PROSVETA GLASILOISLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodntškl te upeoT»l*kt prostori t MAT South Uvndtl« Af«. Offtoo of Publlostlon: 1667 South Uwnd*l. Ato. Totophooo. BookvoU 6904 CHICAGO, 1LL., PONDEUEK, 27. JUNIJA (JUNE 27j, 1938 HM Toorlj ŠTEV.—»NUMBER 125 Aocoptaaca for aaaflteg at spodal rsto of poatago provtdoš for te oortton 1106, AH of Pot. ». ltlf, aatkorU»6 m Jim 14. Iti« It napovedal vojno reakciji v svoji stranki irojem govoru po radiu jc pozval volilce, naj m prihodnjih volitvah popazijo kongreanike B senatorje, ki so vodili boj proti politiki njegove administracije. Žgoča obsodba zatira-ija svobode govora in zborovanja, komunizma B fašizma |ftWARK, N. Jm 26. jun— m Thomas, vodja ameri-nciaiistov. je sinoči govo-r Washington parku pred 4000 ljudi, ki so mu vi-i iplavdirali. ko je žigosal m" 'kot fašizem. Pro-kjer je Thomas govoril, je daj blokov oddaljen od Mi-iMičnega parka, kjer so ga Si is najeteži Franka Ha-i, fašističnega župana v Jer-Citvju, napadli s klopotci in ■i paradižniki 4. junija. ični vodja je bil tudi s kgnan iz Jersey Cityja 30. ko je hotel govoriti na i trgu tega mesta. kleija, ki 4. junija ni podvze-ta« akcije, da zaščiti Tho- Japonska v resni ekonomski krizi Kitajske čete zasedle velik kos ozemlja pri Cengčovu Domače vesti Obiski Chicago.—Jos. Valenčič in1 sinova Joe ter Frank iz Barber-tona, O., so med povratkom iz North Dakote—kjer je Valenčič obiškal svojega brata—zadnji četrtek obiskali gl. urad SNPJ. Mihvauške novice Milwaukee. — Steve Salamon, predsednik društva 234 SNPJ, se je pred nekaj dnevi ponesrečil pri delu v tovarni. Na nogo mu je padla železna traverza in mu poškodovala stopalo. Zdravi se doma.—Štirje Slovenci so v prejšnjem tednu prejeli državljanski papir. Ti so Miško Kosec, Ag-nes Matko, Fr. Florjančič in Mihael Benko.—Rojaka Johna Mer-mala je "presenetila" družba prijateljev ob 50-letnici njegovega rojstva.—Poroke: Anton Bolskar in Joanne Pogačnik, Anthony Schwegel in Pauline Zaje, Louis Tokio, 25. jun.—Zaradi ogromnih stroškov, ki jih ima s financiranjem vojnih operacij na Kitajskem, je Japonska zabredla v resno ekonomsko krizo. Zdaj je naznanila, da bo pričela izvajati provizije zakona splošne mobilizacije, ki je bil sprejet pred ne-n„onil|l,UIIMnuil ..,„- kaj meseci v parlamentu. Ta je sinoči pazila, da ni nih-j določa, da mora vse služiti drža- fj. ffl J?!!' Z A_ntoirVjtteA il govora socialističnega v*» 0(1 najrevnejšega podanika do največjih korporacij, v času vojne. Vlada že izvaja provizije zakona splošne mobilizacije, ki določajo policijsko registracijo vseh odraslih ljudi in preiskavo poročil industrijskih firm. Te uklju-čujejo tudi "mobilizacijo materiala." Uradno naznanilo nagla-ša, "da konca sedanjega incidenta (japonsko-kitajske vojne) še pri ^n.kihv^kv.h^l"' vid«ti> to P« P008'11- P konservativce, W ,„ vo^^^Tts.^K.taj-Ve čete, ki gazijo po blatu na ozem- k ihington, D. C„ 25. jun.—' lednik Roosevelt je sinoči v »m govoru, ki je bil po radiu bjen po vsej deželi, priznal, dva tabora v demokratski iki. V enem so liberalci, v pa konservativci. On se lliisil za voditelja liberal-in izjavil, da on smatra za dolžnost, da pozove volil- leijo proti politiki in refor-njegove administracije. .. . . . .. . elt je dal razumeti, da ho- kater«?a 80 poplavila voda v prihodnjem kongresu R^ene^ke^sozasedle trime- ki bodo uveljavili zakon- ■^te njegove administra- * so bili poraženi v zadnjih Panjih kongresa. *kednik je s tem v zvezi iz-b ne bo sklical izrednega N« kongresa, če se ne kaj nepričakovanega. Delto je kongres, kije nedav-»voje zasedanje, storil Prilog ljudstvu kot kateri n letih po svetovni vojni 1J88, zaeno pa je priznal F0- ki »e je pojavila v nje-•tranki proti "newdealski" •odaji. Wno«t za obstoječo de-naprtil opoziciji, delo-m in delavcem in deloma Preteklo leto so delali J^ji industrij, delav-je dejal Roosevelt. F »o zahtevali, naj viada ^»tke, drugi pa s0 šli Fy«vojihzahtevah. Ad-w je zmotila v »vojl • delodajaicj in delavci ne 7'1 napak. Kongres je n« že preteklo leto ZT minimnine mezde -imalnega delovnika ter * ^konodaje." sta, iz katerih so se Japonci umaknili. Drugo poročilo pravi, da so okupirale velik kos ozemlja vzhodno in zapadno od Ceng-čova, strategičnega mesta v centralni Kitajski, kjer se lunghaj-ska železnica spaja z železnico Peking-Hankov. Svatov, Kitajska, 25. jun.— Japonski letalci so ponovno bombardirali Svatov, pristaniško mesto v juini KiUjski. V tem pristanišču so zasidrane ameriške in angleške bojne ladje. V prejšnjem napadu so Japonci deloma uničili železniško postajo in elektrarno. Prebivalci trumoma zapuščajo mesto v bojazni pred novimi japonskimi napadi iz zraka. i«. uk J*jef rekel, da upa, "da * izkušenj in storje-•*« mnogo naučili. 1 i' Potrebna V bo-večja ko- d«>»vci, delodajal- Z \ln ,aka ^racija ^'"trsciji dobrodošla.' J*!J> ,u,ii °atro obsodil ^'tejo svobodo govor. ,J* tsUvna demo-*mogoča Um, kjer Pavijanom zanika-fcLfclf"v"rM ,n "vobodno * O važnih aoci-vprašata!,, "Oni, fr., premotili * 'a lahko pod fC^ hirajo dVE ij^ ?*•*> v * moti. u-mo lthko E* Podlagi demo-i« da ae ne bo H 1 •faai.) Ni*) Praga pozdravila sokole Jugoslavije Navdušen sprejem v glavnem mestu Češkoslovaške tar ter Carl Wegner in Antoi-nette Božič. - Spet nesreča na ulici Chicago.—Zadnje dni je neki avtotruk težko poškodoval slovenskega dečka Johna Ritlopa. Zmečkal mu je obe nogi. Deček se nahaja v bolnišnici. Clevelandske vesti Cleveland.—Dne 22. t. m. je umrla Johana Roje, roj. Vidmar, stara 53 let in doma iz BeriČeva od Dola fJrt LJubljani. V Ameriki je bila 33 let in tu zapušča tri hčere, brata in sestro. Rila je članica društva 137 SNPJ.— Umrl je tudi Jos. Matejček, star 79 let in doma iz Rokavca. Tu zapušča sina in hčer.—Janko N. Rogelj, ki je bil nekaj tednov v stari domovini, se je z ženo vrnil domov.—Frank Pirnat se je ponesrečil pri delu v solini. Velik kos soli mu je zlomil nogo v členku in nahaja se v bolnišnici. Osem delavcev ubitih v eksploziji Hobbs, N. M., 25. jun.—Osem delavcev je bilo ubitih in pet ra- Angleški načrt naletel na ovire Sovjetska Rusija noče prevzeti stroškov o I^ondon. 25. jun/—Načrt angleške vlade glede tod|>oklica tujih čet iz Španije, bo, kakor vse kaže, jiadel v vodo. Na včerajšnji seji pododeeka mednarodnega nevmeševalnega odbora, kateri je predsedoval lord Ply-mouth, se represeqtantje petih velesil—Anglije, Francije, Sovjetske unije, Nemčije in Italije—niso mogli sporazumeti glede razdelitve stroškov v zvezi z evakuacijo zunanjih prostovoljcev, ki se borijo na strani španskih fašistov in lojalistov v civilni vojni. ... % Seja članov pododseka je trajala dve uri in zaključena je bila, ko je Samuel Kagan, reprezen-tant sovjetske vlade, na podlagi instrukcij iz Moskve izjavil, da njegova vlada ne bo financirala izvajanja načrU. $odijo, da bi štetje zunanjih prostovoljcev in evakuacija stali $10,000,000. Rusija bi morala v smislu načrU prevzeti petino stroškov, kar pa je po svojem reprezentantu odklonila. Po zaključenju včerajšnje seje je lord Plymouth naznanil, da se bodo predsUvplki petih velesil ponovno sesUll prihodnji torek. Na tem sestanku se bo razprava glede financiranja in izvedbe angleškega načrU obnovila. Edini uspeh včerajšnje seje je bil sporazum o ojačanju mednarodne kontrole španskih pri-staniških in drugih mest, v katera prihaja orožje ln bojni material iz drugih dr$4y. Pariz, 25. jun.—Francoski zunanji urad je včeraj naznanil, da ga je ameriški poslanik W. C. Bullitt v Parizu informiral, da je ameriška vlada odklonila sodelovanje z mednarodno komisijo, kateri je bila poverjena preiskava bombardiranja neutrjenih mest v Španiji. To komisijo, ki bo jutri prišla v Francijo, tvorijo reprezentantje Anglije, Francije, švedske in Norveške. Iz Francije bo odšla v španska mesU, ki so tarča napadov fašističnih letalcev. fašisti naj pojasnijo napade na parnike! Ostra kritika Chamber-lainove politike PREMIER ZAVEZ-NIK FASISTOV tandon, 25. jun.