Mozirje okupirala
NAROČILA KURILNEGA OLJA
STRAN 11
BENCINSKI SERVIS
LETUS
9770351814014
_ M:Š ftt
ODVETNIŠKA PISARNA K £ K E C
je pričela redno poslovni dne oi.frrfSon s sedežem v Mozirju, Šmihelska cesta 2 Upravni center tretje nadstropje.
Stranke sprejemamo vsak dan med 8. in 12, uro (razen petka), v ponedeljek in sredo tudi med 15. in 17, uro, V dopoldanskem času je zaželeno predhodno naročilo.
Z odvetnikom se lahko dogovorite ¿a sestanek tudi izven termina.
Tajništvo
tel. 035834234 taks 03 5S3 42 35
O d v. Ivan [Jvo) Kekec
0	i 583 ,12 36 041 767 442
1	vo.kekec@6ipl.net
www.odvetnik-kekec.com
C
Tretja stran
Delo na črno nedopustno, razen ...
Vlada je na predzadnji dan v letu 2010 sprejela predlog novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter ga poslala v parlamentarno proceduro. Da je problem dela na črno oziroma sive ekonomije nasploh v Sloveniji zelo pereč, saj odžira znaten del narodnogospodarskega prihodka, so si enotni vsi ključni subjekti v državi, manj enotni pa so v pogledih na predlagane rešitve, kako učinkovito zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) tako opozarjajo, da so v predlogu zakona predvidene prevelike izjeme, ki same po sebi oziroma v povezavi z določbami drugih zakonskih predpisov omogočajo legalen način opravljanja dela na črno. Kot primer navajajo »sosedsko pomoč«, ki bi jo bilo treba prepovedati na vseh tistih področjih, ki so nevarna za zdravje in premoženje oseb oziroma imajo negativen vpliv na okolje (popravila motornih vozil, vodovodne, plinske, ogrevalne, prezračevalne in elektro instalacije, graditev objektov, postavljanje ostrešij in drugih nosilnih konstrukcij, frizerstvo, kozmetika ...). Delo v lastni režiji naj bi bilo dopustno le, če se opravlja v krogu družine oziroma oseb, ki živijo na istem naslovu, saj je po mnenju OZS določba v predlogu zakona, da je to dopustno v sorodstvu v ravni vrsti do tretjega kolena, preširoka.
Predlagana zakonska dikcija, da je naročnik prepoznan kot »soudeleženec dela na črno« le v primeru, da je vedel, da izvajalec opravlja delo na črno, je za obrtno zbornico nesprejemljiva, saj omogoča izmikanje. Vsak naročnik bi po njihovem moral preveriti, ali izvajalec opravlja delo na črno.
OZS učinkovito preprečevanje dela in zaposlovanja na črno povezuje z uvedbo splošne dohodninske olajšave po principu »vsak račun šteje«. »Če bomo vsi državljani za vsako opravljeno delo zahtevali račun, bosta siva ekonomija in delo na črno v Sloveniji izginila, saj bomo s tem avtomatično dobili dva milijona davčnih inšpektorjev in veliko več mikro in malih podjetnikov, ki bodo delali legalno. Denar v tej državi je, kroži v sivem polju, vendar ga država noče pobrati,« je prepričan predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar.
A bo do zadovoljive ureditve razmer na tem področju preteklo še kar nekaj vode, saj določen del slovenske populacije meni, da je delo na črno oziroma siva ekonomija, vsaj v kriznih razmerah, ko primanjkuje delovnih mest, povsem dopustna oblika zagotavljanja prihodkov za preživetje.
IZ VSEBINE: 1
^_J
Tema tedna:
Delo na črno prinaša črno bodočnost..................4
Občina Mozirje:
O nadaljni usodi Javnega zavoda TKŠM........5
Akcija Savinjskih novic:
Naj občan(ka) 2010..........................................6-9
Občinski svet Rečica ob Savinji:
Predsedniki gasilskih društev
so lahko tudi svetniki...........................................10
Mozirje:
Kako skozi krožišče v središču kraja?............10
Slovenska znanstvena fundacija:
Goran Horvat prometej znanosti
za vzorno donatorstvo...................................... 11
Knjižnica Mozirje:
Domoznanski večer in razstava o Slomšku 15
(RM) Fašunova hiša:
Novoletni običaji v domačem narečju..........15
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 1, 7. januar 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
VE!
Tema tedna
VLADA SE JE LOTILA PROBLEMA DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO
Delo na črno prinaša črno bodočnost
Po različnih ocenah, točnih podatkov seveda ni, predstavlja delež sive ekonomije v Sloveniji med 17 in 25 odstotki bruto domačega proizvoda. To pomeni velik obseg neobdavčenih prihodkov, brez katerih ostaja država. Ta sredstva bi lahko znatno povečala državni proračun in izboljšala standard vseh državljanov na marsikaterem področju, meni vlada, zato so poleg priprave novega zakona o delu na črno že v jeseni začeli s kampanjo preprečevanja takega dela.
Prav gotovo se z delom na črno, kot imenujemo plačano delo, od katerega niso odvedeni predpisani davki in prispevki, v dobršni meri pojavlja tudi v Zgornji Savinjski dolini. Novi zakon, ki ga je vlada sprejela in poslala v parlamentarno procedu-
ro, predvideva, da je take primere dolžan prijaviti vsak državljan, prinaša pa tudi kazni za tiste, ki jih bodo zalotili, da zakona ne upoštevajo.
INŠPEKCIJSKI NADZOR NE ZADOSTUJE
Inšpekcijske službe so v takih primerih marsikdaj neučinkovite, zato je glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlic nedavno dejala, da so poleg nadzora, ki ga izvajajo pristojne službe, zelo dobrodošle tudi prijave kršitev obravnavane zakonodaje s strani posameznih državljanov. Te prijave bi po njenem mnenju morale biti čim bolj konkretne, saj je na podlagi pomanjkljivih prijav težko izvesti ustrezen nadzor. »Samo z nadzorom, ki ga opravljajo inšpekcijske službe, ne bomo kos problemu,« je še dejala.
Nadzorni organi, ki so za to pristojni, so v lanskem letu ugo-
tovili 1.033 kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Od tega je bilo 408 kršitev zaradi izvajanja dela na črno in 501 kršitev zaposlovanja na črno.
NOVI ZAKON ZAVEZUJE VSE
Potem, ko je bil predlog zakona v enomesečni javni razpravi, ga je ponovno obravnavala vlada in ga potrdila, sprejetje zakona pa bi bilo mogoče do spomladi 2011. Predlog predvideva kar nekaj novosti. Tako bo moral delodajalec, za katerega pristojni organ ugotovi, da zaposluje na črno, za nelegalno
Naša anketa
Izkoriščanje stiske posameznika za goljufanje države?
Število brezposelnih iz dneva v dan narašča. Tisti, ki ostane brez zaposlitve, išče možnosti za preživetje sebe in svoje družine. Stisko posameznika izkoriščajo številni delodajalci, ki tem ljudem ponujajo delo brez socialne varnosti, opravljeno delo pa plačajo na roko. A državo goljufajo tudi »servisi« različnih storitvenih dejavnosti, ki za svoje delo ne izstavijo računa. Delo na črno je po mnenju različnih državnih institucij zelo pomembna tematika, ki jo je potrebno obravnavati iz različnih vidikov. Vsem pa je skupen cilj zaščititi človeka, delavca in njegove pravice. Kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani?
Janko Rajter, Mozirje
Da delavci dobijo »keš« na roko za opravljeno delo, se mi zdi čisto pravilno. Saj ne bi nihče delal na črno, če bi v službi dovolj zaslužil, da bi lahko živel. Kar se davkov in prispevkov tiče, teh ne plačujejo mnogi, ne privatniki in ne firme. Kadar pa kaj kupujem ali grem samo v gostilno, vedno vzamem račun.
Helena Žagar, Loke
Plačilo dela v gotovini je dobro za delodajalca, ker ne odvede ne davkov in ne prispevkov, za delavca pa je to slabo, ker na tak način nima delovne dobe in socialne varnosti. Če zboli, ne more v bolniško. Če pa je delavec v rednem delovnem razmerju in popoldne malo dela, potem je to zanj dobro. Vsi, tako proizvajalci kot prodajalci, bi morali plačevati državi tako davke in prispevke. Res da za opravljene storitve ali nakup v trgovini nikdar ne zahtevam računa, mogoče zato, ker preveč zaupam, a ugotavljam, da smo malo zgubljeni v tej pravni državi, zato tudi dejstvo, da marsikdaj kaj kupimo brez računa, pa tudi tovrstna storitev se nam ne zdi sporna. Zaradi tovrstnega »goljufanja« bi morala država uvesti sankcije in temeljito prevetriti stanje na terenu. Morala bi postati res pravna država.
Slavica Komar, Šmartno ob Dreti
Plačilo dela v »kešu« odobravam. Naj bo prikrito, saj si danes le tako lahko pomagaš, da preži-viš. A kljub temu bi morali tako prodajalci kot tudi izvajalci storitvenih dejavnosti odvajati davke in prispevke. Vendar, kot kaže, to s svojimi dejanji, ko ne zahtevam računov, delno podpiram. Matija Točaj, Lepa Njiva Če delavec dobi plačilo v »kešu«, omogoči delodajalcu, da nekatere dajatve državi ne odvede. Tudi to, da za opravljeno storitve ali prodano blago ne plačujejo ne davkov ne prispevkov, ni prav, a država to še vedno omogoča, saj lahko posamezniki »šmuglajo« na različne načine. Zato vedno vzamem račun, ne glede, kje sem, samo shranim ga ne vedno. Da bi bilo stanje na tem področju bolje urejeno, bi država morala še veliko postoriti, predvsem poostriti kontrolo na terenu. Dejan Ikovic, Solčava
Plačilo v gotovini na roko za opravljeno delo ni dobro, saj potem delavec nima delovne dobe in zagotovljene socialne varnosti za stara leta. Zato bi morali davke in prispevke plačevati vsi. A kot kaže, jih pri neplačevanju tudi sam podpiram, saj ne zahtevam računa ne za kupljeno blago ne za opravljeno storitev. Za odpravljanje dela na črno bi pri nas morali »prevetriti« cel sistem, saj ni čudno, da prihaja do situacij, ko ljudje delajo na črno, saj ne morejo dobiti služb, in preživijo, kakor se pač znajdejo.
Jožica Laznik, Nova Štifta
V teh kriznih časih je z ene strani dobro, z druge pa je to za državo slabo, saj potem tisti delodajalec ne plača ne davka in ne prispevka, kar je za njega dobro in zopet za državo slabo. Zato tudi vedno vzamem račun, kadar mi kdo opravi kako storitev ali kadar kaj kupujem. Tudi v gostinskih lokalih sem do sedaj vedno dobila račun. Da pa bi bilo manj dela na črno, bi morala država bolj stimulirati delodajalce in zmanjšati davke in prispevke. Saj morajo tudi oni imeti korist od tega, da ne zaposlujejo na črno. Tudi inšpekcijske službe na terenu bi morale biti bolj aktivne. Večje kot bi bile kazni, manj bi bilo sive ekonomije.
Pripravila Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem
4 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
C
Tema tedna, Aktualno
zaposleno osebo poravnati vse obveznosti, ki gredo iz delovnega razmerja za obdobje treh mesecev pred ugotovitvijo kršitve. Tako zaposleni osebi bo moral v roku treh dni izročiti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Prav tako so v predlogu predvidene bistveno višje globe za vse, ki so v zaposlovanju na črno kakorkoli udeleženi. Predvidene so sankcije za tiste, ki delajo na črno, za soudeležene, ki omogočajo opravljanje takega dela. Ukrepi so pred-
videni celo za oglaševalske agencije, ki delo na črno oglašujejo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa v svoji kampanji, ki jo izvaja za preprečevanje nelegalne-
ga dela, računa tudi na ostale državljane in na »koristnike« na črno opravljenih del.
Za ponavljajoče kršitelje so predvidene globe še višje, sankcije pa bo oproščen delavec, ki je delal na črno, a je v času take zaposlitve prijavil delodajalca, ki ga je na omenjen način zaposlil.
NIMAM RAČUNA
V promocijski zgibanki, ki jo je izdalo resorno ministrstvo, opozarja tudi na to, da so storitve »šušmar-
jev«, ki delajo na črno, velikokrat tudi izvedene šušmarsko in ker ko-ristnik nima računa, pri slabi kakovosti izvedene storitve ne more uveljavljati svojih potrošniških pra-
vic, zahtevati izvedbo v dogovorjeni kvaliteti in količini ali se pritožiti.
O tem so razpravljali tudi na Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer je bil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer kritičen, da se prevelik poudarek namenja reševanju državnega proračuna, namesto legalizaciji, preprečevanju nelojalne konkurence in zagotavljanju pogojev, ki bi
omogočali legalno poslovanje gospodarskih subjektov. »Dokler ne bo motiva pri naročniku in negativnega (na primer kazni) pri izvajalcu, toliko časa problem ne bo rešen. Verjamem, da je edina rešitev uvedba zahteve »vsak račun šteje«, pravi Antauer. Pri tem je mišljeno, da bi vlada zbrane račune upoštevala v dohodninski zakonodaji kot olajšave.
Marija Lebar
Bruno Zagode, direktor družbe Smreka Gornji Grad:
»Delo na črno je vsekakor eden večjih problemov, s katerim se bomo morali v Sloveniji v bodoče bolj temeljito spoprijeti. To je tema, o kateri bi se dalo veliko govoriti. Gledati jo je potrebno iz dveh zornih kotov:
Z vidika države, ki največ izgublja. Zato bi morali imeti ustrezne nadzorne organe, ki bi takšno delo kontrolirali in preprečevali ter ustrezno »nagradili« tiste, ki delajo na črno, in tiste, ki dajejo delo na črno. Ni potrebno iti daleč in se tega naučiti, vendar pri nas so to očitno le politične parole.
Z vidika delavcev, ki se s takšnim delom ukvarjajo in zaradi tega ne bodo uživali ustrezne pokojnine, zdravstvenega in socialnega varstva, in podobno, mi je načelno vseeno. Dovolj so stari, da o tem sami razmišljajo in s tem prevzemajo tudi odgovornost do sebe in svojih družin. Sicer pa imamo tako dobro državo, da preko zavodov za zaposlovanje in socialnih služb tudi za te ljudi ustrezno poskrbi. S tem pa dajejo dobro stimulacijo vsem tistim, ki raje kot v podjetjih delajo na črno.«
(foto: Marija Lebar)
Predvidene so sankcije za tiste, ki delajo na črno, in za soudeležene, ki omogočajo opravljanje takega dela.
OBČINA MOZIRJE
O nadaljnji usodi Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino
Na zadnji lanski seji so mozirski svetniki obravnavali problematiko Javnega zavoda TKŠM Mozirje. Že februarja so izglasovali ukinitev zavoda in sprejeli sklep, da le-ta z 31. decembrom preneha z delovanjem. Ker sta občina in zavod letos novembra skupaj kandidirala na razpisu, na katerega še ni odgovora, je potrebno delovanje zavoda podaljšati, kar so svetniki sprejeli, so pa imeli veliko vprašanj na delovanje in obstoj zavoda.
