GLAS
62-
iT© w"
položaju na Kubi
in Da
ltimatum Amerikancev. Madrid, L>5. okt. Monter Rios brzojavil včeraj večer, da so fcim.-rikanski komisarji stavili ulti-ituiu. vkterem vse zahteve Špau-jov o zadevi Kube iu Porto Rico p »d! ("no odklouijo. Ministerska kriza • napravila slab utis in Rios pričakuje, da bodo Amerikanci obravnave ustavili, ako bi vse Sa-gustovo miuisterstvo odstopilo. Vojni minister Correa j" v očigled te/avnega položaja preklical svoj odstop.
J. > e weyovo strogo post o-stopanje.
Manila, 2'». okt. Vstaši so se um kiii;i iz vseh predmestij Manila izvzemši Caloocan, ne da bi delali kakn sitnosti. V sredo bode š.-l tja b topničarski polk in rni-slij". da so bodo vstaši z orožjem v T« ki ustavljali. Črta, za ktero ho Filipi ci dobili povelje se umakni; i, - vleče od liocana del Vis^e d<» Maitul ig. Obravnava, zaradi / ui- ij" .jetnikov med vstaši in S, tnci le počasi napreduje, Agui-naldo pravi, da bi rad španske vj"tnike izpustil, ako bi Španija opr ^ti!a politične vjetmke. V so-b >t<- Aguinaldo po svojem zastopniku Taverjaju prosil admirala Dt'weva, da bi oprostil čolne Fili-iii^x-Uiparijik^^b^ie'A Dewey prošnjo odklonil in rekel, da bo-e vse štiri parnike vstašev zaple-iil, ako bi se upirali vjetnike za-lenjati.
O mirovni konferenci.
Pariz, 20. okt. Nek časopis opisuje položaj in pravi, da so Spanci čas za ministersko krizo slabo izvolili. V treuotku ko Španiji pret«* grozni udarci od zvuuaj, ko ae ima njena osoda na pariški kon-Terenci določiti, ko je izginila n jena zastava raz Porto Rico, je liberalna stranka v takej zmešnjavi in vse to ravno sedaj, ko postajajo amerikti tiske zahteve vsaki dan bolj brezozirne.
W a s h i u g t o n, 2G. okt. V go-to\ih krogih so tukaj nekoliko vznemirjeni radi učinka, kterega napravil upor na Francoskem na mirovno komisijo. Položaj Španije je tako obupen, da bi španska vlada vsled preobrata francoskih razmer nič ne zgubila, pač pa lahko mnogo pridobila. Splošno mnenje pa je tukaj, da razmere v Parizu še niso tako nevarne, da bi morala n> komisija kraj obravnav zapustiti. Mogoče pa je vsejeduo, da bi španska komisija v njihovi obupnosti obravnavo ustavila, ako bi jej ne bilo mogoče kubanski dolg, na katerikoli način obesiti Zjed. državam, akoravno to ni kaj verojetuo. Mislijo pa, da španski načrt namerava, kolikor le moč najti nasprot-«tva in s tem obuditi simpatijo Evrope, Bedaj sicer pri vseh točkah odjen jati, pri filipinskem vprašauju pa se postaviti po robu.
Nihče ne ve oficijeluo kaj nameravajo Zjed. države gledč Filipin. Admiral Dewey ima veliko višje mnenje o Filipincih in njihovi zmožnosti se vladati kakor se navadno misli. Naznanil je ameri-kanskim komisarjem, da so Filipi uci, posebno severnih rodov, praktično veliko bolj sposebni za s&movladarstvo nego ao Kubanci.
Pariz, 26. okt. Iz zanesljivega jvira se je zvedelo, da amerikanska rl&da goji napačno idejo, namreč španska vlada si hoče le pridobiti Španija pa ne namerava nič )ruzega nego priboriti tolike kon-
cesije, da bi po prestani kruti vojski zamogla pošteno živeti in plačati svoje dolgove. Španski komisarji so prišli v Pariz skleniti tako mirovno pogodbo, da Španija tudi zanaprej ostane še narod. Oni žele odvrniti absolutni polom od dežele, zato se trmoglavi pri važnih točkah. Španski komisarji so pripravljeni vsled starega pregovora
Gorje premaganemu ! mnogo žr-tovati, obotavljajo se pa naravno podpisati smrtno osodbo svoje domovine.
Kubansko vprašanje rešeno.
Pariz, 26. okt. Španci so men-I da sedaj prepričani, da so Ameri-1 rikanci ne podajo v nobeno pogajanje radi sprejetja celega, ali tudi le dela k ubanskega dolga. Kakor so s^ že v pondeljek sporazumeli in danes formelno sklenili, da se do-tični člen mirovnega zapisnika nepremenjen vzame v mirovno pogodbo. Tedaj se Španija odpove gospodstvu na Kubi in odpoklic* svoje vojne moči iz zatočne Indije, ne da bi omenila na kak način kubanski dolg. Prihodnji teden pride [ na vrsto reševanje filipinskega vprašanja.
Washington, 2G. okt. Pri državnem oddelku se naznanja, da niso nikaka vznemirljiva poročila došla iz Kavane. Delovanje iz-seljevalne komisije vrlo napreduje, španska vojna krdela odpošiljajo na Špansko in Amerikanci zasedajo polagoma njihove prostore. Vstaši ge zadrže mirno in .se ci njihove strani ni bati izgredov. Boljši krogi domačinov bodo Amerikancem zlaj-šali vladanje na otoku.
Kubanci ne dobijo več živi 1.
Santiago, 27. okt. Kubanski general Rios, kteri v bližini Manza-nille zapoveduje 2000 vstašeni se je ponudil amerikanskemu generalu Pettitu opravljati policijsko službo v mestu in pokrajini Manzanillo, ako bi za to njegovi ljudje dobivali živež in obleko. Pettit je vprašal generala Wooda za navodila o tej zadevi. Wood mu je brzojavil naj ponudbo odkloni, kajti nobeden Kubanec ne sme dobivati živila, dokler nosi orožje.
General Wood je poslal zelo strogo noto francoskemu konzulu, kteri je te dni vprašal zakaj se francoskim državljanom zabranjuje izkrcanje v Santiagu. Wood mu je poročil, da tisti, kterim so zabra-nili izkrcanje so bili siromaki iz Hay ti in Martin ;que in takim so bode zabranjevalo izkrcanje i.aj bodo kterekcli narodnosti.
Osemdeset poštnih uradov na Porto Rico.
Med potniki, kteri so s parni-kom ,.Manitoba" dospeli te dni iz Porto Rico v New York, je bil tudi Stewart, major 2. polka iz Illinoisa, kterega so poslali na Porto Rico, da uredi tam poštne urade. Stewart je bival dva meseca na naši novi ,,kolonij i" in ustanovil 80 poštnih uradov. „ Štiri ure po osvojenju nekegaimesta", je djal, ,,ustanovljen je bil že poštni urad s posebnim oddelkom za denarne nakaznice in drugim za registrovana pisma. Od 90 klerkov, ktere sem vzel saboj smo jednega poslali nazaj, druge pa smo nastanili; vse je šlo gladko. Pozneje smo tudi usta-novljali poštne urade predno so došli naši vojaki. V nekterih mestih smo nastanili lomačine poštnim uradnikom, kteri so službo zadovoljno opravljali. Amerikauski klerki so ne morejo navaditi na tamošnjo podnebje in mnogo jih želi se povrniti v Zjed. države'1.
Amerikansko zastavo snel i.
Madrid. 28. okt. ,,Imparcialu" se iz Manile poroča, da koso Amerikanci ostavili Ladrone, ne da bi tam pustili kako posadko, so Španci sneli amerikansko zastavo in izobesili zopet špansko.
Pariz, 28. okt. Iz vedenja španskih mirovnih komisarjev je razvidno, da sedaj Španijo zasleduje le še edini smoter, zadobiti kako denarno pomoč. Ker so spodletili vsi pokusi, obesiti Zjed. državam kubanski dolg, zato je sedaj njihova pozornost obrn jena na Filipine. Španija uvidi, da otočja ne more vzdržati, odstopila ga bode Zjed. državam, ako dobi zanje primerno svoto, ktera bi jej umogočila izogniti se državnega poloma!
Delovanje mirovnih komi s a r j e v .
W a s h i n g t o n, 28. okt. Kakor poročila iz Pariza kažejo, se ni bati, da M se z obravnavami prenehalo. Sicer nimamo nikakcga poroštva za ravnanje španskih komisarjev pri bodočih obravnavah, pa tudi imamo uzroka misliti da bode te-žavueje, nego do sedaj. Oziroma Kube so se vdali v neizogibljivo osodo in ikoravtn se še niso pisme-no pogodili, so vendar vprašanja oziroma Kube, Porto Rice in La-dron dokončno uravnane. Prihodnji teden se bodo pričele obravnave o bodočnost filipinskih otokov.
Republikanci mislijo iz volilnega gibanja posneti prepričanje, da bi amerikansko ljudstvo glasovalo za osvojenje vsega otočja in po sedaj ni h razmerah soditi, bi bila Španija pripravljena ga odstopiti ako bi se jej plačala zanj primerna cena. Ker bi Be v tem slučaju, dalo s Zjedinjenimi državami kaj govoriti, zamoremo pričakovati, da bode filipinsko vprašanje hitreje rešeno nego kubansko.