—Ministrski predsednik Neville Chamberlain je informiral parlament, da ja bil predstavnik angleške vlade v Burgosu, Španija, instruiran, naj zahteva pojasnila od fašistov, zakaj napadajo angleške ladjo v Španskih vodah. Chamberlain je govoril v parlamentu in odgovarjal laboritom ter liberalcem, ki so ga silovito kritisi- rali, ker nI podvzel akcije, da je UU*** spet dobila večjo za • im njenih v na, ki so oljnakov. eksploziji nitrogliceri ga rabili pri vrtanju ustavi napade na angleške nike. Iz naznanila, da bo vlada zahtevala pojasnila, je razvidno, da bo Chamberlain revidiral svoje stališče napram španskim fašistom, ki so doslej ignorirali vse proteste proti napadom na angleške parnike. Premier Je dajal, da bodo napadi ustavljeni, pozneje pa je izjavil, da parnik!, ki odhajajo v španske vode, morajo sami prevzeti odgovornost. "Da fašistični letalci uničujejo angleške parnike, nI Ujnoet," je dejal C. R. Attlee, vodja labo-ritske opozicije v parlamentu. "Baleriškl otoki so baza fašističnih bojnih letal in to bazo lahko uniči angleško bojno brodovje." David Lloyd George, angleški premier v čaau svetovne vojne, se je strinjal t laborltsko opozicijo in silpvlto kritiziral Cham-berlainovo politiko. Na njegove očitke je Čhamberlaln odgovoril, da bi George rad potisnil Anglijo v vojno. Odgovor je izzval ostro debato, v kateri so laboriti in liberalci očitali Chamberlai-nu, da podpira generala Franca kakor tudi nacijsko Nemčijo in fašistično Italijo, zaveznici špsn-skih upornikov. Chamberlain je govoril skoro eno uro, a Je bil večkrat prekinjen. Opozicija je kričala: "Resignirajte!" in "Chamberlain daje potuho španskim fašistom, ki uničujejo angleške parnike in pobijajo mornarje." Zadnje vesti NEW YORK—V tukajšnjih političnih krogih se rasširja govorica, da bo Frank Hague. iu-pan Jersey Cltyja, resigniral zaradi udarca, ki mu ga Je indi-rek t no dal predsednik Roosevelt. PARIZ.—Kriza, ki jo je izzval Mussolini, ko je v soboto zagro-sll z uničenjem lojalističnih mest v Španiji, potem ko je španrfka ljudska vlada zapretlla s repri-šali jam i zaradi letalskih napadov na njena mesU, se še ni polegla. Anglija in Francija sku-šaU posredovati In Izposlovati premirje v letalskem konfliktu. PRAGA.—^Cehoslovaška vlada ae upira nadaljnjim koncesijam v prid sudetskim Nemcem in aporasum s nacijsko Nemčijo je le daleč. ŠANGH A J. — Velike letalske bilke so v teku med Kitajci in Japonci za premoč v sraku, ko logo bojnih letal. 7 Polom fašistične ofenzive na vzhodu Praga, 25. Jun. — Prebivalci Prage so priredili veličasten sprejem sokolom iz Jugoslavije, ki no prišli v glavno mesto Češkoslovaške, da sodelujejo v proslavah sokolov iz vseh slovanskih držav. Več ur pred prihodom jugoslovanskih sokolov so se prebivalci Prage zbrali na ulicah, držeči v svojih rokah jugoslovanske zasUvice. Dejstvo, da je nemški tisk napovedal, da se Jugoslovani ne bodo udeležili letošnjih sokolskih proslav v Pragi, je bilo vzrok, da je bilo navdušenje Cehov ob prihodu Jugoslovanov toliko večje. Ko so Jugoslovani videli navdušenje In vzhičenje svojih bratov Cehov, so pričeli vik likati: "Mi se ne bomo podali nobenemu! Zanesite se na nas, da bomo sUli ob vaši strani vnele j in povsod T Vzkliki so izzvali silno odobravanje s strani češke mnotice. f Ameriška 'nevtralnost' vojni Japonsko In Kf!aj«4o. (Narisal Jerger.) Prodiranje proti Valen-ciji ustavljeno Hendaye, Francija, 26. Jun.— španski fašisti so napeli vse sile, da bi prodrli lojalistično obrambno črto v vzhodni Španiji, kjer je zavojevana v bitki armada 250,000 modt. Vojna fronU je dolga 45 milj In se razteza od Luce na del Cida do CasUilon de la Plana. Vsi fašistični napa-di na poafclje lojalistov so bili odbiti in uporniki so bili vrženi nszaj z velikimi izgubami. Hendaye, Francija, 25. Jun.-španska vlada poroča, da Je bila fašistična ofenziva proti Valen-ciji, pristaniškemu mestu ob Sredozemskem morju, zlomi je na. Lojalisti so na obeh koncih fronte, ki se razteza med Terue-lom ln Castellonom, odbili fašistične naskoke in uporniki so bili vrženi nazaj z velikimi izgu bami. Lojaliatična obrambna črta Je bila utrjena po fašistični okupa cijl mesta Onda, ki leži HA milj severno od Valenclje. Drugo po ročilo, ki je dosfielo sem, se gla si, da so bile fašistične operacije v provinci Cordobi v južnem delu Španije tudi ustavljene. Ijondon, 25. Jun.—Na konfe renči Mednarodnega rdečega križa je bfla spreJeU resolucija, ki v imenu človečanstva poziva ve tešile, naj podvzamejo korake in preprečijo uničevanje neutrjenih mest v Španiji in na KiUjskem ter pobijanje civilnih prebival cev. Konference so so udeležili delegatje iz 54 držav. Avstrijski naciji \ se pritožujejo Prikrajšani so bili pri delitvi nagrad llerlln, 25. Jun.—Dvajset voditeljev bivše nacijske legije v Avstriji je dospelo v flerlin s pritožbami, da so naciji iz Nemčije dobili vse glavne službe V Avstriji, ko Je postals provinca Velike Nemčije. Izjavili so, da bJ radi govorili s Hitlerjem, toda diktator Jih noče sprejeti. Zdaj hodijo od ministra do ministra In pledirajo, naj Jim dajo alušbe, toda mlnlatri ao gluhi za njihove prošnje. Nacijsko legijo mt tvorili možje, ki m pobegnili iz Avstrije v Nemčijo, ko Je bil Kuri Schuschnigg poglavar Avstrije. Umaknili so ae, ko Je Srhuschniggova policija odradlla lov na Hitlerjeve agente v Avstriji. Tudi potem, ko so živeli v Nemčiji, so prisilno delo odrejeno v nacijski nemčiji / Konskripcija moških in s žensk za delo v industrijah OPOZICIJA PROTI REGIMENTACIJI Berlin, 25. jun.—Maršal Her-mann VVilhelni Goering, kateremu je bilo poverjeno Izvajanje načrta nemško goapodarske neodvisnosti, je odredil konskrip-cijo delavcev, moških in žensk, za prisilno delo v industrijah In na kmetijah. Odredba stopi v veljavo 1. julija. Vsi delavci ln delavke se bodo morali pokoriti odredbi brez ugovora. Nndjaka Nemčija gradi ogromne jeklarne v Salzgltterju in Uncu, v katoro bo pognala tisoče delavcev. Na programu so tudi druga velika industrijska podvzetja, v katerih bodo upo-silil armado voščakov, inženirjev in dolavcev. Na podlagi nove odredbo bo Hitlerjeva vlada lahko pozvala vsakega državljana v državno službo. Pričakuje se, da bo večina potegnjena is vrst delavcev, ki so uposlenl v privatnih Industrljuh, ln iz javnih uradov. Glede starosti nI nobenih omejitev, kajti odredba le pravi, da morajo biti oni, ki bodo opravljali prisilna dela, zdravi, iPrl-sllno delo bodo morali opravljati tudi ftidje. Odredba dalje določa, da morajo delodajalci dati dopust uslužbencem, katere potrebuje organizacija, ki JI je bilo poverjeno izvajanje "štlriletke", programa gos|M>darske neodvisnosti. Noben delavec ne bo smel sprejeti službe drugje, čeprav bi mu bila obljubljena večja plača. Agentjo državnega delavskega deimrtmenta že več tednov potujejo po državi In govorijo na delavskih shodih v tovarnah z namenom, da potolažijo one, ki ae protlvijo rogimentaciji ln prisilnemu delu. Nova odredba daje vladi večjo kontrolo nad nemškimi delavci kot Je je kdaj imels. Odpravila Je zadnje osUnke delavske svobode. Po prvem juliju, ko stopi odredba v veljavo, bodo vsi delavci prišli pod strogo državno kontrolo. llerlln, 25. Jun.—"Zidom ne bomo prodajali blaga," se glaai. Jo nsplsl ns leUkih, ki so se pojavili na trgovinah v nekaterih berlinskih dlstrlktlh. Berlinski trgovci so zdaj pričeli posnemati nemške trgovce v manjših me-stih, ki n tem, da nočejo prodajati potrebščin Židom, sodelujejo v narljski kampanji, Ifi Je bila podvzeta z namenom, da prisili Žide na Izselitev Iz Nemčijo. Devet letalcev se ubilo v Franciji in na Češkem Tours, Francija, 25. Jun —Sedem vojaških letalcev ne Je ubilo v koliziji dveh letal, ki sta se vneli in treščili na tla v bližini lega mesta. To Je bila že pela leUlska nesreča v Franciji v zadnjih dveh mesecih. Praga, 25. jun.—Dva vojaftks letalca »ta se ubila, ko ao tri letala treščila «kwi»aj pri manevrih v sraku nalri. Prago. Pilot enega letala ai je rešil življenje a parašutom. člani legije vodili nacijsko propagando v Avatriji in kam|»anJo proti Hcliuachniggovemu režimu. Hitler in dr^igl vodiulji nacijev v Nemčiji mt Jih zdaj pozabili. Vae glavne pozicije v Avstriji ao dobili nemški naciji In to Je vzrok, da ae člani bivše naeijake lige v Avatriji pritošujejo. PROSVETA THK EKLIGHTENMIOfT <«U. 4mmm. W SS) • «• j« prlUiili imAIBIH« ftOSVBTA Mll-M Mwhli At*, Hitlerjevi vohuni v Federalna veleporota v New Yorku i« pred enim tednom obtožila osemnajst Nemcev kriminalnega vohunstva v prid Hitlerjevemu režimu. Obtožnica jfm očita, da so vohunfM oziroma najeli vohune v glavnem k razloga, da st prtavoje podrobnosti tajnih ameriških načrtov za bojna letala in nekatere mehanizme ameriških bojnih ladij. Samo štirje obtoženci so v rokah ameriških federalnih oblasti; ostali obtoženci ao zunaj Združenih držav, večinoma v Nemčiji, kar pa je obtožba deloma političnega značaja, jih v »veje območje. Ob-ao sodelovali a nekaterimi ameriškimi ii in imeli so konfidaate med na-na nemških parnikik, kl redno plovejo med Nemčijo in Ameriko. Federalna obtožnica nič ne skriva in očitno imenuje Hitlerjevo vlado kot glavni faktor ta afere. Afere te vrste ni bilo več izza svetovna vojne, ko je v Ameriki kar mrgolelo nemških špionov. Hitlerjeva diktatura js o*vehi razmere, v katerih je špionaža