LETO Lin, št. 23 PTUJ, 8. JUNIJ 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Zgolj kadrovska prenova ali še kaj vet? Za najnovejše dogajanje v ptujskem turizmu, vsaj v njego- vem organizacijskem delu (GIZ Poetovio vivat), ni mogoče reči, da je prišlo iznenada. Odhod Branka Brumna z vrha GIZ-a je hiLv zakulisju že dolgo napovedovan, pričakovan pa vsaj 14 mesecev, kolikor je trajalo njegovo vedejevstvo. Ker pa je k temu potrebno prišteti še najmanj enkrat toliko me- secev (takrat so se pojavile prve govorice o njegovi zamenjavi), je dogajanje na seji nadzornega sveta 30. maja pač svo- jevrsten paradoks. Če je bila že taka vnema za rušenje (ker naj ne bi bilo pričakovanih rezultatov v vsebinskem, organiza- cijskem in finančnem poslovanju giz-a), zakaj to tudi ni bilo kadrovsko podprto? Parcialno reševanje problemov z novimi vedeji in "ljubitelji" turizma pač ni pričakovana alternativa dosedanjemu dogajanju, še najmanj pa govori v prid ures- ničevanju kratkoročnih in dolgoročnih ciljev nedavno sprejete strategije razvoja turizma, če je bila sprejeta in podprta tako s strani turizma kot s strani politike. Za to godljo si zato oba (turistično gospodarstvo in politika) delita odgovornost in krivdo. Začetek vsestranske sanacije GIZ-a pa prihaja ob nepravem času (o potrebnosti sedaj več ni ugibanj, pravijo odgovorni v mestni občini, četudi pozno), to je v obdobju, ko bi že morali natanko vedeti, kako bo mesto zaživelo v poletnem duhu; na- vsezadnje gre tudi za tradiconalne prireditve ob občinskem prazniku, ki bo letos združen s festivalom domače zabavne glasbe in vnovič tudi z izborom mis Štajerske. Če bi v resnici živeli in dihali v turističnem duhu, se mestu takšni spodrsljaji, kot se mu dogajajo zadnja leta, ne bi smeli dogoditi. Skoraj za vsakim vogalom imamo kak "turistični spomenik", in če bomo vse sanirali tako hitro kot na primer grajsko restavracijo, nam v resnici ni pomoči. Morda pa je "čiščenje" GIZ-a začetek napovedi za kadrovs- ko prenovo tudi v drugih delih ptujskega turizma, kot to pri- našajo govorice s ptujskih ulic? Vprašanje je samo, ali s kad- rovsko prenovo prihaja v to okolje tudi svež kapital. Dokler pa ni dejanj, je prenova lahko samo navidezna, ker so v ozadju takšne ali drugačne igrice - tudi o tem, da se temu okolju, ki pa je z nekaterimi prireditvami (s kurentovanjem na čelu) vendarle zarisalo neizbrisne sledove, nekaj prevzame, ker prestiža tako in tako ni zmožno zadržati ali pa tudi ne nadgrajevati. Doslej pa je bilo tako, da so bile podpore GIZ-u zgolj besedne (tudi pri velikih podjetjih), ko je bilo treba plačati, pa je večina poniknila, kot bojda tistih 183 neplačni- kav, od katerih jih je svoj dolg sedaj pripravljenih plačati le šest! Kljub vročim glavam te dni mesto in njegovi ljudje pričaku- jejo prave rešitve, predvsem pa ga pričakuje ptujski turizem, ki se, namesto da bi bil med vodilnimi, kljub toli- ko opevanim prednostim izgublja v povprečju. SKOK V NOVO KOPALNO SEZONO: V petek so v Ormožu odprli kopališče. Do nedelje je bilo namakanje v lanskem letu obnovljenih bazenih brezplačno. Lepo vreme pa je poskrbelo, da je bilo kopališče nabito polno. Foto: Majda Fridl PTUJ / KMALU MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »HALOZE« SfiuzttavoH ffi preuievali borfo haloiki gozd v organizaciji znanstvenoraziskovalnega središča Bistra se bo konec tega meseca, 23. junija, pričel mladinski raziskovalni ta- bor Haloze, prvi iz serije taborov, ki bodo preučevali območje Haloz. Mladi udeleženci se bodo spoznavali z gozdom na območju Haloz in z odnosom ljudi do njega. Tabor je namenjen 20 srednješolcem Zoisovim štipendistom, trajal bo do 3. julija, mladi raziskovalci pa bodo nastanjeni v lovskem domu Vareja v občini Videm. Temeljni namen teh taborov je usposabljanje dijakov za ra- ziskovalno delo v naravoslovju in družboslovju, zraven tega pa bodo dijaki spoznavali novo okolje, odkrivali njegove značil- nosti in težave. Kot so povedali organizatorji, se bodo mladi na taboru naučili komunicirati z ljudmi in navezali prijateljstva ter s svojim delom pripomogli k boljšemu strokovnemu pozna- vanju obravnavanega območja. Raziskovalni tabor bo imel štiri vsebinske dele: naravoslovno in humanistično-družboslovno ra- ziskovanje, kulturno-umet- nostno ustvarjanje in interno dokumentiranje z multime- dijsko predstavitvijo. Delo bo potekalo na terenu in v delavni- cah (botanični, foto, video, računalniški in plesni), organi- zatorji pa so temu dodali še ne- kaj zanimivih spremljajočih de- javnosti. Tako bodo za mlade raziskovalce organizirali ogled Ptuja in njegovih zgodovinskih značilnosti, pripravili bodo pre- davanja o geološki sestavi Haloz in ornitologi j i haloškega roba, poskrbeli pa bodo še za športne ter rekreacijske aktivnosti in za druženje. Do pričetka mladinskega razis- kovalnega tabora Haloze ni več daleč, zato organizatorji vabijo mlade raziskovalce, da se čim prej prijavijo. Prijave zbirajo na območni enoti Zavoda za za- poslovanje RS na Ptuju in v kra- ju, kjer imajo mladi bivališče. TM GORIŠNICA Veselje novih prvo B-ligašev Potem ko je gorišniška Pyrami- dia v tretjem, odločilnem sre- čanju za vstop v prvo B državno ligo premagala rokometaše Ptu- ja, se je začelo veselje ... Foto: Laura, Gor/šn/ca Več na 25. strani! - CENTRALNA KURJAVA - VODOVOD Ugodne cene storitev in materiala Franci STRELEC 2 četrtek, 8. junij 2000 ■ TEDNIK AKTUALHO UUBMANA/ KMETIJSKA INŠPEKCIJA BO NADZIRALA FINANČNE INTERVENCIJE Stroge kazni za kršitelje v uredbi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in raz- voj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2 tisoč je določena tudi dolžnost kmetijske inšpekcije, da opravi inšpekcijski nadzor 10 odstotkov prispelih vlog oziroma mora biti pregled vlog v obsegu, ki ni nižji od predpisanega inšpekcijskega preg- leda v državah Evropske unije. Glavni kmetijski inšpektor Niko Šivic pojasnjuje, da zako- nodaja EU med drugim zahteva, da je potrebno na kraju samem pregledati 10 odstotkov prošenj za subvencije na glavo živine ali izjav o sodelovanju in 5 odstot- kov prošenj za pomoč na površino v primeru, če je na državo članico vloženih manj kot 700 tisoč prošenj. Kmetijsko mi- nistrstvo predvideva, da bo preje- lo okoli 80 tisoč vlog, zato je rok oddaje podaljšalo do konca juni- ja; do konca maja je namreč pris- pelo le nekaj manj kot 50 tisoč vlog. Glavni kmetijski inšpektor po- jasnjuje, da je potrebno v prime- ru, da se pri pregledu na kraju sa- mem ugotovijo očitne nepravil- nosti na nekem območju ali delu območja, na tem območju upravi- ti še dodatne preglede tako v tekočem letu in povečati delež pregledanih prošenj v nas- lednjem letu. Od začetka junija tako 30 inšpektorjev preglejuje prispele vloge in jih primerja z dejanskim stanjem na terenu. Ob tem bodo pregledali kopije vlog in katastrs- kih načrtov, ki jih morajo pošilja- telji vlog še pet let hraniti doma. Inšpektorji bodo zapisali podatke iz vloge, preverili število živali na kmetijskem gospodarstvu, preve- rili obdelanost zemljišč, v prime- rih direktnih plačil preverili tudi kulturo, posamezne parcele pa tudi izmerili in primerjali dejan- sko stanje s podatki na vlogi. Poudarek bodo inšpektorji dali tistim kulturam, ki prinašajo višja direktna plačila, kot so krušna žita, hmelj, ekološko ob- delane površine, pesa in podob- no. Ugotovitve bodo inšpektorji do oktobra vnesli v podatkovno bazo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in šele ta- krat bodo znane morebitne ne- pravilnosti in njihov obseg. Preg- ledi na terenu bodo trajali raz- lično dolgo, načrtujejo pa po dva pregleda na iilšpektorja dnevno. Pri večjih vlagateljih lahko traja- jo pregledi tudi več dni. NEPRIJETNE POSLEDICE NEPRAVILNOSTI Posledice nepravilno izpolnje- nih vlog so lahko neprijetne in dolgoročne, zneskovno visoke in občutne predvsem za večja kme- tijska gospodarstva. Če so odsto- panja med podatki na vlogi in de- janskim stanjem do 10 odstotkov, bo upravičenec prejel sredstva na osnovi ugotovljenega dejanskega stanja. Če pa bo inšpekcija odkri- la, da so dejanski podatki s tisti- mi navedenimi v vlogi, v razkora- ku za več kot 10 odstotkov, bo vloga zavrnjena. Poleg tega bo moralo kmetijsko gospodarstvo vrniti doslej neupravičeno pri- dobljena sredstva, naslednji dve leti pa ne bo moglo pridobiti ni- kakršnih intervencijskih sredstev za kmetijstvo. Glavni kmetijski inšpektor je postregel tudi s podatki o opravl- jeni kontroli v preteklem letu, in sicer za proračunsko postavko kompenzacijska plačila v kme- tijstvu, ki zajema podpore za rejo krav, kobil, ovac in koz. Med 35.315 zahtevki so določili 3.089 upravičencev, pri katerih podatki z zahtevkov niso bili skladni s po- datki popisa kmetijskega gospo- darstva ali registra živali. Na tere- nu je kmetijska inšpekcija preve- rila 1.443 vlog in pri 295 prime- rih ugotovila nepravilnosti, ovrednotene na skoraj 7 milijo- nov tolarjev. Na osnovi izdanih odločb je večina upravičencev sredstva že vrnila. "Zakonodaja Evropske imije je pred vrati našega kmetijstva, z njo pa tudi postopki nadzora finančnih in- tervencij. Upajmo, da oboje v ko- rist slovenskega kmetijstva," je zaključil svojo informacijo^glavni kmetijski inšpektor Niko Šivic. JB PTUJ / MERCATOR IN PTUJSKE PEKARNE V SKUPNEM PROJEKTU Pepsi bo P-Anda še do nedavnega je kazalo, da bodo Ptujske pekarne in slaščičarne investirale v razširitev obstoječe slaščičarne v Lackovi ulici, kjer so od občine pridobile v najem prostore bivše Perutninine mesnice. Podrobnejše analize pa so pokaza- le, da je v Lackovi ulici in tudi v njihovi slaščičarni vedno manj obiska, to območje starega mestnega jedra vse bolj umi- ra, zato so spremenili prvotni načrt. Tudi gradbeni posegi bi bili občutni, tako da investicija na tej lokaciji ne bi dala pričakovanih rezultatov. Nadaljnje iskanje primernih prosto- rov za ureditev bistroja v stilu Pande je prineslo nepričakovan razplet: prostore jim je ponudil Mercator SVS, d.d., Ptuj, in jim za potrebe te investicije odstopil Pepsi bar na Novem trgu, saj ta trg vse bolj postaja središče dogajanja v starem mest- nem jedru. V okviru obnove fasade Merca- torjeve blagovnice bodo uredili tudi zimski vrt na nekdanji terasi Pepsi bara. Zimski vrt in obnovl- jeni prostori nekdanjega bara bodo po novem bistro P-anda s podobno ponudbo kot Panda Ma- ribor, s katero so Ptujske pekarne in slaščičarne tudi povezane pre- ko lastniške strukture. Kot je po- vedala direktorica Erika Mihe- lač, bo pretežni del ponudbe na slaščicah, v ptujski P-andi pa bodo ponujali tudi različne sola- te, tople sendviče, hamburgerje. hot-doge, tople napitke in drugo. Zimski vrt bo namenjen kadil- cem, osrednji del nekadilcem, po- seben prostor pa bo namenjen otrokom, za katere bodo pripravl- jali rojstnodnevne in druge zaba- ve. Investicija v Pepsi bar, ki bo odprt še do konca jimija, naj