Predsednik uvidi, da bi bile Filipino dragoceno posestvo in bi bil tudi pri volji Španiji pri vol j iti od-škod uino za odstop vsega otočja. Gotove svote dosedaj še niso bile imenovane na nobeni strani, mislijo pa, da bodo bržkone amerikanski komisarji že v prihodnji seji španski komisiji 40 milijonov dolarjev za odstop filipinskega otočja ponudili. Ako bi bili ta ponudba sprejeta, potem bi se zamoglo delovanje komisije že v nadaljnih štirinajstih dnevih dokončati in mirovno pogodbo bi najbrže takoj podpisali.
—--~ i — -
Navidezen poraz.
Zvezno višje sodišče v Washing-tonu je izdalo odlok, kteri navdaja vse male meščane in manjše kapitaliste z upanjem iu prepričanjem, da je veliki kapital vendar enkrat podlegel, ter to trobijo med ves svet.
V istini pa je to le navidezen poraz le jednega dela velicega kapitala.
Odlok večine višjih zveznih sodnikov je naperjen proti „Joint Traffic Association", to je združenje kakih 30 najznamenitejih železniških družb te dežele in ti so se izjavili, da je ta družba nepostavna, ker je nasprotna določbam zvezne postave proti trustom.
Borba te zveze za svoje pravo traja že nekaj let, poslednja leta so jo posebno gojili prizadeti želez-nični kapitalisti z veliko eneržijo, ker so tudi južne železnice nameravali združiti k temu trustu, seveda je višje zvezno sodišče to vsaj ofici-jelno zasedaj onemogočilo.
,,Joint Traffic Association" zasleduje pravi namen trustov, in pod pretvego napraviti soglasno
RODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
29.	3?a 1898.
HL10I30 "VI-
opravilo, je bil nje namen le cene za osobni in tovorni promet koliko^ mogoče visoko priviti. Kar je pa med tem železničnim trustom in drugimi njemu enakimi delalo razlika, je gospodarski red druzih po njem ožemanih.
Seveda so med temi vse kar potuje iu blago kot tovor razpošilja, toraj do gotove stopnje vse prebivalstvo te dežele. Ali bolj važne nego so gospodarske koristi, so bile koristi druzih velikih kap i-t a l i s t o v, kteri se bavijo z obrt-uijo in trgovino in imajo pri teh svoje velike koristi; ti imajo že vsako leto mnogo milijonov dolarjev plačati kot stroške za prevaža-njeUn tem ni vsejeduo, ako so cene višje. Tako daleč so veliki kapitalisti torej izrabili svoj vpliv, da so se železničnim kapitalistom po robu postavili in uporabili vso svojo mo$, seveda je močn?ji del zmagal, a tem ni bil pri srcu blagor ostalega ljudstva, pač pa le edino svoje koristi, za druge ljudi ne bi gd-noli niti prsta, a v tem slučaju so moral tako postopati.
Posebne važnosti nema ta odlok višjega zveznega sodišča in ta poraz velikega kapitala pri železnicah ni posebnega pomena, ako je tudi nekako naperjem proti trustu. Višje zvezno sodišče ni izdalo odloka na ljubo prebivalstvu, pač pa glede obrtnijskih iu trgovskih kapitalistov. Kdo pa ve, koliko praktičue vrednosti ima ta odlog in kako dolgo se bodo na njega ozirali? Železniški kapital bode že znašel sred-stvof. da bode svoje poželenje po dobičku utešil ako rie na ta, pa na kak drug način.
Velikansko podjetje.
Kdo še ni videl dolgih tovornih vlakov, kteri vozijo iz Chicago, in kterih vozovi imajo napis tvrdke Armour & Co. Vlaki vozijo na vse kraje in prinašajo sveže meso iz klavnic v meata in vasi cele dežele.
Mesarska obrt gre povsodi rakovo pot. Mesarju, kteri je popreje živino sam nakupil, zaklal in razkosal, tega sedaj ni več potreba. On vč kdaj pride Armourova ledenica na kolesih in gre samo iskat toliko zadnjih in toliko sprednjih četrti, toliko gujat, plečet, strani, klobas, špeha itd. kolikor potrebuje, dokler pride prihodnja zaloga. V večjem m9stu tudi odpnejo kar voz s mesom. Ali z eno besedo: mesar Armour & Co, čegar klavnice v Chicagu, Kansas City in Omahi za-koljejo, osnažijo in razkosajo na dan tisoče govedi, desettisoče ovac in prašičev, je postal naj ečji založnik mesa v Zjed. državah.
Ta sistem, kterega je Amour ifc Co. in razun te tvrdke še drugi, kakor Swift & Co. in Nelson MorriB & Co. vpeljali v našej deželi, bodo poskusili tudi na Angleškem, pa tudi po drugi Evropi v večji meri vpeljati. V mali meri itak obstoji že dalj časa iu ni nič novega več sveže meso v ledenih shrambah v Evropo pošiljati. Zanaprej pa bodo vsaki dan pošiljali velike tovore svežega mesa preko oceana in kmalu bode videti Armourove vozove tudi na Angleškem na vseh železnicah kakor v Ameriki.
Izvoz svežega m osa je dosedaj delal toliko stroškov in okoliščin, da je donašal le čisto malo dobička in dostikrat celo zgubo. Ako bode tedaj Armour & Co. izvoz sedaj v veliki meri pričel, gotovo vč že za kak sistem transporta in razdeljitve mesa na Angleškem, po kterem bodo stroški tako zmanjšani in sigurnost razdeljitve tako povišana, da bode zamogla tvrdka brez nevarnosti kake zgube vpeljati prekomor-eko kupčijo. O posameznostih tega



sistema še ni nič zuano; le toliko se je zvedelo, da je Armour & Co. sklenila pogodbe z ,,White Star" iu ,,Cunard" črto. Dalje seje tvrdki posrečilo pridobiti posebnega dovoljenja od angleških železnic, ktere do sedaj transporta zasebuih tovornih voz niso dovoljile. I. Ogden Armour že biva dalj časa na Angleškem, tudi je že mnogo glavnih agentov od Armour A: Co. tja odpotovalo, da urede slednje naredbe, da pride podjetje v tir.
Ob jednem pa bodo klavnice Armour & Co. v Kansas City, Omahi in Chicagu primernorazdirili. V Omahi so že dozidali novo klavnico, ktera bode stala milijon dolarjev. Pomnoženje stavb na živinskih dvoriščih dode stalo $800,000.
Ker ima ravno sedaj v Evropi meso zelo visoko ceno, bode imelo tudi to velikansko pod jetj^Armour-ja politično veljavo. Ako se posreči angleški trg vsaki dan z svežim ame-rikauskim mesom preskrbeti in cene mesa na Angleškem precej znižati, potem bode tudi mestno prebivalstvo na Nemškem, ktero se sedaj pr itožuje radi visoke cene mesa, zahteva'w\ da se jim dovaža ceneje in bolje meš^-
Amerikansko žito\ie prouzročilo prekucijo v evropskehrj^'ljedelj-stvu, v politiki pa agrasko^ba^j0-Ako se temu pridruži 5e amernh^"-sko meso, da ga spravijo na evropx. ski trg, ravno tako ceno, kakor ga dobivamo tu v Ameriki, potem za dolgo časa nobena vlada ne bode upala nemirnemu delavskemu prebivalstvu v obrtnijskih okrajih in mestih dober in tečen živež s postavami podražiti ali ga jim celo zabranjevati. Načrt velikanskega podjetja Armour & Co. pa bode brezdvomno opozoril vladarje in podložnike v Evropi.
Kuga na Dunaju.
V prvih mesecih lanskega leta se je razširila vest o groznem oposto-ševauju, ktero je prouzročila kuga v Indiji. Poročalo se, je da je ta grozna bolezen vsaki dan na tisoče žrtev zahtevala, več tednov ni bilo zaznamenovati nikakega zmanjšanja števila zbolelih iu umrlih vsled te kuge. Umiralo je toliko ljudi kakor ob času ,,črne smrti", ktera je v srednjem veku obiskavala dežele. Kuga ni redek gost v mo-čirnih nižavah južuega dela Azije in komaj je dvajset let miuolo, odkar Be je vsilila prav tik pred duri Evrope do Astrahana. Toda v Evropo samo, ali celo srce Evrope, se ta grozna Malezijivka ni vtihotapila. Evropa se je že od nekaj stoletij sem privadila kugo smatrati le kot izključljivo azijatsko nadlogo. Kljubu temu niso v Evropi pozabili velike nesreče, ako bi se vtihotapila ta morilka— ker vedeli bo, da bi nesreča bila tem večja, kolikor bolj seje pomnožil svetovni promet. Dne 30. januarja 1893 so se pri mednarodnem zdravstvenem zborovanju v Benetkah dogovorili, da bodo sueški kanal zaprli za pre-vožnje ladije proti pretečej epidemiji. Istega leta je zborovalo v Dražda-nah mednarodno zborovanje zaradi kolere, ko je nekaj mesecev preje v Hamburgu kolera v kratkem času sedem tisoč oBob v prezgodnji grob položila. Iu ko je lani v Indiji kuga razsajala, je bilo sklicano mednarodno zborovanje, da se dogovori glede zdravstvenih naredb v obrambo te pošasti. Povod k temu zborovanju je dala Avstrija, ktera je vedno uporabila najstrogeja sredstva izmed vseh držav, da se ubrani tega groznega gosta. Poleg vrste praktičnih in brzo speljanih naredb so tudi Bpozuali, da bi bilo dobro se bolj seznaniti povodu tej smrto-
nosnej bolezni. Akademija za znanosti je odposlala zdravniško ekspe-dicijo v Indijo, ktera naj bi to kužno bolezen prostoru študirala in je kužne bacile prave, kulturel-ne prinesla na Duuaj.