najdrznejša vrste spet potrebna. Nacijski vohuni se plazijo po vaeh deželah, kjerkoli slutijo kaj koristnega. čsaar Nemčija še nima — in to zdaj kradejo in kupujejo pod roko oa debelo. Cas js torej bil, da je Amerika atopila Hitlerjevim vohunom in tatovom na prste in vrat. Čeprav več ko dve tretjini obtožencev ne bo prijetih in kaznovanih in sploh bo Amerika imela malo fizikalnega zadoščenja v tem procesu — bo toliko večji moralni udarec, ki zadene Hitlerja in njegov razbojniški brlog. Mo-rahla klofuta aamo ne bo bolela nacijev, kajti propaMco nič ne boli, še mu režeš propallca — ampak bolele bedo Hitlerja in njegovo bsndo materialne posledice te morslne obeodbs, še jill be le ameriška vlada izvajala dosledno kot M marate * Nemalo odgovornosti zs to propalost nacijske Nemčije nosijo tudi ameriški Nemci, namreč oni, ki so ae ponižali tako globoko, da ao se podali v službo Hitlerju. Vsi pošteni ame-ritki Nemci, ki še verujejo v tradicija demo* k raciji*, bodo morali i/pregovoriti odločno be* sodo, če hočejo dokazati, da jih ja pred Vsem svetom — aram tako podlega režima, kakršen je zadnja štiri leta v Berlinu. * t. 4 —rn—i— . . , ... "MersonskT komunizem Glasovi iz naselbin mir beležk* mezda paakiiških delavce* r ^emtf s r za dotetitev minimalne neside praV» Miškino delavcem v državi Pene*! prirediti veliko parado. Vsak« ki je imašavte»ali trok, je ti svoja Tomio na raz-iti pa trgovci odnosno ni, edim podpisani se Naši kegljači na zlata Stiaron. Pa. — Ko je *fr tLočnikar, Bunjak. Žagar mu JUphu Bashorejm i pili rasni govorniki v pridrepok- kajšnji Slovenaki dom tete MO0 dograjen in v septembru istega leta na l^ober day siavneetan o-tvorjtn, ste bili v spod|Mt pco-atorih pripravljeni dva kegljaškj aleji (boaling alleys), nista pa bili dogotovljeni do prihodnjega leta MM. Od tiatega časa so ss zmesem vršile kegljaške igre, všasi v večjem obsega in včsai v< manjšem. Najboljši dohodki mo bili od začetka od tega in so Domu prinašali lep donesak. Skupine so tekmovale medaekoj sa prvenstvo, kdo podere največ klinov na kegljišču. Slovenaki dom pa jim je dat vsako letetvelikega purana ali kaj »ličnega za nagrado, ki jo je dobil pač tisti, ki je največ leaa podprl. Kegljači so z veseljem metali ksugic, da poderejo čim več lesenih klinov. Najbolj se je vselej odlikoval 1» se še odlikuje v Ciljanju naš predsednik Slovenskega doma Prank &tlebty. Or. je zbiral skupaj kegljaške skupina ali teame In jih navdaševal, kajli to ni le koristno Domu, temveč je koristno tudi zdravju, ker aa človek vsaj enkrat na teden pošteno razgiblje pri tem sparUi. Kegljaške skupine so imele poleg svojih stroškov tudi sklad, is je končal svoje delo dne 5. juni-1 je uprl. Po končani paradi se je Mlrage, Goreac. Robich, Mosky.j jB ^mlHi „t«dloiil (tolarska-j vsšil shod, na katerem so nasto- ln Yusko, v h prednji vrsti kW-l£} . predložena poročilo vačin-1 lilumske volilne Bste. .,Rapubli čeči pa so: Žagar, Novak. Biček. ^ odbon odobril dne 10. ju-j kanski predsedniški kandidat je kapitan Frank Stfcbly in T*mP L^- Ullh, rf Jm v aouaiu »ako- bil pokojni Calvin Coolidge, ki ko, sedeči, pa Blinjak, Hanak Kova k, Oam fcsgsr in 3kai». Skopaj 'J& kagljačev-piknikarjev Anton Valentinčič, 262. Nedpmhicašja—za koga? M te. Mont.—France Barbič piše, da si bo menda vzel dopia-niške počitnice, ker je pesvroče Mi pa amo dobili neprostovoljna počitnice, ki so breaplačne. To ae je zgodilo 28. maja, nanje pa nismo bili prav nič pripravljeni Četudi smo dokaj na severu, je poleti tudi pri naa pracej Vroče, pozimi pa mraz. Posebna je vroče pod zemljo 3800 čevljev globoko. Ko so naa odslovili, sem si predstavljali da eo to storili zato, ker je tam spodaj prevrača, pa bodo sedaj vsa tiste luknje ohladili, tako da bomo potem, ko se spet vrnemo na delo. delali v hladnih in zračnih pro-atorib. Pa sem se motil. Gospodje imajo namreč svoje muho in nam kar lepo rečejo: vaa več ne potrebujemo, kar ja nastala nadprodukcija, kar imamo vsega dovolj. Da, imajo vsega dovolj, mm-ns ... odred« jsvuo zaslišanje gle- ga radi nazivali*i4the silent Cal, | de predlošenega načrte za mini- ker je bil malobeseden in pa do-malno plačo, kataro se mora vr* kaj top. Eden govornikov se js šitf v dneh med 25. junijem ia eilao raztogotil nad kandidatom Uk julijem, nakar bo Bashore določil datum, kdaj stopi minimalna plača v veljava d « Odbor večine je predlagal, da ae vsem pralniškim delavcem zaželjen državljan'', kajti v voj-plača najmanj 30c na uro, stal-! nem času je nosil belo zastavi), nim delavcem se zajamči 36 ur: ko je bila naša domovina v nedela na teden. Ce delajo več ko j varnosti, sedaj pa se skriva za 16 ur in do 30, dobijo prvo letaj rdečo boljševiško zastavo. Pod-$10.80, pod 16 ur dobijo »3c n*; pisanemu je .bilo tega preveč katerega so ob zaključku keglji-ijim so trpini prigarali. Kaj pa uro. V drugem letu se plača od 16 ur do 38 $12.16 oziroma 32c na uro, če delajo več ko 38 ur. Za delo manj ko 16 ur sa plača v drugem letu 35c na uro. -v .*! To je velik napredek za pral-niške delavce v tej državi, zlasti če se upošteva, da se pri pral-niškem delu zaposlujejo največ ženske in mnogo mladih delavcev pod 21. Ičtom starosti. To je ena Industrija, v kateri so ddav* ci najbolj izkoriščani. Državni preiskovalni odbor je pronašeft da veliko število teh delavcev še sedaj prejema le po 12, 16, 19 i« 2Be na uro, kjer pa ao ta vrat« ške sezona priredili veliko, poje dlno v Slovenskem domu za vse in brezplačno. Tako so nadaljevan vsako lato s kegljanjem, niso pa kegljali sami, kajti domove kegljišče je bilo vedno v dobrem stanju. Vsak, ki je obiskaJ našo naselbino in Slov. dom, je z veseljem prijel za krogle in aa tako pomudil par ur več v Domu kot je sicer nameraval. Letos so ss naše kegljaške skupine dobro postavile in imele so velik sklsd, ps so dne 29. maja priredIN zlet na farmo. Na pikniku je bilo obilo jedače in pijače, vse brezplačno. Nisem kegljač, a so me povabili, naj grem z njimi za kelnarja in kuharja obenem, da jim zrežem tri pečene koštrune in serviram vse potrebno. Odzval sem se rade-volje in hajd z njimi. Ob devo-tih zjutraj smo te bili na liea mesta, kjer js že bila zbrana skupina, katera je odšla že prej- gin j i, se lahko vidi, zlasti če i šnji večer, da so pazili na pija- delavec družino. Funt mesa steče in hladila, kajti ob nedeljah ne 25e. Morda bo kdo rekel, Imamo mi od tega nakopičenega bogastva? Nič, prav nič. Iašr-pano telo in skrbi, kako se bomo preživeli. Tisti dan, ko smo bi* odalov-Ijeni, mi je rekel moj bon«: "Well» Tony, sedaj boš lahko študiral kaj si naredil z denarjem." Odgovoril sem mu, da to. so že drugi preštudirali in vse vzeli. Ali mar nisem gospodar svojih grošev? Odvrnil sam, naj gye v mesto, pa bo videl, kako znajo tam navijati cene živilom. Pote dil je. Ker sem sam svoj kuhar, mi je pač dobro znano kako in kaj. Pri nas je bila plačal $»/25. Malo jih je bilo srečnih, da so opravljali kompanijsko delo, *e-Čina je imela kontraktno delo. Cs je kdo naredil kak dolar vaš, ga je pač krvavo zaslužil. Koliko naj človeku ostane od omenjena vsote v tej neanosni dPm- Herhert Agar, liberalni člankar, ki z enako energijo trga fašistično diktaturo kakor trga komunistično diktaturo v Rusiji, piše, da je imel do ameriških komunistov veliko več ro-šgeku, dokler ao odprto agitirali za nasilno revolucijo v Združenih državah «- dočlm da-nsa, ko ao zatajili svojo pravo barvo in se skrili aa hrbet Jsfferaona, nima več do njih nobenega reš|>ekte. Dokler so odprto govorili in piaaii, kaj hočejo, ao bili iskreni, danes pa so — hinavci prve vrata. . Agar, ki ima J af faraona v malem prstu, se čudi, kak<> morejo komunisti izjavljati, da so tradicije Jefferaona, Paina, Jackaona, l.lneol-na in ameriške Izjave neodvisnosti njihove tradicije — ko pa ao te tradicije tiaravnoat naaprotne komunizmu. Jefferson, avtor Izjave neodvianuati, je v Izjavi *».