Jakob Presečnik je menil, da je potrebno napraviti analizo delovanja, kakšni so sploh stroški in katere bi bile prednosti, če zavod posluje še naprej. V kolikor bodo narejene analize, bodo marca lažje ponovno odločali, kaj z njim. Tudi Samo Kramer želi, da se pripravi po-
slovni načrt, obrazložitev, s čim se bodo ukvarjali in kakšni bodo prihodki. Petra Habjana je zanimalo, na kakšen razpis so se prijavili. Župan Ivan Suhoveršnik in mag. Ivo Glušič sta odgovorila, da so se občina, zavod in konzorcij podjetij skupaj prijavili na razpis gospodarskega ministrstva za financiranje razvojnih jeder v Sloveniji. Nosilec projekta je Iskra Sistemi. V kolikor na razpisu uspejo, bo v Mozirju nastal razvojni center, kjer bo našlo zaposlitev okrog 30 ljudi z višjo izobrazbo. Habjan je še poudaril, da, v kolikor na razpisu uspejo, bo moral zavod še naprej obstajati, kar je dovolj dober razlog, da se napravijo poslovni plani. Zavod bo tako deloval do aprila, ko bodo po-
novno razpravljali o njegovi usodi.
Zaradi podaljšanja delovanja zavoda, ki sicer nima zaposlenih, so svetniki podali soglasje, na predlog sveta zavoda, da potrdijo Na-
do Brinovšek za vršilko dolžnosti direktorja zavoda za čas do aprila, kolikor so podaljšali delovanje omenjeni ustanovi.
Štefka Sem
A KRATKO
Intervju z dr. Patrickom Vlačičem
Ministra za promet dr. Patricka Vlačiča smo povprašali, kako bo v prihodnjih letih država poskrbela za »svoje« ceste v Zgornji Savinjski dolini. Kako daleč so priprave na krožišče v Nazarjah in ureditve dela regionalne ceste R3-697 Nazarje-Gornji Grad. Kdaj se bodo nadaljevala dela na cestnem odseku pred Iglo? Kako daleč je projekt obvoznice mimo Gornjega Grada? In nenazadnje - kje so z deli na projektu hitre ceste 3. razvojne osi?
ML
Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic.
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!
Naj občan(ka) 2010
LOJZE PLAZNIK, NAJ OBČAN OBČINE MOZIRJE
Rad ima ljudi in naravo
Po mnenju bralcev je občan leta 2010 v mo-zirski občini Lojze Plaznik. In zakaj? Ker je zaupanja vreden občan, dober človek, vodi sadjarsko društvo, je bilo zapisano na glasovnicah. Lepe besede, a kdor Lojzeta Plaznika pozna, ve, da še kako resnične.
Lojze Plaznik se je rodil v Podveži. V šolo je hodil v Luče, v nižjo gimnazijo v Gornji Grad, želja po znanju in izobrazbi ga je vodila v Maribor in nato v Ljubljano, kjer je končal agronomijo. Zaposlil se je v ZKZ Mozirje in bil tri mandate tudi direktor. Bil je tudi predsednik Skupščine občine Mozirje.
Sadjarstvo je njegova priljubljena tematika že od otroških let, saj v razmerah v Podveži sadje ni uspevalo. Dobili so ga od drugod in ga cenili. Ni torej čudno, da je v Mozirju, kjer že dolgo živi, sodeloval pri ustanovitvi sadjarskega društva, ki nosi ime po znanem Mozirjanu, sadjarju in učitelju Francu Praprotniku. Društvo, katerega predsednik je Lojze vse od nastanka, združuje ljubiteljske sadjarje celotne Zgornje Savinjske doline. Prizadevajo si zlasti za ohranitev starih sort sadja v visokodebelnih travniških sadovnjakih, kakršni so tradicionalni za naše območje. Vsaki dve leti pripravijo odmevne sadjarske razstave in k sodelovanju povabijo tudi druga mozirska društva. Vse od nastanka društvo pridobiva na pri-
Lojze Plaznik je sodeloval pri ustanovitvi sadjarskega društva, ki nosi ime po znanem Mozirjanu, sadjarju in učitelju Francu Praprotniku (foto: Marija Lebar)
ljubljenosti, število članov pa se stalno povečuje.
Kar seveda ni čudno. Lojze Plaznik kot predsednik je znal okoli sebe zbrati in motivirati odbor, ki je izredno delaven. Pripravljajo praktična izobraževanja za sadjarje in za tiste, ki se ukvarjajo z vinsko trto. Njihove ekskurzije so strokovne, dobro pripravljene in izobraževalnega značaja. Prav tako se redno udeležujejo Praznika kozjanskega jabolka, kjer je za sadjarje zmeraj kaj zanimivega.
Prvo ocenjevanje tolkca v Zgornji Savinjski dolini lani sta skupaj pripravili mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje. Zanimanje je bilo izjemno, po ocenah komisije, v kateri so sodelovali tudi izkušeni koroški sadjarji, je bila taka tudi kakovost prinešenih vzorcev.
Lojze Plaznik ima še enega konjička - fotografijo. S svojim fotoaparatom vestno beleži in dokumentira vse dogajanje v sadjarskem društvu ter druge zanimivosti, ki mu pridejo pred objektiv. Rad prepeva in je član Mešanega pevskega zbora Mozirje in Moškega pevskega zbora KD Mozirje. V prostem času najraje obdeluje svoj sadovnjak in majhen vinograd ter skupaj z ženo pohaja po okoliških planinah.
Marija Lebar
MARJANA RIHTER, NAJ OBČANKA OBČINE GORNJI GRAD
Človek mora poslušati svojo vest, potem ničesar ni
Naj občanka občine Gornji Grad za leto 2010 je postala Marjana Rihter iz Delc pri Bočni. Tisti, ki so glasovali zanjo, so prepričani, da se neprestano razdaja na različnih področjih, zna prisluhniti sočloveku. S svojo pozitivno energijo osrečuje vse okrog sebe in ima veliko srce za male ljudi. Slikarka in pesnica deluje tako na kulturnem kot humanitarnem področju. A le redki vedo, da Marjano pestijo številne zdravstvene težave.
»O bolezni ne smeš premišljevati, svojo podzavest moraš zaposliti z različnimi aktivnostmi in misli preusmeriti na pozitivne stvari. Hkrati se moraš prepričevati, da si sposoben premagati vse ovire, ki ti stojijo na življenjski poti. To veliko pomaga,« je prepričana Marjana, ki že vrsto let pomaga v krajevni organizaciji Rdečega križa. Prav tako se predaja volonterskemu delu v Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent, v dnevnem centru v Celju. Rihterjeva se je že od malih nog naučila deliti vse, kar ima, z drugimi in to počne vse svoje življenje. Zase pravi, da ji je
Marjana Rihter je za svoje delo prejela številna priznanja (foto: Marija Šukalo)
v posebno veselje, ko vidi, kako lahko komu, ki ima slab dan, prežene mračno razpoloženje in vrne nasmeh na obraz.
To naredi s toplo prijazno besedo ali s pesmijo. Njen glas je moč slišati v cerkvenem pevskem zboru in v skupini ljudskih pevk Pušelc, ki pogosto nastopajo tudi na dobrodelnih koncertih. »Človek mora poslušati svojo vest, in če delaš po njej, ni ničesar pretežko,« je povedala Rih-terjeva ter poudarila, da se ne izpostavlja rada. Kljub temu so njeno prizadevnost opazili v domači občini, kjer je prejela grb občine za aktivno delo v različnih društvih, zlato Gallusovo priznanje za dolgoletno delo na glasbenem področju, več priznanj ob likovnih kolonijah. Pred leti ji je v akciji Naše žene Ljudje odprtih src ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo zahvalo za dobroto, plemenitost in človekoljubno delo. Letošnjemu priznanju Edija Mavriča Savinjčana za pesništvo pa je dodala še laskavi naslov akcije našega časopisa naj občanka občine Gornji Grad.
Marija Šukalo
51
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
Naj občan(ka) 2010
JOŽE KAVTIČNIK, NAJ OBČAN OBČINE NAZARJE
Častni naziv je zasluga celega kolektiva
Med naj občani naše doline se je znašel tudi Jože Kavtičnik, Velenjčan, ki je že peto leto ravnatelj osnovne šole v Nazarjah. Že ob nominaciji je bil presenečen in hkrati počaščen, da so ga ljudje opazili, čeprav ni Nazar-čan. Sedaj po zaključenem glasovanju je povedal, da je vesel, saj mu pohvala za dobro delo veliko pomeni. Zasluga ni le njegova, to je rezultat dela celega kolektiva in hkrati obveza za nadaljnje delo.
Jože Kavtičnik je zagovornik dobrih in pristnih odnosov med ljudmi in v to vlaga veliko energije. Veliko truda je vložil v to, da so vsem otrokom na šoli dane enake možnosti. V kolektivu so najprej poiskali notranje rezerve, pomoč drugih je potem prišla sama od sebe. Tako imajo sedaj vsi otroci enake možnosti, da dosežejo tisto, za kar so sposobni. Do tega je prišlo povsem po naključju, je povedal. »Ko smo pred leti pripravili zimski športni dan, na katerem je bilo mogoče smučati, drsati ali oditi na pohod, se je več kot polovica otrok odločila za pohod. Takrat sem se zamislil, ali otroci res tako radi hodijo ali je težava drugje. Ko smo naslednje leto otrokom omogočili brezplačno smučanje, drsanje ali pohod, pohodni-kov ni bilo, torej je bil razlog v denarju.«
Na Osnovni šoli Nazarje smo ponosni na pro-
Jože Kavtičnik je zagovornik dobrih in pristnih odnosov med ljudmi in v to vlaga veliko energije
(foto: Štefka Sem)
jekt Naučimo se smučati, ki je bil s strani Smučarske zveze Slovenije ocenjen kot najboljši tovrstni projekt. Poteka že peto leto, vanj pa so vključeni otroci OŠ Mozirje, OŠ Šoštanj, OŠ Livada iz Velenja ter OŠ Nazarje. »Telesna vadba otrok je za mlade pozitivna in je način sproščanja, pozitivno vpliva na otrokovo počutje in zdravje,« kot velik ljubitelj in zagovornik športa pove Kavtič-nik. Tudi pevski zbori so ponos nazarske šole, in letos aprila jih bo doletela velika čast, saj so povabljeni v Evropski parlament v Bruselj, kjer bodo imeli nastop, pozneje se bodo srečali s slovenskimi poslanci.
Ljubezen do športa je bila razlog, da je Kav-tičnik študij na fakulteti za strojništvo zamenjal za študij športne vzgoje. »Šport je zame način življenja,« je povedal in dodal: »Spoznal sem, da so se moje telesne sposobnosti spremenile, zato sem tudi zamenjal športne navade in se v zadnjem obdobju več posvečam igranju golfa. S tem združujem hojo in gibanje v naravi ter prijetno druženje s svojo življenjsko sopotnico.« Največ mu pomeni družina, ki mu daje veliko pozitivne energije. Ponosen je na svoja otroka, ki sta v življenju dosegla tisto, kar sta si želela in sta pri tem uspešna. Lani je prvič postal dedek, kar je v njegovo življenje vneslo novo poglavje.
Štefka Sem
VINKO JERAJ, NAJ OBČAN OBČINE REČICA OB SAVINJI
Prosti čas namenja ustvarjalnosti
Da občani rečiške občine cenijo svojega župana, so letos dokazali že na volitvah. Da bi to svoje mnenje še bolj potrdili, so Vinka Jeraja izbrali še za občana leta. Zakaj je vreden njihovega glasu? Na največ glasovnicah je bilo zapisano, da je dober župan. To pa zagotovo ni vse, kar je moč povedati o njem.
Vinko Jeraj je domačin, doma iz Rečice ob Savinji, kjer je hodil v osnovno šolo. Nadaljeval je na gradbeni srednji šoli v Ljubljani in se kot tehnik zaposlil v gradbenem podjetju. Kasneje je dobil službo na - takrat še skupni - občini Mozirje kot referent za investicije. Ko so se Rečica ob Savinji in ostala naselja odločila za samostojno pot in svojo občino, se je Jeraj podal v politične vode in postal prvi rečiški župan. Prvi mandat - najtežji mandat, je dejal letos, ko se je ponovno odločil za kandidaturo. In svoje tekmece gladko premagal že v prvem krogu.
O tem, kar je kot župan dosegel, je bilo povedano pred in med volitvami. Morda pa je bila ob tem premalo poudarjena humanitarna akcija, v kateri je imel, če ne glavno, pa vsaj eno od glavnih vlog. Gre za dom, ki so ga Delejevi s Trnov-ca izgubili v hudih poplavah leta 2007. Z veliko
Prejšnja služba in sedaj poklicna županska funkcija nikakor nista vse, kar v življenju počne Vinko Jeraj (foto: Marija Lebar)
zavzetostjo dobrih ljudi, humanitarnih organizacij, pa tudi občine in župana je bila za družino v kratkem času zgrajena nova hiša.
Prejšnja služba in sedaj poklicna županska funkcija nikakor nista vse, kar v življenju počne Vinko Jeraj. Že za mlada so ga pritegnili medse gasilci, bil je tudi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji, prejel več odlikovanj in je še sedaj zelo dejaven član. Sodeluje v turističnem društvu, kjer so pred dvajsetimi leti pričeli z ocenjevanjem zgornjesavinjske-ga želodca, in je bil zraven kasneje, ko so ustanovili društvo izdelovalcev te suhomesne delika-tese. Je zavzet član kinološkega društva, nekaj časa je bil tudi njegov predsednik.
O Vinku Jeraju je treba povedati še nekaj. Očitno mu je bil že v zibelko položen čut za lepo. Ta čut, združen z ročnimi spretnostmi, je prive-del do tega, da Vinko Jeraj veliko ustvarja. Slike in voščilnice izdelane iz suhega cvetja, zanimive korenine postanejo dekorativni aranžmaji, znani so tudi pirhi, ki jih okrasi z različnimi motivi in z njimi polepša velikonočne praznike svojim najbližjim. Marsikaj od tega tudi rad podari.
Marija Lebar
51	Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
Naj občan(ka) 2010
FORTI ERMENC, NAJ OBČAN OBČINE LJUBNO
»Vedno rad pomagam društvom, še
gasilcem«
V poplavi dela pred najdaljšo nočjo v letu si je Forti Ermenc, naj občan Ljubnega, kar težko vzel čas za sedmo silo. Po njegovem lokalu je že krožila novica, da je Zadrečan postal naj Ljubenec, toda Ermenc se je ob tem samo nasmihal in na vprašanje, zakaj misli, da so ljudje tako pridno glasovali zanj, še ni imel odgovora.
Forti Ermenc izhaja iz številne kmečke družine iz Florjana pri Gornjem Gradu, kjer je bilo kar sedem otrok. Delo jim je bilo že od malega privzgojeno, toda Ermenc je že kot otrok najraje spremljal svojega svaka pri kolinah in že takrat dal vedeti, kaj bo počel. Po zaključenem šolanju za mesarja je nekaj let delal v Gornjem Gradu, leta 2002 pa se mu je izpolnila dolgoletna želja po ureditvi lastne mesnice. Na Ljubnem ob Savinji je najel lokal in začel na svoje. Pozneje je odprl še poslovalnice v Šoštanju in Nazarjah, ki pa jih je zaradi pričetka gradnje novega poslovno stanovanjskega objekta na Ljubnem predal v druge roke. Pred nekaj manj kot dvema letoma je na mestu nekdanje klavnice zaživela Mesnica in gostilna Forti, v poslovnih prostorih ima še predelovalnico mesa. Ljudje so obogateno ponudbo v novi mesnici dobro sprejeli, v gostilni pa
Mesarja Fortija Ermenca pozna cela dolina, saj redno dobavlja meso organizatorjem veselic in drugih prireditev, kolje po domovih, pridno streže strankam v lokalu, znan pa je tudi po svoji dobrodelnosti.
so navdušile okusne malice.