Nekaj zvedencev, kteri so se udeležili te ekspedicije, se je pri poslovanju s temi kužnimi bacili nalezlo tega smrtouosuega strupa in pet dni pozneje pri polnej zavesti umrlo. Malo preje je postal žrtev kuge pomočnik laboratoriji (delal-nice), a za njim je več osob okuženih. Sumničenje, da bi se lahko obvarovalo teh smrtnih slučajev in bolezni, ktero goji dunajsko prebivalstvo, za sedaj še ni mogoče dokazati. Gotovo je, da pomočnik Barisch ni bil dovolj praviden pri poslovanju z strupenimi bacili; čudno je le, daje Barisch imel čas iu priliko, da se je tudi njegova žena okužila iu ta žena kljubu pretečej nevarnosti okužeuja več dni občevala z drugimi ljudmi in se udeležila pogreba nesrečnega moža. Osodepolno je, da se je kuga prikazala na Dunaju, kjer so se zelo prizadavali, da bi jo odvrnili, da se ni pojavila v kakem temnem kotu kake ladije, ali v premstvu kake karavane, ali bila zanešena po kakem tisočerih trgovskih potih iz Indije, temveč vzgojila in prikazala se je na prostoru vede, kjer so se uprav bavili kako bi se dala odplaviti in zatreti. Skušnja in uee-nosIrsGdliČnih avtoritet goji k sreči upanje, oM se kuga na Dunaju ne bode nevai\"o razširila. Virchow, Leyden, iwttnageL nraveJc^.^.
tete pri zdravilstvu so Be izjavili, da ni večje nevarnosti razširjanja pričakovati, in da umetno gojeni bacili nemajo onega groznega učinka na življenje, kakor naravni. Tudi zagotavljajo, da nalezljivosti v delalnicah dosedaj še niso pro-uzročile nevarne epidemije. Spoznanje je pa tudi poučilo vse, da nalezljive epidemije je mogoče le omejiti ali odpraviti po skrbnih naredbah zdravilstva iu po osam-ljenju bolnikov. Že kugo v Astra-hanu pred dvajset leti, kjer so Rusi zelo odločno, da surovo postopali, ko so bolnike stražili, da so bili osamljeni iu požgali bivališča kjer Be je vgujezdila, bo v kratkem času omejili in zadušili. Od tega časa se je pa že mnogokrat pokazalo, da v borbi s kolero ni mogoče nad-kriljevati smrtonosne bacile.
SUPERIOR STOCK
Tki i i
PIVO
Vedno najboljše.
B0SC3 BREWING CO.,
LAKE LINDEN, - - 3SICH.
Prodaja se povBodi.

FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro domovino Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 75. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišeta lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobro znane in Be nemore nič zgubiti,, svoji k svojim 1

>
Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by
F. SAKSfiR. 109 Greenwich St. New York Citv.
Na leto velja list za Ameriko |3.—,
la pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vBe l^to . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki
,,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto.
„GLAS NARODA" ~
(„ Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic bo plača 0 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ae ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite iaslovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York Citv.
Dopisi.
Ely, Minn., 23. okt. (Poslano kot odgovor na spis M. Š. v 45. štev. „A m. Slov.)
Nižje podpisana kakor tudi več drufitvenikov sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn., štev. 1, smo pričakovali mir v slovenskih listih, ali ni ga. Žalibog, da smo tud: mi prisiljeni, da nekoliko odgovorimo na vedne napade g. M. Š , na nas Elv-čane, ko smo Lako dolgo mirovali, dokler se ni g. M. Š. v 45. štev. ,,Am. Slov." oglasil, da bode odkril „resnico" (O saucta simptici-tas S. pa resnica ! Stavec. )
Dragi čititelji slov. listov, oprostite nam ako tudi mi odgovorimo, ker vest uam ne da drugače miru, da tudi mi ne naznanimo resnico in krivico, ktero nam dela g M. Š.
Mož pravi, da ni bilo več kakor peti del društveni kov sv. Cirila in Metoda in Serca Jezusovega pri zborovanju dne 18. julija 1898 ko smo odstopili od K. S. K. Jednote, a reči mu moramo, da nas je bilo istega dne 300 udov i ; v z o č i h, ose m, le samo o s ^ m, reci piši in na prste štej osem, jih je bilo proti odstopu : d v e s t o d v a in devetdeset pa za odstop od K. S. K. Jednote. Mi toraj mislimo, d:i je 292 glasov pri 300 navzočih udih veudar le p r a-v a, poštena večina saj pri nas na Ely, Mina , ako pa g. M. Š. zna drugače računati in zatr jevati ko ni bil navzoč pri zborovanju, naj le še naprej trdi svojo ,,nepokvarjeno resnico" ! Iz tega je pač dovolj razvidno, da je g. M. Š. pravi laž-njivec v tej zadevi. G. M. S. trdi, da smo 18. avg. imeli zborovanje in se odcepili od K. S. K. Jednote; mi smo imeli zborovanje dne 18. avg. in ustanovili .Jugoslovansko katoliško Jednoto. G. M. S. le mirujte o društvu sv. Cirila in Metoda, vi nam ne delate ne pravil in ne sklicujete zborovanj, ker nemate pri njem niti pieice opraviti. Tudi bi radi vedeli koliko jih je na Ely, kteri bi radi pristopili h K. S. K. J.? To je vse le zmidljena stvar, ker tukaj nihče o tem nič ne v£; le v namen beganja je tako zatrjevanje.
R©b je, da smo tukaj ustanovili Jednoto kar je strašno ranilo Š. serce (a ne čisto, kaj še) zakaj? Ker ne bode imel nič opraviti pri njej, niti jo ne bode imel na vrvici,
L mi ne potrebujeme nič zapovedo-valcev in komedijantov. Malo dolgo bo nas vlekli za nos in to je uzrok, da smo odstopili. Uradniki K. Jednote so inkorporirali to in o tem
r...........
pod kakimi pogoji, ker so to sami
med ,, se boj" naredili v Jolietu in prelomila ona pravila, ktera so bila odobrena na četrtem zborovanju v Red Jacketu, Mich. Ako bi uradniki K. Jednote preje povedali kaj so napravili, bi društvo sv. Cirila in Metoda na Ely, Minn., še isti dan odstopilo od K. S. K. J., zakrivili so toraj le uradniki sami te. da smo še le po petem zborovanju v Puebli, Colo., odstopili, ker še le takrat smo zvedeli pri čem da Fino in razumeli vse zanjke. Ne vem o počemu treba delati tako ve-like stroške za delegate, ako se ne slušajo njih sklepi. Ali je to pravic:; in resnica g. M. Š.? in pri £em ste tudi vi vaše zanjke spleli in zagnali.
Kaj tacega pa še ne! Na četrtem zborovanju v Red Jacketu, Mich., sem bil izvoljen nadzornikom za tri leta, moral bi ta posel opravljati še dve leti po petem zborovanju v Puebli, Colo., ali pri tem sem spregovoril nekaj besedi o inkorpo-raciji, govoril sem pravilno in nekoliko krenil jolietske uradnike in hudo se jim zameril. Ko je bil dan volitve, se je izrazil predsednik, da mora ves odbor voliti, ker tako g vori,.inkorporešenSedaj lahko vsakdo sprevidi, da so v Jolietu -ami kar po ,,svoje'4 postopali, zavrgli in prelomili, kar je bilo sklenjeno v Red Jacketu, Mich., po delegatih društev.
To je resnica in resnica ostali g. M. S. pa naj le tiho ostane ' tej zadevi, ker tudi njega lahko ; dohiti, ako ne bode dal miru. t radnika Jugoslovsnske Jednote:
Najbrže bodo še več tacih velika iov
izgotovili, ker se je prvi poskus tako dobro obnesel.
Vlak zavozil v vod«.
Na New Jersey Central železnici čez Newark zaliv med Elizabet-portom in Bergen Pointom se je 25. ok+obra ob 8. uri zjutraj pripetila velika nezgoda. Most je bil ob tjem času odprt, ker je ravno nek p{ar-nik pijul mimo. Akoravno je bilo znamenje ,,ne varnost" dobro tfid-no, je vendar tovorni vlak v,j>zil dalje na most dokler mu je prfjge zmanjkalo. Lokomotiva in pek s tovorom napolnjenih voz se je prekucnilo v vodo. Strojevoda, kurjač in sprevodnik so še pravočasno zapazili nevarnost in poskakali raz vlak; nikomur se ni nič zgodilo. Zguba železnice je velika in le sreča je, da nezgoda ni zadela kak osobni vlak.