|»»**l, da človek ima nenporno pravico de tKIjerna svobode iu iakanja areče. Kaj je JeffeiW minlil a tem? Mar je mtelil kolektiv, nega človeka? Niti mak> ne. Jefferson — kakor Paine in Jackaon — je verjel, da človek al poišče avobedo in arečo le s individualno go-poda r«ko neadvlaaestjo, torej a privatno lastnino To pa js nekaj direktno naaprotnega, kar hočejo knmunlatl! Očetje ameriške politične revolucije (ne go-apedavak« iu najmanj aocialne!) in tradicionalne demokracije ao bili «trogi ekonomski individuaiisti. Na primar Jacktnui je hil velik zagovornik farmarjev in privatne farmske poaeati. Socialiati alao nikdar iakali svojih vzorov m«iil temi ljudmi, da»i m t jih apoštovali In še daii^jih ajioštujejo kot dosledne priata-še politične demokracije. Komuniati ao prvi, ki so na ta način laiatavlll svoj osnovni cilj na glavo! Ae nekaj je pri Jeffermmu — in zlaatt pri Painu — kar pobija komuniste. Komuniati zdaj ponujajo roko katolikom v spravo. Jef-feraon, čigar tradicijam hočejo komunisti slediti, je pa bil ateist? In Paine prav tako! pijačo vositi ja tukaj prepovedano. Plamen je že plapolal in pri pravijo mk ja bilo dokaj drv. Vse je bilo vesela Ako bi ne imel pomngača v osebi Hteva Kvačaka. ki je slovaškega rodu, jim ne bi bil mogel vsega sam donesti, rezati jagnjetlno, Aunko io spraviti vse v red. Bilo je dokaj dela. Veste, samega «e+>e pa tudi nisem pozabil. Ker so vedeli, da znam jagnjetino dobro I narezati, zato so me vzeli a sabo. j Sem pa tudi ljubitelj take jedače, ne samo rezač, pa sem jo spravil dobršen del pod mojo je treba mesa. Zakaj ne, saj je tudi meso potrebna hrana. Pa pravijo, moli in delaj in Bog ti bo pomagijJ. Ko sem bil v stiski, mi niso pomagale molitve, temveč dobri ljudje, ki so mi denar posodili, da sem se preživek potem sem pa nazaj vrnil. Tudi to pravijo, kogar ima Bog ra4 da ga tepe. Mene je tako nate-pel, da sem bil osem mesecev doma in še sedaj Čutim tiste bož ja mtersa. Pa pravijo, da Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Tudi to je zmotno. Mnogo do brsga dela se nikdar ne plača In streho, naprej pa se nisem držal mnogo hudega se nikdar ne kat niti pri pijači. Vse je šlo jadrno nuje. Res, vroče je, Make« pravi izpod rok. Aem pa tam je kateri zadremal v travi, a aitni komarji mu niso puatili dolgo smrčati. Ta naša vesela kegljaška skupina se je na tem zletu dala »likati, niso pa vsi na aliki, ki jo vidita spadaj. Naprosili ao rne pa priporočam in reano svetujem* kot dopisnika Prosvete, naj poskrbim, da bo alika priobčena v Prosveti, zakar bodo zelo hvaležni. Na sliki (spodaj) od leve proti desni v 2. vrsti (stoječi) so: Pečjak, Valentinčič,, Biček, naj vzamejo v roke dnevnik Prosveto in naj ga skrbno vsak dan preči ta jp, pa bodo prišli do za ključka, da so v zmoti. Anten Žugal, 207. ao I^abor Party, to je Robertom La Follettom. Dejal je, da sluti, da se pmfbmalofc te itaaslbirle navdušujejo za La Follette, kl pa je "ne- i*>fm*ro m delavci organizirani, prejemajo nad 28c na uro. Predlog manjšine odbora, ki so jo tvorili trije delodajalci, je bil, naj bo minimalna mezda do-očena na 28c na uro in nobenega jamstva za dek), koliko ur naj se dela. Zveza lastnikov pralnic namerava predloženi zakon zanesti pred sodišče v okraju Duplin, kakor hitro stopi v veljavo, z namenom, da ga sodišče proglasi neustavnim'. Naj kričimo kolikor hočemo o naši mili demokraciji, mi živima v deželi, ki je buržvazna in ima buržvazno demokracijo, od katere dobimo samo toliko, kolikor je ta dežela prisiljena dati delavcem pod pritiskom organiziranega delavstva. Frank Vratarič, član odbora minimalne mezde. Nekoliko zgodovine društva št. 87 SNPJ ob 30. letnici (Nadaljevanje ia koucc) Herminie, Pa.—K a k š e n je bii konec stavke leta 1922, jt r u d a rj e m dobro znana Rudarji so zvračali krivdo na Johna L. Lewisa, če pa se bi bili malo bolj informirali o u-stavi Združenih držav, bi spoznali, kje so bili največji vzroki, tako glede pogajanja in pogodb med delavci in delodajalci, kakor glede marsikaj drugega. Razume se, da ao nas Slovence spet vzeli na piko — nas dali na črno liste — in kakih 25 družin se ja moralo preseliti. Takratni super ja vabil Slovence v svojo hišo na izpraševanje, namreč ti-ste, ki so bili odločni stavkarji. Vprašal jih je,.če spadajo k SNPJ. k WSJDB ali k soc. klubu in zahteval od njfh, da pred šti- PONnpi iw - Praktična kemija Na zadnjem mednarodnem kov v Rimil so različni padava rili tudi o stvareh, ki mor^ LT*i javnost Razna predavanja *o * l vprašanjem aurogatov. umetnih kov dragih in redkih, a vendar nLu^ tične kemije je posvečen izdelavi , ših nadomestkov, »pava je da " . ^ devizah povod za Ui^ ^ mr izume, potem pa js razvoj lil w to smer, posebno ko sougl*** marsikateri umetni kemični izdelek eten in celo beljši nego na 1 pojavila tud* ratlične neslutem j, 0iu T porabe!'6 ^ ^ ^^ Kmaji jc bil nekoč- n. pr. poceni nadomen da so mogli napraviti lonee iz železne^ ne z nako rpežnostjo tanjše in da J* j^i pHhraniti izdelavo bakrenih kotlov w kuhinja ta prevleka iz barvane stekle,'1€ m imela nobenega posebnega pomena ^ pa je emajlna industrija poslala ^ ^ stroka tehnike. Tako izdeluje majolično hrane peči. priprave, ki se upirajo vsem k nam in neštete potrebščine kemične' indl je, ki po trpežnosti in dobroti aliaolutno w čijo. Celo tanke za visoki tlak je mogoč« i! lovati danes z emajlom in sicer za tlak do at. S trpežnostjo je narasla tudi vehkosl majlnih tankov. Tako je bilo mogoč« izd« emajlirane poeode za vsebino do 6«,000 1 i nega samega kosa. Da je emajl poleg ten vratmi nadomestek za baker in cin, njea vrednost in uporabnost samo povečuj«. Kemiki so se v zadnjem času bavili i m šanjem, po čem kava prav za prav diši js ko* jo ja najbolja pripraviti. Pražena mt zrna nimajo okusa. Kemik dr. Hoefner pi na kongresu poročal, da nimajo okuaa zato, je kofein v njih kemično vezan v podobi kk vo. kislega kalijevega kofeina. To sol na mo v ostalem v vsaki praženi kavi. Oku« j« goče izboljšati, če sa odstrani klorovo kisli ki ni vezan na kofein. Najboljša metoda uvodna priprava zrn z vodno paro pod p< čanim pritiskom, na kar sledi praženje. X pripravljena zrna vsebujejo tudi manj i\ la nogo po navadnem postopku. In to daj« izboljšanem postopku pripravljeni kavi poi no mil okus, menijo kemiki. 1 i Iz česa sestoji jo bacili tuberkuloze? T s tem vprašanjem so se,bavili kemiki. Ce ii mo v boju proti takšnim neznatno majbi toda nad vse nevarnim, bitjem a kemičnim drugimi pripomočki uspeti, moramo pač znati njBl kemično sestavo. Pri preiskavi b publikanski kandidat Coolidge lov tuberkuloze se je izkazalo, da imajo v i prehudo ialjenje časti La Fol-letta. Stopil sem k govorniškemu odru in omenjenemu dal izvod tiakoviae z La Follettovo sliko, pod katero je bilo* zapisano "40 let državniške služba", obenem pa sem mu rekel, da predno moče blato na državnika La FoUetta, naj se prepriča o njegovem dalt» za ljudske interese. Govornik je pogledat pamflet in ko je videl slike naših kandidate*, je tlakoviao zmečkal in vr-gal rta tta z zaaičlivimi besedami: "Some more of that La Follette stttff r S tem se je govornik zelo osmešil« in občinstvo ga je faftviigaio, fetito da ja morat z govorom prenehati. Nastiopfl- je drugi govornik, kl je tudi zaničljivo govoril o delavskih kandidatih, zlasti o La FoIIettu, češ da hoče odpraviti vrhovno sodišče in dati Vso oblast kongresu, kateri bi kmate uničil vse ameriške institucija itd. Tod! ta govornik ni mogel pomiriti občinstva in shod se je moral zakljačiti s fiaskom za rspgUikansko stranko. Ifudi demokratje niso bili na dobrem glasu, ampak republikanci ao se poslužiti denarnih sredstev, hodili so od hiše do hiša in plačevali glasove po $&. Kljub tej veliki kampanji in trošenju milijonov dolarjev, je m Barbič, posebno pa ko tefrtmi očmi, ako hočejo delati v pišem. Zato naj sklenem oziroma zaključim to pisanje a pozdravom vaem čitateljem Pro« svete in njenim urednikom, na sprotnikam Prosvete in SIff9 Herminieju, puste društvo itd. Mnogi ao sa rajši izselili. LeU 1024 so se vršile predsedniške volitve in Slovenci so spet stopili v ospredje v kampanji za imrotitev pokojnega Roberta La Follette, ki ja kandidi- prejel le 22 glasov pri naa več. kot La Follette: Coolidge 280, La Follette 258, National Ticket 50, demokratski 36' in W. Party 1». Seveda so spet vrgli jezo na nas Slovence, ker smo prtthio agifci* raji v jrid delavska Mate, saj- so nas že itak imeti na črni Hstl izza rudarske stavjte 1922. Baš še tega je manjkalo. SpraviH so> na naš Dom in nahojskali s&hm če, da so vanj vdrli, preluknjali 13 sodov grozdnega soka in ga spustili v dolino« nato pa" aretira« uradnike pod pretvezo kršenja 1& amendmenta. Ker pa jim ni šlo. vse gladko na aodniji, so najeH rmšeg® lastnega čBma, 80. leta.' Ker dočaka to *ts razmeroma malo. ljudi, lahko rečemo, da a večtna ljudi tedaj, ko niso niti I* odrisli. Seveda pa je treba priznati, « omenjeno rast možganov, nosu in ušea v | cej ozkih mejah in da je brez natančnega ■ jenja skoraj ne moremo ugotoviti. *kvgt*a atiaronaktli kegtjalrev na zlet«. ral za zveznega predsednika na progresivni listi Kampanja n»|m«ro dgmovina To "jalbii nam-Herminisju ja bite tako vroča rsi neke vrste teror, da se ustra-da so republikanski politikaš, hujejo dclavc| čim 1 bil podpisani zaslišan, je zastavil vprašanje tožitelju (stat* tru-perjo), kateri je bil menda večkrat v naši dvorani leta 