Mesarja Fortija pozna cela dolina, saj redno dobavlja meso organizatorjem veselic in drugih prireditev, kolje po domovih in pridno streže
strankam v lokalu. »Na novi lokaciji sem zadovoljen, tako mesnica kot gostilna sta se »prijeli« in zato sem se odločil pripraviti silvestrovanje, za katerega je bilo veliko zanimanje. Nasploh je lokacija dobra in preko leta nas redno obiskujejo turisti, ribiči in planinci, kot seveda domačini,« še pove Ermenc. V gostinskem delu je letos obogatil ponudbo s slaščičarskimi izdelki in pecivom po receptih stare mame. Tako bodo na svoj račun vsi tisti, ki se radi posladkajo.
Na vprašanje, s čim se je tako prikupil ljudem, da so ga izbrali za naj občana, ni vedel odgovora. Domneval je, da bo verjetno povezano z njegovim delom, njegovo ustrežljivostjo in prilagodljivostjo, prav gotovo pa je na to vplivala tudi njegova dobrodelnost, kajti številnim društvom, ki ga prosijo za finančno ali drugačno pomoč, nikoli ne reče ne. Tukaj prednjačijo gasilci, katerim vedno rad pomaga pri nakupu vozil ali opreme. Kljub obilici dela, ki ga je čakalo, se je za konec še pošalil in dejal: »Če bi še enkrat izbiral poklic, bi bil še vedno mesar, samo za župnika bi še zraven doštudiral. Zjutraj bi opravil mašo, potem bi imel pa ves dan čas za koline.«
Štefka Sem
MARIJA PRESKAR, NAJ OBČANKA OBČINE LUCE
»Moj temeljni »motivator« je pomagati sočloveku«
Marijo Preskar iz Luč so bralci Savinjskih novic izbrali za naj občanko občine Luče leta 2010. Medicinska sestra, ki že 26 let službuje v lučki splošni ambulanti, je med ljudmi zelo priljubljena. Nič čudnega, saj si za ljudi vedno vzame čas in jim prisluhne.
»To pa ljudje v zadnjem času velikokrat potrebujejo bolj kot zdravila. Osamljenost, brezposelnost, psihične stiske, brezdomstvo in izguba sočloveka so zgodbe, ki se lahko rešujejo tudi s tem, da nekomu prisluhneš, saj pogovor človeka razbremeni,« pove Preskarjeva, ki je ob vseh stiskah in težavah soljudi doživela in spoznala, da lahko veliko dobrega stori tudi prek karitas v Lučah in krajevne enote Rdečega križa. »Vse več je ljudi, ki poleg gmotne pomoči potrebujejo čustven stik, imajo težave v medsebojnih odnosih, vse več otrok nima pogojev za izobraževanje, vse več je zapostavljenih in osamljenih starejših,« pove naj Lučanka.
»Pomagati sočloveku je moj temeljni »motiva-tor«, kajti s tem, ko pomagaš sočloveku, imaš tudi sam velik občutek zadovoljstva. Pri opravljanju dela ne gre brez zanesljivosti, potrpežljivosti in strpnosti. Da mi je vse to uspelo, se moram zahvaliti svoji družini in svojim dobrim sodelav-
Marija Preskar: »Vse več je ljudi, ki poleg gmotne pomoči potrebujejo čustven stik, imajo težave v medsebojnih odnosih, vse več otrok nima pogojev za izobraževanje, vse več je zapostavljenih in osamljenih starejših.« (foto: Štefka Sem)
cem.« Do prihoda sedanje zdravnice v kraju ni bilo zdravnika, zato je bilo velikokrat treba komu priskočiti na pomoč tudi po službi ali ponoči, a to za Preskarjevo ni bila nikoli težava.
Marija Preskar je že kmalu vedela, kaj bo počela. Izbirala je med vzgojiteljico in medicinsko sestro, saj je rada delala z otroci. Pota življenja so hotela, da se je odločila za slednje in po končani srednji zdravstveni šoli v Slovenj Gradcu se je vrnila v Luče, kjer je najprej delala v zobni ambulanti. Mama dveh odraslih sinov pove, da je zanjo na prvem mestu družina, takoj za njo so na vrsti vsi tisti, ki tudi potrebujejo pomoč. Odkar sta sinova v Ljubljani, ji tako ostane več časa za moža, prazniki in vikendi pa so namenjeni skupnemu druženju.
»Moram povedati, da me je presenetilo, da sem izbrana za naj občanko v Lučah. Svojim sokrajanom in našim pacientom, ki ste mi namenili toliko glasov, sem dolžna iskreno zahvalo. Lahko povem, da je delati z Lučani in Solča-vani zelo prijetno, kajti v teh ljudeh je kljub veliki spremembi vseh vrednot še vedno toplina in so-čutnost. Vsem bralcem Savinjskih novic ob novem letu želim, naj se vam izpolnijo vse želje in naj vas korak za korakom po srečni poti pelje.«
Štefka Sem
8 Savinjske novice št. 51, 24. december 2010
Naj občan(ka) 2010, Šolstvo, Organizacije
MARTINA POLIČNIK, NAJ OBČANKA OBČINE SOLČAVA
Povezanost in sodelovanje za dobre rezultate
Bralci s Solčavskega so za naj občanko leta 2010 izbrali Martino Poličnik. Ker že dolga leta uspešno vodi društvo Panorama, ker organizira miklavževanja, ker je zaslužna za promocijo kisle vode, je bilo med drugim zapisano na glasovnicah. Ko smo Martini sporočili novico, je bil njen odziv takle: »Kako da jaz, saj bi si ta naziv bolj zaslužil marsikdo drug.«
Da za naj občanko ni bila izbrana brez razloga, povejo številne dejavnosti, v katere je vpeta. Je predsednica društva Panorama. Od leta 2004, ko je društvo uradno nastalo, so izdali že šest knjižic z naslovom Biseri ob Solčavski panoramski cesti. Najbrž se jim bo pridružila še kakšna, saj se vsebine kar ponujajo. Martina je bila sopobudnica in ustanovna članica društva, kot predsednica je zelo dejavna in ima z ostalimi člani veliko idej, kaj početi v prihodnje.
»V decembru, ko doživljamo sivino zimskih dni in si vsi želimo, da jih prežene toplina medsebojnih stikov in srečanj, se je v društvu Panorama rodila ideja o Miklavževih dnevih. Postali so tradicionalni, Miklavž pa je že vsa leta Nejc Slapnik.«
Z veliko posluha soorganizatorjev občine Solčava, župnijskega urada, osnovne šole, kulturnega društva in ostalih Solčavanov so jih letos
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
Martina Poličnik že dolga leta uspešno vodi društvo Panorama
(foto: Marija Lebar)
Prva generacija ekonomistov prejela diplomske listine
Višja strokovna šola Poslovno-komercialne šole Celje je v decembru podelila diplome 110 diplomantom in na ta način slovesno zaključila praznovanje 10-letnice delovanja šole. Diplomske listine je prejelo 54 komercialistov, 29 računovodij in 27 diplomantov, ki so prvi zaključili študij v programu ekonomist.
Ob desetletnici se je šola zahvalila 26 podjetjem, s katerimi že vrsto let uspešno sodeluje na področju praktičnega izobraževanja. Med omenjenimi podjetji so tudi Banka Celje, BSH Hišni aparati, Davidov hram, Gorenje Gostinstvo, Gorenje Notranja oprema in Premogovnik Velenje.
KF
Prejemniki priznanj za uspešno sodelovanje (foto: fotodokumentacija PKSC)
pripravili že sedmič. V dogajanje so vpeti številni ljudje, na delavnicah jih sodeluje okrog 70. S prostovoljnimi prispevki, ki jih dobijo za izdelke z otroških delavnic, pomagajo pri opremljanju solčavske veroučne učilnice.
Martina Poličnik je bila zraven, ko so v letu 2009 uredili izvir železove kislice - znane zdravilne vode ob panoramski cesti, za katero je že leta 1981 prim. prof. dr. Janez Krašovec naredil znanstveno raziskavo. »Menili smo, da mora biti izvir estetsko in higiensko urejen, vsem dostopen. Kar precej papirja in dela je bilo potrebno, da smo to s skupnimi močmi uresničili.«
Ko so pred časom na Solčavskem gostili Društvo mladih geografov Slovenije, jim je bila Po-ličnikova vir marsikatere informacije in tudi ideje, kaj še raziskati. Sama se je lotila raziskovanja starih hrušk. Tako imen starih sort, ki jih nekateri še poznajo, kot načina predelave in kulinarične uporabe, kar je objavila v solčavskem glasilu Utrip.
Martina pravi, da gre zahvala za številne dejavnosti, ki so v zadnjih letih razgibale solčavsko dogajanje, mnogim. »Dogajanje je prepleteno, vsi smo povezani in sodelujemo,« še pravi. Tako ona kot številni krajani so sodelovali tudi pri organizaciji slovesnosti ob podelitvi naslova Evropske destinacije odličnosti Eden 2009.
Marija Lebar
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE
w
Čebelar bo poslej v Sloveniji tudi poklic
Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je 21. decembra 2010 sprejel izpitni katalog za naziv čebelarski mojster-mojstri-ca. Tako bomo poslej imeli tudi pri nas poklicne čebelarje, ki se bodo izobraževali po novem katalogu.
V	Sloveniji že več let poznamo nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarje, ki si jo je pridobilo tudi več čebelarjev iz naše doline. Izobraževanje, ki bo možno poslej, je nadgradnja in bo potekalo znotraj vajeniškega sistema. Kandidati bodo morali opraviti mojstrski izpit, ki bo pomenil srednjo strokovno izobrazbo.
V	Sloveniji so že bila v okviru Čebelarske zveze Maribor izobraževanja za čebelarske mojstre, vendar so jih izvajali avstrijski strokovnjaki. Takšno 450-urno izobraževanje je uspešno opravil tudi Marko Purnat iz Mozirja. Kakšna je razlika v obeh sistemih, še ni znano, prav tako ne, ali bo morda potrebno opraviti za priznanje naziva čebelarski mojster diferencialne izpite.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011 9
Iz občin, Ljudje in dogodki
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Predsedniki gasilskih društev so lahko tudi svetniki
Na zadnji seji rečiškega občinskega sveta v lanskem letu so svetniki razpravljali tudi v točki pobude in vprašanja. Od župana so želeli zvedeti, kakšen je predviden večletni razvoj občine, obenem jih je zanimala tudi nezdružljivost funkcije svetnika in predsednika društva, ki jo je prinesel poleti sprejeti zakon.
Župan Vinko Jeraj je pojasnil, da je občina Rečica ob Savinji med redkimi v dolini, ki premorejo dokument, v katerem je opredeljen dolgoročni razvoj občine. Predlagal je svetnikom, ki so šele začeli mandat v občinskem svetu, da se s tem dokumentom podrobneje seznanijo, nato pa naj bi eno od sej sveta namenili razvojnim načrtom.
Aktualno je bilo tudi vprašanje, ki ga je postavil svetnik Janko Žuntar glede nezdružljivosti funkcije občinskega svetnika in predsednika društva. O dilemi glede zahteve novega Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je bilo že veliko razprav na različnih nivojih v državi. Na re-
čiški seji je bilo povedano, da bo občinska uprava povprašala za mnenje Komisijo za preprečevanje korupcije.
Konec minulega leta je Skupnost občin Slovenije prejela in občinam posredovala dopis, v katerem protikorupcijska komisija pojasnjuje mnenja na nekatera najpogostejša vprašanja v zvezi z zakonom. Komisija je izpostavila primer prostovoljnih gasilskih društev. Zakon o gasilstvu namreč določa, da se dejavnost gasilskih enot financira iz proračuna občin, zato komisija meni, da lahko prostovoljna gasilska društva za delovanje pridobivajo sredstva občin, ki so določena kot proračunska postavka za zunanje uporabnike kljub dejstvu, da je predsednik društva tudi član občinskega sveta. Kot je navedla komisija, velja to mnenje posebej za gasilska društva. Dodali so še, da lahko komisija posreduje samo neobvezujoče mnenje. Avtentično razlago določb zakona lahko daje le Državni zbor Republike Slovenije.
Marija Lebar
Včasih so bili na udaru bankomati, ker pa so med prazniki velikokrat prazni in ni kaj odtujiti iz njih, so se neznanci na ljubenskem pokopališču lotili svečomata. Kakega velikega »profita« storilci niso imeli, saj je bilo v njem le 83 evrov in mogoče še kakšna sveča. Glede na to, da je baker ostal nedotaknjen, je krog osumljencev takoj manjši, je pa velika možnost, da so bili nepridipravi iz kakšne druge države in so na Ljubnem prej odkrili svečomat kot bankomat.
Štefka Sem
_--
MED VOŽNJO POTREBNA STRPNOST IN PREVIDNOST
Kako skozi krožišče v središču Mozirja?
Veliko je že bilo prelitega črnila v zvezi s križiščem pred optiko Likeb v Mozirju. Debate se odvijajo predvsem na račun ugotavljanja, kdo ima v tem križišču prednost. Ker gre za stičišče treh enakovrednih cest, pride v poštev tudi kriljenje z rokami.
Med dobrimi poznavalci prometne kulture Mozirjanov, s tem tudi vožnje v omenjenem kro-žišču, je Anton Rosenstein iz mozirske poslovne enote avtošole Relax. »Krožno križišče je krožišče z otokom na sredini in krožnim smernim voziščem, na katerem teče promet v nasprotni smeri urnega kazalca. Na takšnem križišču mora biti prometna signalizacija urejena tako, da ima vozilo, ki je že v krožnem toku, prednost pred vozili, ki se vanj šele vključujejo,« pravi Rosenstein. Slednji velikokrat opazuje, kako se v tem krožišču odvija promet. »V konici prometa sem petnajst minut opazoval ravnanje voznikov in ugotovil, da sta med petdesetimi vozili samo dva voznika skozi krožišče peljala pravilno,« dodaja. Med najpogostejše kršitve voznikov pri vožnji skozi to krožišče je opazil neupoštevanje znaka odvzem prednosti, predvsem iz smeri trga, in vožnja po levi strani v smeri mimo knjižnice. Veliko tistih, ki najbolj kršijo predpise, se hu-duje, klati z rokami in podobno. Rosenstein predlaga vsem voznikom, da so skrajno previdni, predvsem pa strpni do napak drugih, kakor veleva eno izmed pravil defenzivne vožnje.
Pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem pravi, da ima, glede na postavljeno prometno signalizacijo z uvozov na kro-žišče, prednost vozilo, ki prihaja z desne strani. Nad prometnim znakom krožni promet je namreč postavljen znak križišče s prednostno cesto. Glede na postavljeno prometno signalizacijo se tako križišče smatra kot križišče enakovrednih cest.
Na tem krožišču se lahko vsakdo uči prometne kulture. Kakšen namig z rokami ali drugačna prijazna gesta med vozniki niso odveč. Zavoljo dejstva, da se na tem mestu ni pripetila še nobena prometna nesreča, bo kljub govoru o spremembi prometnega režima, slednji ostal do nadaljnjega nespremenjen.
Benjamin Kanjir
Glede na postavljeno prometno signalizacijo se križišče smatra kot križišče enakovrednih cest
(foto: Benjamin Kanjir)
10 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki
OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Podelitev značk ob 20-letnici MSNZ
Ob 20-letnici Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije zaslužnim posameznikom, ki so sodelovali v takratnih aktivnostih, podelilo spominske značke. Podelitev za prejemnike z območja bivše občine Mozirje je ob dnevu samostojnosti in enotnosti v gradu Vrbovec v Nazarjah organiziralo zgornjesavinjsko združenje vete-
ranov vojne za Slovenijo.