Železnica je takoj poslala več uradnikov na lice mesta in vpeljala strogo preiskavo. Splošno mnenje uradnikov je bilo, da je strojevodja zakrivil nezgodo. Kakor je strojevedja poročal in tudi mostovni čuvaj potrdil, je bila železniška pri ga vsied goste megle zeio polzka. Strojevod ja je videl znamenje nevarnosti in tudi skušal vlak ustaviti, toda t^žki naloženi vozovi so rinili lokomotivo z silo proti vodi predno je zamogel zdatno zavreti. Boje se, da je s težkim želez jem obloženi voz padel na lokomotivo in jo popolnoma pokvaril.
Potnike napadajo-
Na Pennsylvania železnici so 24.
(To poslano smo sprejeli na od-h -*ijo željo odbora Jugoslov. J«-d-n t v zagovor ker je ta pravi trn v peti M. Š.)
•los. Agnitsch, Ivan Govže.i°'£t- blizu Trentona roparji napadli
štiri može in dva ustrelili. Jeden ustrel jenih je Daniel Barry po imenu, nek stavec, kterega je napadlo 5 trampov ko seje peljal na tovornem vlaku. Trampi so zahtevali denar od siromaka in ga potem ustrelili. Nekega železniškega delavca iz Philadelphije je napadlo 8 trampov ko je ravno ostavil tovorni vlak. Zadela ga je roparska kroglja v stran potem pa so ga vrgli v ja-
Razne vesti.
Fmetalni o«*enj pronzroei nesrečo.
Prezgodnja razstrelba neke bom-^ • je prouzročila smrt 63-letnega Peter Bowena. Da bi privabili večjo množico ljudstva, so demokratični agitatorji v New Yorku zažigali rakete in bombe, med tem ko je svirala godba narodne nape-ve. Naenkrat se je razletela neka bomba na tleh, ktera bi se morata še le v zraku razpočiti in uži-gaini drog je šinil proti srcu starega moža in ga na mestu usmrtil. Ljudstvo se je na to razšlo in ž njim vred tudi pripravljeni govorniki.
.Morilka oproščena.
Carmela Damato, ktera je bila obdolžena umora n jene tašče T rše Damato. so v četrtek po sedmdnev-tii obravnavi oprostili. Porotniki so bili 22 ur v posvetovanji. Ko je bila obsodba naznanjena so hoteli
rek. Tudi dva Poljaka so v East Trentonu roparji napadli, posrečilo pa se jim je ubežati.
k..
Nesreča na morjn
O s w e ge, N. Y., 27. okt. Ladija ,,St. Peter" se je na visokem morju blizu Sodus Point v hudem viharju potopila z moštvom vred. Ko je j ladi ja s premogom obložena v torek odjadrala od tod bil je na krovu kapitan Peter Griffin, njegova žena, jeden mornar, nek star mož iz Kingstona, Out., in nek franco ski fant, kteri ni znal angleški. Najbrže je kapitan med potjo še druge ljudi najel in mislijo, da je z ladijo sedem oseb utonilo. Ladijo so videli pri Sodus Pointu s znamenj, sile in takoj je odrinila ladi-
p služalci prouzročiti demonstra- Ja -Proctor" s rešilnim moštvom
(ja na pomoč. Toda ko je ta bila še deset milj proč se je ona že potopi-kraj
cijo, sodnik pa jih je pogovoril, so ostali mirni.
Boj z dvanajstimi policaji.
Policaj Flvu je hotel 28. oktobra zvečer na 29. cesti in Broadway v New Yorku nekega postarnega moža aretovati, kteri je tam motil veko versko zborovanje. Toda mož je vzdignil policaja kakor pero in ga treščil na cesto. Flyn je dal znamenje za pomoč in v malo minutah j ? i!o 12 policajev na mestu, kte-rim se je še le po hudem boju posredi 1 o moža premagati. Na policijski postaji je rekel vjetnik, da je njegovo ime James Hennessy, 63 let star in bivši kaznenec v Mat-tea wan državnem zavodu za blazne zločince. Policija misli, da je mož iz zavoda ubežal.
Velikanska lokomotiva.
Nova velikanska lokomotiva New York Central železnice je minuli teden tudi doprinesla velikansko delo. Prepeljala je od De Witt blizu Syracuse do West Albanv to je 140 milj 81 s žitom napolnjenih že-lezničnih voz v 12 urah in 55 minutah. Peza vlaka je znašala približno 3478 ton ali skoraj 7 milijonov funtov. Tovor je sestal iz 80.000 bušljev žita, pridelka od4000akrov polja. Ta farma je 6.3 milj dolga in miljo široka. Lokomotiva ima številko 786 in tehta 142,200 funtov. Premer gonilnih koles znaša 57 palcev, cilindra pa 20x28 palcev.
la. Prisedši na kraj nesreče našli so jednega moža na površju še živega. Sedaj leži hudo bolan, vedno se mu blede o njegovej ženi.
Požari.
V East Seatauketu, L. I., je 25. okt. požar uničil veliko tovarno „Kmpire State Rubber Works", pošto, skladišče premoga in neko zasobno hišo. Škode je najmanj SlOO.OoO. Domača požarna bramba, ka^or tudi ona iz Port Jeffersona, ste bili takoj na pozorišči in napele vse moči ogenj omejiti, toda vspeš-no niste mogli delovati ker ju je poman jkauje vode oviralo. Poštne reči so še pravočasno rešili in spravili na varni kraj.
Tovarna ,, Liberty Rub. Works", kjer je popreje poslovalo 400 do-lavcev je bila že šest mesecev zaprta, deloma zato, ker ni imela dela, deloma pa tudi ker se je prav-dala z Rubber trustom, kteri je tudi pravdo dobil. Trust je že pred nekoliko leti spravil večino delnic od ,,Seatauket Rubber Co." v svojo last, in vsled tega tudi druge ne k trustu spadajoče rubber tovarne nadzoroval. Pogorela tovarna je bila lost I. W. in C. Elver-sonov, ktere je trust nameraval zatreti. Pravijo, da tovarna od ,,Empire State Rubber Co." ni bila zavarovana, pač pa druga pogorela poslopja.
i
I
______
___
Bristol, Yt., 26. okt. Velik požar je danes vpepelil takozvani „Union Block", v kterem je bilo mnogo prodajalnic in tudi pošta. Skupna škoda znaša več nego S50.-000. Poštne stvari se je posrečilo pravočasno rešiti.
Boston, 26. okt. V bližnjem Cambridgeportu je danes pogorela velika žaga, ktera je bila lastnina G. W. Galeta. Povzročena škoda znaša S80.000.
Ryan, I. T., 26. okt. Danes je uničil požar „Ryan" kolegij z vso vsebino. Ko je ogen j nastal, je bilo 200 učencev v poslopju, ktere so vse srečno rešili.
Grozovita vožnja
P o r t J e r v i s, N. Y., 25. okt. Dve sto osob, ktere so se danes zjutraj z osebnim vlakom peljale iz Binghamptona, N. Y., v Susque-hana, Pa., so bile v največjej nevarnosti, o kterej pa niso popreje nič vedeli, da je že minola. Ko se je vlak bližal svojemu cilju, se je kurjaču, kteri je bil na zadnjem konca lokomotive kaj čudno zdelo, da vlak še vedno z nenavadno hitrost jo to je miljo v jednej minuti vozi. Bal soje nesreče ter začel klicati strojevodjo, toda akoravno je vpil kar najglasneje mogel, ni dobil odgovora. To ga je še bolj vznemirilo. Z nevarnostjo lastnega življenja je plezal proti strojevod ji, da bi zvedel uzrok divje hitrosti, ktera preti pogubo vsem potovalcem na vlaku. Dospevši do svojega tovariša zagledal je grozoviti prizor, da mu je skoraj kri po žilah zastala. Strojevodja je stal z na pol odrezano glavo na svojem prostoru, lokomotiva pa je divjala brez vodja dalje. Kurjač je hitro odprl nasprotni par, vlak je šinil mimo Susquehana postaje; ustavil se je naposled. Nekaj minut kasneje, pripetila bi se bila velikanska nesreča.
V svoji hiši umorjena.
V Long Branch je 28. oktobra voznik Harr}T Brooks ustrelil gospo George Hibbetts v njenej hiši. Vse okolščine kažejo, da je bil umor dobro premišljen in vendar Brooks odločno trdi, da je bil le nesrečen slučaj. Mislijo, da je Brooks ženo zato ustrelil, ker se ni hotela vdati njegovim nakanam.
Gospa Hibbetts je bila 33 let stara in jako lepa. Stanovala je z svojim možem in llletno hčerko. Njen mož je delal v nekej strugariji, ko je bila soproga umorjena. V bližini stanujoči ljude so ua enkrat začuli vpitje in takoj po tem strel. Nekoliko minut potem je bežal Brooks iz hiše. Gospo Hibbetts so našli mrtvo na mostovžu, krogla je prodrla srce in smrt je brezdvom-no pri priči nastopila. Brooks je oženjen iu odločno taji, daje ženo premišljeno ustrelil, policija pa ima baje priče, da je voznik ustrelil ženo polnim premislekom.
Brooks se je bridko jokal, ko so ga odpeljali v ječo. Pred sodnikom je rekel, da je položil revolver naj-prvo na mizo, potem pa ga zopet vzel, nameril ženi na prša z besedami : „Evo, jaz te bodem ustrelil1,1. Da bi bilo orožje nabasano to še slutil ni.
Kolikor je do sedaj znano ste bili umorjena in Brooksova soprogči zelo prijateljici in še le dan popred je slednja z n jenim soprogom gospo Hibbetts obiskala.