1922 v civilni Obleki kot gost: ali je kdaj slišal podpisanega propagirati naaNje ? Mol Je pravično odgovoril t ne. Slutil sem namreč, da ao me hoteli poslati, za šest maseacv za mrežo IeŠnOrc trat, pa jim ni uspela ker niso mogtf najti vzroka. Proti meni so bili v prvi vrati zato, ker aem se vedno boril za strokovne organizacija in as socializem in ker sem bil vedno aktiven na društva nem polju za principe naše podporna Ofganizacije SNPJ. Daaaa priznavajo naši bivši »«v*aAni(i, da amo imeli prav. Pokojni Rob. U Follette je re-' kel med drugim leta 1924 v Car-t Dalja na S. it rani.) ----; ' Pred drajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 27. junija M*) Bonmfit «MC V Bvelethu, Minn. j« < Prank Steblaj, član SNPJ. DeUvtkc vetftu ItesetreHa. v rs^T giniji, Minn., je tenula 29 rudarjet. vejm. AmeriAke veltk hrlk ob Marni in uničile nem«« 1200 ntot Sorjotnfto fivnirt. Vrt d B^JJJ carja Nikolaja je potrjena I boljševiška straža v JrkatfH"^. Nikolaja je bila ustreljena tudi m carjevič in štiri hčere bh šega c«r)s. fDalJs ls tm ... je spMt največ bav.l • K™ (Dalje ts tnre Patne religioznih dogem. ^ Cltejmo samo to iz Jeff^jm, "Evangeljaka zgodovina Jeruss ■ ^ lag i vulgarne ignorance. nem ^ praanovemostl, fansliznas in (Works, Vol. IV.. p. 32AJ munisti oprsvičltl pred katolik« 27. JUNIJA. esti s Primorskega rud„« bogastvo ^ km in v Abtmniji krttkem so pr»ne«hiU- l listi člane*, v katerem fc?jino vse rudno bogatet. dodatke za ta L dali generalno nadzor-£ rude, rudniški urad, •S in podržavljenih rud- H privatna rudniška pod- Vse te informacije se na-iku na ozemlje, ki je bilo do-Tp*i« pregledano in isu od konca abesinske voj- dodanes. V članku ni orne-_ koliko ozemlja je še osla-L niso mogli še pregleda-3e samo pripominja, ijrazfekavanja nadaljujejo. AUsinska visoka planota iz-M možnost velikih petro-Aleiitf. V Somaliji in abe- Mtm nižjem predelu razisku-uHjansko petrolejsko druš-AG1P. Premog so našli samo hnih količinah in po kvali-. najslabši (lignit). Sljudo yj|i na dveh krajih, kar bi lo v postev za industrijske vrednosti imajo ležišča & in to v rudnikih Dallol v liliji. Za izkoriščanje se je Mb že več družb. Ugotovili ^ je železna ruda precej lojena, a precizirati niso mo-obtfg ležišč. Vsa najdišča Že-dosedaj- pregle. I bil. Rnrega so kmalu rešili, : Deklevo p« j« peetalo iskanje težko., Celi dve uri bo letali s dolnoo katerem se bo-iv«lli v italijanske kolonije bw papirnati bankovci po , lOOO in 500 lir, ki jih bo italijanska narodna ban-Promd h temi bankovci bo fr* le v mejah italijanskih lij in bo promet zunaj njih tai prepovedan. Vsakemu, ► potopil meje kolonije, t« denar ns meji zamen jn-dekretu, « katerim je bila ^ ta novota, ni rečenega tem. na kakšen način ao te frto? in kakšno je njih raa- • z oiirom na zlato podlago. P* je promet zunaj kolonij mi prepovedan, zgleda, da • nekakii notranjo krajevni jo, zlasti Se, oe ne oai- to. da je nominalna vred* »nkovcev zelo visoka. Ima-W majhno vrednost. Dramatična rešitev [Z?" 3 jl,nlja škerl Emil iz 24-letni Silvij Dekle-Marije Magdalene J* Po delu zvečer ' barko, da ae malo J «* Kmalu sta bila daleč ko ju j«. zaje|a noč jn u misliti na vrnitev. V r71Utku iz<»« i« luke ^ "Conte Verde", ki " naieeajena v Zader. Da blizu ogledala, sta ae ^M* tisti stra-■"'•a Zaradi te- r na barka kmalu v C'V- ki Jih j« Jit; vijaki in ie 1*1» i,* °Pasnosti, l> '• VikJ j in _____ »ti. dal »n v smrtni iu raztrgajo vi "—teliti - takoj opazili 11.....'»"'al S ,ir<.no ^viti ladjo, kar r,^ Pre,<*'<> je ^ Predno je „ri4tl ' t*-H i« prevrnjeno i kry*° oprijel. " trii jf 7|ru, V goriški pokrajini so imeli 21. aprila t. f. 202 radio aparata V sltižbi javne vzgoje. Od teh je bilo IM v ljudskih šolah, 67 v dopolavorih, a ostalo v drugih fašističnih organizacijah. Oblasti e> prizadevajo, da bi čimbolj pospeševale razširjanj« radija skih aparatov, ker s tem upajo, de jim bo radio pomagal pri po-litttni in šolski vzgoji najširših sk>jev. 2601 trgovcev iz vse Julijske Krajine je šlo na povabilo ljubljanske trgovske zbornice v LJufctyano, da si ogleda velese-jem. Trgovci so v skupinah odšli tudi v okolieo in se z lepimi vtisi vrnili domov čez mejo* Rha. — Pred vojaškim sodiščem je bil obsojen 21 letni A-lojfl Raspor iz Goriškega, ker ni redno pohajal na pred vojaške vaje. Dobil je 3 mesece vojaškega zapora. Štanjel« — Gad je pičil 13-let-nega Antona Faganela, ko je nabiral drva po gozdu. V nevarnem stanju so ga pripeljali v goriško bolnico, kjer ga upajo rešiti s transfuzijo krvi. Tržaške vesti Trst. — Na ministrski seji je' bil odobren načrt zakona, s katerim se odobrava izdatek 5 milijonov lir kot prispevek države za graditev poslopij pravne fakultete in fakultete političnih ved v Trstu. Per Frane Mervov, star 48 let, se je po neprevidnosti preveč približal peči, ia katere so uhajale močno razgrete pare, ki so mu povaročile veWke opekline nu obraau. Čevljar Penko Anton je bil pred tržaškim sodiščem obsojen na 8 mesecev zapora in 800 lir denarne kazni, ker je poskušal ukrasti kolo Josipu Smrsdelu v Selcah pri St. Petru na Krasu. 50-letni Andrej Prelc iz Sp. Vrem se je s kolesom zaletel v avtomobil in se je težje ranil po glavi. 1« šah is t o v i« Cetfa je na po-1 vabilo tržaškega šahovskega kluba odigralo ved partij s tržaškimi šabisti. ...... ,, V velikem kanalu je utonil 40-ietm Jelen Rudolf, ko jo hotel stopiti v barko. Njegov prijatelj, ki je stal na obali, mu ni mogel takoj pomagati in še preden je prispela pomoš, je Jtlen zginil s površja. Nekateri pogumni plavači so se takoj vrgli v vodo, ker pa je voda umasaua. ga niso mogli najti. SeJe rešilnemu kriiu se je posrečilo po napornem iskanju kvleči iz vode truplo nesrečnika. j, Pred tržaškim sodiščem je bila i asprava proti Petru in Antonu Umeku in Ivami Groparju zaradi telesnih poškodb, ki so jih prizadejali dvema Benečanoma v gostilni Fonda v Dolini. To se je zgodilo 17. oktobra pret. leta, ko se je 5 Benečanov poda-lo iz Benetk v Istro. Na poti so se ustavili v omenjeni gostilni* kjer je bil ples. Iz l)esed je kmalu nastal prepir in pretep* ki so je končal slabo za Benečane. Zaradi tatvine vrča bencina in dežnega plašča na škodo omenjenih Benečanov so bili toženi Alojz in Anton Ražman in Kari Gra-honja. Ti so bili oproščeni, ker so se omenjene stvari našle. Obsojeni so 'bili le Peter in Anton Umek ter Kari Grahonja vsak na 6 mesecev zapora zaradi telesnih poškodb. Velik požar. V noči 5. junija je nastal y Godovieu nad Idrijo ljenje delavstva, aa skupn* de» odvisen naš uspeh, kajti v Her- velik pofcar. Ogenj se je pojavil iz doslej še ne pojasnjenih vzrokov na posestvu Marije Medve* dove in ae naglo razširil na stanovanjsko hišo njenega soseda Franceta Selaka. Vaščani in rudniški gasilci iz Idrije so si sicer mnogo prizadevali, da bi. požar omejili vsaj na hišo Medvedove, a zaman. Obe hiši »ta pogoreli do taH. Ogenj ja napravil obema pogorelcema preko 20.000 lir škode. Ekšekmcije spumm* o Nemčiji se nadaljujejo Berlin, 25. jun. — Heinrich Menz iz Biberbacha je bil obglavljen potem, ko ga ja ljudsko sodišče spoznalo za krivega špionaže v prilog neki tuji državi. Menz je 'bil že sedmi špion, obsojen v smrt, v zadnjih desetih dneh. Nacijski tisk nu dolgo in široko piše o j eksekucijah špionov v Nemčiji, molči pa o Hitlerjevih agentih, ki 80 bili aretirani na obtožbo Špiona4e v Ameriki. Vsi nenemški listi, ki izhajajo v Nemčiji in so poročali o aretaciji Hitlerjevih agentov v Združenih državah, so^bill konflsci-rani. •' v r Muasolinijev list tolaži nezadovoljae&e Milan, Italija, 25. jun.