številko strani. Po recenziji oddanega članka avtorju vrnemo tipkopis ali elektronsko obliko z morebitnimi pripombami recenzenta, na podlagi katerih v roku 14 dni popravi besedilo in vrne članek s pripadajočimi slikami glavnemu uredniku v digitalni obliki (DOC ali RTF formatu) po elektronski pošti. V primeru, da je besedilo pred recenzijo jezikovno šibko, lahko uredniški odbor od avtorja zahteva, da poskrbi za lektoriranje.
Revija prispevkov ne honorira. Avtorji člankov brezplačno prejmejo 10 posebnih odtisov in elektronsko obliko v PDF formatu, avtorji notic pa samo elektronsko obliko.
23 (2009)
VSEBINA:
CONTENTS:
Tinka Bacíc, Nejc Jogan Bibliografija dr. Toneta Wraberja (ob njegovi 70-letnici)
Bosko Cušin
Pojavljanje vrste Leontodon tenuiflorus (Gaud.) Rchb. v Sloveniji
Tinka Bačič, Nejc Jogan Bibliography of Tone Wraber
53	Boško Cušin
Occurrence of Leontodon tenuiflorus (Gaud.) Rchb. in Slovenia
Marko Accetto
Jelovo bukovje na rastiščih logov
ob Iški
61	Marko Accetto
Fir-beech forest on the sites of riverine forests along the Iška river
Vlado Matevski,
Mitko Kostadinovski
Nove lokalitete vrste
Limosella aquatica L v flori Republike
Makedonije
Dario BariCevič, Joso Vukelić, Irena Šapic
Ass. Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2000 in forest vegetation of Zrinska Gora (Croatia)
77	Vlado Matevski,
Mitko Kostadinovski New locality of species Limosella aquatica L. in the flora of the Republic of Macedonia
81	Dario BariCevič, Joso Vukelić,
Irena Šapic
Ass. Polysticho setiferi-Fagetum Zupančič et al. 2000 in forest vegetation of Zrinska Gora (Croatia)
Miscellanea
93
Miscellanea
3