bi se pričela prve dni julija, od začetka posega do konca pa naj bi prete- klo le tri tedne. Vse je odvisno od tega, kako bo potekala obnova fa- sade Mercatorjeve blagovnice oziroma ureditev zimskega vrta, ki je sestavni del te obnove. Ptujske pekarne in slaščičarne s svojimi slaščicami postajajo vse bolj znane v širšem slovenskem prostoru. Začelo se je s krofi, na- daljuje pa z drugimi izdelki, v zadnjem času se vse pogosteje do- gaja, da dobivajo posebna naročila za izdelavo tort tudi iz Ljubljane. Kljub hudi konkuren- ci med peki v Sloveniji, kjer je za- sebnih pekarn vedno več, ptujski peki ohranjajo obseg proizvodnje iz prejšnjih let. Na mesec ta znaša med 340 do 360 ton, do spre- memb pa prihaja v sami strukturi proizvodnje: vedno več je kosov- ne proizvodnje, različnih sladic in drugega pekovskega peciva. Na drugi skupščini podjetja, ki bo 27. junija, bodo predvidoma ne- razporejeni dobiček iz leta 1995 razporedili v rezerve, 30 odstot- kov dobička iz let 96, 97 in 98 pa bodo namenili za delitev med delničarje, preostanek pa prav tako med sredstva rezerv. Divi- denda po delnici znaša 566,91 to- larja bruto. Notranjih delničarjev je med okrog 110 zaposlenimi le še okrog osem odstotkov. MG DORNAVA / MERCATOR OBOVIL SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO Za Dornavčane je bil prvi junij poseben dan: po krajši slovesnosti so odprli obnovljeno samo- postrežno prodajalno, ki na 100 m2 površine ponuja izredno kvaliteten izbor prehrambenih iz- delkov, sadja in zelenjave, zammjenega programa ter drugih izdelkov za dom in družino. Ob tej priložnosti je zbrane na- govoril predsednik uprave Mer- cator j a SVS, d.d., Ptuj, Stanislav Brodnjak in povedal, da ima naj- večje zasluge za obnovo in poso- dobitev prodajalne poslovodkinja Marija Bezjak, ki je upravo znala prepričati v nujnost naložbe. Da je v resnici bilo tako, so na otvo- ritvi povedali tudi številni zado- voljni Dornavčani, ki kar niso mogli verjeti, da se je njihova do- sedanja trgovina tako polepšala. V njihovem imenu se je za novo pridobitev kraja zahvalil dornav- ski župan Franc Šegula in dejal, da pričakuje, da bo ta Mercatorje- va trgovina postala nakupovalni center Dornave. MG Obnovljena samopostrežna trgovina v Dornavi. Foto: Langerholc ODTODINTm DORNAVA m 5. obiinski praznik v okviru 5. praznika občine Dornava so se zvrstile že mnoge športne in druge prireditve. Os- rednja prireditev bo v nedeljo ob 16. uri v vaški dvorani Dornava. V pestrem kulturnem programu bodo sodelovali otroci vrtca, male šole, osnovne šole, glasbene šole Noctiu-no in zavoda dr. Marijana Borštnarja. Zapeli bodo člani ok- teta iz Dornave, prvič pa bodo zaigrali člani pred kratkim usta- novljene pihalne godbe Dornava. Podelili bodo tudi občinska priz- nanja. MS PODRAVJE m Štab a o letošnjih nalogah člani regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje, ki mu povel- juje Drago Klobučar, so v sredo, 24. maja, v prostorih uprave za obrambo Ptuj razpravljali o vse- bini delovnega načrta štaba za le- tos in ga z nekaterimi dopolnitva- mi sprejeli. Analizirali so organi- zacijo regijskih enot in služb ci- vilne zaščite v Podravju, ki je zas- tavljena na podlagi nove zakon- ske uredbe, in se dogovorili, da bodo do naslednje seje preverili kadrovsko izpopolnjenost. No- vost so predvsem informacijski in logistični centri ter nekatere prostovoljne formacije, ki jih uvajajo na podlagi izkušenj po potresu v Posočju. Potem ko so se seznanili s potekom regijske proslave ob dnevu civilne zaščite, so se dogovorili tudi o pripravah na regijsko preverjanje ekip prve pomoči v sestavu civilne zaščite, ki bo 17. junija na osnovni šoli Gorišnica. -OM POLENSAKm Sto let zgradbe OŠ v soboto ob 16. uri bodo v gasil- skem domu na Polenšaku pripra- vili prireditev ob 100-letnici zgradbe tamkajšnje šole. Po pri- reditvi bodo v šoli na ogled izdel- ki učencev OŠ Polenšak in likov- na dela Elfride Brenčič, Rozalije Hojnik in Ivana Slana, bivših učencev te šole. Šola na Po; lenšaku je jjodružnična šola OŠ dr. Pranja Zgeča Dornava. MS CERKVENJAK • Nastopilo vet kot 250 pevcev v kulturnem domu v Cerkven- jaku je bilo v soboto, 27. maja, medobmočno srečanje devetih odraslih pevskih zborov in sku- pin. Okoli 250 pevcev z območja Slovenske Bistrice, Ormoža, Len- arta in Ptuja sta pozdravila župan občine Cerkvenjak Jože Kancler in predsednik kulturnega društva Jožeta Lacka iz Cerkvenjaka Franc Bratušek. Zatem pa so za- peli: dekliški kvartet s Koga, ki ga vodi Darja Horvat, ženski no- net KD Srečka Rojsa-Nika iz Voličine, ki ga vodi Božo Čobec, moški zbor Obrtnik iz Lenarta, ki ga vodi Milan Eder, mešani pevski zbor Glaska z Zgornje Pol- skave, ki ga vodi Mateja Lešnik, komorni zbor Bel canto od Svete- ga Tomaža pod vodstvom Stanka Pšaka, mešani pevski zbor Štefa- na Romiha s Črešnjevca, ki ga vodi Darja Belič, mešani pevski zbor KD Mary Jurman iz Lenarta z dirigentko Ingo Sipek - Vod- njov, mešani pevski zbor Ruda Sever j a iz Gorišnice pod vodst- vom Slavice Cvitanič ter moški komorni zbor iz Ptuja, ki ga vodi Franc Lačen. Pevske nastope je spremljala Mihaela Jagodic, sa- mostojna svetovalka za vokalno glasbo pri državnem skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti. -OM MAJŠPERKm Srečanje pevskih zborov Delavsko prosvetno društvo Svoboda Majšperk je v soboto, 27. maja, izvedlo že tretjo revijo pevskih zborov, ki so jim sešili oblačila v majšperškem šivilstvu DEMOL. V dvorani Tovarne volnenih izdelkov Majšperk so se predstavili pevski zbori iz Ribni- ce na Pohorju, s Polskave, Zgorn- je Ložnice, iz Ormoža, Skorbe ter seveda domači pevski zbori DPD Svoboda, pevski zbor KUD Majšperk in pevski zbor OŠ Majšperk. -OM SLOVENSKA BISTRICA • Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice - naš življenjski prostor Minuli teden so pri slovenjebi- striški ljudski univerzi v okviru projekta Pohorje, Haloze in Dra- vinjske gorice - naš življenjski pros- tor ponovno pričeli usposabljanje pred pričetkom javnih del. V dveh skupinah, v prvi bodo obravnavali obdelavo gline (lončarstvo), v drugi pa les (izde- lovanje cokel in podobno), se usposablja 30 udeležencev. V obeh skupinah je dvanajst takšnih, ki so stari okoli petdeset let in so jih dali v podjetjih na čakanje, ostali pa štejejo pod tri- deset let. Ob zaključku uspo- sabljanja bodo med udeleženci iz- brali najboljše, ki bodo v sezoni 2000-2001 vključeni v javna dela. VT TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga /e ustanovil Okrajni odbor OF Ptui leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor; Franc Lačen. Uredništvo; Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič. Majda Goznik, Viki Klemenčič Iva- nusa, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične re- dakcije) In Jože Mohorič (grafično- tehnični urednik). Propaganda; Oliver Težak. Tt 041- 669-509. Naslov; RADIO-TEDNIK. p.p. 95, Raičeva 6. 2250 Ptuj; ■s (062) 749-34-10. 749-34-15. 749-34-37: faks (062j 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev. za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK. Maribor. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na do- dano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik Hradio-tednik.si tednik,'ra primeren model za identifikacijo (poistoveten- je) ^K.er se člani skupin e želijo zgledovati po njem, se pričakuje od terapevta, da jim bo pred- stavljal res pozitiven lik, od ka- terega se bodo učili. Iz teh raz- logov ni dovolj, da bi bil tera- pevt zgolj dober sobesednik, temveč se mora odlikovati tudi po primernem vedenju, svetov- nem in osebnem nazoru, social- ni spretnosti in načinu reševan- ja problemov; - odlikovati se mora s svojo zrelostjo Zrelost pomeni, da je terapevt uravnovešen, zanesljiv, pra- vičen, ima razvit čut tb. realnost in je emocionalno svoboden. To pomeni, da je zmožen diferenci- ranih Čustev; - imeti mora primemo intui- cijo Vživeti se mora znati v druge ljudi in še zlasti naj bi bil sposo- ben zaznati podzavestne proce- se. Zato potrebuje seveda tudi izobrazbo; - do ljudi nK>ra čutiti simpati- jo is željo pomagati jim Iz tega razloga naj bi-bil tera- pevt čustveno topel, biti mora sposoben delati z različnimi vrstami bolnikov; - ohraniti mora primemo dis- tanco Da bi bil terapevt realno kos svoji nalogi, mora znati ohrani- ti primerno disianco. To pome- ni, da ne sme biti za bolnika "niti predaleč niti preblizu"; - imeti mora ustrezno £hi- stracijsko odpornost Terapevt mora znati prenašati razne frustracije brez vznemir- jenja, jeze in maščevalnosti. Imeti mora pogum, da vzdrži v skupini kritiko na svoj račun in da o sebi tudi kritično raz- mišlja; - terapevt ne sme imeti nar- cističnih potez značaja Tak terapevt bi namreč vedno znova pričakoval pritrjevanje članov skupine, hotel bi biti v središču skupine, zašel bi v riva- liziranje ipd., kar pa bi resno oviralo delo skupine. mag. Bojan ŠInko PREJELI SMO Zaradi pomaty- kanja denarja ogrožena ljubitelj- ska dejavnost (ODGOVOR NA SESTAVEK V TEDNIKU ŠT. 21 Z DNE 25. 2. 2000) Ker je v članku ga. Majde GOZ- NIK večkrat omenjena Občina Juršinci in Odbor za kulturo, ki po pisanju naj ne bi imel "poslu- ha" in bi naj "odpovedal" sredstva za folkloro in jih dodelil pevske- mu zboru, smo dolžni nekatere stvari bralcem Tednika pojasniti. Pri Občini Juršinci deluje Od- bor za družbene dejavnosti (ne odbor za kulturo), ki pokriva tudi področje kulture. V občinskem proračunu za leto 1999 je za kulturne prireditve in dotacije bilo namenjeno 1.650.000,00 sit. 8. 6. 