Strajkarji zmagali. Pittsburgh, Pa., 26. okt. Štrajk premogarjev v četrtem „Poo-lu" so danes poravnali, potem ko so se vse stranke s pogojem chica-škega dogovora zadovoljile. Strajkarji so sedaj preložili svoje agita-torično delovanje na peti ,,Pool".
Vojaki ponesrečili.
H a r r i s b u r g, 28. okt. V Hummelstown je danes večer zavozil nek tovorni vlak na postransko progo in trčil v tam stoječi vojaški vlak, v kterem so prevažalo 9. zamorski bataljon države Ohio iz Philadelphije v Camp Mead. Pet vojakov je bilo hudo poškodovanih.
Kositarjev trust.
C 1 e v e 1 a n d, O., 27. okt. ,,Iron Trade Revieu" poroča, da pogajanje o osnovi kositarjevega trusta dobro napreduje, in da se bode brezdvom-
no uresničil. Ko so nekteri o tem dvomili, zagotovili so jim poučeni krogi, da imajo potrebni denar za nakup tovarn za kositar žena razpolago. Sindikat ima zadosti kapitala, da lahko kupno ceno v gotovini našteje na mizo in mu ni potreba le deloma vplačati na del-
nice.
Trnst za trdo opeko.
Mašil Ion, O., 25. okt. William G. Hipp, posestnik Masillon Fire Brick Co, je razposlal na vse večje opekarne v countvju, ktere izdelujejo trdo opeko, ponudbe, oziroma prodloge da se pokupijo in v trust. Pravijo, da bode imel novi trust 12 milijonov dolarjev na razpolago, ktere bodo založili kapitalisti iz iztoka.
Tannar in Gatlingovi topovi.
Chicago, 111. 27. okt. Kakor se ,,Times-Heraldu" iz Madisona, 111., brzojavlja, je governer Tanner tam imel govor, v kterem je skušal svoje ravnanje naproti uvažanju za-I morcev opravičevati. Rekel je baje, ako bi čul, da mislijo zopet tako i ,,bandot£ v Virden pripeljati, bi pustil že na državnej meji tolpo z Galtingovimi topovi postreliti. On misli, ako imajo Zjedinjene države pravice gotovim krogom vhod v | deželo zabraniti, potem ima tudi on kot governer od države Illinois pravico bivše kaznjence, ta izmeček I človeštva, kterega bi premogarski posestniki iz Alabame pripeljali, na državni meji zavrniti.
Bodo zahtevali sodnijsko pomoč.
Chicago, 111., 28. okt. Premogarski podjetniki v Virden nameravajo od zveznega višjega sodišča dobiti ustavno povelje proti governerju Tannerju, da bi isti ne mogel več zabraniti uvoz zamorcev. Podjetniki trdijo, daje j vse njihovo prizadevanje štrajk poravnati zaman.
Država v državi.
Chicago, 111., 25. okt. Višja sodnija je razsodbo okrajne sodnije ovrgla in določila, da je postopanje bivšega pravdnika Maloneya proti Pullman Car Co. zaradi izvrševanja ! nedovoljenih pravic, opravičeno. Med posestvi, ktere ima družba v nasprotju z dovoljenjem navedeni so: Pullman Block na Michigan Ave., vsa vas Pullman, kjer prebiva 12.000 ljudi. Vse cestne, kanalne in plinove naprave, šole, cerkve, gledišče, gostilnice, hoteli itd. Pullman Co. je torej obdolžena, da brez pravice izvrševa muni-cipalno oblast.
Prospeh jeklene obrti.
Chicago, 111., 25. okt. Predsednik E. H. Gary od „Federal Steel Co." in H. H. Porter, jeden največjih delničarjev, sta se ravnokar vrnila od ogleda družebnih posestev v Miunesoti. Predsednik Gary pravi, da bode ,,Federal Steel Co." kmalu zidala in sicer v Lorain, O., 300, v Cornellsville, Pa., 600 ' peči. Illinois Steel Co. dela ves J čas. V soboto so v South Chicagu izdelali v 24 urah 3004 ton bese-merskega jekla, dosedaj največjo množino. V tistem času so izdelali 2457 ton jeklenih šin.
Hiša seje podrla.
Newport News, Va., 25. okt. Tukaj seje danes popoludne podrlo neko trinadstropno kamenito poslopje. Mnogo delavcev, kteri so delali pri poslopju je zasutih. Do sedaj so našli truplo nekega tesarja. Pet mož je hudo ranjenih, jednega pa še pogrešajo.
Zahvalni dan.
Washington ,28. okt. Predsednik McKinley je izdal danes razglas, v kterem pravi naj se letošnje leto 24. novembra praznuje zahvalni dan. V razglasu razpravlja, da je dolžnost amerikanskega ljudstva v tekočnem letu veliko bolj nego navadno, zahvaliti se Vsegamogočnemu za podeljeni blagoslov.
Nesreča na železnici.
Omaha, Nebr., 27. okt. Na Union Pacific kolodvoru jeprivozil nek tovorni vlak skozi odprtioo gi-bališče na staransko progo in treščil ob tam stoječi tovorni vlak as
velikansko silo. Lokomotiva štirje vozovi so bili razbiti. Stroj vodja Samuel Hindman, kurj Viljem Ranan in zaviralec B. Sh non so bili pri priči mrtvi, kurj John Griffin pa hudo ranjen.
Lov na Indijance.
Walker, Minn., 27. okt. Po možni maršal Morrison se je dane. odpravil na lov za ubežnimi Indi janci. Deputija Tolman in Warrei bodeta šla čez nekaj dni za njim Glavarja je videlo več Indijancev njegova koča je zapuščena in izpraz njena.
Baker City. Oreg., 27. okt. Iz John Days Rivera so telefonira li, da sta Indijanca David Cottre^ in John High streljala ua svoje pre ganjalce in jih ranila ; F. Duncaui in I. Morreju sta ustrelila konji izpod njiju. Iz Cannon City seje po dala tropa naseljencev zasledova Indijance, kteri so dobro oboroženi
I)va zamorca linčali.
Augusta, Ga., 2o. okt. Dv< zamorca, Lutra Sullivaua iu Sama Mackina je tukaj besua množica ustrelila, ker sta bila na sumu, da sta se udeležila umora gi sp^ John Atkison. Žena je l>ila ustrel jena, ko se je peljala z soprogom domov. Coroner je včeraj naravnost obdolžil Mackina. njegovega sina Jima in Sullivana hudodelstv; umora. Ko je to slišala kakih 100 osob. broječa množica, iztrir.Ia šerifu ujetnike in dva od njih u-trelila. Stari Mackin je uš<*l, toda preganjalci so mu za petami.
Evropejske i:i (lni^e vesti.
Pariz, 20. okt. Akoravno se občno mnenje bavi edino ie s porazom ministerstva in kakovosti pričakovanega ministerstvn. se vendar do sedaj mir še ni kalil. Vojaki so zbrani v vojašnicah, policija j< pazl jiva in zapira meščane za vsako malenkost.
Predsednik Faure se je danes pomenkoval z Loubertom in Desclia-uelom o ministerski krizi, s Delcas-sem o razmerah zvuuajue politike. Splošno mišlen je je, da bi Deleasse na vsak način ostal na^čelu zvunaj-nega urada, da se poga janja zarad Fashode ne pretrgajo.
London, 2(3. okt. Na borzi se j< danes razširila vest, da je Franco ska prosila Egip^t naj major Mar-chanda in njegove ljudi spremi po Nilu navzdol, kijr so vsled klima-tičnih nadlog in pomanjkanja pravilnega živeža izvauredno trpeli.
Solun, 2t>. okt. V minolih dnevih so v Macedoniji razsajale gro-govite nevihte, kterili posledica jo bila velikanska škoda in mnogo-* brojna zguba človeških bitij. Med drugim je cela karavan:: obstoječa iz 47 osob in 100 konj v Ga ico reki našla žalosten konec.
Rim, 2G. okt. V pokrajini Alessandria je prišlo do resnih nemirov. Nastala je potreba celo vrsto vinogradov uničiti, ker se je tudi vgnej-zdila trtna uš. Kmetje so se zoper-stavili razdjanju, edinega vira svojih dohodkov in obla?ti seveda niso znala vporabiti druzega sredstva, nego poklicati vojake in na uboge siromake strel jati. Pet kmetov je bilo usmrtenih in mnogo ranjenih.
Dunaj, 2(3. okt. Dr.. Poch, pomožni zdravnik profesorja Noth-nagela, kteri je svojega na kugi umrlega tovariša dr. Miillerja zdravil na požrtovalni način, je sedaj zbolel pod znamenji grozovite kuge. Dr. Poch je bil, kakor tudi dr. Miiller član zdravniške komisije, ktero je početkom 1. 1897 tuka jšna akademije znanostij poslala v Indijo, da bi opazovala tam razsajajočo kugo.
Pariz, 27. okt. Da bi se pomirile razmere vsled krize kabineta še niso strorili odločnih korakov, povsod delijo ministerske imenike in skoraj na vseh se nahaja ime Ri-bota. On je baje pri ljudstvu zelo priljubljen in splošno se misli, da bode predsednik Faure njemu naročil sestaviti nov kabinet z doBe-dajnim ministrom Delcassem, kot zastopnikom zvunajnega oddelka. Tak kabinet bi preiskavi Drevf usa ne bil sovražen, ker Ribot je bil dosedaj znan kot zagovornik preiskave osodepolne pravde.