Značke so prejeli: Jožica Bastelj, Marjan Finkšt, Betka Gaberc, Danijel Pungartnik, Niko Purnat, Karol Turk in Marko Zidarn. Slednji je ob tej priložnosti kot predstavnik Slovenske vojske prejemnikom tudi izročil značke in se jim zahvalil za njihov doprinos v ključnih trenutkih slovenskega osamosvajanja.
KF
Goran Horvat prometej znanosti za vzorno donatorstvo
F*.. T&i
* 'H
i 3
Goran Horvat, direktor SZF dr. Edvard Kobal in župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj na podelitvi priznanj v Prešernovi dvorani SAZU (od leve)
(foto: fotodokumentacija SZF)
Slovenska znanstvena fundaci- Priznanje »prometej znanosti za
Slovenska znanstvena fundacija (SZF), največja slovenska ustanova, ki zagotavlja neodvisne denarne pomoči za osebni razvoj ljudi, ki delujejo v znanstveno-razi-skovalni dejavnosti, je ob zaključku lanskega leta v Prešernovi dvo-
vzorno donatorstvo« za leto 2010 so prejeli: Goran Horvat, Jože Ciu-ha, prof. dr. Ivan Gams in Mira Ličen Krpotic. Goran Horvat je prejel tudi priznanje »platinasti donator SZF«. Delniška družba BTC d.d., ki
rani Slovenske akademije znano- jo vodi Jože Mermal, je prejela pri-
iK m
Marko Zidarn izroča značko 20 let MSNZ Marjanu Finkštu
(foto: Stane Krajnc)
SILVESTROVANJE V MOZIRJU
sti in umetnost pripravila Dan za-hvalnosti, na katerem je donator-jem, sponzorjem in prijateljem fundacije javno podelila priznanja in zahvale.
znanje »zlati donator SZF«, še en zgornjesavinjski rojak, prof. dr. Dane Melavc, pa je prejel priznanje »bronasti donator SZF«.
KF
Trg okupirala vesela množica ljudi
Okoli 1.000 Mozirjanov in okolišanov se je letos odločilo, da skok v novo leto naredi sredi Mozirja. Veliko silvestrovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, ob zvokih ansambla Zaka' pa ne in z manj pokanja kot v preteklosti.
Na veliko veselje organizatorjev se je silve-
Poslanec Jakob Presečnik je voščil policistom srečno in mirno novo leto (foto: CMS)
Dežurnemu zdravniku Igorju Kočevarju z osebjem
strovanja na prostem letos udeležilo rekordno število ljudi. Zavoljo gospodarske krize, dobrega ansambla ali iz kakšnega drugega vzroka so se predvsem mladi raje poveselili v množici, kot pa da bi silvestrovali kje drugje. Ob odštevanju zadnjih trenutkov starega leta sta zbranim nazdravila župan Ivan Suhoveršnik in podžupan Roman Čretnik. Ob obisku služb, ki so
so vsi zaželeli čim manj intervencij (foto: CMS) morale zagotavljati 24-urno dežurstvo tudi na to noč, se jima je pridružil še poslanec Jakob Presečnik. Dežurnim na policijski postaji Mozirje so vsi skupaj zaželeli obilno mero miru, dežurnemu zdravniku Igorju Kočevarju z osebjem pa čim manj intervencij, po katerih bi si zapomnili najdaljšo noč v letu.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011 lil)
Sporočilo praznika podano skozi Mozirske jaslice
Kultura
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE
Petdesetčlanski pevski ansambel je obiskovalce ponesel v čas Jezusovega rojstva (foto: B. Kanjir)
Na mozirskem odru je bila 26. decembra pre-mierno uprizorjena igra s petjem Mozirske jaslice. V njej je pod režisersko taktirko Jelke Repen-šek nastopilo preko petdeset sodelujočih, ki so združeni tudi v Kulturnem društvu Jurij Mozirje.
Po velikem uspehu, ki so ga pevci doživeli z uprizoritvijo operete Miklavž prihaja, so se letos lotili izvedbe igre s petjem, ki so jo poimenovali Mozirske jaslice. Po dobrih treh mesecih trdega dela so na odru kulturnega doma v Mozirju oživeli liki iz mozirskega vsakdana, predstavljeni v času pred božičem. Tako sta se srečala domačina med krašenjem hiše, gospodinje so pregledale vsebine polnih vrečk, ki so jih ravnokar pri-tovorile iz trgovin in ob tem razložile, da za praznovanje zavoljo obilice opravkov tako ali tako ne bodo imele časa. Na drugi strani je reporter Klemen s televizijsko ekipo pokukal v domove, kjer so se na praznike pripravljali v miru, v družbi in brez potrošniške mrzlice.
Božične skrivnosti pa ne bi bilo brez božičnega večera. Petdesetčlanski pevski ansambel, ki ga je pevsko pripravil Jani Šuligoj, je obiskovalce tudi s pomočjo umetelno oblikovane scene ponesel v čas Jezusovega rojstva. Ob prepevanju domačih napevov, združenih v zgodbi o Sveti družini, ki je iskala prenočišče, se ni bilo tež-
S koncertom so v radmirski kulturni dvorani počastili več praznikov hkrati. Koncert je bil 26. decembra, torej na dan samostojnosti in enotnosti, še so bili v zraku božični prazniki in dišalo je že po novoletnih. Članice Ženskega pevskega zbora Jutro, ki so oblikovale pretežni del programa, so v goste povabile tudi druge izvajalce.
Tokrat so obiskovalce razvajale z božičnimi pesmimi in da so bile v tem res uspešne, so pri-
ko vživeti v dogodek. Pevci so ob klavirski spremljavi Ane Glušič, ob korepeticiji Kristine Šuster in v režiji Jelke Repenšek peljali zgodbo od potovanja Marije in Jožefa do Jezusovega rojstva in prihoda treh kraljev z vzhoda. Domiselno združeni prizori so sedanjost dopolnili s preteklostjo, ob koncu pa se zopet preko kolednikov, ki bodo v začetku leta obiskali mozirske domove, vrnili v
čali iskreni aplavzi obiskovalcev, ki so napolnili dvorano. Rosana Štiglic pripravi za zbor različne priredbe, vodi pa tudi Družinski kvartet Šti-glic, ki je zapel dve božični pesmi. Prav tako dve pesmi so zapele gostje - ljudske pevke Pušeljc. Med petjem so se vrstile instrumentalne točke, kjer je aplavz požel tudi Jan Jurjovec. Mladi pianist je letos v Trstu na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov dosegel drugo mesto.
današnji čas. Igro in veliko ubranega petja so ob koncu, velikokrat pa tudi vmes, obiskovalci nagradili z bučnimi aplavzi.
Zgodbo, ki ob božičnih praznikih prinaša vedno aktualna sporočila o miru in ljubezni, bo na mozirskem odru moč videti še dvakrat, 8. in 9. januarja.
Benjamin Kanjir
humorja
Skupina radmirskih mladih glasbenic pa je zaigrala Sveto noč.
Za smeh so poskrbele tri članice Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje, ki so v igranem prizoru poskušale ob spremljavi častitljive harmonike vaditi petje, pa jim nekako ni šlo, čeprav so sedele ob obloženi mizi in »črpale intonacijo« iz žepne čutarice. Ob tem so svetovale, kako poskrbeti za zdravje. Pomemben je vitamin Ce. In kje ga najdemo? Takole so povedale: vin-ce, pivce, klobasi-ce.
Nato se je spet oglasila pesem iz grl članic zbora Jutro. Prijeten dogodek je prinesel za vsakega nekaj. Tudi solznih oči ni manjkalo; nekaj od ginjenosti, nekaj od smeha.
Marija Lebar
Koncert je bil poseben tudi zato, ker ženski zbor pod vodstvom Rosane Štiglic obhaja drugo obletnico delovanja. Pred dvema letoma so prvič zapele v cerkvi pri polnoč-nici. Takrat jih je bilo le dvanajst, od tedaj se je zbor povečal, še vedno pa vabijo medse tudi nove članice. Pravijo, da jih glasba in petje povezujeta, petje pa pomeni tudi druženje, ob katerem pozabijo vsakdanje skrbi in si naberejo nove energije.
Članice Ženskega pevskega zbora Jutro so obiskovalce razvajale z božičnimi pesmimi
(foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V RADMIRJU
Za ljubitelje lepe glasbe in
Zgodovina in narodopisje
Zgodbe in pripovedi iz naših krajev (4)
Piše: Aleksander Videčnik
COPRNIK NEJČ
Kot so vedeli ljudi povedati, je bilo le malo co-prnikov poznanih. Med redkimi je bil Gorski Nejč iz Primoža. Opisovali so ga kot človeka, ki je počenjal čudne vragolije, kaj točnega pa ni bilo zaslediti. Vsekakor naj bi se s coprnicam sploh ne družil, baje zato, ker so pač bile same »babe«, s takimi pa se ni kazalo povezovati, je sam Nejč ob kozarcu vina rad zatrdil.
PRIJATELJ COPRNIC Tratarjev Tona iz Bočne, o katerem smo že pisali, je bil baje povezan s coprnicami, tako so ljudje pripovedovali. Coprnice so se zadrževale v bližini njegove koče. Ljudje so ga zato obsojali, toda Tona je vztrajal pri teh poznanstvih s »hudobnimi« ženami.
NEJČA SO SMODILI Gorski Nejč je nekoč molzel tujo kravo, ko so to opazili domači na kmetiji, so ga »smodili« z železnim drogom. Bil je baje hudo opečen. Imel pa je čarobni stol, ki je izžareval posebno moč - kdor je sedel na ta stol, je postal Nejču povsem podrejen.
COPRNIJA ŠE DRUGAČE Ljudje so poznali še drugačne prizore kot posledice coprnije. Že smo opisali primer, ko je hlapec opazoval domačo deklo, ki je bila coprnica in je frčala po zraku. Tokrat gre za moža coprnice, ki je opazoval njeno početje. Tako je videl, kako se je pripravljala na »polet« k zbirališču copr-nic. Zato je izrekla čarobni rek: »Všič nad grmovjem in nad kušovjem, na Brezovo polje.« Mož si je ob tem mislil, da to pač ni nobena umetnost in sklenil ženo oponašati. Toda, ko je sedel na metlo, je pozabil povedati, da leti prek grmovja in kušovja. To je bilo za njegov polet usodno. Ko ga je dvignilo skozi dimnik, je dobil hude poškodbe, vleklo ga med grmovjem in podrastjo, in ko je končno pristal v domači kuhinji, je bil krvav od ran, ki jih je dobil med poletom ... Toda še prej je moral doživeti jezo coprnic. Ko ga metla prinesla sredi plesočih hudi žen na Brezovem polju, bi ga te »fentale«, če ga ne bi rešila njegova žena.
BREZ KRAVE - DOVOLJ MLEKA V Lučah so poznali žensko, ki ni imela krave, vedno pa je imela pri hiši obilo mleka. Ljudje so vedeli, da je coprnica in da skrivaj molze tuje krave.
COPRNICE IN ŠKRATI
Ponekod zasledimo pripovedi, ki poudarjajo primere, ko so coprnice imele svoje škrate, da so jim prinašali zlato in denar.
DEKLA - COPRNICA
Kortner, kmet nad Mozirjem, je nekoč, bilo je še pred drugo svetovno vojno, trdil, da je pri njemu služila coprnica. To je sklepal po tem, ker je bila zelo čudaška, počenjala je stvari, ki jih druge dekle niso, jedla je potico iz korenja, če pa ji jed ni ustrezala, je naredila tako, da so polne sklede prekrile gnusne kobilice, kar je vsem okoli mize vzelo tek.
LUČI NA KOŽELJEVEM HRIBU Nad Lučami so na praznične dni, okoli božiča, plesali pozno v jutro. Ko se je skupina mladih vračala domov proti Metulju, so se spotoma oglasili še pri Škomnu. Malo pred domačijo so zagledali na Koželjevem hribu 22 luči, ki so postajale vse svetlejše. Vedeli so, da so tam strnjeni gozdovi in da ni v tisti smeri kakšne domačije. Vseh petnajst navzočih je štelo luči in torej ni mogel biti privid, so pripovedovali. Potem so govorili, da je bil to ples coprnic.
ČEVLJAR IN COPRNICE Čevljar iz Poljan se je ponoči vračal domov. Pot ga je vodila čez Graščinske travnike. V globokem snegu je le počasi napredoval, zato je tudi zamujal. V rečiškem zvoniku je ura odbila enajst, ko je prispel do velike hruške. Tam je zagledal v temi veliko luč, ki ga domala zaslepila. Premikala se je bliže in spet oddaljevala ter krožila okoli njega. Imel je občutek, da se več luči izmenično pojavlja na obzorju. Prepričan je bil, da ga strašijo coprnice, za katere so ljudje govorili, da se zbirajo tam okoli.
VOLI SO OBSTALI Stari Ateljšek je neke noči vozil z volmi tovor v Kolovrat pri Mozirju: Za živino je bil hrib velik napor in voz se je le počasi premikal navkreber. Iz-
nenada je pred vprego švignila močna luč. Vola sta takoj obstala in se nista hotela več premakniti. Veliko truda je bilo treba, da sta končno nadaljevala pot v breg. Ateljšek je bil prepričan, da ga ni strašilo, ampak da so bile na delu coprnice.
LEPO VREME SE POKVARI Ko se je večja skupina žensk vračala s cerkvenega slavja v Lenartu nad Gornjim Gradom, je bilo vreme izredno lepo. Vsi so ga bili veseli. Običajno je bilo na ta dan slabo vreme. Domačini so trdili, da je neka ženska (K) coprnica, da zna delati točo, dež in še kaj. Ženske so se je spominjale v pogovoru, češ, danes pa je ni tu, zato je lepo vreme. Toda kmalu se je (K) pojavila pred njimi. Vsa mokra je bila, da je kar teklo od nje. Rekla je ženskam: »Zdaj sem pa tu.« Res se je iz-nenada močno ulilo, kot da bi se odprlo nebo.
COPRNICA MED »TAVRHARICAMI« Nekega večera so se ženske vračale iz »taver-ha« in šle čez Ježičeve in Grčke njive v Lenart. Na hribu onkraj doline so zagledale luč, ki se je hitro približevala. Nad njimi se je ustavila - vse so vedele, da je to coprnica (K), ki je bila kot taka dobro znana. Ko so se potem ženske pozanimale, če je bila ob tem času doma, je mož izjavil, da je prav tedaj izginila od doma. Da pa ne bi česa opazil, mu je baje namesto same sebe za-coprala drugo.
TRI COPRNICE
Pri Lučah so nižje Strug večkrat opazovali tri coprnice. Videti so bile kot tri bakle. Taki prizori ljudi niso presenečali, saj so bili tega navajeni in sploh so smatrali te tri coprnice za svoje. Menili so, da te že ne morejo biti nevarne.
Nadaljujemo prihodnjič.
Iščemo stare fotografije

v y T V TJ v	y ^r
i | m w WM Jk
if v ' ^ v
p-
p f***.
A i
S V/ V i l	i % ?