1999 je od- bor Društvu za ohranjanje in raz- vijanje dediščine namenil akon- tacijo dotacije v višini 200.000,00 sit. Med letom je omenjenemu društvu bilo za delovanje za pri- reditev "ZAHVALA JESENI" še dodeljeno 500.000,00 sit. Za ure- ditev prostorov v mežnariji, ki so bili omenjeni v članku, je Občina Juršinci plačala zidarska in ple- skarska dela, kar je zneslo 535.877,00 sit, manjša obrtniška dela pa so obrtniki opravili brez- plačno. Predsednica Društva za ohranjanje in razvijanje dediščine v veliki meri koristi tudi usluge delavcev uprave občine Juršinci. Ko ga. Marta To- plak neupravičeno kritizira Občino Juršinci, istočasno kriti- zira svojega moža g. Simona To- plaka, ki je svetnik občine, član Odbora za družbene dejavnosti in podžupan. Za ga. Marto moteči mešani pevski zbor, ki deluje v okviru Prosvetnega društva dr. Anton Slodnjak Juršinci - poleg dram- ske sekcije in kvarteta "JURŠIN- SKI FANTJE' (posneli svojo ka- seto) - je prejel skupaj z omenje- nima sekcijama za svojo celoletno delovanje 600.000,00 sit in PD je s temi sredstvi zelo zadovoljno. Društvo za ohranjanje in razvi- janje dediščine Juršinci pa je pre- jelo torej skupaj 700.000,00 fi- nančnih sredstev, če pa še prište- jemo plačila del v njihovih pros- torih - muzeju, so jima bila skup- no dodeljena sredstva 1.235.877 sit. Gospa Marta upa, da ji bomo na občiiii v bodoče bolj "naklon- jeni". Če bomo omenjenemu društvu še bolj naklonjeni, bomo po drugi strani načrtno uničili delovanje drugih društev, ki de- lujejo in izvajajo aktivnosti ter ne dobijo sredstev avtomatsko s tem, ko se ustanovijo, kot trdi ga. Mar- ta. V občini dobro sledimo in po- magamo realizirati plane, ki si jih zastavijo društva, žal pa je sred- stev za te namene v majhni občini, kot je naša, premalo. Do- bro pa bi se bilo spomniti, kako pičla so bila ta sredstva ali pa jih sploh ni bilo, ko smo bili še kra- jevna skupnost. Občina Juršinci ima letos v pro- računu zagotovljenih 51 milijo- nov za začetek gradnje večna- menske dvorane pri OŠ Juršinci, ki bo služila v loraju za potrebe športa in kulture. V preteklih le- tih je občina že vložila v ta pro- jekt cca 15 milijonov in pred kratkim na Vladi Republike Slo- venije uspela priti v plan sofinan- ciranja. Ga. Marti predlagam, da v bodoče s svojimi društvi bolj so- deluje z občino (občinski praz- nik, čistilna akcija), z Osnovno šolo Juršinci in drugimi društvi. Priporočam ji, naj spet kandidi- ta za županjo kot leta 1994 (Marta Toplak 111 glasov, Alojz Kaučič 987 glasov) ali pa za svetnika občine Juršinci. Predsednik Odbora za družbene dejavnosti: Andrej Čeh PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^ V VRTU V VRTU Ifrf v rožniku Junij, poimenovan tudi rožnik, je najprijetnejši prvi poletni mesec, ko je v vrtu, kamorkoli se ozreš v tem času, povsod cvetje, bujno rastoča zelen- java in ko že obiramo žlastne sadeže zgodnjega sadja. Če k temu lepemu pomladnemu času navežemo še vremenski pregovor o prihodnosti, ki govori: "Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka: obilo nam zemlja rodi," se vrtnarju za njegovo skrbno delo v vrtu obetata lepo poletje in prijetna jesen. v SADNEM VRTU dognojujenno z rudninskimi gnojili v juniju le izjennoma, če je katero izmed dre- ves iz zdravstvenih ali prehrannbenih razlogov, zara- di večjih poškodb ali drugih motenj zaostalo v rasti in razvoju. Gnojimo z lako topnimi talnimi ali listnimi gnojili v manjših odmerkih. Pri gnojenju v tem poz- nopomladansken-i obdobju moramo biti pozorni na to, da se bo vegetacija pravočasno zaključila, da bo v jeseni les dobro dozorel in da se bodo drevesa dovolj utrdila za zimske razmere. Kjer je že opaziti, da je trebljenje plodov zaključe- no, pregosti nastavek plodov še ročno razredčimo na presledek 5 do 8 cm med plodovi ali računamo, da je za prehrano plodu potrebnih 15 do 20 listov. Razredčeni plodovi se bodo lepše razvili, boljše obarvali in odpornejši bodo na rastlinske bolezni. Junija pričnemo odstranjevati poganjke v dreve- sni krošnji, katerih nadaljnja rast bi bila moteča pri njeni vzgoji, odstranimo poganjke, ki drevesno krošnjo zgoščujejo in zasenčujejo, in tiste, ki so svo- jo rast usmerili v notranjost krošnje. Navpične mla- dike, katerih rast v dolžino bi se utegnila spremeniti v nerodne veje bohotivke, upognemo v vodoraven položaj, zaradi česar se bo v mladiki pretok rastlin- skih sokov upočasnil, to pa bo vzpodbudilo tvorbo rodnih brstov. Samice jabolčnega zavijača že v začetku junija prično v mlade plodiče polagati jajčeca, iz katerih se izležejo požrešne gosenice, ki neutrudno vrtajo in izjedajo slastno notranjost plodov. Napadeno sadje je čn/ivo. Navrtani in črvivi plodovi postanejo do zorenja za uživanje, predelavo ali hrambo neu- porabni. Zoper jabolčnega zavijača škropimo z enim od priporočenih pripravkov v rokih in koncen- traciji, ki jih priporoča služba za varstvo rastlin v ob- javah v dnevnem časopisju. V OKRASNEM VRTU so v obdobju najbujnejše vegetacije žive meje že toliko porastle, da jih je po- trebno postriči in oplesti, po potrebi pa tudi dogno- jiti in okopati. Z rezjo živico oblikujemo, hkrati pa vzpodbujamo njeno obraščanje in zgoščevanje. Pri rezi in oblikovanju smo pozorni, da se ji ne bi razras- tel gornji del, ki bo zasenčeval spodnjega, kar bi imelo za posledico, da bi se pričela živica pri tleh goliti in odmirati. Rododendromom in azalejem, ki so odcveteli, odcvetelo cvetje s semensko zasnovo odstranimo, s čimer se bodo rastlinska hranila, ki bi jih rastlina porabila za razvoj semena, porabila za tvorbo cvet- nih brstov za naslednje leto. Odcvetele grme ople- vemo, dognojimo z organsko šotno mešanico in lahko topnimi rudninskimi gnojili ter plitvo okoplje- mo, da se bo za naslednjo sezono cvetenja razvil čimvečji cvetni nastavek. Krizantemam ščipamo odvečne rastne vršičke, da se bodo lepše razrastle posamezne rastline v sklopu gostega nasada in zasnovale več cvetnih stebel. V ZELENJAVNEM VRTU tudi v tem mesecu na- daljujemo redno pletev nadležnih plevelov, plitvo rahljanje in sprotno drobljenje od nalivov povzročene zaskorjenosti vrtnih gredic ter varujemo vrtnine pred boleznimi in škodljivci. Na rastlinah paradižnika odstranjujemo zalistni- ke, stebla vežemo ob oporo ali vlagamo v vodila. novi prirastek pa v rednih presledkih škropimo z ah- tracolom, dithanom ali euparenom v 0,2 % koncen- traciji, da ga zavarujemo pred okužbami z glivičnimi boleznimi. Meseca rožnika je čas za setev in presajanje mnogih vrst vrtnin za jesensko rabo, konzerviranje in tudi za zimsko hrambo. Sejemo jih na izpraznjene gredice za grahom, krompirjem, zgodnjimi kapusni- cami, katerim naj sledi endivija sort rumena eskariol in pankaliarka. Radič sorte palla rosa, posejan v juniju, bo že do jeseni oblikoval lepe glavice, sorta verona pa kot solatnik za porabo do jeseni oblikuje sveče zelene liste, če pa ga pustimo prezimiti na prostem, pa spomladi oblikuje koničaste rdeče glavice. Za poletno pridelovanje solate je med mehkolist- nimi priporočljiva sorta atrakcija, med krhkolistnimi pa great lakes, ki gresta pozno v cvet. V juniju sejemo še špinačo, mangold, rdečo peso, redkev, korenček, kolerabico, fižol, grah, pe- teršilj ter presajamo zelje, brstični ohrovt, cvetačo, por in zeleno. Po biokoledarju so ugodni dnevi za setev, presa- janje in druga opravila z rastlinami, ki jih prideluje- mo zaradi podzemnih plodov, od 9. do 12. junija, zaradi nadzemnih plodov 7. in 9. junija, zaradi lista 5. in 6. ter 14. in 15. junija in zaradi cveta, kamor vključujemo tudi zbiranje zdravilnih zelišč, 4. in 5. ter 14. in 15. junija. Za opravila v zemlji in z vrtnim rastlinjem pa so v prvi polovici junija neprimerni 3., 8. in 16. junij. Miran Glušič, ing. agr. TEDNIK - Četrtek, 8. junij 2000 11 OD rOD IN TAM PTUJ / ŽENSKI VEČER Z DANICO SIMŠIČ Za veiii delež žensk v politiki Gostja majskega ptujskega ženskega večera je bila v odsotnosti igralke in pevke Jerce Merzel novinarka, nekdanja voditeljica TV dnevnika in nekdanja poslanka, od nedavnega članica ZLSD Danica Simšič, po poklicu slavistka. Ko se je predstavljala ptujskim ženskam, je povedala, da je bila v mladosd, ki jo je preživela nad staro kovačijo v Kamniku, precej zadržana in sramežljiva. Mama je po rodu Primorka, oče pa Notran- jec. Mama je celo delovno dobo oddelala na pošti, delala je dopol- Danica Simšič. Foto: Majda Goznik dan in popoldan, tako da je družina živela skorajda brez nje. Z njimi je živela v dvosobnem sta- novanju tudi mamina sestra z ne- zakonsko hčerjo. V teh razmerah se je že zelo zgodaj naučila strpnosti in solidarnosti, življenje na kmetiji, na njej je preživljala tudi vse počitnice, pa jo je oboga- tilo tudi z ljubeznijo do narave, zdravega življenja, do gora. Z možem imata dva otroka, on pa ima enega še iz prejšnje družine. Oba še hodita v osnovno šolo. Za drtižino se je odločila bolj pozno, ko ni bila več rosno mlada. Po gimnaziji se je vpisala na filo- zofsko fakulteto, in ker je imela zelo rada materinščino, se je odločila za študij slavistike. Vso ljubezen do slovenskega jezika je želela prenesti na otroke. Že med študijem je pričela honorarno de- lati na televiziji, ki jo je tako prev- zela, da je tudi ostala. Ta medij jo je dobesedno zastrupil, "ker gre za močno orodje, da lahko pomagaš in spreminjaš zadeve", je pre- pričana Danica Simšič. Začela je kot napovedovalka, pozneje je prevzela vodenje Dnevnika, kot novinarka pa je najpogosteje pri- pravljala prispevke s področja so- ciale, ki ji je bila že od nekdaj zelo blizu. Kot voditeljica Dnevnika je delala 10 let, prišla je kot zelo mla- da z zelo malo izkušnjami, zato je imela na začetku kar malo nelago- den občutek, saj bi moral po nje- nem prepričanju voditelj Dnevni- ka imeti veliko izkušenj, da bi mu ljudje lahko zaupali. Kljub temu da je bila zelo mlada, so jo gledalci sprejeli za svojo. Leta 1985 je prvič zapustila tele- vizijo, odšla je na delo v Libijo, da si je zaslužila nekaj denarja za na- kup stanovanja, ki ga sicer kljub obljubam na televiziji ni mogla dobiti. Pred odhodom pa si je za- gotovila, da jo bodo po vrnitvi sprejeli nazaj v službo. To se je tudi zgodilo. Suspens pa jo je do- letel, ko si je upala javno reagirati na izjavo Vitomirja Grosa, "da je potrebno novinarjem v času volil- ne kampanje preprečiti komenti- ranje". To je bilo prehudo, je oce- nila, zato je izjavo dopolnila s svo- jimi besedami, "da je s to z izjavo omenjeni gospod povedal največ o samem sebi in o pojmovanju de- mokracije". V času suspenza so jo postavili za mlajšo dežurno. Kar zadeva politiko, ni nikoli razmišljala o tem, da bi vanjo ak- tivno posegla. Vabili so jo v raz- lične stranke, najbolj blizu pa so ji bili demokrati, že zaradi socialno naravnanega programa. Da se je odločila za politiko, ima nekaj zaslug tudi njen mož, ki jo je spodbujal z besedami o tem, da ima vedno toliko povedati in željo po spreminjanju, da bi bilo re- snično škoda, če priložnosti ne bi izkoristila. Da bo izvoljena, ni pričakovala, sama pravi, da je bila izvoljena "po nesreči", saj je bila le 16. na nacionalni listi. Verjetno pa je njena tritedenskla kampanja, zanjo si je vzela tri tedne dopusta, prepričala volivce. Sla je v parla- ment, ki pomeni novo pomembno izkušnjo. Po izteku mandata jo je že po zakonu čakala služba na RTV. Če ne bi bilo odporov pri mladih novinarjih (napisali so celo peticijo), bi verjetno lahko še delala kot novinarka, zaradi nji- hovega "upora" in prepričanja, da po delu v politiki več ne bi mogla neobremenjeno poročati o delu strank; jo je modro vodstvo zapos- lilo na delih, kjer ni na očeh jav- nosti. Dela v uredništvu za pred- stavitev programov. Delo je lahko, rutinsko, nevsebinsko. "Ko sem ga prevzela, sem si dejala, da bom počakala štiri leta, potem pa se bom odločila. Pričakovala sem sicer, da bo televizija znala izko- ristiti številne vsebinske izkušnje. ki sem jih pridobila v času, ko sem bila poslanka. Obrnilo se je dru- gače. Ta štiri leta se počasi izteka- jo. Ko sem že rekla, da bom izsto- pila iz politike, medtem smo se z | Demokrati razšli, me je k sodelo- vanju povabil Borut Pahor iz ZLSD, ki me je želel pregovoriti, da v politiki ostanem. Uspel je, kandidirala bom na Fužinah, kjer me ljudje