—Wus-solinijev list Popolo d'ftalla odgovarja na pritožbe proti slabemu kruhu iz koruzne moke in drugih zmesi, da je ta kruh re-dllen In da krepi moč ljudi, ki ga uživajo. Pravi, da so tak kruh jedli stari Rimljani, osvojevalci sveta. Ni samo bolj redllen kot kruh iz pšenične moke, temveč jači tudi moško energijo, kl je potrebna v interesu blaginje in porasti italijanskega naroda . . . AU ste naročeni nt dnevnik "Prosveto"7 Podpirajte avoj listi Glasovi iz na&elbiD (Nadaljevanj« s t. atraaU negiejevi dvorani glasbe v Shen-ley parku v Piitsburghu na she-du: "Ake boste meue izvolili za pvedoedaiita Zedinjenih dria*, b6m skrbel, da ss napravi red takoj s tam, da si ohranite plar-če kakršne imate. (Takrat sm rudarji prejemali eadasno po $9.6& ne dem) NaloOiU bomo davka na kapitalistične dohodke, tako da bo država skrbela sa stave, brez* 1 »oselne in druge ljudi, drugo reforme pa bode sledile. Ako pa izvolite GooJidga. vam bodo pa začeli plače reducirati in jih bodo tako z reducirali, da bo to prineslo Ameriki v prihodnjih o« smih letih tak polom, kakršnega še ni videla." Mož je v svoji dalekovidnosti govoril rOnoico. Od 11)24 do \\m je oaem let — ostalo pa veate sami. Sedaj pa vas vprašam, bratje In sestre, ali se imamo česa sramovati, ker smo hodili po poti naše SNPJ in pomagali šMti razredno zavest v prid organiziranemu in sploh vsemu delavstvu? Tudi leta 1933 je bilo treba stopiti v boj, četudi je bil predsednik Kosevelt: na strani' organizacij* in ČO bi bili zanemarili priliko, on ne bi mogel prv* nesti unij na srebrnem krožniku. In tako moramo še naprej delovati za združenje in ne z« eop peiitl, ker tam zavtye ena eeeta 7T levo proti -West Ifentotm. Madison je majhna naselbina s kompanijskimi hišami. Z zapad-ne otrani-Čez Weet Nevvton se peljete levo proti lierminfeju pri 3ovoicklyjevi garaži, kl ar nahaja eno miljo od Oakdale parka, mimo katerega se morate voziti po cesti TI. ft okraja SNPJ po zapadu PISo gl. tajnik ¥. A. Vider (Nadaljsvanjs.) t, _ ____ . , Kmalu se pot prične zopet dvi- F^ot^.o#kMsepriPel3aee^ u . ^ .. cesti M, morate tudf vztti eest* 71 par mHj pred West Newto- nom. • • • Prijatelji! Seded, mislim* sem vam pojasnil vse potrebno, zrn* ven p» tudi površno izpoved*! katerega so deli meja med (Koloradom In Nevv Mexieo. Na tem pjrsluzu, ki je nekoliko poi*aičun z borovci in visok skoro osem tisoč čevljev, se cesta vije desno in levo tako, da moru biti voz naše grehe in naše dobrote. Tin njk prt>vulun komkyr bolj -q b„ kaj ne bom omenjal na stotine nakolektanih dolarjev v razne dobre namene. Po mnenju piaea smo Slovenci, živeči v Herminloju, vrlih svojo dolžnost tako kot jo vršite v drugih naselhfnah. Slovenci nismo le dobri stavkarji, marveč tudi dobri delave! in graditelji ne samo društventh domov, temveč tudi svojih družinskih domov. V Herminieju je okrog 60 slovenskih dr tri hi, Iri lastujejo svoje domove. S tem pomagamo vzdrževati potom davkov tudi Šolske in druge u-stanove. Torej smo graditelji civilizacije in kulture ter demokracije!! S teh zaključujem moje poročilo s prisrčnim vabilom vsem vam članom, da nas obiščete 4. julija na slavju v velikem številu. Od vas zunanjih članov bo lavsko stranko, v kateri bodo i-meli vsi umski in ročni delavci besedo, tako seveda tudi farmarji, ki nas zalagajo z živsšem. Torej če verjamete, da smo Slovenci zadnjih 30 let v Hermmiej* vršHi avojo bratsko in dolavsk«} dolžnost, pridruMOe se nam dne 4; juMja ne proslavi M letnice društva "Proetontlaleci" št IV SNiPJ in obenem na slevju *§» letnice a. p. druitva "lteyston-ians" št. 6ia 9V»J ter 30 letnici Slovenskega doma. Obe drefltvi akupaj Še vedno Štejeta okrog 220 članov in čfcnie v oddelke odraslih, v mladinskem pa dee 40. Zadnji je sieer šibek, stvar pa je ta, da mladf pari nI meje velikih družin alt fte so brez a jih, čuditi pa ee jim Ml no mero* mo, ako nimajo zaslužka, de al bi mogli pHvoštttl In pve*fvl.fe^ večje druilne. Slavnostni program, ki se bo izvajal na dan proslave dne 4, julija, je bil že ves prlobčen v zadnji uradtri Številki Prosvete z dne 22. junija. Rojaki naj ne pozabijo, da bo na slavju govoril gl. predsednik Vincent Cainkar. Govoril bo tudi na radiopo-atajl WHJB v Greensburgu dn« 8. julija ob 6. zvečer (stari Čas) pet minut. Zvečer ob 8. uri pa se bo predvajal v Herminieju v našem Domu film SNPJ. To bo v nedeljo večer. K filtau bo predaval br. Cainkar, Par navodil glede vožnje v Hermiuie: Iz Pittsburgha se pe-Ijite po cesti 30, to. je Llncolno-va cesta, do Irw!na, tam krenite čez železniško progo in čez zidan mostič desno. Po tej cesti imate potem Še 7 milj do Jfermi-nleja, v Herminieju pa se ne boste zgubili. Pazite nn napis "To Hlovenian Home". Za parkaoje avtov je dovolj prostora kakih 5 sto korakov za dvorano. Z vzhodne strani pa se peljite po cesti 71 do Madisona in še dve milji iz Madisona naravnost v Herminie. V Madisonu morate minieju so delavci že pet mesecev brez dela. Torej na veselo svl-dnje! Anton Zomik. Hague se osmešil pred sodiščem "Odvetnik odbora CIO ustanovitelj delav-ekeg* gibanja" Newark, TtluZ(Fn~Uita. novitelj ameriškega delavskega gibanja je bil Morris L. Ernat, odvetnik Odbora za industrijsko organizacijo, ki je bi) rojen dve leti po formiranju Ameriške delavske .federacije. Teko Je pod prisego Izjavil Frank Hague, župan v Jerse.v Cityju, pred federalnim sodiščem, pr! katerem ao unije Cft> in tfnij« za amerttke civilne svo-bodščfne vpralafe za injunkcijo, ki naj bi ustavila zatiranje svobode govora In zborovanja v Jtr-aey CItyju po županu ln njegovi policiji. Haguejeva Izjava je povzročila smeh v sodni dvorani. Zupan ae J* zvijal, ko ga je Eritst nadlegoval z vprašanji, kako je odkril, da je on (Emet) ustanovitelj ameriškega delavskega gibanje. Hague je poste! jezen in glaaan, ker odvetnik nj hotel odnehati. "Ali vam Je dala te Informacije kaka oaebaT" je vprašal odvetnik. "Tlaočl, tisoči," je odgovoril Hague. "Imenujte eno osebo, ki vam Je dala te Informacije." "Na cestnih oglih," "Povejte Ime." "Cestni ogli." Na druga vprašanja Hague nI hotel odgovarjati. Izjavil je, da dolin« i se mora Emet zahvaliti newy«r | mu je dal odgovorno pncfttjo.f Ker ao vsi voditelji Odbora za industrijsko organizacijo komuniati, je grajal člane osrednjega odbora demokratske stranke, ker so sprejeli podporo unij CIO v volilnih kampanjah. žamo vrhu, toliko bolj se mi dozdeva kot bi mi nekdo tiščul za-maške v ušesa. Ko privoliva na vrh, se ustaviva pred policijsko ulico, iz katere stopi prijazen policaj v službi New Mexico in nuju oba prijazno pozdravi z "VVelcome to New Mexico". Postreže nama z nucniml letškt, v katerih se opisujejo zanimivosti te države in katere se priporočajo potniku, da si jih ogleda, Prične nama tudi razlagati o do. turih potih, lepih krajih itd., medtom pa moja ušesa |M)staja-jo čimdalje bolj zamašena pod pritiskom redkejšega zraka. Naravno je, da na tem hribu izstopiva iz avta, da si tako bolje ogledava naravo s tu visočlne, ker tako visoko nad morjem še niaem bil nikoli, niti takrat ne, ko sem kot deček lezel v zvonik ali v turn domače cerkve, kot smo tam rekli in ki se mi j« videl najvišji atolp na svetu. Pogled s tega hriba je bil res izredno zanimiv in sem si želel, da bi vai čluni imeli priliko občudovati naravo s le gore. Četudi se ju pričelo nekoliko j oblačiti, so se na vzhodni strani videlu planjave v daljavo kolikor sta nesla oko iu daljnogled, na zapadni strani pa gorovju, pokrito s snegom in ki se v Iee o skozi vso državo Colorado, kakor tudi po New Mux. južno od Uatona. Ob vznožju hriba, južno namreč, leži meato Halon s šust tisoč prebivalci tako blizu, da se ti zdi, da bi kamen prav lahko vanj za-lučil. Iz tega prelaza proti meatu vodi caata tako strmo, da vidiš etato pod aabo in v duševnem vremenu ja treba najbrže velike previdnosti pri vožnji. Meato Katon je prucoj čedno in čiato; zgrajeno Je kot mesta po vzhodu, to je brez kakšnih zanimivosti, V tem mestu obedujeva. Takoj po obedu grem Iskat društvene uradniku. Tajnik nima uličnuga naslova, vsled česar se najprej obrnem do predsednika Im*. R. Delosla, ki živi ob prvi cesti. Nebi) se je med tem časom pričelo naglo oblačiti in prej ko pridem do cilja, je že padlo nekaj kapelj dežja. Pri Delnstu potrkam r,a vrata In takoj mi odpre prijazna predsednikova žena, kateri se predstavim, Takoj me povabi, naj vstopim ia pojasni, da moža nI doma, ker dela in pridu domov ob |>etih. Opravičim ae, čuš, da niaem sam in da imam s aato "boljšo polovico." "Pokličite tudi njo," ml pravi, kar sem tudi isvršil, Mrs, Dekmt mi v kratkem pogovoru na mojo aručo |>o-ve, da Je bila pred kratkim v Valmora Hanatorlumu, kjur Ju obiskala to in to žensko in jI nesla nekaj domače juhe, ne ve-(loč, da imava ludi midva na meti ki tli nobena druga kot hdi glavnega odbornika br. Turčija, sedaj omožena Juiniiu Tomšič. Spoloma sem že povpraševal za omunjuno inatitueijo in vselej sem dobil drugačen odgovor gle- I. '" --»■f-(1# aiatanc« od glavne cuat«, t<* V odgovorih na drug« vpraša*' . , . , " ... Al t_ ,»_____l. iT. . .i da koiu oo se js |>o naključju na- nje je Hague dejal, da bi morali le delodajelei in pol*Hj« oiflo* i ti. kdaj je piketiranje tovarn mirno in kdaj nl|| ae ne bl smelo vršiti ped nobenim pogojem in piketiranje v svrho orgenizlranjs dstaveee bl morale avtoritete prepovedali kaker tudi druge aktivnosti delavskih organlzaelj. šla osebe, ki ml Ju dala ločne podukte, na podlagi katerih ss I ju. Mud pogovorom tudi omenim, da mi pri najboljši volji ni mogod« osi s ti čez noč v U a tonu, kur moram hitro naprej In da bi želel, če le mogo<«, ša obiskali društvenega tajnika. H^strs l>e» losi ae je takoj ponudila m ka-žipofte, Br. Ujnik Ktarfevk! živi \mr milj od mesta