M k ' ■ >	Hi-V
i® . -M	J	*	- , "»r- V. rfl* -
Br H	f^	-«
1 ffiiiiffliiii^iimiiitfftir^"" T'' ,
Na sliki, ki nam jo je poslala Irena Zerovnik iz Zgornjega Dola, so pevci iz Gornjega Grada in Nove Štifte. Vodil jih je pevovodja Feliks Ugovšek. Fotografijo hrani Ivan Gluk iz Nove Štifte, posneta pa je bila okoli leta 1962. Sedijo: Ivan Vezočnik, Janez Pustoslemšek, Ferdinand Potočnik, Feliks Ugovšek, Ivan Mavrič, Matija Jamnik, Anton Veršnik. Stojijo: Ivan Veršnik, Jože Veršnik, neznan, Nande Volovšek, Alfonz Božič, Anton Veršnik, Ivan Gluk, neznan, Aleš Veršnik.
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
VE!
Nasveti, Kotiček za voznike
Nedolžnost kajenja marihuane? (1)
mf-jžz, —■- m
Mk
MINKA BOŽIČ,
strokovna delavka na Inštitutu VIR v Celju
Obdobje odraščanja se že od nekdaj prepleta z raziskovanji, spoznavanji in odkrivanji novega. Eden izmed izzivov odraščanja je zagotovo spoznavanje in odkrivanje sveta omame. Omamljamo se lahko z novimi občutki, s prvimi izkušnjami dotikov, poljubov, prvimi spolnimi izkušnjami, alkoholom in še s čem. Današnjim najstnikom je zelo blizu tudi dostop do omame z nedovoljenimi substancami. Substanca, ki je v današnjem času skoraj enako dostopna kot alkohol, je marihuana.
DROGE BODO VEDNO OBSTAJALE
V medijih pogosto zasledimo poročanja o uspešno razkrinka-nih narkomanskih navezah, zase-
ženih laboratorijih in drogi. Teh informacij je bilo v zadnjem letu kar precej, vendar tovrstne dobre novice ne smejo biti slepilo za starše, ki imajo v svoji družini odraščajoče otroke. Takšne združbe in proizvajalci prepovedanih substanc bodo namreč vedno obstajali. Izkušnje kažejo, da po uspešno razkrinkani združbi kriza na črnem trgu obstaja le teden do dva, nato se uspešno vzpostavi nova naveza in se droga uspešno razpečuje naprej.
Menim, da bo potreba po omami obstajala, dokler bo obstajal človek. Težave, ki nastajajo zaradi uživanja drog, so rešljive, a nikoli brez vas staršev. Vi ste namreč prvi detektorji, če bi se vaš otrok srečal s tem problemom. A za uspešno detekcijo je potrebno znanje o tem, preko katerih simptomov lahko prepoznamo uživanje drog. Šele ko starši preko simptomov sumite, da gre pri otroku za zlorabo drog, lahko pristopimo strokovnjaki, ki vam z znanjem in izkušnjami kažemo možne poti iz teh težav.
DVE VRSTI ZASVOJENOSTI
Težava, ki nastane ob sladkostih omame, je skrita v pasti za-
svojenosti. Nihče od vseh, ki sem jih srečala v svoji službi (in teh v sedmih letih ni malo), se ni omamljal z namenom, da bi postal žrtev zasvojenosti. Tako kot vsak od nas, ki je že poskusil kaj prepovedanega (moralno ali zakonsko), je to poskusil iz želje po okušanju nečesa novega - iz želje po eksperimentu. Tisti, ki smo vzeli eksperiment zgolj kot enkratno dejanje, smo se pastem tovrstne zasvojenosti izognili. Večkratno eksperimentiranje pa ni več eksperimentiranje, ampak postaja navada. Navada, ki postane škodljiva ter pušča na človekovem telesu, duševnosti in odnosni razsežnosti negativne posledice.
Poznamo dve vrsti zasvojenosti: psihično in fizično. Heroin in določena zdravila povzročajo obe vrsti zasvojenosti. Obstaja tudi velik spekter psihoaktivnih substanc in drugih zasvojenskih navad (ha-zarderstvo, odvisnost od odnosov, fanatizmi, odvisnost od računalnikov, interneta ...), od katerih lahko prav tako postanemo zasvojeni. Marihuana je droga, ki ob pogostem uživanju povzroči psihično odvisnost.
J
»MEHKA DROGA«
Nekaj več besed o sami mari-huani. Marihuana je v družbi še vedno znana kot »mehka droga«, čeprav se strokovnjaki močno trudimo spremeniti tako vrstno miselnost. Zakonodaja marihuano opredeljuje kot prepovedano drogo, kar pomeni, da je v Sloveniji ne moremo kupiti v prosti prodaji, temveč le na črnem trgu. Tako ni dovoljena niti proizvodnja niti prodaja te substance.
Po pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, je dovoljeno gojiti konopljo pod določenimi, zelo strogimi pogoji. Lahko se goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali in za pridelavo vlaken in za druge namene, določene z zakonom, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Za konopljo po tem pravilniku štejejo sorte konoplje, pri katerih vsebnost tetrahidrokanabino-la (THC) v suhi snovi ne presega 0,2 odstotka, vendar v tem primeru govorimo izključno in samo o industrijski konoplji.
Nadaljevanje prihodnjič.
LIMUZINA SUZUKI KIZASHI
Biserni del se skriva pod motornim pokrovom
Suzuki prihaja na trg z novo GTI limuzino. Kdor je v srednjih letih, se zagotovo spominja lepega in uspešnega suzuki swifta GTI, ki je razvijal med 100 in 115 KM, odvisno od tega, ali je imel katalizator ali ne, še bolj pomembna pa je bila teža, in sicer samo 790 kg. Bil je pravi GTI, ki je razvil hitrost do 100 km/h v 7,9 sekunde.
No, novi suzuki kizashi je popolnoma nova zgodba. Na 4,65 metra dolžine so Japonci izoblikovali lep izdelek, ki je spredaj tipičen suzuki, a mandljaste luči spominjajo na prenovljeno škodo octavio. Naključje ali direkten napad? Preko položne prednje šipe in bočne linije, ki spominja na kakšno hondo, se zadek zaključuje agresivno z integriranim spojlerjem in dvema ovalnima in kromiranima izpušnima cevema pod zadnjim odbijačem. Ni kaj reči, sama oblika je
posrečena. Notranjost kizashija je oblikovana strogo in nič kaj japonsko. Lepo in urejeno. Pohvalo si zaslužijo tudi športni sedeži in razkošna zadnja klop, ki bo razvajala tiste sopotnike, ki se radi vozijo hitro.
Biserni del se skriva pod motornim pokrovom, kjer so razvojni-
ki »zapakirali« 2,4-litrski štirivaljnik, ki razvije 178 KM in je za sodobne čase brez turbine, kar pomeni, da je največji navor 230 Nm dosežen šele po 4.000 vrtljajih. Vse ostalo se torej dogaja od tu navzgor in je vrtenje v visoke vrtljaje samo del zabave ter športnega užitka. Vse
skupaj zadostuje, da kizashi doseže 100 km/h v 8,5 sekunde, največja hitrost pa ne presega 215 km/h. Menjalnik je šeststopenjski, ročni. Za zanesljivo lego na cesti skrbijo poleg odličnega podvozja 18-palična platišča s pnevmatikami 235/45. Pri novem kizashiju bo navdušila tudi cena, ki po pričevanju proizvajalca in prodajalcev ne bo v nebo segajoča.
Igor Pečnik
Razumen človek se prilagodi svetu; nerazumen vztrajno skuša svet prilagoditi sebi. Torej je ves napredek odvisen od nerazumnih ljudi.
(George Bernard Shaw)

C41
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!
C
Kultura, Ljudje in dogodki
KNJIŽNICA MOZIRJE
Domoznanski večer in razstava o Slomšku
V torek, 21. decembra, so v Galeriji Mozirje pripravili domoznanski večer in razstavo o Antonu Martinu Slomšku. Skozi Slomškovo življenje in zgodovino Družbe svetega Mohorja je prisotne popeljal Aleksander Videčnik.
Dolga prireditvena sezona v lanskem letu v Knjižnici Mozirje se je zaključila z domoznanskim večerom in dokumentarno razstavo o Antonu Martinu Slomšku in Družbi svetega Mohorja, ki jo je ustanovil prav Slomšek. Večer je pripravil Aleksander Videčnik, dober poznavalec Slomškovega dela in zgodovine Mohorjeve družbe, ka-
tere souslvarjalec je bil tudi sam. Vse je bilo dokumentirano na razstavi, ki je služila kot kulisa večera. Le-to so sestavljale Slomškove pesmi, nekatere njegove knjige, odlomki iz knjig in dokumenti o Družbi svetega Mohorja. Posebno mesto so zasedali Videčnikovi članki o tematiki večera, ki jih je objavljal v podlistku časnika Večer v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Videčnik je prisotne ljubitelje domoznanstva popeljal skozi Slomškovo življenje ter ga predstavil predvsem kot človeka, ki je znal prisluhniti slovenskemu človeku in ki je želel ter se tru-
dil ohraniti materinščino. Postregel je tudi z zanimanjem sprejetim podatkom, da je Slomšek trikrat obiskal Mozirje. Slomšek je bil ustanovitelj Družbe svetega Mohorja, katere zgodovino je pisal tudi Videčnik. Predstavil jo je kot slovensko in narodnozavedno založbo, ki je bila boj za slovenski jezik.
Slomškovo ustvarjalnost so ponazorili Mozir-ski koledniki, ki so zapeli nekatere njegove pona-rodele pesmi, eno izmed njih pa priredili v čast Videčnikovega nedavnega jubileja.
Roman Mežnar
SNEMANJE V FASUNOVIHISI
Novoletni običaji v domačem narečju
Domača hrana na mizi in domača pesem, vse to je že leta običaj za silvestrovo (foto: Štefka Sem)
V torek, 28. decembra, so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji snemali prispevek za silve-strsko Slovensko kroniko. Martin Juvan - Čuks, Ivo Retko, Jožica Pustoslemšek, Francka Ber-glez, župan Franjo Naraločnik ter Martin in Klemen Budna so za ekipo Televizije Slovenija obudili spomine na praznovanje novega leta v starih časih.
Kakšna je bila silvestrska večerja, kakšna so bila darila in kaj so ob založeni mizi na to noč prepevali, so si gledalci lahko ogledali 31. decembra, ko je bila na 1. programu TV Slovenija na sporedu Slovenska kronika. Podobne prispevke so posneli po vsej Sloveniji, saj so se navade ob praznovanju razlikovale po pokrajinah, prav tako je naša dežela polna različnih narečij. Prispevek na Ljubnem je pripravljal novinar Matija Mastnak.
Štefka Sem
S PESMIJO IZRAŽENE MISLI
V Lučah se že od nekdaj rado poje
Božični prazniki naj družinam prinašajo mir, dobroto in upanje, so bile besede povezovalke programa Petre Funtek na božični dan v Lučah. Koncert, ki ga za praznik vsako leto pripravijo v cerkvi sv. Lovrenca, je priložnost, da se zazremo vase, se razveselimo malih pozornosti, ki smo jih deležni, in se posvetimo družini, je še povedala. Potrošniška miselnost, ki spreminja družinski praznik v nakupovalni, se je ta večer umaknila prepevanju in užitku v poslušanju domačih glasbenikov.
Cerkev so zapolnili zvoki orgel, kitare in številnih glasov pevcev, ki so predstavili cerkvene in umetne pesmi. Uvod je pripadel oktetu Žetev, novincem leta na pevskem področju. Oktet sestavljajo pevci iz vse doline, njihov umetniški vodja je Mitja Venišnik. Nastopil je tudi moški pevski zbor iz Luč, katerega posebnost je »petje na čez«, značilno za ta kraj, tokrat so se predstavili z božičnimi pesmimi. Najštevilnejši zbor, meša-
ni cerkveni zbor, se je zbral na koru. Zaradi bolezni je bila odsotna pevovodja in organistka Anita Lakner. Na orglah jo je nadomestila Eva Breznik. Prav tako se je z igranjem na orgle predsta-
vila osnovnošolka Tjaša Čopar, ki je dokazala, da v Lučah ni strahu, da bi jim zmanjkalo mladih in nadobudnih glasbenikov.
Štefka Sem
Domači pevci so v prazničnem duhu razvajali poslušalce z ubranim petjem (foto: Štefka Sem)
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!
Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke
OBREDNI OBIČAJI NA ŠTEFANOVO
Blagoslov konj, vode in soli
V	nedeljo, 26. decembra, je go-doval sveti Štefan, zaščitnik konj. Simbol tega praznika najdemo v zdravju in lepem ravnanju s konji in drugimi živalmi, zato ni naključje, da so opravili blagoslov teh štirino-žnih grivastih lepotcev po številnih krajih v Sloveniji.
V	naši dolini je mašo daroval dr. Drago Ocvirk v cerkvi svetega Janeza Krsnika v Šentjanžu. Pri tem sta mu bila v pomoč diakon Stanko Če-plak in bogoslovec s Salomonskih otokov Gideon Harps Hanauitau.
V uvodu je bil tradicionalni blagoslov vode in soli, ki ju verniki uporabljajo pri blagoslovu prostorov, živine in polj. Po končani maši je dr. Ocvirk opravil tudi blagoslov konj pred cerkvenim obzidjem, da bi živali bile zdrave, da bi kobile imele zdrava žrebeta, lastniki pa srečo pri jahanju konj. Blagoslova so se udeležili člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, ki so se za tem podali na pohod in prijateljsko druženje v Okonini.
Marija Šukalo
Blagoslova so se udeležili člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline (foto: Marija Šukalo)
KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA
Gledališki abonma ljubiteljskih skupin Mozirje 2011
V leponjivskem kulturnem društvu so se odločili, da bodo v sodelovanju z mozirsko izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in tamkajšnjim turistično informativnim centrom pripravili gledališki abonma. Imenovali so ga Abonma ljubiteljskih gledališč Mozirje 2011, v kulturnem domu bo predstavljenih šest gledaliških del v izvedbi gostujočih ljubiteljskih odrov.
Kot sta povedala režiser in mentor gledališke skupine KD Lepa Njiva Aleš Podrižnik in predsednik
mi, so se v letih delovanja srečevali s prijatelji, ljubiteljskimi gledališkimi umetniki iz cele Slovenije in tako spletli gosto mrežo ljudi. »Ta mreža, ti ljudje, še vedno pletejo, kuhajo, varijo noro dobre gledališke predstave, za katere želimo, da se jih vidi tudi v Mozirju.« Drugi razlog je prepričanje, da je v Mozirju stalen (morda postane tudi tradicionalen?) gledališki abonma zaželen in potreben.
Prva predstava bo 16. januar-
PRAVI VESELI DECEMBER V LUČAH
ja, nato se bodo vrstile vsakih štirinajst dni do 27. marca. Predstavili se bodo gledališčniki iz Ljubljane, Tuhinja, Slovenskih Konjic, Vojnika, Šempetra in Gorenja. Abonma je mogoče vpisati v TlC-u Mozirje, kjer bodo na voljo tudi vstopnice za posamezne predstave. V predprodaji je abonma občutno cenejši. V vsako gospodinjstvo bodo dostavili tudi letak s podrobnimi informacijami o abonmaju in programu.