najbolj poznajo. Zlagala bi se, če bi rekla, da ne želim biti izvoljena," je o svoji vrnitvi v ak- tivno politiko povedala Danica Simšič, ki se je s ptujskimi žen- skami pogovarjala tudi o potrebah po večjem vključevanju žensk v politiko, o ženskih kvotah in tem, da ženske tudi po zaslugi žensk ne morejo priti v politiko, ker jih ženske enostavno ne volijo. Žen- ska vlada Slovenije je po njenem prepričanju zanimiva poteza, moti pa jo to, da vanjo niso mogle "vstopiti" ženske, ki so že delale v politiki. Danica Simšič je pre- pričana, da si lahko ženske pribo- rijo več prostora v politiki samo v partnerstvu z moškimi. Res pa je tudi, da bi stranke morale na kan- didatne liste uvrščati več žensk, prepuščati pa bi jim morale tudi vodilna mesta v stranki. V vodst- vih strank je trenutno zelo malo žensk ali skoraj nič. Če bi bili raz- vojni programi pposameznih območij tudi teme v slovenskem parlamentu, bi lahko danes govo- rili o drugačnem razvoju Sloveni- je, kot ga imamo trenutno, je še poudarila Danica Simšič na srečanju s ptujskimi ženskami v hotelu Mitra. Predstavila jim je tudi del svojega pesniškega ust- varjanja, ne sicer tistega iz mla- dosti, ki ostajajo skrit, ampak pri- ložnostnega. Pesem, ki jo je pre- brala, je nastala ob pripravi letošnje proslave ob 8. marcu. MG PREJELI SMO Nam je že zdavnaj odpeljal vlak Spoštovani sokrajani, spoštovani člani Turis- tičnega društva Podlehnik, spoštovani vsi, ki me kličete, me na cesti sprašujete, zakaj se nismo ude- ležili oziroma organizirali srečanja Haložanov s Krajnskogorčani oziroma prebivalci po Sloveniji. Kakor opažam, si vsi, ki sedaj kritizirate, niste po- drobno prebrali Tednika 1. junija 2000, kjer novi- narka Tatjana Mohorko podrobno piše, da je bila po- budnica tega popotovanja občine Videm na čelu z županom Fancem Kirbišem, podrobno je tudi po- jasnjeno, župani katerih občin so se odeležili tega po- potovanja. V eni prejšnih številk Tednika pa je bilo pojasnjeno, da so se na pobudo občine Videm odzva- le vse sosednje občine razen Podlehnika, kar pa ne pomeni, da se kot Turistično društvo Podlehnik pro- mocijskega vlaka nismo hoteli udeležiti, ampak se nismo zato, ker nismo bili vabljeni, vzroka, zakaj ni- smo bili vabljeni, pa še do danes ne vem pojasniti. Seveda pa se strinjam z vsemi tistimi, ki upra- vičeno kritizirate, češ ali smo v resnici drugorazred- ni Haložani. Popolnoma se vam pridružujem. Vse kaže, da smo zagotovo tam, kjer bi morala občina poskrbeti, da bi se tudi v našem kraju začel turistični razvoj podobno, kot se je in se bo v Vidmu. Upra- vičeno se jezite tisd, ki upate, da bo tudi v našem kraju zaživel turizem predvsem v odmaknjenih kraj- ih. Seveda pa bo žal še marsikdo dobil sive lase, pre- den bo doživel vsaj podoben dogodek kot na Vidmu. Tamkajšnjih 300 udeležencev pove, koliko pomenijo občani za občino. Razveseljivo je, da vsi, ki ste izrazili želje in kritike, priznavate, da smo kot društvo v tem kratkem času pokazali in naredili kar dosti, kar se je pokazalo 27. maja letos, ko je množica domačinov in tudi gostje od od drugod preplavila podlehniško dolino in je kar 89 pohodnikov prehodilo dobrih 15 km poti. Spoto- ma ni manjkalo dobre volje, na zaključku pri gosti- teljih družini Maučič pa je bilo nepopisno zado- voljstvo. Seveda se moram v svojem in v imenu TD zahvaliti sponzorjem. Moramo priznati, da sem tudi osebno kot predsed- nik TD Podlehnik razočaran, ker nismo bili na tem popotovanju. Zagotovo bi se ga udeležil skupaj z vse- mi, ki me na to opozarjate in sprašujete, bom pa se osebno potrudil ter navezal stik z našim bivšim županom v Vidmu, tako da upam, da bodo v bodoče stvari drugačne, kot so trenutno. Za konec pa stari rek: Zadovoljen župan, kjer je srečen krajan! Predsednik Turističnega društva Podlehnik: Franc Drobnič 12 četrtek, 8. junij 2000 - TEDNIK PO NAŠIH KRAJIH GORIŠNICA / ODPRLI NOVO LEKARNO Lekarniške storitve bliže obianom Lekarniška enota Gorišnica je že peta enota Lekarn Ptuj in 230. v Sloveniji. Vsako odprtje nove lekarniške enote je farma- cevtski praznik, je ob odprtju v Gorišnici v petek, 2. junija, po- vedal predstavnik Lekarniške zbornice Slovenije Lovro Dermo- ta, mag. farmacije. Zanjo so si v občini Gorišnica in Lekarnah Ptuj prizadevali dolgo časa, je povedal župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Eden od ciljev nove občine je bil namreč, da bi ob splošnih in zobozdravstvenih ambulantah občanom oziroma pacientom zagotovili tudi preskrbo z zdra- vili. Veliko zaslug za odprtje en- ote v Gorišnici ima tudi bivši direktor Lekarn Ptuj Jože Go- renc, ki so se mu v petek še po- sebej zahvalili. Izročili so mu posebno darilo - maketo 300 let stare hiše. Novo lekarniško eno- to sta simbolično odprli delavki v lekarni, ki letos praznujeta vi- soki delovni jubilej, Majda No- vak in Stana Lenartič. Stano- vanjsko-poslovni objekt, v kate- rem je lekarna, je zgradil Janko Bezjak iz Gajevcev. V njem je tudi osem stanovanj in poslovni prostor v velikosti 120 m^, v ka- terem naj bi uredili trgovino s tehničnim blagom. Za lepe tre- nutke na petkovi slovesnosti je poskrbel otroški pevski zbor vrtca Ptuj. fofo: Laura, Gorišnita MG Župan Gorišnice Slavko Visenjak se je še posebej zahvalil bivšemu direktorju JZ Lekarne Ptuj Jožetu Gorencu za njegove zasluge pri ureditvi nove lekarniške enote. PTUJ / TEKMOVANJA KINOLOŠKEGA DRUŠTVA so se v agilitiiu Ptujsko kinološko društvo je pred časom organiziralo še eno pomembno državno tekmo, tokrat za tekmovalce v agilitiju. Tekmovanja se je udeležilo okrog 60 tekmovalcev, ptujske bar- ve pa so zastopali Alenka Zorko, Peter Gojkovič, Barbara Var- voda, Sandi Strihič, Marina Denič, Igor Cebek in Jasna Drakšič. Ptujčanom je znova uspelo dobro pripraviti tekmovanje. Tekmovalci so se pomerili v šti- rih kategorijah, ki štejejo za državno prvenstvo in so hkrati izbirne za vstop v državno rep- rezentanco, ki bo ob koncu sezone odpotovala na svetovno prvenstvo na Finsko. Tudi ptujski tekmovalci so se dobro odrezali in na koncu dosegli naslednje uvrstitve: v kategoriji A2 standard je bil Igor Cebek s Kanom na 3. mestu, v kategoriji Al mini je Barbara Varvoda z Dono dosegla 4. mesto, Sandi Strihič pa je s psom Lordom v kategoriji A2 mini - osvojil 5. mesto. Člani tekmovalne ekipe KD Ptuj v agilitiju pa se v tem času že vneto pripravljajo na nas- lednja tekmovanja, kjer si obe- tajo še mnogo dobrih rezultatov. TM Igor Cebek in Kan med delom na parkurju. Foto: Kosi PTUJ / PODJETJE DOMINKO PREDSTAVILO NOV MERCEDES C Novost za Ilubitelle dobrih avtomobilov Minuli konec tedna, 26. in 27. maja, so v avtosenisu in trgovini Antona Dominka ob Studečnici 4 v Ptuju pripravili dneve odprtih vrat, na katerih so predstavili javnosti nov mercedes benz raz- reda C. Odziv med ljubitelji dobrih vozil in tudi med drugimi obča- ni je bil še posebej v petek zelo dober, saj so ti ob podrobnejši predstavitvi novo Mercedesovo vozilo lahko tudi preizkusiti na testni vožnji. Slišati je bilo, da je še boljši, udobnejši, elegantnejši in popolnejših od vseh dosedan- jih modelov v tem razredu, nje- govi bistveni prednosti pa sta predvsem varnost in dostop- nejša cena. V okviru predstavit- ve so v petek dopoldne pripravi- li tudi zelo bogato modno revi- jo. Tekst in foto: -OM Anton Dominko s sinom (desno) med predstavitvijo novega mercedesa iz razreda C, za katerega vlada veliko zanimanje. PTUJ / 25 LET OD KONCA OSNOVNE SOLE Hekdanji šoli podarili radiokasetofon 26. maja so se pred OŠ Breg zbrali nekdanji učenci, ki so v tej šoli zaključili osnovno izobraževanje v šolskem letu 1974/75. V a in b razredu jih je bilo skupaj 57, 25-letnice konca osnovne šole pa se jih je udeležilo 31. Ob prihodu jih je pozdravila zdajšnja ravnateljica OŠ Breg Darja Radičevič in jih popelja- la v učilnico, kjer so pred 33 leti pričeli osnovnošolsko izobraževanje. Predstavila jim je razvoj šole in njeno razvojno vizijo. Nekdanji učenci so veseli vseh pridobitev nekdanje šole, še posebej sodobne telovadnice; sami je namreč niso dočakali. Veseli pa so bili tudi, ker so se srečali z nekdanjim ravnateljem Adijem Prapotnikom in raz- redničarko Irmo Pen. V spomin na ponovno srečanje so nekdan- ji učenci OŠ Breg podarili ravnateljici Darji Radičevič ra- diokasetofon, ki so ga pridobili od sponzorja Kovinotehne iz prodajnega centra v Supermestu na Ptuju. Jubilejno srečanje ob 25-letni- ci konca osnovne šole so nadal- jevali v veselem in sproščenem razpoloženju v restavraciji Žila ptujskih Term. Zavrteli so se ob zvokih dua Druga generacija, do poznih jutranjih ur pa je oživel marsikateri spomin iz šolskih dni. MG Od osnovne šole je minilo že četrt stoletja. Foto: Langerholc TEDNIK - Četrtek, 8. junij 2000 13 PO NAŠIH KRAJIH GRALLA / ČETRTO PRIJATELJSKO SREČANJE GASILCEV IN VODSTVA OBČIN Podpisali listino priiatelistva Na pobudo rojaka Horsta Jurgeca iz Turškega Vrha pri Zavrču, Id že nekaj let z družino živi v sosednji Avstriji, so se završki gasilci s kolegi iz avstrijske Gralle prvič srečali lani je- seni. Beseda je dala besedo, srečanje so pono\1li še dvakrat in med tem povezali še vodstvi obeh občin. Vendar prijateljska srečanja in sodelovanje ne bi imelo prave veljave, če ne bi prišlo še do podpisa listine o pobratenju; to so storili minulo nedeljo, ko so se srečali v avstrijski Gralli. Gasilci društva Obergralla so priredilo majhno gasilsko sla- vje, kot se ob podpisu prija- teljske pogodbe spodobi. Na pot jih je pospremila domača godba na pihala, pri gasilskem domu pa so tako gostje kot domačini izmenjali nekaj vzpodbudnih besed ter s temi na pot pospre- mili listino, ki bo prav gotovo imela velik pomen v zgodovini obstoja obeh gasilskih društev. Navdušenje nad sklenjenim pri- jateljstvom sta v svojih nagovo- rih izrazila tudi župana občin: župan Gralle Manfred Tuscher in župan Zavrča Mi- ran Vuk, ki v prihodnje želita vzpostaviti še pristnejše stike med dvema povsem različnima občinama. Zupan Vuk je nam- reč omenil, da ne bo ostalo samo pri sodelovanju med gasilci, temveč se bodo v vodstvu obeh občin potrudili, da bo sodelo- vanja več na občinski ravni, saj bodo tudi majhni završki občini izkušnje malo večje avstrijske še kako prav prišle. Predsednik PGD Zavrč Jože Gregurec pa je po slovesnosti dejal, da si bodo završki gasilci zapomnili dan, ko so podpisali listino o pobratenju in tako zno- va dokazali, da jim prijateljstvo in sodelovanje preko meja dosti pomeni. Gasilski kolegi se bodo poslej večkrat dobili, poskušali najti skupne točke pri izobraževanjih, izmenjali bodo čim več koristnih izkušenj, prav gotovo pa ne bo izostalo tudi kako skupno tekmovanje. "SREČANJE MORA BITI VSAKO LETO' Tako pravi pobudnik za prija- teljsko navezo med gasilci in Horst Jurgec občinama Horst Jurgec. Na srečanju v Gralli je povedal: "Mnogo gasilskih društev že ima sklenjena prijateljstva, zato sem si želel, da bi kaj takega imeli tudi v moji rodni občini Zavrč. Tast je gasilec v Gralli, pa sva rekla, da morda povezava z gasilci iz Zavrča ne bi bila tako slaba. Idejo sem prenesel na vodstvo obeh društev in jo predstavil županu Gralle, ki je vse skupaj vzel s posebnim nav- dušenjem. In tako je prišlo do prvega srečanja. Današnje - ob podpisu listine - je že četrto in vesel sem, da smo uspeli najti skupno pot, na kateri se bomo družili prijatelji. To bo tudi moja povezava z rodnim krajen, pa čeprav sem v Zavrču pogosto in želim, da bi bilo tudi sodelo- vanje med županoma tako dobro. O tem se bosta že sama dogovorila. Vesel pa bom, če bomo vsaj enkrat na leto pripra- vili skupno srečanje, saj je treba spoznati še mnoge navade ter posebnosti enih in drugih." Tekst in foto: Tatjana Mohorko PTUJ / PO 50 LETIH ZNOVA PRED MATIČARJA Zlata poroka pri Vrtiievih Tretjega junija sta zlato poro- ko proslavila Simon in Otili- ja (dekliški priimek Polja- nec) Vrtič iz Spuhlje 57. Prvič sta si zvestobo obljubila 27. maja 1950 na Ptuju. Simon je bil vseskozi kmeto- valec, Otilija je skrbela za dom in družino. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, danes ju raz- veseljuje trinajst vnukov. Ob zlati poroki jima čestita tudi naše uredništvo. Foto: LangerhoU MG PTUJ / OB DNEVU PEHOTE SLOVENSKE VOJSKE Hapredovania in nagrada Ob 1. juniju, dnevu pehote slovenske vojske, je bila v četrtek, 1. junija, v ptujski vojašnici svečanost, ki so se je poleg vojakov, podčastni- kov in častnikov udeležili tudi nekateri predstavniki javnega življenja z območja mestne občine Ptuj. Po uvodnem pozdravu in čes- titkah poveljnika vojašnice ma- jorja Rudija Košmrlja je o slo- venski vojski nekoč in danes go- voril namestnik poveljnika 72. brigade slovenske vojske po- dpolkovnik Jože Murko. Nato so podčastnikom in častnikom izročili napredovanja ministra za obrambo. Podpolkovnik Jože Murko je Dragici Nahberger izročil napredovanje v čin poro- čnice. Zaledna četa je za uspehe pri razvoju četnega tovarištva in vestno delo na področju vojaškega usposabljanja prejela Podpolkovnik Jože Murko je Dragici Nahberger Izročil napredo- vanje v čin poročnice. Foto: M. Ozmec znak koranta s ploščico, šest dobrih in uspešnih vojakov pa so ob prazniku nagradili z nag- radnim tedenskim izhodom. Slavje so zaokrožili s kultur- nim programom, v katerem so tokrat nastopili vojaki sami. Prvič se je predstavil novousta- novljeni ansambel ptujske vojašnice, ki je pred tem deloval kot glasbena skupina Ribič. -OM PTUJ / POKLICNA IN TEHNIŠKA KMETIJSKA SOLA Diiaki - mladi podietnM Dijaki Poklicne in tehniške kmetijske šole na Ptuju so imeli pri predmetu podjet- ništvo predstavitev poslovnih načrtov, ki so jih izdelali sami. Ustvarjalci najboljšega poslovnega načrta Matjaž Tušek, Bojan Petek, Katja Anžel in Anton Gjergjek so se uvrstili na četrto državno tek- movanje Mladi podjetnik, ki je potekalo na visoki strokov- ni šoli za podjetništvo v Ljubljani 18. maja. Njihov mentor je bil Marjan Horvat, univ. dipl. ing. agr. In kakšno podjetje so "ustano- vili"? Odločili so se za servis urejanje vrtov in trgovino Vrtko, d.o.o. Poslovni načrt zajema: opis dela, s katerim se bodo ukvarjali, predvideno lokacijo in dejavnost, tržno raziskavo, osebje in finančne projekcije ... Predstavitev poslovnega načrta v Ljubljani je bila uspešna, saj je bil tudi tam poslovni načrt dobro sprejet. Katja Anžel Mladi podjetniki s ptujske kmetijske šole z mentorjem Marjanom Horvatom VITOMARCI • Določitev lovišča LD Vitomarci v prostorih občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah bo v ponedeljek, 12. junija, ob 19. uri sestanek predstavni- kov LD Juršinci in LD Vitomar- ci o razrešitvi probleme določitve lovišča lovske družine Vitomarci. Sestanka v Vitomarcih naj bi se udeležili tudi svetovalec vlade Savo Vovk in sekretar za lov in ribo- lov na ministrstvu za kme- tijstvo, gozdarstvo in preh- rano Maksimiljan Mohorič ter poslanec v državnem zboru Alojz Vesenjak. Majda Fridl 14 OD TOD IN TAM . Četrtek, 8. junij 2000 - TEDNIK ORMOŽ / KONCERT HARMONIKARSKE SKUPINE HOLERMUS Glttsba xci vse okuse če ste se kdaj podali v nedeljo zjutraj na sprehod po Ormožu, ste se prav gotovo vprašali, kaj pomeni glasba, ki prihaja izza priprtih vrat tamkajšnje glasbene šole. Ob nedeljskih jutrih so se v ormoški glasbeni šoli zbirali člani komorne zasedbe Ho- lermus - skupina harmoni- karjev, klaviaturist in bobnar različnih generacij in pokliT cev, a s skupno ljubeznijo do glasbe. Pridno so se pripravl- jali, da se po dveh letih znova predstavijo domači - ormoški publiki, s povsem novim pro- gramom. Tudi tokrat so poskrbeli, da se bo v glasbenem programu našlo za vsak okus nekaj. V prvem delu koncerta bodo prišli na svoj račun ljubitelji resne glas- be, drugi del pa bo obarvan z za- bavno glasbo, od evergrinov pa do Avsenika. Pa tudi tisti, ki radi prisluhnejo zborobvskemu petju, ne bodo prikrajšani, saj je harmonikarska skupina povabi- la v goste mladinski pevski zbor iz Vidma pri Ptuju. Vsi ljubitelji glasbe, tisti, ki ste harmonikarsko skupino Holer- mus že slišali, in tisti, ki bi jo želeli, ste vljudno vabljeni na njihov koncert, ki bo jutri, 9. ju- nija, ob 20. uri v ormoškem domu kulture. Zdenka Hliš MARKOVCI / PEVSKI VEČER DVEH ZBOROV Preliubo veselje, o/, kje si doma? Minulo soboto, 3. junija, je bilo v dvorani markovske osnovne šole tradicionalno pomladno srečanje s pevskim koncertom moškega pevskega zbora Kulturnega društva Alojza Štrafela iz Markovcev, ki ga že tretje leto vodi Srečko Zavec. Pevski večer, ki je potekal pod geslom Preljubo veselje, oj, kje si doma., so kot gostje popestrile pevke ženskega zbora DPD Svoboda Slo- venska Bistrica, ki ga 5 let vodi Miran Arbciter. Moški pevski zbor KD Alojza Štrafela Markovci s solistko Mil- ko Liponik, ki je pevski večer prijetno povezovala, in z diri- gentom Srečkom Zavcem. Foto: M: Ozmec Pevski večer so prijetno popestrile pevke DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice pod vodstvom Mirana Arbeiterja. Koncert je bil razdeljen v štiri dele, v katerem je vsak od zbo- rov najprej zapel po pet, nato pa še po štiri pesmi. Seveda je občinstvo od obeh zborov pri- ploskalo tudi dodatke. Pevski večer sta poleg pevcev iz Gorišnice, Leskovca, Vidma in Ptuja spremljala tudi častni občan občine Markovci Franc Kolarič in markovški župnik Janez Maučec. Za prijetno pev- sko doživetje pa so se pevcem obeh zborov zahvalili markov-, ski župan Franc Kekec, podžupan Franc Kostanjevec in ravnatelj osnovne šole Jože Foltin, ki je markovskim pev- cem v zahvalo izročil spomin- sko likovno delo. Po koncertu so v šolski jedilnici pripravili še skupno tovariško srečanje obeh zborov ter si obljubili, da bodo spet kmalu zapeli skupaj. M. Ozmec OD TOD IN TAM TRNOVSKA VAS« Posodabljajo ceste v občini Trnovska vas uspešno nadaljujejo poso- dobitev lokalnih cest. Pre- tekli konec tedna so uspeli preplastiti kilometer ceste v smeri proti Vitomarcem. V tem tednu bodo preplastili še dva kilometra ceste Biš- Zavrh ter skoraj 2 kilome- tra ceste Trnovska vas - Trnovski Vrh in kilometer ceste v Ločiču, skupaj več kot 6 kilometrov, za kar bo občina Trnovska vas pora- bila okoh 20 milijonov to- larjev. ak VELIKA NiMUA APREMIERA V KULTURNEM DRUŠTVU I SIMONA GREGORČIČA Jezusovo iMjenie - gledališki spektakel na prostem člani Kulturnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje so že četrto leto zapored pri- pravili gledališko igro na prostem. Miklovo Zalo in Celjske grofe, zanimi>1 in atraktivni predstavi, sije v treh letih ogledalo 20.000 ljubiteljev ljudskega gledališča. V letošnjem letuj ko ves krščanski svet praznuje 2000 let Jezusovega rojstva, so se odločili za prikaz gleda-| liškega spektakla Jezusovo življenje v režiji Alojza Matjašiča. Premiema uprizoritev bo v so<| boto, 10. junija, ob 21.15 v Veliki Nedelji. Tekst za predstavo je napisal domačin Tonček Zumbar in bo prvič uprizorjen. V predstavi sodeluje okoli 130 ljudi, med njimi tudi 15 konjenikov. Z dobro tehnično opremo (30 reflektorjev) so Slavko Cvetko in njegova tehnična ekipa poskrbeli za zvočne, glasbene in svetlobne efekte ter dodatno atraktivnost pred- stave. Vsi igralci s tekstom bodo uporabljali profesionalne daljinske mikrofone, tako da bo slišnost teksta povsod in v vsakem trenutku po- polna. Poseben čar pa dajejo predstavi tudi bo- gati kostumi, za katere je poskrbela Marta Frangež, ki je s Slavkom Petkom sodelovala tudi pri oblikovanju bogate scene. Organizator- ji obljubljajo, da bo tudi tokratna predstava, v katero je na zanimiv način vkomponiran pove- zovalec posameznih spektakularnih prizorov, prava paša za oči, ušesa, telo in dušo. Gledalci bodo lahko prireditev spremljali s tribun ali sedežev v parterju. Naenkrat si bo predstavo lahko ogledalo okoli 1000 gledalcev. Praznovanje velikega cerkvenega praznika, kot so binkošti, so v Veliki Nedelji tokrat povezali s predstavo, ki bo potekala na istem prizorišču kot Miklova Zala - med šolo in cerkvijo. Dve uri pred pričetkom spektakla bo odprta tudi etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja Ptuj v velikonedeljskem gradu, na ogled pa bo tudi stalna razstava o zgodovini Velike Nedelje. Cena vstopnic bo v predprodaji 1250 tolarjev za odrasle in 850 za učence, dijake, študente in vojake, dve uri pred predstavo pa 1500 in 1000 tolarjev. Če boste zamudili sobotno premiero, si lahko spektakl Jezusovo življenje ogledate 11., 17., 23., 25., in 30. junija ter L, 7., in 9. julija. Vse ponovitve se bodo začele ob 21.15. Majda Fridl SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Izjavi dveh Slovenija ima zdaj že kar nekaj časa dva predsednika vlade: mandatarja dr. Andreja Bajuka in v.d. premiera dr. Janeza Drnovška. Lahko bi rekli, da je dr. Bajuk predsednik brez mini- strov, dr. Drnovšek pa predsed- nik z ministri v odhajanju... Stara vlad enkako deluje, opravlja pač nujne posle, vendar pa se ocene glede tega, ali to dela dobro, razlikujejo. Nekateri ji očitajo po- seganje v posle, ki naj ne bili zgolj "tekoče zadeve", spet drugi ugotavljajo, da ministrov in viso- kih vladnih uradnikov v glavnem ni več na delovnih mestih. Dr. Drnovšek je vodenje tekočih, te- denskih sej vlade prepustil mini- stru za delo, družino in socialne zadeve, liberalcu Tonetu Ropu - in nekateri mu to zamerijo, še zlasti tisti iz vrst SLS, ki so prav- zaprav povzročili sedanjo vlad- no krizo. Dr. Drnovšek kljub temu zagotavlja, da je vključen v najpomembnejša dogajanja in ne sprejema očitkov o "nedo- pustni neaktivnosti" oziroma umiku iz tekočih vladnih zadev. Seveda dvovladje v načelu ne more biti pretirano porduktivno, čeprav na liniji Drnovšek-Bajuk ni zaslediti kakšnih posebnih na- petosti in nestrpnosti. Dr. Bajuk je v svojem predstavitvenem go- voru v državnem zboru z nekaj besedami omenil prispevek dr. Drnovška kot večletnega pred- sednika vlade pri