na farmah in ima prijazno hišo, v kateri nas Je prijateljsko sprejel. Proti aevu- Rooceireh napovtdah volno reakcifif v evojk etraak« Slika kaže kanal, po katerem leče voda reke < elerado < alilors.j. (Nada U* ean j« s I. sHmM> treba posluževati fašističnih aJi pa komuniatlčnlh metod. Kadar rabim beaedo llbereler' Je treba razumHl, da smatrem za Ifbr ralce one, kl verujejo v demo-i Irftlčne načela In r*\ »reze n tetivno vlado, ne \m divjih mož, kl ae naslsnjsjo ns komunizem, ki je v Mstvu prav tako nevaren kot fatieem," rozupadu je nunltem pričelo postajati vedno temnejše In pričele so padati vedno gosteje detev« ne kuplje, zato se je bilo treba naglo posloviti, kujtl če bt začelo resno deževati, ne bi rad vozil po tistih potih v dežju, Če bi se sploh dalo. Ko pripeljem sestro Delost nn njen dom, se naglo poslovimo in hajd naprej, ker meni Je nekuj dišalo, da se pripravlja nevthta In morda toča. Komaj prepeljem kakšnih deset milj po cesti, ta-kozvani "Santa Fe Trair, proti Las Vegasu, ko opaziva oblake rjavega prahu, kl se hitro po-inikujo proti Ratonu. Kmalu zatem prične padati redka, toda dobela toča z dežjem, kakor da nas nekdo z blatom obmetava. "Sedaj pa le počasi vozi," me opominja (hacksjiat drlver) ženica. Sodeč po oblkklh, vidim, de se bo večina plohe izlila na naju Če vozim počasi, zato poženem. Podim, kolikor sem si pač upal V takem vremenu ln v tistih krajih, pa sem spretno ušel toči, nalivu lu prahu, toda pozneje me je prav vseeno ujel. Cesta tod je Jako dobra ln od Halona proti Val mori pelje če* prostrane planjave, med katerimi je nekaj pašnikov ter ob Tur-key M t s. na zapadnl stranl ln ob rdečem skalovju. Več znamenj kaže, da so v teh krajih gospo-Imi.II naravni elementi, posebno nalivi in viharji — kader seveda pride dež—kajti na mnogih mestih v nižavuh Je zemlja rittora-pa od teh nalivov, dasi Je druga-Se precej suha. Slišal sem, da pride včasih tak naliv, de voda drvi kot stena od tri do pet čevljev visoko, drugače ae pa voziš milje ln milje, toda nikjer ne >puziš kakega potoke. Drevja ni veliko ln tisto, kar ga Je, Je bolj pritlikavo ln bodičasto, ravno. Po planotah vidiš kakšno ovco alt konja v bližini človeškega bivališča, ki ae zove farma ln par neznatnih mest, skozi katere ae peljem, kažejo vse znak* pomanjkanja, Izjemo so le gasolln-sko postaje, ker gasolln mora fovek kupiti tudi tod, če ti ga emunjka ln ako hočeš dalje. (Dulju prlhoduijč.) Kuhn napade! t e« f e f * »f * zide m kom um »te Obe etari stranki pod kontrolo Židov , Ns* Vorfc, 26, jun,—Zid je (n komunisti so največji sovražniki Amerike, kur hočejo uničiti ameriško ustavo iu Institucije. Tako ju izjavil Krita Kuhe, natol-uik Numško smeriške zveze, na-d jako organizacije, pri zanašanju pred člani odsuka državne •borniee, kateremu Je bila poverjena preiskava nacijskih aktivnosti v Ameriki. Kuhn j« rekel, da se vsi židje sovražniki Amerike, Zid je v prvi vrsti žid in potem ka) drugega. Kuhn Je izjavil, da sla obe glavni stranki, demokratska in republikanska, i*>d kontrolo židovskih bankirjev. Prvo kontrolira finančna firma Kuhn, Loublr Co„ drugo pe firme War-burg. Olie firmi sta tesno pove-zarti z meilnartMlniml židovskimi bankirji, člani liothsehildove finančne hiša, "Mi ua napadamo šidtrr/' Je dejal Kuhn. "Oni nas napadajo. Zakaj na« ne pustijo pri miru? Moja organizai-ija reprezentira <»»eni milijonov Nemrev v tuj deželi." Na vpnašanje, aH js njegova organizacija tlel nacljaks inler nacionale, Je Kuhn (Nlgovoril, da take internaelonale ni. Devet irtev povod nji v Montani Ha vre, Mont., 2S. Jen.—I^et oseb je utonilo v poplavah, kl ao sledile, ko a* Je ntrgel <»Wek le so reke in i»<»t«ki v eentrašnem delti države prestopih bregove. Več ljudi še pogr««šaje. Vode ao |K»ntšile tudi ved hiš In čile veliko škodo na farmah, VRHNJA PLAST Ne, ne in ne! Pravkar »e mu Je bilo razodelo, da ga ona ljubi, da ga kliče • seboj in mu ponuja novo arečo — o, kolnem se vam, tistikrat bi bil moral »čutiti dvojno in trojno potrebo, da se ubije, in bi se bil nedvomno tudi ubil, če bi bilo ležalo za njim očetovo truplo! O ne, on ne bi bil pozabil, kje mu ležita pištoli! Poznam obtoženca: divja, ksmenita brezsrčnost, ki mu Jo podtika obtožba, ae ne ujema z njegovim značajem. On bl se bil ubil, to je gotovo; in če se ni ubil, si je prizanesel prav zato, ker je 'mati prosila zanj' in ker njegovo srce ni bilo krivo očetove krvi. Mučil se Je in žaloval tisto noč v Mokrem samo zaradi pobitega starca Grigorija ter sam pri sebi molil k Bogu, da bl starec vstal in se zavedel, da njegov udarec ne bi bil smrtonosen ln da bl mu bila kazen pri-za nese na. Zakaj ne bi sprejeli Uke razlage dogodkov? Kje imamo trden dokaz, da nam (*>-toženec laže? A tu je očeUvo truplo, Ukoj nam apet pokažejo nanj: on je zbežal, on ga ni ubil, nu, Uk kdo je potlej ubil sUrca? Ponovim, v tem je vsa logika obtožbe: kdo ga je ubil, če ne on? Baje ni nikogar, ki bi ga mogli posUviti na njegovo mesto. Gospoda porotniki, ali je res Uko? AU je res, ali je točno, da nI nikogar, prav nikogar, ki bi ga mogli po-aUviti ? Slišali smo, kako je obtožba na prsU našUla vse, ki so tisto noč bili in se mudili v Uj hiši. NašUll smo pet ljudi. Tri izmed njih, to priznam, je treba že naprej izvzeti: umor-jenca samega, sUrega Grigorija ln njegovo ženo. OsUneU po tem Ukem še obtoženec In Smerdjakov; In evo, tožIUlj paUtično vzklika, da obtoženec zato kaže na Smerdjakova, ker nima na koga drugega več pokazati, če bi bil pa tu kak šesti ali vsaj privid kake šesU osebe, da bi obtoženec sam Ukoj presUl dolžlti Smerdjakova, ker bi ga bilo sram tega, in bi pokazal na tistega šesUga. ' Toda, gospodje porotniki, zakaj ne bi smel jaz povsem narobe sklepati? Pred nami sto-jiU dva, obtoženec In Smerdjakov; zakaj ne bi smel reči, da vi obtožuJeU mojega kllenU edino zato, ker nimate nikogar drugega, da bi ga Obtožili? Nikogar drugega pa nimate samo zato, ker sU povsem preduverjeno Že naprej iz-vzell Smerdjakova Iz vsake sumnje. Da, ros jo, na Smerdjakova opozarja samo obUženec sam, njegova dva braU in Svjetlo-va, nihče drugi ne. A saj je vendar še nekdo, kl priča: to je nekakšno, čeprav nejasno vrenje nekakšnega vprašanja v družbi, nekakšne sumnje, nejasna govorica se sliši, čutiti jo, da nečesa pritaknejo. In končno pričuje tudi neka zelo značilna, dasi, to priznam, neopredeljena sočasnost dejrtev, prvič, U napad božjasti baš na dan katastrofe, napad, kl ga je moral toži-Ulj kdo ve zakaj s tolikšno vnemo braniti in čuvati. PoUm U nenadni samomor lakeja Smerdjakova zvečer prod obravnavo. Potem danes pri obravnavi nič manj nenadna izpo-vedba obtoiončevega aUreJšega braU, ki J« doalej verjel v bratovo krivdo, zdajci pa je prinesel denar in Ukisto spot Izrekel Smerdjakov-Ijevo Ime, čei, da je on morilec! O, s sodiščem in državnim pravdnikom vred sem tudi jas popolnoma uverjen, da jo Ivan Karamazov bolan, da ima hudo vročico, da uUgne biti njegova iz-povedba res samo upen in pri Um še v blodnji zasnovan poizkus roiiti brata ln zvaliti krivdo na mrtvega. Toda Ime Smerdjakov je bilo vendarle Izrečeno, vendarle ae človeku zdi, kakor da silil nekaj zagonetnega. Tako jo, gospoda porotniki, kakor da tu nekaj ni bilo do kraja Izgovorjeno, kakor da nekaj ni končano. In morebiti bo še dogovorjeno. A to puatimo za zdaj, to pride šele kaaneje. Sodišče je prejle sklenilo nadaljevati zasedanje, a dotlej, v pričakovanju nadaljnjega razvoja, bl vendarle pripomnil to in ono, na primer za-stran karakteristike pokojnega Smerdjakova, ki nam jo je toftitelj toll fino in toliko duhovito načrUl. Toda čeprav občudujem njegov govorniški dar, ae z bistvom karakteristike vendar ne morem povsem soglasiti. Bil sem pri Smerdjakovu. videl sem ga In govoril s nJim in reči moram, da Je napravil name čisto nov vtis. Zdravja je bil šibkega, to Je res, a z značajem in arcem — o ne, U človek nikakor ni bil Uko šibak, kakor ga je naslikala obtožba. Zlasti nisem našel v njem plahosti. Prostodušja pa vobče ni bilo v njem, narobe, našel sem strašno nezaupljivost, ki ae je akrivala pod naivnostjo, in razum, kl se je bil zmoten zaglobiti v marsikaj. O, obtožba ga je preveč prostoduino priznala za alaboumnega! Name Je napravil povsem opredeljen vtia: odšel sem s prepričanjem, da Je to bitje odločno zlobno, brezmejno častihlepno, maščevalno in polno vroče nevošč-Ijivosti. Zbral sem nekaj podatkov: sovražil je svoje poreklo, sramoval se ga in se ikrUje z zobmi spominjal, da je '8mrdelin potomec'. Proti slugi Grigoriju in njegovi ženi, svojima biviima dobrotnikoma izza otroških let, je bil nespoitljiv, Rusijo je preklinjal in se ji posmehoval. Sanjaril je o tem, da