Marija Lebar
Vroči pevci in muzikantje dvignili temperaturo
Nizkim temperaturam, ki so prevladovale v tednu pred novim letom, so dali vetra fantje iz zasedbe Pus-hluschtae, ki so zadnji ponedeljek v lanskem letu dodobra segreli Lu-če in številne obiskovalce njihovega nastopa. Že ogreto publiko so v nadaljevanju zabavali zmagovalci letošnjega festivala narodnozabavne glasbe v Lučah, ansambel Vikend
Pushluschtae (pušlušte) zase pravijo, da niso oktet, ne vokalna skupina, ampak vokalni osmerec brez krčmarja, v resnici so skupina osmih mladih vokalno nadarjenih pevcev, ki so se zaradi ljubezni do glasbe in ustvarjalnosti lotili za
ki je dajalo občutek popolne instrumentalne zasedbe, njihovo petje in izvedbe tako narodnih kot svetovno znanih uspešnic je bil glasbeni užitek za sladokusce, ki so ga začinili s številnimi zabavnimi vložki in šaljivimi komentarji.
Ansambel Vikend je na letošnjem festivalu zabavne glasbe v Lučah prejel prvo nagrado s strani strokovne komisije in tretjo nagrado po izboru poslušalcev ter s tem postal absolutni zmagovalec festivala. Poleg številnih nagrad so na prireditvi Slovenski slavček prejeli tudi nagrado za najbolj obetaven ansambel leta. V Lučah so zaba-
Matic Mežnar, bodo v tokratni abonma uvrščene »Predstave polne smeha, kakovostno in izvirno izvedene. Nekateri naslovi so znani, preizkušeni, zasidrani na slovenskih odrih, nekaj je novih projektov, ki so zabavni in sporočilni. Nekatere predstave uporabijo kuliso zgodovine, da nam nastavijo zrcalo, druge kažejo norosti našega časa, sodobne družbe.«
Za organizacijo abonmaja so se v KD Lepa Njiva odločili vsaj iz dveh razlogov. Na gostovanjih, ko so sodelovali s svojimi predstava-
Zasedba Pushluschtae je navdušila zbrane poslušalce (foto: Štefka Sem)
slovenske razmere še zelo redkega koncepta petja. Člani zasedbe so klasično a cappella formo moškega okteta nadgradili z zabavnim, pop-rock-jazz repertoarjem. Z mladostjo, razigranostjo in svežino je osem študentov navdušilo številne poslušalce na lučkem trgu. Poslušanje glasbe brez instrumentov,
vali z domačimi skladbami, številni so se ob njihovih skladbah tudi zavrteli. Organizatorji, Turistično društvo Luče, Kulturno društvo Radu-ha Luče in Občina Luče, so tako veseli december še polepšali vsem, pri katerih je dobra glasba odtehtala nekaj stopinj pod ničlo.
Štefka Sem
@
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011 17
Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke
KULTURNO DRUŠTVO ROVTAR ŠMIHEL
w
Pesem je v Šmihelu od nekdaj doma
Člani šmihelskega kulturnega društva na god sv. Štefana že dolga leta v dvorani tamkajšnje podružnične šole prirejajo kulturne prireditve. Pri tem se spomnijo tudi dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga Slovenci praznujemo na ta dan. Letos so se odločili za malo drugačen pristop;
v šmihelski cerkvi so pripravili božično-novoletni koncert. Poleg šmihelskega pevskega zbora so v goste povabili tudi pevce od drugod.
Prvi so nastopili domači pevci, mešani pevski zbor iz Šmihela. Ta deluje že izpred druge svetovne vojne, vodil pa jih je vse do nedavna Anton
Acman. Njegovo delo je povzel sin Toni Acman, s pevci nastopajo na raznih kulturnih prireditvah, pojejo pa tudi pri mašah v domači cerkvi. V goste so prišli člani mešanega pevskega zbora iz Nazarij, ki je lani praznoval desetletnico svojega delovanja. Zbor je poznan po kakovostnem petju in zahtevnem repertoarju, po katerem radi posegajo. Tudi ta zbor deluje pod strokovnim vodstvom Tonija Acmana.
Z Vranskega, kjer je župnijski zavetnik sv. Mihael, tako kot v Šmihelu, so prišli člani moškega seksteta sv. Mihaela. Njihov umetniški vodja Franc Lesjak je s Šmihelom povezan tudi po tem, ker je bil njegov stari oče tukaj doma. V solo točkah je nastopil domačin Gregor Rak. Sicer član ansambla Golte, se že peto leto posveča učenju solo petja na glasbeni šoli v Celju. Na koncertu je navdušil z izvedbo dveh Ipavčevih pesmi, in sicer Podoknice in Vabila ob klavirski spremljavi Tonija Acmana.
Sporočilo miru, razumevanja in ljubezni je bilo skupno vsem predstavljenim pesmim. O prav takem sporočilu pa je ta večer govorila tudi po-vezovalka Albina Rajter.
Marija Lebar
Mešani pevski zbor iz Šmihela deluje že izpred druge svetovne vojne (foto: Marija Lebar)
MOZIRJANI PRIČAKOVALI PRIHOD BOŽIČKA
Dobri mož za staro in mlado
Mozirska društva so se v drugi polovici decembra zopet združila sredi trškega jedra. Tja so jih zavoljo Božičkovega prihoda povabili člani turističnega društva, ki so dobrega moža povabili v svojo sredo 21. in 22. decembra.
Oba dneva je bilo organizirano pestro dogajanje. Prvi dan so na trg vabili vrteški otroci in njihove vzgojiteljice. Odigrale so igrico, s katero so privabile decembrsko vzdušje, ki ga je drugače kalilo slabo vreme. Drugega dne so prizorišče napolnili šolarji, ki so zapeli, zaplesali in obiskovalcem podarjali lepe misli. Za povezovanje programa je oba dneva poskrbel snežak, ki je ob tem tudi zabaval obiskovalce. Božiček se je pripeljal s kočijo, ker snega tudi tokrat ni bilo in se zaradi tega na njegovih saneh že nabira prah. V žepih je nosil bonbone, s katerimi je razveselil otroke. Za odrasle obiskovalce je bila ponudba slastnih dobrot na stojnicah, ki so jih okrasila različna društva. Tista, ki ob različnih prireditvah vedno poskrbe za pestrost dogajanja in polne
Otroci so nestrpno pričakovali Božičkove bonbone (foto: Ciril M. Sem)
želodčke ter malenkosti, ki jih je moč odnesti	ponesla v za marsikoga najlepši čas leta. V čas
v svoje domove.	želja, prijaznih stiskov rok in obilne mere upanja
Na praznično, po trudu mlajevcev, okraše- v lepšo prihodnost. nem trgu sta oba dneva dogajanja obiskovalce	Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011 17
Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke
BOŽIČNI KONCERT V MOZIRJU
Najlepši napevi za praznično razpoloženje
Iz bogate zakladnice božičnih pesmi in lastnega repertoarja sta zakonca Majda in Marjan Petan izbrala priljubljene napeve ter z njimi navdušila poslušalce, ki so jima prišli prisluhnit 29. decembra v cerkev sv. Jurija v Mozirju.
Majda Petan je pred solistično glasbeno potjo pela v zborih, med drugim pri Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, več ansamblih, nastopala doma in v tujini ter na slovenskih festivalih. Prepeva popularno zabavno glasbo, zimzelene melodije in črnsko duhovno pesem. Da jo je prevzel gospel, ima zasluge tudi mož Marjan, ki je bil štirideset let basist pri New Swing Quartetu. V spomin na čase prepevanja v kvartetu je tistega večera zapel eno svojih najljubših, Why Me, Lord. Med mislimi o božični pesmi, ki najgloblje razodevajo bistvo človekovega praznovanja Gospodovega rojstva, je Marjan Petan predstavil izbrane trenutke iz življenja soproge Majde, sama ali v duetu z njim pa je zapela nekaj najuspešnejših.
Pred jaslicami z osrednjo podobo deteta sta
NOVOLETNO OKRASJE
Pesem Pelji me na tisti kraj je spomin na prvi zmenek Majde in Marjana Petana v Mozirskem gaju (foto: AG)
Zanimive ideje ustvarjalnih navdušencev
Nekdanje novoletne okraske iz zimzelenih vejic, živobarvnih semen in plodov, mahu ter ročno izdelanih mitoloških ter zgodovinskih figuric in okrasja so skoraj povsem prekrili novi trendi olepševanja domov in poslovnih objektov. Električne žarilne lučke, svetleči kabli, utripajoče instalacije, optična vlakna in druga svetlobna telesa so skoraj povsem izrinila ustvarjalnost posameznikov in družinsko idilo.
K temu priganja potrošniška mrzlica, ki od novembra do januarja zajame kupce in še zlasti lastnike poslovnih lokalov, ki opremljajo svoje zgradbe, vitrine in praznične simbole. Tako je bilo koncem lanskega leta že sredi novembra v osrednjih nakupovalnih središčih srečati »božičke« in ostala pravljična bitja, ki so skoraj zastonj ponujala vse mogoče, tudi praznično okrasje.
Ob večernih vožnjah po Zgornji Savinjski dolini je bilo mogoče opaziti tudi nekaj okusnih okrasitev, kot na primer Na trgu v Mozirju in krožišče pri upravnem centru, ena sama svetlobna okrasitev pri tovarni BSH Hišni aparati Nazarje in drugod. Ideja, vredna pozornosti in priznanja je simbolična okrasitev ob enoti Elektro Celje na Prihovi, kjer so postavili osvetljen »električni stebriček«.
Jože Miklavc
zaključila koncert z zahvalo župniku Sandiju Korenu, ki ju je povabil v Mozirje, in z mislijo o božiču, družinskem prazniku, ob katerem »na videz vsakdanje stvari dobijo nov pomen«, nato pa s poslušalci družno zapela najlepšo - Sveto noč.
Andreja Gumzej
ROBANOV KOT
Ledni obelisk spet privablja pogled
Novoletna okrasitev pri Elektro Celje na Prihovi
(foto: Jože Miklavc)
Dvanajstmetrski ledni kip privablja poglede in fotografe (foto: Jože Miklavc)
Med cesto Luče-Solčava, na levem bregu Savinje, kjer nastaja mali vaški park, so krajani Robanovega kota za novoletno praznovanje ponovno pripravili malo ledeno ploskev za hokej in drsanje, ob tem pa 12 metrov visok ledni obelisk, ki nastaja v mrzlih dneh.
Robanov Cena, znan gornik in ledni plezalec, ki je skulpturo s pomočjo razpršenega vodnega curka ustvarjal že v prejšnjih zimah, je navdušen nad umetnico naravo, ki oblikuje »sfingo« iz ledu kot največji mojster kiparstva. Zima je s pogostimi odjugami že ponagajala, a se upravitelj malega parka Medica ne da. Takoj, ko se spusti temperatura pod ledišče, odpre šobe in nevidna čarobna roka že nadaljuje z oblikovanjem »steklene« skulpture, že prave solčavske znamenitosti.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011 17
Organizacije, Ljudje in dogodki
DELAVNICI FILCANJA IN ARANZIRANJA V LUCAH
Popestritev predprazničnega dogajanja z
delavnicami
Ustvarjanje prazničnega aranžmaja se je izkazalo za zelo prijetno opravilo (foto: Štefka Sem)
Zadnji teden v preteklem letu so v Lučah v okviru veselega decembra organizirali delavnico filcanja in aranžiranja ter zavijanja daril. Organizatorji turistično društvo, Kulturno društvo
GORNJI GRAD
Upokojenci veselo zaključili leto 2010
Gornjegrajski upokojenci so tudi letos za zaključek uspešnega leta organizirali prijetno društveno prednovoletno srečanje. Zbrali so se v soboto, 18. decembra. Po pozdravnem govoru predsednika Jožeta Božiča in župana Stanka Ogradija so poklepetali s prijatelji, se nasmejali šalam in se zavrteli ob zvokih prijetne glasbe.
Druženje je trajalo do večera, ko so si zaželeli mnogo sreče in seveda zdravja. Prav tako so izra-
turnega doma privabilo 26 udeleženk. Delavnico je vodila Marjeta Fale, ki je prikazala izdelavo filca in izdelke iz njega. Idej in zamisli udeleženkam ni manjkalo, saj so iz filca, ki so ga izdelale, nastali razni okrasni ter uporabni predmeti, od ogrlic in zapestnic do vložkov za v čevlje.
V sredo, 29. decembra, je deset udeleženk delavnice aranžiranja pri delu vodila Mira Valte. Iz različnih naravnih materialov so pod ustvarjalnimi ženskimi rokami nastali praznični aranžmaji. Poleg tega so same ali s pomočjo voditeljice zavijale praznična darila na različne, atraktivne načine. Obe delavnici sta dosegli pričakovanja udeleženk, ki so si zaželele, da bi se podobni dogodki odvijali preko celega leta.
Štefka Sem
Raduha in Občina Luče so tako v kraju poleg dveh koncertov poskrbeli za pestro ponudbo dejavnosti pred zaključkom leta. Filcanje je v torek, 28. decembra, dvorano kul-
zili željo, da se tudi v letu 2011 še večkrat srečajo. Prva priložnost za družabno srečanje bo na pusta, ko po tradiciji društvo organizira letni občni zbor, po zboru pa se nadaljuje družabno srečanje. V letu 2011 ima odbor drušlva kar težko nalogo, saj bo pust 8. marca, torej ravno na dan žena. Kako bo drušlvo občni zbor in ostale priredilve izpeljalo, se v odboru še dogovarjajo, zagotovo pa bo prijetno.
Karlina Mermal
Prijetno vzdušje na novoletnem zaključku (foto: Karlina Mermal)
Zrebička Pika Silvestra je danes stara sedem dni
(foto: Jože Miklavc)
Ob časovnem preskoku v novo leto mediji pogostokrat objavijo zanimive podatke prvih trenutkov in pomenljivih dogodkov prvih minut ali ur. V Savinjskih novicah lahko poročamo, da imamo za zdaj podatek, da je kot prvi »poskočil« na svet mali konjiček ženskega spola, Pika Silvestra mame kobile Ize pri Ročnikovih v Podhomu.
Velik ljubitelj in član Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline Marko Ročnik je ves vesel sporočal še vročo novičko, da je kmalu po novoletni polnoči našel v konjskem hlevu 30-ki-logramsko žrebičko, ki je poskočila na noge, ko je pogledal k izčrpani mami. Pri Ročnikih že prav kmalu pričakujejo še dva srečna dogodka in konjski rezget v Podhomu se bo še povečal.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011 19
Ljudje in dogodki
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Majhna lučka za topel plamen radosti
Praznični večer so z lučjo miru polepšali mozirski skavti (foto: Marija Lebar)
V četrtek, 23. decembra, so mozirski skavti v gornjegrajski center starejših prinesli znamenje miru in upanja - betlehemsko luč. Slovesno večerjo stanovalcev sta poleg skavtov in tamkajšnjega strokovnega osebja v kulturnem programu popestrili citrarki, zapel pa je tudi hišni pevski zbor Škrjančki.
Ko so stanovalci sedli k praznično pogrnjenim mizam, so se oglasile citre. Spretni prsti Mire in Mojce Lenko so iz strun izvabljali mile zvoke, še bolj zmehčali že tako radostno pričakovanje božične skrivnosti in orosili marsikatero oko. Zbudili so se spomini na lepe dni mladosti, na dni, ko so tukajšnji stanovalci praznični čas še obhajali sredi svojih družin. Kajti december je še posebej čas druženja, čas, ko nihče ne bi smel biti osamljen. In da v centru tisti večer osamljenih ni bilo, so poskrbeli zaposleni in gostje.
Ugasnile so luči in vstopili so skavti s prižgano svečo betlehemskega ognja. Kot so dejali, je to le majhna lučka v temi, a lahko prižge velik ogenj ljubezni v vsakem srcu. Sledilo je prižiganje sveč, nato pa nadaljevanje programa.