London, 27. okt. V zvunajnem uradu se je danes vršila seja kabineta, ktera je trajala dve uri. Vs
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Geobg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; • II. ,, Štefan Banovec ; ' Blagaj.: Matija Agnič, Bcx 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PkeSebn, Box 2S6 ; Josip Mantel;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
Glasilo: ,,GLAS NARODA".
miniHtri so bili navzoči. Ob sklppu seje so imeli vsi člani vlade kaj zadovoljne obraze, in videti je bilo, da soup boj6nadaljnih zapletk. Takoj po seji kabineta je franeouski poslanec baron Courcel imel avdi-jenco pri markizu Salisburvju.
Pari z, 27. okt. General lord Kitchener, kteri je iz Khartuma pr^ko Marseilla sem došel, odpotuje daitt s utro v London. Nekemu poročevalcu je rekel: ,,Jaz sem vojak in ne razumem nič o diplomaciji, kt^ra ne spada v moj posel. lipam, da se bode diplomatom [»osrečilo t« /uvi; rešiti. Jaz zamorem Francoze le pohvaliti, posebno major Marchanda, kteri me je v Fasliodi z.-lo prijazno sprejel. In ta prijazni *pr j' m mi bode v-jduo ostal v pri-l"tuera spominu. Položaj je res /u\0 jvs^n, toda jaz ue morem tistim pritrditi, kteri mislijo, da je v voj-ki rdiua rešitev. Miren in uljuden razgovor bode omogočil za oba naroda zadovoljno rešitev. Jaz imam polno zaupanje do diplomacij in morda bode moje mnenje o Marchandovi ekspediciji pospešilo izid, kakoršuega vsi želimo.
Pari z, 28. okt. Francoski zvu-najui urad je preje! od svojega di-plomatičnega zastopnika iz Kaire brzojavno poročilo, ktero potrjuje da je major Marchand dospel v Khartum.
L o n d o n, 28. okt. Poročilo, da je ministerski sovet Bklenil pokroviteljstvo čez Egipt razglasiti, je brez vsakega dokaza. „St. James Gazette", edini list, kteri se bavi s t » zadevo piše, da je ta politika edino prava in te so moramo držati.
Pariz, 28. okt. Dupuy, kteri bode naročilo, sestaviti novo ministrstvo bržkone prevzel, se je dali s pogovarjal z Loubetem, Deecha-n<4om in Poincarrem. Kakor pra-\ i jo, bodo Ribot, Delcasse in I vgiv s kabinet Depuva podpirali.
Dai v« t so naznanili sledeči imenik ministrov: Depuy. predsfd-nofr.-ijn«> zadeve; D^lcass**. r zvutiajtiih zadev: Ribot, d«*- Fivycinet, vojno: •	lyygD«!, p'.<duk
Kraut z. trgo\ stvo in Vig»rf -tv Min^t-rfcki sedeži za e>>, kolonij*- in javna dela oddani.
mk in minist j *ra % .i: linbie in *»-r poljed^ moma
T »i
Po dolgih letih!
> M M. hinnrc-Saa^wa!.
( Konec.)
„Da!i so nam stariši razv£n kruha ludi sadja s^lnij na pašo. Ta je imel jal>elk, oni hrušek, zopet drugi orehov, in nastala je cela kupčija z tiašo pičo. Barantali smo kakor pravi kupci. Sloje za blago ali na vago ali pa na število. Naša tehtnica je bila navadno na obeh kuncih ošpičena palčica. Položili imo jo na kak kamen, da je bila v ravnotežji, in potem smonatakno-li na vsak konec zopet ali kos kruha ali pa tudi na en konec kruh, na drugi pa jabelko ali hruško in tako smo se navadno vselej pogodili, čeravno je bilo včasih dosti prepira in hrupa. Kako nam je ta čas soln-ce krasno 6ijalo, kako lepa je bila vsa narava za nas! Kakor jeleni smo se včasih podili po pašnikih ko smo se roparje igrali 1 Eden je bil roparski načelnik in je imel svoje podložaike, drugi so bili biri-či in lovači, ki so roparje lovili. Včasih se je vnel boj, tega in onega hudodelnika so biriči zvezali, tirali ga in dejali v zapor, ali načelnika niso navadno mogli zasačiti, in če so ga, n bežal jim je zopet, ko je bil
že na več let zapora ali celo na smrt obsojen, in odpeljal je vse svoje po magače iz zapora. Zagnali Brno krik: Načelnik, načelnik, ki mu je za glavo šlo, je zopet ubežal in vsi njegovi hlapci z njimi pa je bilo zopet treba straže in varstva/'
,,Da, prav tako smo preganjali božji čas; tebi je ostalo še tako vse v spominu, kakor da bi se bilo še le pred malo dnevi godilo. Jaz sem te reči že zelo iz glave pogubil, ali zdaj ko me opominjaš na nje, pridejo mi vse zopet na misel, in mi je skoro bi dejal, žal da je vse tako naglo preteklo. Zdaj, ko bova zopet lahko večkrat skupaj, bova Bi še marsikaj povedala in lahko se bodeva pomenjkovala o tej in one; stvari. Bučele bova pasla in otroke zibala, pa duhan zažigala, dokler bodeva mogla še pipe držati v škr-bih čeljustih. Danes moraš z mano in pri nas nama mora Janezova žena napraviti malo pojedino, in dobre volje morava biti, ker nama je Bog dal, da se zopet zdrava in zadovoljna, čeravno osivela starca, vidiva. Zdaj sva zopet skoro kakor lačas brez posebnega dela. tako rekoč prosta, jaz vdovec, ti pa tako samec kakor si bil."
Pobrala sta jo stara prijatelja in I korakala počasi proti vasi. Ko so prišli Taveljnovi s polja, napravila jima je mlada žena navadno kmetsko kosilo, vendar kolikor je bolje mogla ; ona dva pa sta se vsed-la k mizi, kupila sta si tudi kapljo dobrega vinca ter praznovala in obhajala prav slovesen dan, ki sta ga štela med najbolj srečne, kar sta i jih v svojem dolgem delovanji doživela. Stari Tavalj, ki je bil vedno rajši dobre kot slabe volje, ogrel se je tako, ko sta nektere krati eden drugemu na zdravje izpraznila kozarce, da je celo peti poskušal; toda starega vojaka se vino ni hotelo tako prijeti, zato tudi ni mogel nikakor ne prav pristaviti, ko ga je njegov prijatelj silil, naj mu pomaga. Tavelj je bil v mladih letih do ber pevec in znal je mnogo posvetnih in pobožnih, toda Tomaž ni imel tako dobrega sluha; zato ie bolj potiho pristavil in le tedaj si je upal, akoje bilo več pevcev. Vendar danes bi bil prav rad videl, ko bi bil imel tudi za petje tako grlo, kakor za pijte. Ali potrudil se je le, kolikor je mogel ; ker pa le ni šlo, da bi se bil njegov glas ujemal s Taveljnovim, dejal je: ,,Veš, Jernej, blaga duša, ti imaš čist glas in znaš mnogo pesnij, toda moje poma-gauje je slabo, saj veš jaz nisem bil nikoli dober pevec; samo tako malo grčal sem, ko ste drugi popevali, a i pa sem včasih za vriskal, a zdaj mi še to noče več iti: tor^j ne za-m-ri. te v petji ne morem podpirati, bom pa toliko bolj pil."
Taveljuu je bilo tudi prav; on je P-i in vinee pil. .a dobre volj*- bil.
K* - -ta t ,a pome j- -Lara prijatelja vedno skupaj: buoelarila stau skupaj hodila v crk*-v in skupaj ;k>-!»• dala na klopi pred bučelnjak« _ni. i otroci pa »o bili radi pri njiju, ker sta jim bi i a dobra in sta se rada pečala ž njimi, f'ula sta še nekte-ro spomlad v ledini pri potoku kosa peti, zvunaj^v logu kukavico in druge ptice; toda prišel je čas, ko je Tomaž zopet sam ostal. Oče Tavelj jejel neko zimo bolehati, in spomlad gaje vzela, še predno so jele bučele rojiti. Poslednje je zapustil svojemu prijatelju, ki jih je pridno opravljal, dokler niso tudi njega zapustile moči. Zdaj pa počivata oba na istem mirodvoru, oba na pokopališči crkve sv. Martina, v k te rej sta bila krščena.
Drobnosti.
Letina na Kranjskem. Poljski pridelki — razen krompirja — so dohro ohrodili. Krompir pa je po nekod močno jel gnjiti. Sadja je v obče manj kot laui. — Goveja živina ima visoko ceno, ker se je pridelalo letoB obilo krme.
Trgatev pričela se je tudi po Dolenjskem sredi oktobra. Kvaliteta je dobra, pridelek seveda ni obil. Cene niso bad previsoke.
Divjačine je na Kranjskem v letošnjej lovski sezoni še dokaj. Tožbe o požrešnih zajcih, ki so do
zdaj napravljali našemu kmetu na
polju in sadnemu drevju obilo škode, po novem lovskem zakonu niso tako goste.