razvoju Slove- nije, dr. Drnovšek pa je doslej tudi vljudno govoril o dr. Bajuku, lahko bi celo rekli, da mu je v ne- katerih svojih zadnjih javnih nas- topih celo svetoval, kako naj rav- na, da se ljudje ne bi bali njego- ve vlade, kar je seveda po svoje nenavadno... POLITIČNA KRIZA - MANDATARSKA AVANTURA v zadnjem intervjuju za Finan- ce je dr. Janez Drnovšek konec prejšnjega tedna rekel, da je stanje v sedanji vladi nenormal- no. "To je razumljivo. Jaz se ne želim izpostavljati v prvih vrstah in tekmovati z novim predsedni- kom vlade, ki je bil izvoljen. Mis- lim, da je to nenormalna situaci- ja, in zato je jaz ne želim potenci- rati. Vlada naj pa opravlja samo tekoče posle oziroma tisto, kar je nujno, da država deluje ..." Dr. Drnovšek je dejal, da "pos- lovodeča" vlada ni več politična vlada, čeprav ji nekateri po- skušajo kar naprej dajati ravno takšen pomen. Zato tudi ne sprejema očitkov o svojem "pre- majhnem angažiranju" v tekoči vladi. Prepričan je, da država potrebuje drugačne rešitve. "Država je v politični krizi," pravi dr. Drnovšek. "Imamo vlado, ki opravlja samo tekoče posle, nova vlada ni izvoljena in to je si- tuacija, ki je ne moremo označiti za normalno ali dobro. Jaz bi kar rekel, da je to politična kriza, je razumljiva in sem jo napovedo- val. Zdi se mi dokaj neodgovor- no, da so nekateri skušali prev- zeti mandat v razmerah, ko se ne da več delati s stabilno večino v parlamentu. Zdaj pa se- veda stvari ne morejo izpeljati do konca. Težava je bila povzročena takrat, ko ni bila iz- glasovana zaupnica tej vladi ozi- roma tisti, ki sem jo predlagal, in nismo šli na predčasne volitve. V tistem trenutku je nastala nevzdržna politična situacija." Drnovšek sedanje stanje imenju kar "mandatarska avan- tura", ki nima večine. Poudarja, daje to povrzočilo krizo, "in tisti, ki so to krizo sprožili, bi morali poiskati rešitev. Zanimivo je, da z njihove strani ni prišla še prav nobena pobuda, da bi morda potrebovali pomoč. Ne, želijo z večino, ki je nimajo, nekaj doseči na silo. Zdaj celo s sodni- mi postopki, kar je slabo." Tudi dr. Drnovšek misli, da so čim- prejšnje volitve "najboljši izhod". VLADA"NARODNE ENOTNOSTI" Na vprašanje, ali bi v skrajnem primeru, če ne bi uspelo vzpos- taviti vlade dr. Bajuka ali kakšne druge vlade, do volitev vendarle spet prevzel mandat za sestavo vlade, je dr. Drnovšek odgovoril: "Ne želim si ga in rekel sem že, da bi mandat sprejel samo v skrajnih razmerah, če država res ne bi našla nobenega drugega izhoda iz te situacije. Tegaiaz ni- kakor ne bom iniciral ... Ce ne bo izvoljena nova vlada, pričakujem od koalicije Sloveni- ja (Zagožnova in Janševa stran- ka) pobude in pripravljenosti, da poišče kakšno drugo rešitev za teh preostalih nekaj mesecev..." Drnovšek je dejal, da bi to lahko bila nekakšna nova koalicija, čeprav si jo je v teh razmerah težko zamisliti. "Nekateri bi temu rekli vlada narodne enotnosti. To je skoraj edina opcija. Po- dobno se nam je dogajalo na začetku leta 1997. Takrat sem kot mandatar dobil 46 glasov, tako kot zdaj gospod Bajuk. Po- tem sem predlagal vlado, ki je dobila samo 45 glasov. Jaz bi ta- krat lahko rinil naprej, toda pre- sodil sem, da tako labilna večina ni dobra. Zato sem začel poga- janja, se začel pogovarjati o vla- di narodne enotnosti in potem pristal v koaliciji z SLS in Desu- som. Amapak takrat je imela tis- ta vlada narodne enotnosti hibo, težko jo je delati za cel mandat. Smisel takih vlad je, da z njimi prebrodiš nekajmesečno krizo. In če zdaj ne bo drugega izho- da, ne bi bilo presenetljivo, če se bodo začeli tovrstni pogovori ... Z vsemi..." REALIST BAJUK Medtem ko torej dr. Janez Drnovšek razmišlja o "vladi na- rodne enotnosti", mandatar dr. Andrej Bajuk na novinarska vprašanja o počutju in morebitni užaljenosti zaradi zapletov z imenovanjem njegove vlade v parlamentu pojasnjue, da je ve- lik ralist in da ve, da se v politiki doseže tisto, kar je mogoče. Tako v svojem prvem intervjuju po izvolitvi v mariborskem Večeru kot v svojem zadnjem in- tervjuju za Mladino pa ostaja pri nekaterih svojih stalnicah, ki ga pač ne karakterizirajo kot kakšnega napeteža in skraj- neža. V intervjuju za Mladino je med drugim dejal, da uživa nad karikaturami in da se mu zdijo nekatere še posebej zabavne. "Mediji so marsikdaj silno neod- govorni in zelo pristranski. Dru- gačnosti je zelo malo. Opazil sem jo v več številkah Mladine, ko objavljate eno smer pogle- dov, obenem pa tudi komentar- je, ki so drugačnega značaja. V tem smislu se mi zdi veliko bolj pluralistična kot marsikateri drug medij. Zelo pa me je šoki- ralo, kako so pisali v The Econo- mistu ter odmevi v našem čao- spisju. II Piccolo je popolnoma nora stvar, poseben politični pogled. To, da sem katoličan, še ne pomeni, da sem uslužbenec Vatikana. Skrajno nekonstruktiv- no se mi zdi pretirano pogrevan- je starih mitov v Sloveniji. V The Economistu pa gre za lažnivi članek. Novinar, ki gaje napisal, je bil v Ljubljani, imel dostop do mojega življenjepisa, a v tekstu prikaže, da sem bil še lani ar- gentinski bankir, čeprav nisem bil v Argentini nikoli zaposlen kot bankir. To je nerazumljivo. To se lahko bere samo kot pisanje po naročilu. Precej je bilo komen- tarjev, da ne znam govoriti po slovensko. Res nimam silnega dara govora, toda kljub temu go- vorim tekoče slovensko kot mar- sikdo drug. A si tega ne ženem k srcu, čeprav bi sicer rad [mel boljši nastop pred kamero. Čudi me, da se v nekaterih časopisih še vedno pojavljajo neresnične stvari iz mojega življenja in to po tem, ko je moj curriculum vitae poznan in dostopen ..." Jak Koprive LOVRENC NA DRAVSKEM POUU 10 let podjetja Albin Promotion v podjetju Albin Promotion iz Lovrenca si bodo leto 2000 po- sebej zapomnili, saj bodo v kroniko družbe z velikimi črkami za- pisali, da praznujejo 10-letnico uspešnega poslovanja, da so pridobili certifikat kakovosti ISO 9002, pridobili pa so tudi status pooblaščenega izvoznika. Uradno podelitev in praznovanje 10- letnice bodo imeli na osrednji slovesnosti, ki bo v petek, 9. juni- ja, od 14. ure dalje na poletnem kopališču v Kidričevem. OM TEDNIK - Četrtek, 8. junij 2000 15 OD TOD IN TAM PARADIŽ / PO DVEH LETIH SMO OBISKALI DRUŽINO GRANDA "V težtKvah nismo ostali sami" Po dveh letih smo se ponovno odločili za obisk pri družini Granda v Paradižu. Pot iz Cirkulan do Paradiža je bila po deževnem vremenu čudovita, saj je umito nebo dopuščalo razg- led daleč po haloških hribih, tudi na Hrvaško. Razlito večerno sonce pa je pričaralo prijetno vzdušje. V Cirkulanah se nam je tudi tokrat pridružil farni župnik pater Emil Dreu. Z veseljem nam je povedal, da zdaj do vrha Paradiža vodi nova asfaltirana cesta. Pokrajina je zelo slikovita, in ko gledaš vse te naravne lepote, imaš obučutek, da si v raju. In tudi razumešj zakaj je kraj dobil takšno ime. Župnik po poti go- vori, da je življenje tu še vedno zelo težko, in pokaže domačijo, ki nima svoje dovozne poti. To pomeni, da morajo vse prinesti v rokah. Pove tudi to, da je nje- na lastnica stara že nekaj čez osemdeset let. Zima v te kraje prinese nove težave, saj morajo tisti iz visokih hribov večji del poti opraviti peš. Kako je to vi- deti, smo (sicer s terenskim vo- zilom) preizkusih tudi mi, ko smo prvič obiskali Grandove. Za vsako hišo ali skromno hiško se skriva svoja zgodba, in če se odloči kdo od mlajših, da bo v teh krajih ostal, se bo ta zgodba nadaljevala. Toda prav zaradi težkih življenjskih razmer se je že v marsikateri hiši zgodba končala. Pot do Grandovih se mi je v primerjavi s tisto zimsko zdela zelo kratka. Pripelje nas do Pa- radiža 29/a, do nove hiše. Tudi za zidovi te hiše se piše zgodba. Mogoče na prvi pogled zelo žalostna, toda v njej so tudi ve- seli utrinki. Zakonca, 32-letna Marija in 34-letni Bojan Gran- da, sta si za svojo družino želela ustvariti boljše pogoje. Bojan je bil vedno zelo skrben in spre- ten, sam je znal opraviti veliko zidarskih, tesarskih in drugih opravil. Zato je večino dela pri gradnji nove hiše opravil sam. Lahko bi rekli, da je Bojanu in Mariji skoraj uspelo ... Če se ne bi zgodila nesreča, ki je pove- sem spremenila življenjski tok družine Granda: med delom je Bojan padel z lestve okrog dva metra globoko. Pri padcu se je hudo poškodoval. Bojan pove: "Srečen sem, da sem ostal živ, saj je bilo zelo hudo. Poleg poškodb, zradi katerih sem priklenjen na invalidski voziček, devet mesecev nisem mogel govoriti. Še posebej je bilo hudo, ker nisem mogel pi- sati, tudi roke sem imel povsem negibne, in če sem v bolnišnici kaj potreboval, sem prirejeni zvonec nad glavo moral doseči z usti. To pa je bilo zelo naporno. Še zlasti takrat, ko me je dušilo in sem hitro potreboval pomoč." Toda majhni drobci in spre- membe na boljše so vlivali mla- demu očetu treh otrok in možu novo upanje na boljše. Čeprav si je Bojan takrat najbolj želel, da bi lahko bil v rodnih Halozah, je moral v različnih bolnišnicah in v rehabilitacijskme centru Soča v Ljubljani preživeti dan manj kot eno leto. Žena Marija, ki ni zaposlena, je ostala sama z 8-letno Barbaro, 13-letnim Bojanom in 12-let- nim Petrom v novi hiši, ki ni bila primerna za bivanje. Stene namreč niso bile ometane, tudi elektrike in vode niso imeli, tri- krat na teden pa je obiskala bol- nega moža. Njena pot se je začela zgodaj zjutraj. Najprej je morala peš do Cirkulan, od tam z avtobusom do Ptuja in nato z vlakom do Ljubljane. Ure pri poškodovanem možu so zelo hi- tro minile. Potem jo je čakala še ista pot domov. Marija pove, da so solze bile najpogostejši spremljevalec. Toda v pogovoru hitro doda, da v nesreči niso ostali sami. Najprej je njihovo stisko spoz- nal domači župnik in na njego- vo pobudo so začeli akcijo pri dekanijski Karitas. Tudi mi - Radio-Tednik - smo pristopili k akciji, pa revija Jana. Marija doda, da so na svetu še ljudje, ki razumejo stiske drugih. Fi- nančno so jim pomagali, da so si uredili notranjost hiše. Ko jo sprašujemo, kaj bi še potrebova- li, je skromna in pove, da bi se rada zahvalila vsem, ki so jim pomagali v najhujši stiski: "Zdaj bomo že, upajmo, da se bo možu izboljšalo zdravje." Marija je tako kot vedno zelo optimistična in simbolično na- daljuje: "Poglejte, kako lep razg- led je v naših krajih po dežju. Takšno je tudi življenje po tako hudih preizkušnjah, kot jo je doživela naša družina. Odpirajo se ti koščki novih obzorij, ki jih prej nismo videli. Res pa je, da te težave ne smejo zlomiti. Hudo je bilo in gotovo še bo, toda upanje v boljše je zmeraj prisotno. Upajmo, da se bo tudi stanje pri možu Bojanu iz- boljšalo." Bojan, ki je povsem odvisen od električnega vozička, upa, da bo v kratkem prešel na invalidski voziček, ki ga bo lahko sam po- ganjal. Vesel je, da imajo zdaj tudi na njihovem vrhu asfalt, saj tako lahko tudi on prevozi svoj kraj. Njegov dan zapolni in po- lepša veliko malenkosti, na ka- tere zdravi zaradi