bi odpotoval v Francijo in se Um pofrancozil. Veliko in pogosto je že preje govoril o tem, čei da mu ne-dosUja sredstev. Vidi se mi, da nI nikogar ljubil razen sebe, sebe pa Je spoštoval kar za Čudo visoko. Naobrazbo je videl v lepi obleki, v Čistih predprsnikih in zlikanih čevljih. Ker se je sam imel za nezakonskega sinu Fjodora Pavloviča (in za to govore dejstva), je lahko mrzil svoj položaj, če gs jo primerjal z zakonskimi otroki svojega gospodarja, čei, njim vse, njemu ničesar, njim vso pravice, njim dedščino, on pa je samo kuhar. Pripovedoval mi je, da je skupno s Fjodorom Pavlovičem sam dajal denar v omot. Namen U vsoU — vsoU, ki bi bila lahko podlaga njegovi karieri — mu je bil seveda mrzek. Razen toga je bil videl tri tisoč rubljev v svetlih mavričastih bankovcih (o tem sem ga nalašč povprašal). O, nikar nikoli ne kailU nevoščljivemu in samoljubnemu človeku toliko denarja namah — on pa je bil Ukrat prvič videl tollkino vsoto v eni roki. Dojem mavričastega iopa se jo najbrže bolestno odbil v njegovi domišljiji, prvikrat ie brez vsakih posledic. Velenadarjeni tožiUlj nam je z nenavadno točnostjo očrtal vse predposUvke pro in contra možnosti, da obdolžimo Smerdjakova umora, in je posebno vpraieval: čemu naj bi se bil U hlinll, da ga lomi boftjast? Da, a saj vendar vobče ni treba, da bi so bil hlinil, napad je u-tegnil povsem naravno priti in miniti in bolnik se je utegnil osvestiti Recimo, da mu ni čisto odleglo, a vendar se je morda v nekem trenutku predramil in zavedel, kakor je res tudi navada pri padavici. Obtožba vpraiuje: v katerem trenutku naj bi bil Smerdjakov izvriil umor? A U trenutek je silno lahko pokazati. On se Je nemara osvestil in vsUl iz globokega PEOSVCTA^ divjo bobnelo in mokro prielo. Takoj sem si bil na jasnem, kako Je z menoj. . Zal se nikoli nisem toliko bavil s telovadbo, da bi se bil upal rešiti z nategom samih rok. Prav zato so toliko bolj hlastno iskale opore moje noge. Da, celo še niže sem s njimi iskal in nenadoma res s stranico enega stopala zadel ob nekaj trdega. Moram pa reči, da pri tem nisem čutil prav nič posebnega. In že celo ne, da bi me bil spreleUval kak "smrtni strah." Mogoče slutnje res nekaj pomenijo (in pozneje celo, če jih ni bilo.) Ko sem nekoč v težki bolezni slišal zdravnika mojo teto šepeUje pripravljati na najhujše, sem ji j | povedal, naj gospodu ne verjame. Ker sem Ukrat "vedel"! Mogoče pa, da se bati zdaj tudi "uteg nil" nisem. Slo je za to, da se rešim, in v U namen je treba vse hladne preudarnosti. V hipu som torej eUl na tistem, kar sem bil z nogo dosegel. Vendar samo z levo—saj je bilo za enkrat dovolj; rokam že ni bilo treba več držati vse moje teže in so se tudi lahko bolje oprijele. Toda glej: ali se ni tudi druga, ie ne "zaposlena" noga nečesa doUknila? Ce bo držalo ie to, potem smo za nekaj časa kar dobri: pogreiijo me in me pridejo iskat. Ampak to je, da tisto, kar sem | pred sodiščem? bil zdaj Um spodaj ujel—ni dr- ■ ialo! Naenkrat ml začne pod nike." Ce je čeU sestavljena iz stopalom—drseti. V istem tre- samih ljudi, ki so celo prosto-nutku v globini vodovje od bes- vojjno ponudili najvišje, kar člo-nega iuma naravnost zarjove ln vek ima: svoje zdravje in celo se promakne tod! opora mo-1 življenje, potem je menda vseeno, ali viijega, ki si ga srečal na ulici, prezreš ali pa ga "pred- ; CLfUJJ^aSU- —Fadcratad Pietu; Kompanijski deputij svojemu tovarišu: "Ed, ali ne boš zbrisa krvavega madeža s policijske zvezde predno nastopiš kot priča je leve noge. Spot ml je vso jasno: v hiši jo ali mlin ali žaga— z desno nogo sem bil stopil na pisno" pozdraviš. Jaz sem nekoč jermene ln dproiil kolo z vso to enosUvno zato, ker sem se bil peklensko napravo vred, da zdaj slučajno zagledal za lepo Fran-"kakor sam satan" grmi in pre- cozinjo, dobil mesec dni zapora tresa vso zgradbo. Samo Še tega mi je manjkalo! Tu seveda ni reiitve več: obe Kakor sem bil od svoje voljo pri-- . , , ... , nogi moramotfvzdignitl in moje »topil, tako sem sedaj odstopil, spanja (ker Js^ ^^J^/SfiLK | ubogo življenje ros "visi" aamo Vrgel sem puško v kot in odšel. ' • h w mojih lAogih, krčevito Ulovili so me, in ker sem jim po- božjastl se vselej loti bolnika globoko spanje) prav v tistem trenutku, ko je sUrec Grigorij pod plotom ujel bežečega obtoženca za nogo in zavpil, da so je razloglo po vsej okolici; 'Morilec svojega očeU!' Ta nenavadni krik v tišini in Umi Je nemara obudil tudi Smerdjakova, čigar spanje v tisUra času morda niti ni bilo Bog ve kako trdno: lahko da je bilo že uro, kar se jo bil začel povsem naravno dramiti iz njega. On tedaj voUne s posUlje in so skoro nezavedoma In brez vsakema namena odpravi pogledat, kaj jo ln kdo vpije. Njegova glava Jo polna bolnega čada, um mu še dremlje, toda evo, že je na vrtu, približa se razsvetljenim oknom ln začujo od gospoda, ki so ga je seveda razveselil, strašno vest. Razsodnost se zdajci razgovori v njegovi glavi. Od proplaienega gospoda zve vso podrobnosti. In evo, tako se v njegovih zmedenih In bolnih moiganih po malem porodi misel — strašna, a zapeljiva in neizpodbitno logična: ubiti ga, vzeti tri tisoč rubljev in zvaliti potlej vse na mladega gospoda. Na koga pa naj zdaj pomislijo, ako ne na mladega gospoda, koga naj obdolže, če ne mla dega gospoda, vsi dokazi so zoper njega, bil je tu! Strašen pohlep po denarju, po dobičku mu je nemara obsedel duha, obenem s mislijo, da bo osUl nekaznovan. O, Ukl nenadni in ne-odoljlvi popadki tako radi nastopijo, kadar je prilika, in, to jo glavno: časih napadejo ma homa baš Uke morilce, ki minuto preje še niso vedeli, da so Jim bo zahoUlo moriti! In Uko je Smerdjakov nemara atopil v gospodarjevo sobo Ur Izvršil svoj načrt — s čim, s kakim orodjem? — najbrže s prvim kamnom, ki ga je bil pobral na vrtu. Toda čemu, s kakim na menom? Zaradi tistih treh tisoč — to je vendar njegova karijera. O, ne mislite, da ugovarjam samemu sebi: denar Je res utegnil biti Um. In morda je Smerdjakov celo edini vedel, kje ga najde in kje ga Ima gospod spravljenega. 'Nu, in omot denarja, raztrgani ovoj na tleh?' Ko je prejle totlUlj govoril o Um ovoju In obraz-lotil avoja Izredno bistroumna razmotrlvanja o tem. da ga jo utegnil pustiti na tleh baš Ut, ki ni bil vajen krasti, to je. baš Uk. kakor je Karamasov, nikoli pa ne Smerdjakov, ki ne bl bil sa nič na svetu pustil Ukega dokaza zoper **be — ko sem prejle, gospoda porotniki, poslušal U izvajanja, me je zdajci obilo, kakor da slišim nekaj davno znanega. d*U* še na vztrajajoč«! prstih. Vendar pa I vedal svoje mnenje, pa mi je sem "našel" tudi tam spodaj ne- prav Uko brez poklonov oziroma kako "metodo*: naj oe kolo ob- celo s puškami v rokah pritrdilo tača ie tako hftro, voak hip se ga še deset tovarišev, so nas vse za bežen hlpejfz obema nogama skupaj obsodili na smrt. lahko doUknom in v zvozi s svo- Konca smo čakali v eni sami jima rokama ka U drobček časa I ^ pritlične zgradbe tHc za tri "stojim. Tod* sove, to je goto- n^re visokim obzidjem sredi vo, da se tisto kar si me je bilo megta izbralo za svoj plen, m U otroč- Toda reden 80 na8 podprli, jI način dolgo ne bo dalo "vara-1 ^ ti," Tu, m jo vendar f Kajti, da bl jaz še slab n daj v tem vijitju izgubljen, o tem pač nisem smol dvomiti. Navzlic vsemu ^a som tudi U- glm neslišno rahlo prfcskeUnje potem veš, da se neizprosno bliža konec, in si pač doživel tisto najvišje in poslednje, kar imate Vi v mislih. Pa se je vendar res dogodil fcu dež: ' ko sem se že pripravljal da se tem hudičem še enkrat zadnjič zakrohočem v obraz, je ne na ti, temveč na * nasprotni strani nenadoma strahovito za grmelo, "izvršilna komisija" je izginila pod kupom razvalin nam pa se je odprla široka pot čez ruševine obzidja, pred katerim so nas že čakali brzi vozov in nas spravili na varno. WPA pomaga po habljenim otrokom S u »t ismo ®e bili zvezali z močno pod prl2nati' me talno družbo, ki je imela svoje nekaj Lastopnike kratkomalo povsod, t iT*Tudi med našimi pazniki sem T^J Tu iPt|jlm povedal svoje mnenje, pa ml ;Ju izgubljen, 01 zadostovalo, da si na poseben na« čin tlesknil z jezikom. Tiho sem naroČil vodilnemu možu, naj od zunaj skozi zid napeljejo vžigal-no vrvico do stene, določene za naše morišče, da tisto jutro, U-koj po nastopu, vse skupaj z nami vred zleti v zrak. Moji tovariši ne smejo niti zaslutiti: tako jim prihranimo muke zadnje krat nekako "vedel," da me v Um žrelu še ne čaka smrt. Samo "dolgo" n# bom mogel več vzdržati, sem čutil v svojih pr stih, a jaz in ti prati smo bili v tem hipu nekaj čudno ločenega in "vsak zase.** No, mlinarji, tudi če so hkrati I ogftbne ceremonije, sebi sramo-gostllničarjl, imajo Unka ušesa:|t0(