* * *
Redek lovski p 1 e n. V Rašici na Kranjskem je ustrelil dne 9. t. m. baron Lichtenbergov lovec žival, ktere ni nihče poznal. Izkazalo se je, da je progasta hijena, ki živi edino v severni Afriki. Kako je prišla žival na Kranjsko, kjer so jo opazovali že celi mesec, je uganj-ka; najbrže je ušla kteri menaža-riji. Baron Lichtenberg jo je podaril dež. muzeju.
* * *
Štajerske novice. Trgatev se je pričela po Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem drugi teden oktobra in bode v obče dobra, ker je dobro obrodilo staro in novo trsje. Po nekod je strupena rosa nekoliko škodovala, še več pa ples-noba in tudi suša v zadnjem mesecu, a ipak bode kakovost vina do-sta boljša od lanskega, ki je, kakor znano, dokaj dobro, in tudi množina vina, ki se ga bode pridelala, bode nekoliko odškodovala vinorej-ce za obilni trud in za ogromne stroške, ki jih imajo z starimi, še več pa z novimi vinogradi. — Na Bizeljskem in v sosednih štajerskih vinogradih so letos pridelali okolo 30.000 liektol. vina, Bkoro vse od ameriških trt, ki so letos kaj dobro obrodile. — V Pišecah in okolici doživeli so vinorejci zopet tiste vesele čase, kakor so jih pogrešali nad desetletje; doba trgatve seje namreč veselo oživela. Iz vinskih goric je bilo slišati radostno streljanje topičev, kakor nekdaj, a tudi letošnji vinski pridelek presega celo pričakovanje posameznikov. Kapljica je sladka ter bo privabila
gotovo dovolj kupcev.
* * *
Na Brezjih na Gorenjskem vršilo se je v nedeljo, dne 9. t. m. slovesno nastavljeuje frančiškanov v ondotnem novem samostanu. Sv. mašo in pridigo je imel ljubljanski knez in škof dr. Anton Jeglič.
* * *
Izgredi v Trstu. 10. okt. so se nadaljevale pred tamošnjim deželnim sodiščem razprave radi zadnjih izgredov v Tastu. 35-letni Josip Jelušič iz Hrpelj je bil obsojen radi javnega nasilstva na 18 mesecev težke ječe. Nadalje so bili obsojeni radi pobijanja svetiljk 2S-letni Ivan Jerončič in 26-letni Fran Svetina, vsaki na šest mesecev. 25-letni Henrik Lasič in 17 letni Viktoj Kovačič vsaki na 5 mesecev in 24-letni Andrej Orel na 4 mesec**.
* * *
Razprave radi zadnjih izgredov. 14. t. m. se je v Trstu - r-ila razprava ;»roti onim nesrečnežem. ki so ra7«rajali \ hiši nekega talija:.»k*-ga posestnika na cesti proti Dolini. Ses t naj stori ca njih s- i obtoženi, da so ubili 1 psa. da ranili druz^-ga, da so {»oškodovali raznih stvari i, da so nasilno udrli na dvorišče, da so hoteli zažgati neki voz, da so metali kamenje itd- Obsojeni so bili: Josip Kocjan na 7 mesecev. Matej Slavec 13 mesecev. Peter O ta 14 mesecev. Mihael Mejač 18 mesecev, Josip Krmec 13 mesecev, Josip Skorja 14 mesecev, Anton Vodopivec in Anton Gregorič po 7 mesecev, Anton Kocjan in Ivan Kocjan po 6 mesecev, Ivan Mihalič 18 mesecev, Anton Mihalič 5 mesecev,Ivan Valen-čič 4 mesece, Peter Povh 22 mesecev, Anton Ručica 2 leti in Blednjič
Ivan Mihelčič na tri tedne zapora.
* * *
Dobro sredstvo, da seiz-pozna treznost. Neki angležki gostilničar, ki se posebno hoče držati zakona proti pijanstvu, postopa na originelen način, da spozna, ako sme temu ali onemu svojemu gostu; ki je že malo „meglen," de natočiti pijače. Kadar je prišel tak gost v njegovo krčmo, se mora naj-prvo parkrat zavrteti okolu sebe, a pri tem imeti zavezane oči. Ko je storil to, ga še prosi oprezni gostil* ničar, naj stoji nekoliko časa na jed ni nogi, a drugo naj vzdiguje do stanovitne višine. Ako prišlec pre-stoji tudi to skušnjo, dobi zaželjene pijače, ako ue, tedaj ne dobi ničesar.
Londonske posebnosti. Znano je, da je v Londonu razven pijanih žensk še tudi mnogo drugih strvarij, ki zaslužijo, da se jih omenja. London ima na pr. svoje vedeže, ki nikakor ne zaostajajo v modernem napredku. Neka vedeževalka ima celo svojega stenografa, da po-
daja tako radovednim dušam fčrno na belem vse kar jim prorokuje za bodočnost. Ta moderna Pytija ima v svojem „salonu" t. j. šotoru tudi pisalni stroj ! Tudi beraški muzej je zavod, kakor se z jednakim ne morejo ponašati ostala mesta. Ta-kov muzej se nahaja v Red Lion-quaren. T.u je videti vsega, kar koli si more želeti beraško srce. Umetne noge, berglje, slike o nesrečah vsake vrste, kakor jih kažejo berači na oglih, da ganejo srca mimoidočih, kateri poslednji so res tako naivni in verujejo, da se je nesreča, naslikana na sliki, res zgodi* la istemu ki jo kaže. S tako sliko v roki posebno napadajo tujce. Za društveno življenje v Londonu je značilno tudi to, da se je nedavno zasnovalo društvo v pomoč možem, ki so nesrečni v zakonu. Pravijo, da se množijo členi tega društva od dne do dne.
S čim se vladarji zabavajo? Najljubša zabava vseh vladarjev je lov. Znano je, da je naš cesar izvrsten strelec; tudi nemški ceBar strelja prav dobro. Pravi mojster v streljanju pa je ruski car Nikolaj II. Nemški cesar je izvrsten lawn tennis igralec. Tudi pre-stolonasleduica vdova Štefanija se mnogo bavi s tem športom. Hri-bolazci so naš cesar, kralj Humbert, zlasti pa kral jica Margarita. Nemški cesar in princ Waleska se rada vozita v Čolnu po morju. Velik atlet je bil pokojni car Aleksander III., ki je imel neverjetno moč v svojih rokah ter se je znal tudi izvrstno sabljati. Tudi kralj Saksonski in razkralj Milan etaizborna borilca. Kolesarji bo ruBki car in ruska carica ter mlada holandska kraljica Viljemina. Z literaturo in umetnostjo se bavijo rumunska kraljica (Carmen Sylva), črnogorski knez, kralj Oskar švedski, kraljica italijanska, nadvojvodinja Štefanija in Valerija, hči cesarjeva. Rudnine nabira kralj Kristiau danski, španski kralj pa — marke.
Oženiti ae mora jo! Sv. sinoda na Ruskem je baje sklenil, da Be mora vsak popovski kandidat dva tedna po svojem imenovanju oglasiti s prošnjo, da se sme oženiti. Dovoljenje dobi vsak prosilec. 4 tedne na to mora biti že oženjen. Tem načinom skrbi sv. sinod za moraliteto mej svojimi }>opi.
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
G. J. T. v Ch., 111. Na Vaše vprašanje glede „charterjev" in inkor-poracij Vam odgovorimo, da se s temi uganja veliki humbug. Res je, da bi morali oni, kteri so vknji-ženi v slučaju kake zgube, bankerota itd. plačati škodo, ali kedaj Be to zgodi? Presneto malokedaj. Kolikokrat se pripeti, da so oni, kteri so ,, čarter" vzeli že mrtvi, ali odpotovali Bog ve kam, kaj naj s temi store? Inkorporira se lahko vsaka družba, da se le trije možje zbero, nadenejo kak naslov, magari družba za uničevanje podgan, kapital $100.000 (v žepu pa niks) plačajo pristojbino in odvetnika inkorporirani so. Koliko je družb za zlato itd. inkorporiranih, ko še zemlje uemajo še manj rudnikov; koliko akcijskih družb je bilo že inkorporiranih in bankrotiralo, gospodje so svoje novce lepo odnesli, upniki pa bili ob denar. Inkorpo-riranje, čarter in bondi, to je vse lep naslov, a ž njim se dela veli-kansk humbug. Vsi oni, kteri so v take stvari zapleteni, vedo za polom, in predno ta nastopi, svoje premoženje transferirajo na žene, ali drugače „na suho" spravijo, drugi pa gledajo v „nič." Receiver ima res opraviti kjer je nepremično premoženje kakor železnice, tovarne itd., ali pri suhem papirju pravil, knjig, številk in tiskovin pa ne opravi nič in lepo odide ker v tacih s učajih tudi za njega „ui nič". Najlepši čarter in inkoracija je: pošteno postopanje in ka kor hitro kake kupčije, špekulacije stroški nadkriljujejo dohodke, rezervnega zaklada ni, da se o pravem času reče: ne gre. pa ne gre, ne pa da je prepozno, in polom velik, kakor „akcije4i kalifor-niške naselbine, ktere so „posko-čileu za 100 odstotkov, ko še trava ni zelenela, to je bil pravi „bum" izvršen po ,,vrednem" Kr. učencu in nasledniku, to naj se rojaki zapomnijo dobro, in osel na j gre samo enkrat na led, vse mazanje okolu ust z medom se mnogokrat spremeni v pelin, kterega je rodila „rajaka dolina".