hitrega tempa ne pomislimo. Toda Bojan je zelo hvaležen, da ga ljudje niso pozabili takrat, ko se mu je ko- rak zaustavil. Čeprav sta se Bojanov govor in motorika zaradi hude poškodbe precej upočasnila, se rad pogo- varja, šali in druži. Lepo je tudi slišati, da ga v nesreči niso poza- bili prijatelji iz mladosti, s kate- rimi so nekoč radi sestavljali motorje in preživeli veliko lepe- ga. Tako so materialna, prija- teljska ter sosedska pomoč družini Granda v veliko podpo- ro. In prav zaradi vsega tega ima zgodba za zidovi v Paradižu 29/ a prijetno vsebino. Marija Slodnjak Po hudi Bojanovi nesreči Grandovi v Paradižu niso ostali sami. Najprej jim je pomagal domači župnik Emil Dreu. Foto: MS Od tod In tam PTUJ • Za odstranitev potovnih valjev iniciativa podjetnikov, najemnikov in stanovalcev starega mestnega jedra v Ruju je te dni na mestni svet in občino naslovila pobudo za odstranitev po- topnih valjev, da bi tako spet zagotovili nemoten dostop z vozili v mestno jedro. Svoj predlog ute- meljujejo z dejstvom, da prihaja v Krempljevi ulici zaradi omenjenih potopnih valjev do vsakodnev- nih zastojev, ki povzočajo kolone do semaforizira- nega križišča. Zaradi valjev je onemogočen ta- kojšen dostop vsem stanovalcem, podjetnikom, najemnikom lokalov, dostavljalcem blaga, obrtni- kom , taksistom in intervencijskim vozilom. Zaradi vsega tega naj bi po mnenju predlagateljev staro mestno jedro izumiralo, saj je v njem vse manj pešcev, pa tudi trgovine in lokali so vse manj fre- kventni, saj imajo kupci težave z odvozom kuplje- nega blaga. Posebne težave nastajajo tudi ob so- boFnih porokah, ko se kolone vozil enostavno za- gozdijo. Po odstranitvi valjev predlagajo po Krempljevi enosmerni promet do Mestnega trga, potem pa dalje po Lackovi, Miklošičevi in Murkovi ulici. Ob tej enosmerni poti predlagajo postavitev parkirišč z mnodro cono, kar bi bilo zagotovo bol- je, kot je sedaj. -OM BUKOVCI m 90 let gasilstva in 4, dan gasikev To nedeljo bo slovesno in množično v Bukovcih, kjer bodo proslavili 90-letnico prostovoljnega ga- silskega društva in 4. dan gasilcev gasilske zveze mestne občine Ruj. Ob 10. uri se bodo zbrali na slavnostni seji, na kateri bodo podpisali listino o pobratenju z gasilci iz avstrijskega Badvvalterdorfa in DVD Lovrečan - Dubrava iz sosednje Hrvaške. Osrednja slovesnost se bo pričela ob 14.30 pred gasilskim domom v Bukovcih, kjer bo svečan mi- mohod uniformiranih gasilcev. Slavnostni govor- nik bo župan občine Markovci Franc Kekec, v kul- turnem programu pa bodo nastopili člani moškega pevskega zbora Markovci, markovska godba na pihala ter folklorna skupina Antona Štra- fela iz Markovcev. Zaslužnim gasilcem bodo izročili državna gasilska odlikovanja, slavje pa bodo nadaljevali z veliko gasilsko veselico in an- samblom Gašperji. -OM CIRKOVCE • V nedeljo pastinke igre Folklorna skupina Vinka Koržeta prosvetnega društva Cirkovce pripravlja na binkoštno nedeljo, 11. junija, pod lipami 4. pastirske igre po starih ljudskih običajih. Program prireditev je razporejen čez ves dan: ob 10. uri se bodo zbrali v farni cer- kvi pri sveti maši, ob 11. uri bo potrkavanje, zatem bo nastopila Frajhajmska godba, okoli pol dva- najste bodo nastopili ljudski pevci in plesalci, po pozdravu bodo udeležencem predstavili ljudske običaje, nekaj pred dvanajsto bo prihod sprevo- da živine in pastirjev, nato okoli poldneva razgo- vor s kravarjem in konjarjem, nato pa bo ob spremstvu godbe odhod sprevoda. Okoli pol ene ure bodo nastopili ljudske pevke in pevci skupine Vesele Polanke in nastop folklorne skupine Vinka Koržeta. Nastopili bodo rogisti iz LZ Ruj-Ormož, Frajhajmska godba ter tamburaški zbor KUD Kun- gota pri Kidričevem. Posebej vabijo konjenike in lastnike krav, da se sprevoda udeležijo z živalmi. Vodja in koordinator projekta pastirskih iger je An- ton Brgiez. -OM IVUUŠPERK • Jutri dan vrtta Pod geslom Vrtimo se, vrtimo se od jutra do noči bodo otroci in delavke otroškega vrtca v okviru šole Majšperk jutri, v petek, 9. junija, praznovali dan vrtca. Osrednja prireditev se bo pričela ob 14. uri v vrtcu, nanjo pa so poleg staršev povabili trudi predstavnike občine in javnega življenja. -OM GORIŠNICA • V nedeljo po Dravi Skupina entuziastov, ki deluje v okviru Športne- ga društva Gorišnica, pripravlja v nedeljo, 11. juni- ja, 4. binkoštni spust Po Dravi navzdol. Zbrali se bodo ob 8. uri pri gostišču Palaska za zapornicami v Markovcih. Po jutranjem okrepčilu se bodo ob 9. uri podali po Dravi s kanuji, kajaki, rancami in spla- vi. Pn/i postanek bo okoli pol dvanajstih pod Bor- lom, kjer bodo udeleženci deležni dodatnega okrepčila. Poto pa bodo nadaljevali do Placarov- cev, kjer bodo spust končali in svoj dosežek dos- tojno proslavili pri lovskem domu. Okoli 14. ure bodo razglasili rezultate ter podelili pokale, nagra- de in priznanja. Ljubitelje veslanja vabijo, da se jim pridružijo, saj ni startnine in nobenih drugih stroškov, le plovilo pripeljite s seboj. -OM VELIKA NEDEUA / KONCERT DVOJČKOV IN DVOJČIC Za konini izlet in valeto V soboto, 27. maja, so učenci 8. razredov OŠ Velika Nedelja ob pomoči številnih odraslih pripravili koncert dvojčkov in dvojčic, katerega namen je bil pridobitev sredstev za končni iz- let in valeto. Po horoskopu je ta majski čas v znamenju dvojčkov in na OŠ Velika Nedelja jih imajo štiri pare - od tega so kar trije pari v osmem razredu. K sodelovanju v kultumo- zabavnem programu so uspeli privabiti številne nastopajoče. Športna dvorana je bila nabito polna. Obiskovalcev je bilo oko- li 900 in učenci bodo z zbranimi sredstvi lahko uresničili svoje cilje. Prireditev je organiziral in pri- prave vodil profesor športne vzgoje Anton Lah, scenarij pa je izdelal Peter Kirič, ki je tudi uspešno in s pravo mero humor- ja povezoval program. Kot prvi so se predstavili harmonikarji Renato Cmagar, Uroš Med- ved, Marko Dogša in Matej Skoliber, ki obiskujejo pouk diatonične harmonike pri Fran- cu Štuhecu. Sledil je nastop an- sambla bratov Gašparič. Učenka 8. razreda Barbara Ivančič pa je domači kraj, ljudi in šolo predstavila kar v narečju. Obiskovalce je nav- dušil nastop Štajerskih baro- nov, ki so na Vurberškem festi- valu osvojili kar štiri prve na- grade. Tomaž Zamuda, učenec 5. razreda, in Mateja Podles- nik, ki zapušča osnovnošolske klopi, pa sta zaigrala legendarno uspešnico skupine The Beatles Yesterdaj. Brez nagovora ravna- telja OŠ Borisa Skoka seveda ni šlo, saj je kot strpen in demokra- tičen vodja v veliki meri zas- lužen za dober sloves in uspehe velikonedeljskih učencev in učiteljev. Navdušila je tudi Špela Huzjan, učenka osmega razreda, ki z velikimi koraki stopa po očetovih stopinjah, saj ima za sabo že kar nekaj odrskih izkušenj. Naslednjega nastopa- jočega, znanega pevca Vernerja, za katerega smo izvedeli, da se je pred kratkim poročil, je čakalo presenečenje: v dar je dobil štorkljo, ki bo, upamo, v krat- kem uresničila svoj simbolni pomen. Divje zvezde OŠ Velika Nedelja Tamara Podlesnik, Nina Novak, Jasna Meško in Tanja Gungl so zapele skladbo Na drugi konec sveta, za katero je glasbo na melodijo in besedi- lo Tamare Podlesnik prispeval domačin Franc Štuhec. Dobro razpoloženje obiskovalcev pri- reditve sta dvignala še za nivo više humorista Luka in Pepi. Ansambel Mitreji, ki se pri- pravlja na izdajo nove zgoščenke, se odlikiije tudi po večglasnem petju. Še posebej težko so priljubljeno pevko Ro- mano Kranjčan čakali otroci. Romana je na Prlekijo že čust- veno navezana, saj imajo Kranjčanovi v bližini Ljutome- ra počitniško hišico, oče Lojze pa je bil ravnatelj glasbene šole v Ormožu, kjer je vodil tudi pi- halni orkester. Prireditvi pa je prisostvoval tudi ormoški župan in poslanec v državnem zboru Vili Trofenik z ženo. Iz Ljubljane, kjer so snemali TV oddajo "Po domače", so v Veliko Nedelji privihrali člani ansam- bla Tornado, ki jih vodi Jože Krajnc. Na koncu se je predsta- vila še pevka Natalija Verbo- ten, ki jo mnogi poznajo tudi kot voditeljico različnih prire- ditev. Peter Kirič, povezovalec programa, ki je pripravil tudi scenarij prireditve in katerega povabilu so se odzvali številni nastopajoči, se je na koncu v imenu dvojčkov in dvojčkov ter osmošolcev OS Velika Nedelja zahvalil vsem sodelujočim, ki so bili pripravljeni sodelovati na tej dobrodelni prireditvi. Z be- sedami zahvale nastopajočim in izrečeno željo Petra Kiriča "Naj vas dobra in plemenita dejanja spremljajo tudi v bodoče!" se je prireditev zaključila. Organizatorji so se zahvalilil vsem sodelujočim, sponzorjem in donatorjem, tistim, ki so po- magali pri organizaciji, ter obi- skovalcem prireditve, ki so s plačilom vstopnine prispevali k izvedbi valete in končnega izle- ta osmošolcev iz Velike Nedelje. Majda FridI 16 četrtek, 8. junij 2000 ■ TEDNIK PO HASm KRAJIH LOVRENC / VETER V LASEH S športom proti drogi Na športnem igrišču v Lovrencu na Dravsi^em polju se je v pe- tek, 26. maja, popoldne zbralo skoraj 300 učencev iz osnovnih šol Cirkovce, Kidričevo in Lovrenc. Potekala je namreč športna akcija Veter v laseh s športom proti drogi. Med drugimi sta jo izvedli šele pred nekaj meseci ustanovljeno Športno društvo Snežinka iz Lovrenca in Športno društvo Lovrenc. 300 mladih udeležencev dva- krat več kot lani - je najprej poz- dravil župan občine Kidričevo Alojz Šprah. Akcija pa ni bila le športna, saj sta nato dve nade- budni osnovnošolki vrstnikom prebrali svoja razmišljanja o drogi. Ker pa mladi običajno ne marajo veliko govorjenja, je nas- topil čas za dejanja. Osnov- nošolci so se pomerili v nogome- tu, košarki, odbojki, namiznem tenisu, med dvema ognjema, ro- lanju in še čem. Tisti malo manj športni pa so medtem risali po asfaltu, spodbujali svoje sošolce in sošolke in se zabavali na naj- različnejše načine. Tudi zaplesa- li so. Najprej deklice nato pa vsi skupaj. Ob tolikih dejavnostih človek kaj kmalu postane lačen. Orga- nizatorji so udeležencem ponu- dili sendviče in sok. Ura je bila kmalu pol petih, ko so se prvi udeleženci odpravili domov. Igrišče pa ni ostalo zapuščeno. Po odhodu osnovnošolcev so se v nekaterih športnih zvrsteh po- merili še odrasli, ki so prišli pog- ledat, čemu takšna gneča v Lov- rencu. PA ŠE ANKETA Ker je bil naslov akcije Veter v laseh s športom proti drogi smo osnovnošolce smo povprašali, kako razumejo ta naslov. Pa tudi kako jim je bilo všeč v Lovrencu in kaj oziroma ali sploh kaj vedo o drogah. Klavdija: »Danes smo tukaj igrali odbojko. Eno tekmo smo zmagali, eno pa izgubili. Bilo je v redu, zelo zabavno. Naslov akcije pa pomeni, da naj bi se raje kot z drogo ukvarjali s športom. Sem že tudi videla, da so drugi poskusili. Sama pa ne bi nikoli poskusila! Mis- lim, da droge prinašajo veliko težav. Z drogami se samo oddal- jujejo od težav. Boljše bi bilo, če bi se pogovorili s starši, pa bi bilo potem vse vredu. Droge te spravijo k uniče-nju.