»Četudi so naša srečanja postala skoraj že tradicionalna, vedno znova prinašajo nov mir. Novo čarobnost. Novo svetlobo,« je v nagovoru
dejala direktorica Francka Voler in nadaljevala: »Ponesimo vse to s sabo, v svojih srcih, tako preprosto je imeti lučko. Prižiga jo ljubezen. Tista iskra, ki nam toliko pomeni, ki je tako velika, da je nepremagljiva.«
Za zaključek prijetnega druženja so zapeli člani zbora Škrjančki s solistko Ivano Sternad. Ob zvokih citer so se pesmi pridružili tudi ostali: stanovalci in gostje.
Marija Lebar
VRTCA MOZIRJE IN REČICA OB SAVINJI
Pester prednovoletni teden
V obeh enotah mozirskega vrtca, v Mozirju in na Rečici, je v prednovoletnem tednu vzgojno varstveno osebje malčkom pripravilo pestro dogajanje. Zabavali so se ob različnih igrah, predstavah, medse pa povabili tudi tiste otroke, ki vrtca drugače ne obiskujejo.
December je bil raznolik in bogato obarvan z različnimi aktivnostmi. Otroci so se skozi ves mesec pripravljali na praznike z izdelovanjem različnih okraskov, pekli so piškote, krasili novoletne jelke in podobno. V tednu med 20. in 24. decembrom so se zabavali tudi ob predstavah svojih vzgojiteljic. V ponedeljek so odšli v
Božiček je otroke obdaril z igračami in ustvarjalnimi igrami, ob tem pa jim naložil tudi skrb, da bi z njimi lepo ravnali ter jih posojali drug drugemu (foto: Benjamin Kanjir)
mozirsko šolo, kjer so se pridružili šolarjem prvih treh razredov. Vzgojiteljice so za vse odigrale poučno igrico o živalih, ki so pekle piškote in se pripravljale na praznike. V torek je otroke v vrtcu obiskal Božiček. Obdaril jih je z igračami in ustvarjalnimi igrami, ob tem pa jim naložil tudi skrb, da bi z njimi lepo ravnali in jih posojali drug drugemu. Naslednji dan so študentke, ki v vrtcu opravljajo prakso, pripravile plesno predstavo. Zadnja dva dneva pred božičem pa so otroci rajali, se igrali in plesali.
V vrtcu je vedno veselo, vzgojno varstvene delavke pa aktivnosti prilagajajo času primerno. Tako so otroci predpraznično vzdušje doživljali že v vrtcu, vtise pa od tam odnesli v svoje domove in družine.
Benjamin Kanjir
OPRAVIČILO
Pri objavi glasov za naj občana(ko) občine Solčava nam je v prejšnji številki Savinjskih novic ponagajal tiskarski škrat. Bojana Slapnik je skupno v vseh krogih prejela 141 glasov. Njej in pošiljateljem glasovnic se za neljub dogodek iskreno opravičujemo. Kljub temu se vrstni red pri kandidatih ni spremenil.
Uredništvo

Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!
Šport, Informacije, Črna kronika
STRELSTVO INVALIDOV
Z*|	« V	H *l •	•	•
najboljšimi športniki na sprejemu pri predsedniku Türku
Leto, ki se je izteklo, je bilo za gornjegrajskega strelca Nanija Tir-ška zopet uspešno. Za minule dosežke je pred kratkim prejel številna priznanja.
Konec novembra je lanskim dosežkom dodal še zmago na velikem mednarodnem odprtem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo v Vinkovcih na Hrvaškem. S 599 zadetimi krogi je v disciplini leže osvojil 1. mesto.
Ob zaključku uspešnih nastopov na svetovnih in evropskih prvenstvih v letu 2010 je minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič za športnike invalide priredil sprejem. Decembra pa je Zveza za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijski komite v Trebnjem podelila priznanja najboljšim slovenskim športnikom med invalidi za tekmovalne dosežke v letu 2010. Tiršek je prejel srebrno odlikovanje za osvojeno medaljo na svetovnem prvenstvu. Skupaj s Srečkom Majcenovičem in Damjanom Pavlinom so bili proglašeni še za najboljšo moško ekipo leta 2010. Na svetovnem prvenstvu v Zagrebu so v kategoriji SH2 z zračno puško stoje osvojili 3. mesto. Prisotne je pozdravil tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki je izpostavil dolgoletno tradicijo špor-
Nani Tiršek je za uspehe v minulem letu prejel več priznanj (foto: ID)
ta invalidov, uspehe slovenskih tekmovalcev ter jim zaželel dobro delo in uspešne nastope na tekmovanjih tudi v prihodnje.
Tudi strelska zveza Slovenije je razglasila najboljše strelce v letu 2010. Na prireditvi v Kidričevem je Tiršek prejel zlato odlikovanje za osvojeno 6. mesto in 3. mesto ekipno na SP v Zagrebu.
V družbi najboljših slovenskih športnikov minulega leta se je Tir-šek 22. decembra udeležil tudi sprejema, ki ga je v predsedniški palači priredil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Ta je povablje-
nim izrekel priznanje za njihove dosežke ter z zlatim redom za zasluge odlikoval boksarja Dejana Zavca in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, z redom za zasluge pa alpinista Silva Kara in Franca Kneza. V Cankarjevem domu je nato sledila prireditev Športnik leta 2010, kjer je naziv naj športnice minulega leta prejela alpska smučarka Tina Maze, naj športnik pa boksar Dejan Zavec.
Večja tekmovanja, za katera se bo Tiršek pripravljal v letošnjem letu, bodo svetovni pokali v Španiji, ZDA in Avstraliji, predvideno pa je tudi evropsko prvenstvo v strelstvu. Športniki
invalidi bodo na teh tekmovanjih že lahko zbirali kvote za paraolimpijske igre v Londonu leta 2012.
ID
KNJIŽNICA MOZIRJE
Prvih pet najbolj branih knjig v letu
2010
ODRASLI: Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, Garwood, Julie: Odkupnina, Vojnovič, Goran: Čefurji raus, Quick, Amanda: Lahkomiselna, Fal-cones, Ildefonso: Morska katedrala.
MLADINA: Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Dahl, Roald: Matilda, Simon, Francesca: Grozni Gašper in strašljivi snežak, Bieber, Hartmut: Medo Jaka na gradu, Casalis, Anna: Mišek Tip pri babici in dedku.
Prvih pet najbolj gledanih filmov: Mala kraljična, Bibi radovednica, Bacek Jon 4, Vojna med nevestama, Ženske.
Č R N A K R O N I K A
•	TAT V MESNICI
Gornji Grad: V noči na 29. december je v Gornjem Gradu neznani storilec vlomil v mesarijo. Odnesel je računalnik, nekaj menjalnega denarja in več kosov suhomesnatih izdelkov.
•	VLOMILEC V AVTOMOBILIH
Nizka, Varpolje: V noči na 29. december je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, parkiran v Nizki. Iz njega je ukradel moško denarnico z denarjem. Ženska denarnica pa je izginila v Varpoljah. Tam je bilo prav tako vlomljeno v osebni avtomobil.
•	IZ SVEČOMATA POBRAL DENAR
Ljubno ob Savinji: 30. decembra so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni, da je neznani storilec na Ljubnem ob Savinji vlomil v svečo-mat. Iz njega je pobral denar.
•	NESREČA NA SMUČIŠČU
Golte: 31. decembra dopoldan je prišlo na smučišču na Golteh do nesreče, v kateri sta trčila dva smučarja. Udeleženi otrok se je huje telesno poškodoval, zato se zdravi v celjski bolnišnici. Policisti so opravili ogled nesreče, zaradi razjasnitve okoliščin, ki so do nje pripeljale, pa iščejo morebitne očividce.
•	PRETEPAČA NA PARKIRIŠČU
Mozirje: 31. decembra malo po polnoči so policisti opazili, da se na parkirnem prostoru pred blagovnico Mercator pretepata dva fanta. Storilec je med pretepom opazil, da se mu približujejo policisti in je s kraja zbežal. Zoper njega sledi kazenska ovadba.
•	MED SILVESTROVANJEM OSTALA BREZ DENARNICE
Mozirje: 1. januarja so bili policisti s strani oškodovanke obveščeni, da ji je neznanec preko noči, ko je bila na silvestrovanju v bifeju v Mozirju, iz torbice ukradel žensko denarnico z denarjem. Torbico je imela brez nadzora na sedežu v lokalu.
•	TLEL LESEN POD
Mozirje: 1. januarja okoli 8. ure je v stanovanjski hiši v Hofbauerjevi ulici v Mozirju zaradi kratkega stika na električni napeljavi začel tleti lesen pod, ki ga je začel gasiti lastnik. Gasilca PGD Mozirje sta tleči pod v sobi dokončno pogasila in izklopila elektriko.
•	ZASEŽENO ŠE ENO VOZILO
Policisti so minuli teden večkratnemu kršitelju cestno prometnih predpisov zasegli osebno vozilo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so pridržali dva vinjena voznika.
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011 21
Ljudje in dogodki, Pisma bralcev, Zahvale
Ker berem Savinjske novice, marsikaj izvem o dogajanjih v Zgornji Savinjski dolini. Moja slika o bližnji okolici je zato nedvomno precej drugačna, mnogo bolj jasna in realna, kot bi bila, če tega časopisa ne bi imel. Več kot jasno je, da v vsaki številki izvem kaj novega in zanimivega.
Tudi zadnja v lanskem letu ni bila izjema. Že na tretji strani sem lahko prebral, da je nazarski Muzej gozdarstva in lesarstva, ki bo letos praznoval 10-letnico, najstarejši v dolini. Nikoli nisem bil ljubitelj matematike, torej tistih desetih različnih številk. Zame je preveč monotona, zato se pogosto zaračunam. Torej ni čudno, da sem že leta 2009 praznoval 20-letnico muzeja v Gornjem Gradu (ki je, še posebej poudarjam, tudi v Zgornji Savinjski dolini). Kar sam, seveda. V dveh dneh odprtih vrat ni bilo nikogar, tako kot tudi lani in skoraj vedno. Muzej niti krajanom, še manj ostalim Zgornjesavinjča-nom ne pomeni nič. Mogoče tudi
zato, ker so pač zelo redki kaj prispevali zanj. Raje so zalagali »muzej« v Homu, s katerim se naš po številu eksponatov niti pod razno, kot bi rekli, ne more primerjati. Slabost našega konkurenta pa je, da je tam »zbirka« nepregledna in dobesedno na kupu. Kaj jaz vem, morda ravno zato niti ni odprta za javnost. Dodal bi še to, da človek prav vse, kar da od sebe (tudi starine, velja pa še posebej za vsakdanje odpadke), da pač tja, kamor mu veleva nivo njegovega razuma. S tem nivo svojega razuma drugim tudi pokaže. Velja si zapomniti, kajti to je nesporno in neizpodbitno. Vsaka debata je odveč.
Za malodušje je razlogov torej več kot dovolj. Zadoščenje mi dajejo le obiskovalci muzeja. Ni jih sicer veliko, veliko pa je njihovo navdušenje nad tem, kar tu vidijo. V skoraj vsakem primeru več, kot so si upali pričakovati. Lahko bi se tudi pretvarjali, toda ne meni. To in pa dejstvo, da delam nekaj koristnega za Gornji Grad (na krajane
se požvižgam), mi daje moči, da zbirko stalno povečujem in živim pravzaprav le za muzej. Zaradi dejstva, da živim med štajerskimi gorenjci, se je pač treba bolj žrtvovati. Cilj je namreč jasen. Postavil sem si ga že pred dobrimi 30-imi leti, in treba mu je le slediti. Saj gre, še lažje pa bi šlo s tujo pomočjo na katero sem v začetku, naiven kot sem bil, tudi računal. Leta človeka izučijo, pa zdaj vem, da za kaj bistveno več, kot je trenutno
razstavljeno, niti ni prostora. Še za skladiščenje ne. A jasno je, da ne zbiram zato, da bi se roba nekje le skladiščila.
Dobro tudi vem, da na graščino po nobenem scenariju ne morem računati. Stara je 500 let in se znotraj ruši, zunaj pa se bo tudi vsak čas. Izklicna cena zanjo bi morala biti en evro, pa še potem je vprašanje, če bi se kdo lotil obnove. Čeprav bi potrebovala tovornjak roza bankovcev, se zanjo ne
Vsak korak spomin je nate, in hvaležna misel luč je, ki nikoli ne ugasne.
V SPOMIN
Franci ŠIRKO, dr. med.
(8.1.2003 - 8.1.2011)
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi
Kamin namesto ptičje hišice
Pozimi so ptice odvisne od dobrote ljudi. Da kraj prehranjevanja sploh ni pomemben, so ugotovili ptički, ki so našli zalogo hrane kar v kaminu.
Do poletja, ko bodo v kaminu zadišali čevapčiči, pa bodo male siničke že same skrbele za svojo hrano.
Štefka Sem
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenlh prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
O (domnevno) najstarejšem muzeju v dolini
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
Antona BASTLA
(10.6.1942 - 24.12.2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, pogrebcem, gasilcem, pevcem, ge. Marinki za poslovilni govor, patru Franciju za opravljen obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
najde niti en zelenec (taki zelenci smo ljudje), da bi se očistili žlebovi in se s tem preprečilo razpadanje fasade. Doumljivo najbrž le
za norce ali veleume. Da, tu smo. Bog se nas usmili ...
Janez Mavrič, muzej Gornji Grad
Pojasnilo
V prejšnji številki Savinjskih no- ju, ustanovi, ki zbira, ureja in hrani
vic je Tatiana Golob v članku Obeležili bomo več pomembnih obletnic zapisala: »Septembra bo deset let odprtja praznoval Muzej gozdarstva in lesarstva v Nazarjah, ki je bil prvi muzej v dolini in sploh prvi z lesarsko tematiko v Sloveniji.« Torej je pisala o muze-
kulturno in zgodovinsko pomembne predmete, in ne o muzejskih zbirkah, o katerih govori Janez Mavrič na tej strani v svojem pismu. Statistični urad RS beleži za leto 2009 49 muzejev in 29 muzejskih zbirk.
Uredništvo
Tiho in skromno ste mama živeli, za vsakega lepo besedo imeli. Skrb, delo in trpljenje vaše je bilo življenje.
Ko sonce zahaja
in Ave Marija zvoni,
nas povabi k molitvi in počitku,
ene čez noč,
druge za večnost.
ZAHVALA
V Bogu je zaspala naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra in svakinja
Frančiška STROŽIČ
p.d. Jugovnikova mama iz Črete (7.10.1939 - 17.12.2010)
Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za molitve in za svete maše.
Hvala osebju Zdravstvenega doma Nazarje in Splošne bolnišnice Celje.
Zahvaljujemo se g. župniku Ferdinandu Luknarju, msgr. g. Jožetu Vratanarju, g. župniku Jožetu Turineku in diakonu Stanku Čeplaku za opravljeno pogrebno somaševanje.
Hvala tudi pevcem, govorniku, praporščaku in pogrebni službi Morana.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in jo v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, K le v nas se preselijo
in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
Katarine GRUDNIK
(20.11.1934 - 26.12.2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za darovano cvetje, sveče ter izrečeno sožalje.
Še posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Mileni, gasilcem PGD Nazarje, Planinskemu društvu Nazarje, cerkvenemu pevskemu zboru Nazaret, gospodu župniku, ge. Marinki in g. Romanu za poslovilni govor.
Hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Franc, hči in sinova z družinami
'i
L Al-MM
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v moje srce z najlepšimi spomini
boš vsak moj korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Iztekla se je življenjska pot mojemu dragemu očetu
Jožetu ZUPANČIČU
iz Radmirja (15.4.1938 - 26.12.2010)
Hvala vsem, ki ste mi stisnili roko, vsem, ki ste bili v mislih z mano, ki se ga spominjate in ste ga spoštovali, posebej hvala posameznikom, ki ste mu pomagali lajšati stiske in bolečine. Hvala za številne svete maše, sveče in cvetje.
Nata
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
123)
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www_pocjrob inorcina.si
Za razvedrilo
„ Zadrečke rtotfke
^ v
JSJ|
J i 15 p *1
Kot lani tudi letos. Ko zima pokaže zobe, ji mi pokažemo čekane.
Ve, kak§ i fififn
Znanki si izmenjujeta zaupne besede. "Končno sem našla način, kako spet razvneti moža," reče ena.
"Povej, da še jaz preizkusim doma."
"Govorim mu grde besede."
"To ni nič takega. Pri mojem to sploh ne deluje."
"Ampak moj izbor je še posebej pikanten."
"No, povej, katere besede ga tako vznemirjajo."
"Gospodarski kriminal, neizplačane plače, stečaj, prevzem podjetja, stavka, vlada, sindikati ..."
Lučanka: "Odkar sem se omožila z ribičem, mi ni treba več skrbeti za dieto."
Ljubenka: "Kako to misliš?"
Lučanka: "Takole ti bom povedala: je ni industrije, ki bi delala tako majhne ponve, da bi ustrezale ribam, ki jih moj mož vleče iz vode."
Blenda Tavrl
Daljše ko ima ribič roke, lažje rastejo že dolgo pokojne ribe.
Umetnostni kritik
"Tale naš kapitalizem se širi prek vseh mej zdravega razuma," reče Rečičan.
"Se strinjam," mu pritrdi Mo-zirjanka. "Kaj pa te je navedlo na to misel ravno zdaj?"
"Moj sin ravno zdaj piše pismo še svetim trem kraljem."
Kaj pa« če je kai na terii?
Moški hodi od vrat do vrat in prodaja razno robo: "Gospa, bi kupili eliksir večne mladosti?"
"Beži stran od mene, prevarant!"
"Kaj pa kakšno sliko? Sam jih delam."
"To bo že bolj pošteno pri-služen denar. Kaj pa slikate?"
"Vse sorte. Vse po spominu."
"In kaj je na tej sliki?"
"Sveta družina."
Gornjegrajčan: "Kaj bi imel raje? Da se ti na trnek ujame metrski sulec ali dobro žensko?"
Radmirčan: "A bi znala očistiti ribo?"
§1 kod ne*poraiumi
Ko se moški zagleda v
žensko, jo že vidi brez
obleke, ko se ženska zagleda v moškega, se že
vidi v novem plašču.
Hi v *Urbeh u liha
Mamica prihiti k uslužbencu živalskega vrta: "Moj sin je zlezel k levom!"
"K sreči smo jih malo prej nahranili?"
"A hočete reči, da so zdaj leni in povsem nebogljeni? Le kaj jim bo moj sin naredil?"
KO BI BIL VSAJ CELO LETO SNEG
Fantje iz skupine Pushluschtae so bili v Lučah pred velikim izzivom. Vsak je potreboval vsaj eno rokavico za držanje mikrofona, pri čemer so si bratsko razdelili od doma prinešene zaloge. Je pa organizatorjem uspelo zagotoviti vsakemu svojo skodelico s kuhanim vinom. Od tod izvira tudi izjava zagnanih pevcev: »Ko bi bil vsaj celo leto sneg!« Menda se je to navezovalo na okusne domače »bo-rovničke« v čaju, zaradi katerih ni bilo več povpraševanja po rokavicah in kapah.
SNEŽAKOVE TEŽAVE S PROBLEMI Snežak (Ivana Žvipelj, vodja mozirske izpostave JSKD): »Ker je bila odjuga, sem edini snežak daleč naokoli, pa še jaz se lahko ka-žem soncu samo ponoči. Vremenska nihanja me zelo utrujajo. Še v korenček me ščipa, kadar popusti mraz.«
OBRNJENO PRAV Jure Repenšek, predsednik KD Jurij Mozirje v igri Mozirske jaslice (desno): »Fanta, kaj se pa gresta. Dandanes vsi govorijo o ekologiji, vidva pa po novoletne jelke kar v gozd. Mene si vzemita za vzgled, ker uporabljam plastično.« Jaka Vačovnik, član mozirske občinske uprave (v sredini): »Ha,
ha, ha, ti moraš uporabljati plastiko, ker nimaš kje sekati. Mi pa še kar kupujemo zemljo, da jo bomo dražje naprej prodali. Jelke pa vmes posekamo.«
24 Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011
Križanka, Oglasi
RTV-NAPO-VEDOVALEC
POHORSKI GRANIT
SREDIŠČE VRTENJA
SOJIN SIR
PISEC IDIL
PRIPRAVA ZA REZANJE
PLESALKA V INDIJ. TEMPLJU UŽITNA STROČNICA
OPRAVILO VINOGRADNIKOV TROPSKI PLAZILEC
NARKOTIK
IN TAKO DALJE
ITALIJANSKA PEVKA PAVONE
KRADLJIVEC
AM. IGRAL. DOUGLAS AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA
DEKAGRAM (POG.)
RAZVOZLAN-JE UGANKE
ZASEDBA ŠTIRIH PEVCEV
Krizam Ke
&
ugamKe
MINI SLOVARČEK
GEKON - tropski plazilec IPERIT - bojni plin
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
IZRAZ VESELJA
ŠENOA AUGUST OSNOVNI TON
SLOVENSKI PESNIK KLOPČIČ
ARABSKI ŽREBEC
LESTENEC (POG.)
IGRALKA RINA
TOLKAČ PASCAL
GORA (FR.)
ČEHOV OLGA
s		r.			•Si,	S	=		_	=	=s
	a í				ss	i	N	s	E	K	T
					S	z	A	s	T	o	R
					•sas	o	G	H-	E	L	A
					S	L	o	v	R	A	N
			H	■	NU	i	D	i	"U	B	s
			■j		»s	R	E	č	N	o	
3k		sss-	J»	N	u	K	HS"	ÜT	A	R	A
	v	E	N	o	Ur	A	N	o	R	A	K
S	d	R	A	v	A	~	o	p	i	c	A
=	i	N	g	o	T	al	v	o	s	i	SO)
--	h	A	«=T	L	i	T	i	j	sass	o	K
"SD		M	l	E	K	E	c		O	N	o
											
H	D	u	E	T	ir	R	A	z	M	i	K
_	o	s	N	o	v	A		v	E	z	i
	L	E	T	TB-	i	s	K	A	L	E	c
-	E	R	A	SS	M	A	K	R	A	M	E
LEPŠANJE Z LEPOTILNIMI SREDSTVI
SLIKARKA KOBILCA
SVATBA (POG.)
I www.lotoknjiga.net
\Dh?aniatHC
Upe é?<
TLA
Savinjske novice št. 1, l. januar 2011 25
Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 7. januar	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zgodba o snežakih
Sobota, 8. januar	ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir - Nazarje Input, ŠD Vujačič, Elektra (pionirji U-10)
	ob 15.30. Samostan Nazarje Božično-novoletni koncert MePZ KD Nazarje
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Igra o božični skrivnosti Mozirske jaslice
	ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vrani Vransko (člani)
Nedelja, 9. januar	ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hopsi Polzela (mladinci)
	ob 17.00. Cerkev sv. Kancijana Rečica ob Savinji Koncert ženske vokalne skupine
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Igra o božični skrivnosti Mozirske jaslice
Torek, 11. januar	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Trije snežaki
Sreda, 12. januar	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Zgodba o snežakih
Četrtek, 13. januar	ob 18.15. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Dobri snežak
	ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri: Črna Gora (Renato Ribič)
	ob 17.00. Kulturni dom Mozirje (pevska soba) Ustanovni sestanek tamburaškega ansambla
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 -
Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca sivca, težkega 130 kg; gsm 031/765-605. Prodam bikca sivca, težkega 120 kg; gsm 031/855-186.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
POMOČ STAREJSIM NA DOMU
Za dodatne informacije pokličite na 041 599 340 ali www.pet-ka.si. ČISTA PETKA, Petja Vrečar s.p., Tičjek 19, 3342 Gornji Grad. STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO?
Prodajamo in montiramo vse, kar rabite za preklop na digitalno tv, DVB-T. Montiramo tudi Total TV.
Antene Cerar k.d., Podvolovljek 29, 3334 Luče, gsm 041/208-968. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! Darilni boni Solni tempelj! Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ
Novo! Brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063.
Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
Prodam teličko simentalko, težko od 90 do 100 kg; tel. 583-28-75. Prodam telico sivko, brejo 9 mesecev; gsm 031/316-822. Prodam kravo simentalko, (drugič) brejo 6 mesecev; tel. 03/583-3272.
DRUGO - PRODAM
ŽIVALI - KUPIM
ro 10 dni, oddam male psičke; gsm 051/419-914.
Prodam teličko sivko, staro 14 dni; tel. 583-16-96.
Prodam brejo telico sivo-rjave pa-
Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Prodam krompir in strniščno korenje; gsm 031/783-606. Prodam drobilnik organskih odpadkov - mikser, šrotar - muta; gsm 031/774-520.
Prodam osebni namizni računalni-uk pentium z vso opremo (monitor, tipkovnica, miška, zvočniki); gsm 041/785-337.
Prodam novo ležišče dormeo 90x200 in posteljo z letvenim dnom;
Prodam teličko simentalko, sta- sme; gsm 041/519-643.
Če se vam je izgubil črn prijazen psiček, pokličite 031/539-051 ali 583 15-20.
NEPREMIČNINE
Sva mlad par in iščeva stanovanje za najem; gsm 041/324-236.
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!

Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
OSNOVNA SOLA MOZIRJE
Šolarji odplesali v novo leto
Predzadnji šolski dan v preteklem letu so mozirski osnovnošolci namenili gibanju in plesu. Obiskali so jih učitelji Plesnega vala Celje, s katerimi so se učili različnih plesov, ki so jih kasneje na skupni prireditvi predstavili svojim staršem.
Otroci radi plešejo, spoznavajo nove gibe, združene v različne koreografije. Tako so se jim na prireditvi Šola pleše 2010 23. decembra pridružili plesni učitelji, s katerimi so ves dan pridno vadili in se ob tem zabavali.
Vsak razred je na različne skladbe, ki so trenutno popularne, pripravil svojo koreografijo. Vse skupaj so popoldan v mozirski športni dvorani združili v glasbeni kolaž in ga
predstavili obiskovalcem, ki so napolnili tribune.
Dobra urica je ob plesu in glasbi hitro minila. Obiskovalce, svoje starše in prijatelje, so nato šolarji povabili v večnamenski šolski prostor, kjer so pripravili novoletni bazar. Otroci so z učiteljicami veliko decembrskih uric namenili izdelovanju različnih koristnih in uporabnih predmetov, ki so jih ob tej priložnosti namenili prodaji. Izkupiček se je stekel v šolski sklad, s sredslvi katerega mnogim učencem iz socialno šibkejših družin pokrijejo izdatke šol v naravi, različnih tečajev in podobnega.
Benjamin Kanjir
Mozirski osnovnošolci so zaplesali v športni dvorani (foto: Benjamin Kanjir)
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Dedek Mraz tudi med smučarji
V Gornjesavinjskem smučarskem klubu so se otroci od četrtega leta dalje vso jesen pridno pripravljali na začetek zimske sezone na Golteh. V klubu se zavedajo, da je gibalna dejavnost pomembna za razvoj otrok, zato se v III. selekciji otrok družijo vsi tisti, ki imajo radi šport v najširšem pomenu. Vadba je primerna tako za predšolske kot šolske otroke. Po programu so vadili v športni dvorani v Mozirju in na drugih terenih, odvisno od obdobja in vremenskih razmer.
1-5
s#

A—
u 11
ocitcuto
Poleg notranje vadbe so se odpravili na izlet v pustolovski park Bled, na Golteh so opravili kondicijske priprave in v času krompirjevih počitnic odpotovali na priprave v Hin-tertux. Konec decembra so seveda že vsi težko čakali na sneg in nova snežna doživetja. Med zadnjo vadbo jih je v športni dvorani obiskal dedek Mraz, ki je vsem prinesel darila in jim zaželel veliko snega in snežnih užitkov v prihajajoči zimi.
Štefka Sem
. — o m
I J.S 5
Najmlajše je razveselil in obdaril dedek Mraz (foto: arhiv GSK)
Savinjske novice št. 1, 7. januar 2011	VE!
Ljudje in dogodki
LJUBNO OB SAVINJI
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Prvi letošnji kajaki v Savinji
Drugi dan letošnjega leta so se na novoletnem spustu s kajaki po reki Savinji že šestnajstič zbrali prijatelji, ki jim tudi zimski letni čas ne predstavlja ovire, da se ne bi podali v ledeno hladno reko. Dvanajst ka-jakašev je - po njihovih izjavah sodeč - tudi tokrat uživalo v kristalno
V ledeno hladni reki (foto: Franjo Atelšek)
Predsednik pravi čas na pravem mestu
čisti reki, ki je bila po dveh decembrskih odjugah ravno pravšnja za takšen zimski potep med snežinkami po valovih Savinje. Užitek je bil seveda še večji ob prihodu na cilj, kjer so se topla oblačila in malica ob zakurjenem ognju še kako prilegla.
Franjo Atelšek
Uplenjeni sulec v Podkrižnikovih
Prvi dan letošnjega leta bo v analih Ribiške družine Ljubno ob Savinji nedvomno skrbno zabeležen. Predsednik ljubenskih ribičev Janez Podkrižnik st. je namreč s pomočjo svojega ribiškega kolega Franca Voduška uspel spraviti na suho kar 106 cm dolgega in 13 kg težkega sulca. Takšnega ulova - glede na dolžino uplenjene ri-
rokah (foto: Franjo Atelšek) be seveda - v vodah Savinje, s katerimi upravlja RD Ljubno, še ni bilo, zato je bilo veselje ljubenskih »sul-čarjev«, ki so se veselo fotografirali ob edinstveni trofeji, še toliko večje. Komentar veselega uplenitelja je bil zelo kratek in jedrnat, bo pa tudi v tem letu krojil naš vsakdan: »Pravi čas sem bil na pravem mestu ...«.
Franjo Atelšek
SILVESTROVANJE V HOTELU PLESNIK
Skromnejše, a dostojanstveno praznovanje
Lep ognjemet je popestril silvestrsko polnočnico v Logarski dolini
(foto: Jože Miklavc)
Če se silvestrovanja vse bolj selijo iz dragih hotelov in gostišč na trge in vasi, planinske koče in domove (kriza pač pritiska po vseh žepih), pa zagotovo ne bodo povsem izumrla. Na Solčavskem so v veselem decembru gostje zapolnili kmetije in gostišča, planinski dom PD Celje, Frischaufov dom na Okre-šlju in planinski dom na Klemenči jami, povsod je bilo rajanje in vese-
lo novoletno vzdušje.
V Logarski dolini so pripravili silvestrovanje v gostilni Ojstrica in na prostem pri gostišču Na razpotju, hotel Plesnik pa je poskrbel za svoje goste in zveste prijatelje. Z ansamblom Zodiac band so umirjeno pričakali polnočni ognjemet, medtem pa so postregli pregrešno dobro silvestrsko večerjo.
Jože Miklavc
28 Savinjske novice št. 1
I, 7. januar 2011