Naznanilo.
Ker imam v zalogi mnogo
molitvenikov in povestnih slovenskih knjig
raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jih tdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. Molitvenike imam od 30 cent. do $2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige.
MAT. POGORELC, Box 672, Calumet, Mich.
JSZje je ?
ANA PETRAŠIČ, doma iz Drašič pri Metliki, po možu se piše REZEK, nje naslov bi rada zvedela ANA KR ASE VIČ, ter jo prosi, da bi jej vrnila dolžnih $33, ktere jej je posodila pred 10 leti. Nje naslov naj se blagovoli poslati: ANA STE-FANAC, Box 172, Manistique, Mich.
Med prijateljicama. A.: „Kaj pa je tvoj mož?" — B.: ^Policaj !** — A.:„No potem t>od**š v s«-življenje pod policijskim nadzorstvom!"
Vedno Žid. Ropar ( oropa vši židovskega bankirja) : „Kaj, vi imate samo italijanske lire v listnici, te težko zmenjani!"—Žid (brzo seže v žep) : ,,Koliko pa hočete zgubiti pri njih?"
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojak'-m tudi
kegljišče.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1:535 Main Str., La Sal le, III.
£
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitveniki: Vrtec nebeški, z slonovo kostjo in zlato obrezo, elegantno delo $1.50 Lilija v božjem vrtu, z slonovo kostjo in zlato obrezo $2.40 Jezus govori, ravno taka vez $2.40 Hvalite Boga 31.40 Dušni vodnik SI.50 Golgota in Getzemani 81.50 Kruh angeljski 60 ct. Duhovni studenec 55 ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Duševni venček CO ct. Vrtec nebeški 60 ct. Spomin na Jezusa 30ct.
Druge slov. knjige: Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Veliki katekizem 16 ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Germana 12 ct. Sveta Genovefa. stara izdaja 20 ct. »»	>> nova ,, 16 ct.
Baraga 40 ct. Perpetua 40 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.Š0. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi 1., II. in
III. zvezek po 30 ct. Preko morja 30 ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 30 c. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
» » stara ,, 15 ct. Marjetica 50 ct.
Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2.
del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 ct. Knjižica za mladino IS ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Raznotere povesti 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Cvetke (rasne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjyka 30 ct. Srečolovec 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Stanley v Afriki 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Vojska na Turškem 36 ct. Roparsko življenje 20 ct. Godčevski katekizem ali zbirka lju-
bimskih pisem 20 ct. Šaljivi Slovenec SO ct. Funtek zbrane pesmi 30 ct. Repoštev 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Pavlika 20 ct. Vertomirov prstan 20 ct. Maršal grof Radecky 20 ct. Pod turškim jarmom 20 ct. N:ijdenček 20 ct. Cesar Makbmilijan 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 ct. <"rni bratje 20 ct. Nikolaj Zrinski 20 ct. 100 pripovedek za mladino 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Sanjske knjige (velike) 35 ct.
Meščanski gardist. Kor-poral: „He, Čolnar, presneto počasi tečeš!" — Čolnar: „Ako bi zares potreba bilo, bi že hitreje tekel.*1
V New Yorku so se minoli teden utrinjale lučice bakelj, ktere so v sprevodu nosili,,die Reichstreuen" v proslavo Bismarka. Ako bi se vsi ti veliki Germani domu podali, bi Be marsikomu utrinila—ječa, ali pa vojaške surovosti.
Cesar Viljem potuje v sveto de-žeto; nekteri pravijo, da bi rad kak košček zemljišča tam ugrabil: nekteri listi so pa že pisali, da ze bode potem proglasil poglavarjem protestauske cerkve. Mogoče vse ker se je že toliko neumnosti utri-nilo iz njegove glave, kaj lahko še to bedarijo učini.
Na Krasu se utrinjajo lesketeči bajoneti, v sloyanskik listih prepiri za ne še imenovanega ministra_
lovenca, v Trstu pa mesece delijo velikim revolucij on ar jem" I

SCHNELLER & PLAUTZ
ej
TT i
naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da odpreta
z GROCERIJ AMI in RUDARSKO OPRAVO na 510 PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1898 in zagotavljat a z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem
SCHNELLER & PLAUTZ,
519 PineSti-eet,	Calumet. Mich.
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Joliietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni
P

na vogalu Ottawa ;n Jackson cesti, Jolliet, III.
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO h» PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pn nas dobila vsak čas kakor :udi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Joliietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči ako.u Joliet obiščite nas mnogokrat
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Sd spoštovanjem
Martin Blutli & Co.,
8ALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL.


DINI SLOVENSKI ZAVOD!
6c
HE PRINCE LINE
»GLAS NARODA'
109 Greenwich Street,
New York,
posreduje
listke za vse parobrodne in železniške proge.
Parobrodne dro/be: GENERALE TRANSATLANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠKA DRUŽBA, BREMNARSKI LLOYD, HAMBURSKA DRUŽBA, ROTTERDAM-N1EDE ULAND LINE ITD
\
S
lU
Cene

Pošilja točno in vestno
DENAR V STARO DOMOVINO
C h i j n in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že uad
pol tretji milijon goldinar, avstr. veljave.
Pri večjih Bvotah in uj. ujavi priporočamo m6njicc dobrih bank. Posredujemo hranilne vlftffe v rstziiH slovenske posojilnice.	^f/
Vsak SI >vejiw naj na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov. Vsak potnik naj nam brzojavi a'i natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York n»- vozijo železnic : Wabash. Nickelplate, Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do Chicago, ali Buffale potem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. V NVv, York r'ospt- železnice: Pennsylvanije, Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delaware Lakawana, \V~st Shore, Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfers tiketov, ker ti V:«- prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo $2.50 do $3 zadan, a ni kaj j sti; pri nas napravite kakor sami hočete. A ko nam dohod natanko brzoiavno ali pismen« naznanite, prihranite lepe novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drugače. Pri na- g vori vsakdo, to raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. GJejte na številko 109 Greenwich Str na koi.ru Carlisle Street!
V poalednj m času .vi naše rojake z našimi kovertarai ijudilovci, kteri govore poljski, slovaški hrvatski in tudi kdo i,, slabo kaj slovenski. Ti vskemu rečejo, da ga k nam peljejo, a ga drugam odvedeio in odrnjo, kar j" ž^ marsikdo okusil.
A ko se k:ik potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se vsede na konjsko železuiru in kondukt rju reče, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka do nag in u.i ;..r hitro n Greenwich Street stopi iz Carlisle Strmet, kjer to pri našej officejenja vidi našo višnjevo t*bl<> /. napisom Glas Naroda44.
Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli.
navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz
JsTe \a/ ozcUszet -v G-eno"vo i ~n !N"eapol
„Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljnbljano $27.75, Karlovec $28.50. Insprnk $20.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik:
C. B. RICHARD & CO.,
61 BROADWAY,	/—--NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
fcoči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ,.Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila ae vaBtno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tndi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 E. 70 STR.

•'■■-- I'iHl " - r A...... ■ ■	.. ll'.-. .1'dliiHii-
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika
130 Greenwich Street, New York
(v bližini tiskarne ,.(i!as Naroda'4).
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, Mich.,
NEW YORK, CITY. Byoji k svojim 1 Spretni agentje se sprejmo proti ngodnim pogojem
je odprl

V našem hotelu oetan-jo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodne iu železniške listke
po najnižjih cenah.
in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
"T*

KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
So. I i Withaiic Streti
Prodaja in p»šilja na %«». sveta denarne nikaniirf. mmijire, hi «1«l/na pisna.
Izpmdujr iu tzt*rjajf tapu^nof in dolge v«.
Vnem Slovencem in Hrvat, obinkot moj
■ m priporočam, da blagovoli čestokrat
z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z d. Elgin kolesovjem
HRYATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
BFMwmmHm
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.	~
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mor m vrni Um.
rim.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel di-plomo-na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-
na 7 kamnov samo.
Q RfcfV Monako vem, NewYorku,Phi-
t ■ 1 %
m i^S m \
m-d
. _ F Vr-
[in na 15 kamnov samo 5.00
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo z:i robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
E. MADISON STREET. r.HICAtiO. ILL.
ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi | najtežje in najjasnejše člove-; ske bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
▼ kterem točim isvrstiv. ANH \EUSER & BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE.
Rojaki, postit* m» parkrat iti prepričali ae bodete o dobrej pijači in postrežbi.
8 podtovanjem
Mike Krawl,
1206 Scott Street, Joliet,IU.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih or gelj
ae priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH IIA-RMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $v5 naprej in treba dati $5 ,,are11. Boij. Ae vrste »d $45 do $100. Pri naročilih od $50 do SlOTfje treba dati polovico na račun. Glasovi f/ iz jek la, trpežni za vse življenje. Delo garaijtirano in prva poprava brezplačna.
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Ho tel JFloron ce
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil rasno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
sfccrtri ~n & i TI si^oi^i in
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ah srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-uici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	KanBaB City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	Karol Blazina,
Can ion Ferry, Mont.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke ifcdL, ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat I
Svoji k svojim!
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, 111.
■ -v
Dr,. G. / VAiV JPOH^K
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen., in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK, t
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.