« Blaž: »Tukaj sem kot gledalec. Všeč mi je, ker nas je tu veliko mladih. Naslov akcije poznam. Z drogami se osebno še nisem srečal, menim pa, da v drogah ni nič kaj posebnega, dobrega. Vem, da je to zdaj moderno, ven- dar jih sam ne bi nikoli jemal.« Katja: »Igrala sem odbojko, bili smo tretji. Tu je bilo super vzdušje, družba, vse. Že lani sem bila na tej akciji v Cirkovcah. O drogah sem slišala slabe stvari in jaz jih ne bi jemala.« Gašper: »Danes hodim malo po gostilnah in pijem. Z droga- mi pa se še nisem srečal. Ne poz- nam nikogar, ki bi jemal droge. Pri današnji akciji pa gre za boj z žogo proti drogi. In jaz imam raje žogo kakor drogo, še posebej košarkarsko.« Urška: »Igrali smo med dvema ognjema, bili smo prvi, prema- gali smo Delfine in Rdeče vrage. Tukaj je zelo zabavno, živahno. Najbolj mi je bilo všeč, da smo vse premagali. Poznam naslov današnje akcije Veter v laseh s športom proti drogi. Droge so mamila in sploh jih ni pametno jemati.« Gabrijela Milošič, posnetki: Mojca Zupanič Zupan pozdravlja osnovnošolce Leja je za ples navdušila precej mladih Mi smo lačni V anketi so sodelovali: Klavdija, Blaž, Katja, Gašper in Urška PTUJ / TUDI UČENCI OS UUDSKI VRT S PODRUŽNICO GR\JENA RAZISKUJEJO Temelje raziskovalnem delu in s tem spodbujanju otrokove vedoželjnosti, odkrivanju novih spoznanj ob rednem učenju je v OŠ Ljudski vrt v s podružnico Grajena v šolskem letu 1982 /83 postavila raziskovalna skupina učence pri flziki s prvo raziskovalno nalogo o sončnih urah. Od tedaj je razi- skovanje sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela na šoli, še zlasti v zadnjih osmih letih, ko se učenci vsako leto prikl- jučijo mladim raziskovalcem Spodnjega Podravja in Prleki- je. Velika zasluga za spodbujanje raziskovalnega dela in or- ganizacijo tekmovalnega oz. predstavitvenega dela razisko- valnih nalog pripada Bistri iz Ptuja. Raziskovalno dejavnost na posamezni šoli vodijo učitelji mentorji ob svojem rednem delu, torej v prostem času. Mentorstvo zahteva tudi stro- kovno izpopolnjevanje, kajti pomoč in vodenje izkušnega mentorja sta pri raziskovanju učencem nujno potrebna. Temu so v OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena namenili posebno skrb. Učitelji se na strokovni srečanjih in semi- narjih seznanjajo s teore- tičnimi novostmi in prak- tičnimi pristopi k raziskoval- nemu delu in pisanju učencev. Kvalitetne in uspešne razi- skovalne naloge učencev šole Ljudski vrt s podružnico Gra- jena so sad organiziranega so- delovalnega dela v zadnjem de- setletju, podpore in spodbu- janja vodstvo šole ter pripravl- jenosti učiteljev mentorjev za delo z mladimi raziskovalci. Tako je bilo letošnje leto za mlade raziskovalce na 8. regij- skem srečanju zelo uspešno. Šola se je predstavila z osmimi raziskovalnimi nalogami z raz- ličnih področij. Vse naloge so bile nagrajene: pet zladh in tri srebrna priznanja. Dolgoletna tradicija šolske raziskovalne dejavnosti je bila ponovno po- plačana z uspehom 43 učencev raziskovalcev od 5. do 8. razre- da. Ob koncu šolskega leta, ki se nezadržno bliža, lahko šola Ljudski vrt že beleži uspešno delo: visok učni uspeh, ki se iz leta v leto dviga, minimalni ge- neracijski osip, številna priz- nanja na športnem področju, osvojena priznanja na tekmo- vanjih iz znanja ter zlasti po- nos in zadovoljstvo pripadnos- ti svoji, uspešni šoli. Sonja Dežman Mladi raziskovalci OŠ Ljudski vrt 20 četrtek, 8. junij 2000 - TEDNIK PO NASfff KRAJIH MARKOVCI / GRADNJA POSLOVNE STAVBE V ZAKLJUGNI FAZI Nastaja sodobna poslovna stavba Gradnja večnamenske poslovne zgradbe oziroma popolna pre- nova stare osnovne šole v Markovcih je v zaključni fazi. Sredi maja so postavili novo ostrešje in stavbo prekrili. Potem ko so opravili notrtanje pregraditve, so napeljali nove elektro, vodo- vodne in druge instalacije, sedaj pa izvajajo notranje omete. Vsa gradbena dela izvaja Stavbar iz Maribora z nekaterimi domačimi podizvajalci. Celotna investicija bo občino Markovci veljala več kot 300 mi- lijonov, večino sredstev so zago- tovili iz občinskega proračuna, manjši del pa tudi iz prodaje poslovnih prostorov. Stavba je razdeljena v štiri etaže: v oboka- nih kletnih prostorih je predvi- den gostinski lokal, v pridičju bodo prostori Pošte Slovenije ter dve zdravstveni ambulanti - za splošnega zdravnika in zo- bozdravnika, prvo nadstropje je predvideno za občinsko upravo, županstvo, matični urad in občinske službe. V tej etaži ure- jajo tudi poročno dvorano ter manjši razstavni prostor. Celot- no drugo nadstropje pa je predvideno za dejavnost društev in organizacij. Kot smo izvedeli, bi radi vsa zunanja dela sklenili do nove maše, ki jo bo imel 10. julija no- vomašnik Marko Veršič iz Nove vasi pri Markovcih. Ob tej priložnosti bodo pripravili veli- ko slavje, saj je v župniji svetega Marka to prva maša po 60 letih. Tekst in foto: ■OM Iz stare osnovne šole v Markovcih nastaja nova, sodobna poslovna zgradba. DORNAVA / NEKDANJA GRAMOZNICA DOBILA IDILIČNO PODOBO Slovesno odprtje novih pridobitev Domačini in tisti, ki večkrat zahajajo v Dornavo, so bili zelo presenečeni, ko so ugotovili, da so nekdanji gramoznici, ki je bila črna točka kot nelegalno odlagališče, povsem spreme- nili podobo. Občina Dornava je ta prostor dala v uporabo članom na novo ustanovljenega ribiškega društva. Ti so sku- paj s člani nekaterih drugih društev "osvobodili" kraj smeti, uredili ribnik, posadili drevesa in naredili prostor prijaz- nejši in koristen. Na sobotni slovesnosti so pros- tore uradno odprli. Predsednik ribiškega društva Janez Zver se je ob tej priliki vsem zahvalil ter dodal, da bodo delo nadaljevali, saj bi v prihodnosti radi zgradili še ribiški dom, uredili igrišča ter ga naredili primernega za družabna srečanja in piknike. Strokovno pomoč in sodelo- vanje jim je tudi v prihodnje obljubil Stanko Žitnik, predsednik Ribiške družine Ptuj, in ob tej priložnosti neka- terim dornavskim članom pode- lil priznaja za dosedanje delo. Župan Franc Šegula je v pri- ložnostnem nagovoru poudaril, da bi ribiči in vsi obiskovalci znali ceniti to naravno dobrino in se v njej dobro počutili. Ri- bnik je blagoslovil domači žup- nik Jože Kramberger. V kulturnem programu so so- delovali mladi plesalci folklorne skupine Mladi liikari iz dor- navske osnovne šole, ki jih vodi Darinka Žnidarič, na harmoni- ko je zaigral Jernej Zver, z venčkom koroških plesov iz Mislinjske doline pa so se predstavili gostje - člani folklor- ne skupine Bolnišnice Ptuj pod mentorskim vodstvom Cvetke Glatz; z njimi je bila vokalna skupina Spominčice, ki jo vodi Marija Stoger. V ribiško društvo Dornava je zdaj vključenih okrog 40 članov, v ovkir društva pa spada tudi planinska sekcija. Včlanijo se lahko tudi iz drugih krajev. Nekateri ribiči so v soboto že preizkusili ribiško srečo na prvem ribiškem tekmovanju, ki je bilo posvečeno občinskemu prazniku. Največ sreče je imel Robert Šmid, drugi je bil Janko Cigula in tretji Bojan Zemlja- rič. MS In potem so učili črve plavati... Foto: SP PTUJ / ŠPORTNO DRUŽENJE ČLANOV ZDRUŽENJA MULTIPLE SKLEROZE Druženje za dobro poiutie v ptujskih termah so se v petek srečali člani obmožnih podružnic združenja multiple skleroze iz vse Slovenije in se pomerili v balinanju in pikadu. Organizator letošnjega športnega srečanja je bila podružnica Ptuj, v katero je združenih okrog 35 članov in članic. Mukipla skleroza mnoge pri- klene na invalidski voziček ali pa se lahko premikajo le s pomočjo drugih pomagal, zato so bili vsa- kega, ki se jim je pridružil v ter- mah, zelo veseli. Prišlo jih je ok- rog sto - bolj zaradi druženja kot tekmovanja. Popoldan so preži- veli ob ribniku v Podlehniku. Kot nam je povedala Vera Furek, predsednica ptujske podružnice, so špormo srečanje omogočile ru- di nekatera ptujska podjetja: Terme Ptuj, Talum Kidričevo, Kmetijski kombinat Ptuj, Perut- nina Ptuj, Schmidt Kidričevo, Jata in drugi. Dodala je še, da so takšna druženja zanje svetla točka, ki jim sveti takrat, ko jim je težko. Šport in rekreacija pa sta zelo pomembna tudi pri njihovi rehabilitaciji, zato se bodo v jese- ni ponovno dobili na podobnem srečanju. MS V balinanju so mnogi bolniki dokazali, da se lahko merijo z zdravimi. Foto: MS TEDNIK - Četrtek, 8. junij 2000 21 ŠPORT ŠPORTNI POGOVOR / NOGOMETAŠ, REPREZENTANT SAŠO GAJSER "Ha evropskem prvenstvu lahko presenetimo!" Leto 1999 je bilo za slovenski nogomet zapisano z zlatimi šte- vilkami. Najprej uvrstitev v ligo prvakov nogometašev Maribo- ra, nato pa so še večji uspeh dosegli reprezentantje Slovenije, ko so se uvrstili na letošnje evropsko prvenstvo v Belgiji in na Nizozemskem v juniju. Stalni član slovenske nogometne rep- rezentance je tudi Sašo Gajser; nazadnje je bil v Sloveniji no- gometaš Rudarja iz Velenja, nato pa je prestopil v belgijski Gent, ki je prav tako presenetil in si priboril nastop v ev- ropskih pokalih. Veliki nogometni talent iz Strnišča pri Kidričevem se je razvil v pravega nogometnega velemojstra. Njegovo znanje no- gometa že meji na umetnost in ni čudno, da so ga Belgijci opa- zili v majhni in nogometno ne- razviti Sloveniji, ki je s selektor- jem Srečkom Katancem dokaza- la, da se z dobrim delom in predvsem pravim pristopom lahko pride do končnega cilja. Sreča je tudi sestavni del športa, vendar če ne bi bilo znanja, po- tem tudi ciljev ne bi dosegli. Biti na finalnem turnirju na- jboljših nogometnih ekip Stare . celine je bilo vedno prestižnega pomena in je nekaj več. Ali si zadovoljen z igrami v belgijskem Gentu, kjer si sedaj služiš nogometni kruh? "Gent je član prve belgijske lige. V letošnjem letu smo do- segli velik uspeh, saj je mojemu dosedanjemu klubu po desetih letih ponovno uspela uvrstitev v evropski pokal. To ima posebno težo, saj mislim, da je belgijska liga zelo zahtevna in močna. V klubu je bilo veliko slavje, sam pa sem zadovoljen s svojimi igrami in vsem, kar se mi je v tem času v Gentu dogodilo. Na začetku je bilo jasno, da ne bo večje minutaže v igri, lovil sem se, malo je bila kriva reprezen- tanca. Po zimskem odmoru pa sem odigral vse tekme." Prva sezona v Belgiji je za tabo. Kako bi ocenil belgijsko in slovensko nogometno ligo? "Razlika je velika. Pri nas ima- mo veliko talentov do neke faze, ko bi se ti morali razviti v več, in takrat nastane praznina, ker nimamo urejene infrastrukture, finančno stojijo naši klubi sla- bo, ni atraktivnosti, in če tega ni, potem ni gledalcev, mediji ne spremljajo dovolj nogometa, kot bi ga lahko." Ti si nazadnje igral pri ve- lenjskem Rudarju in potem prestopil v belgijsko prvo ligo. Kako bi primerjal organizacijo prvoligaških klubov v Sloveniji in Belgiji? "Igral sem v Mariboru in Ve- lenju in ta dva kluba lahko v ka- kih šestdesetih odstotkih v or- ganiziranosti tekmujeta z Belgi- jci. To pomeni, da sta za slo- venske razmere dobro organizi- rana, ampak se najdejo še vedno nekatere stvari, ki bi lahko bile boljše. V Belgiji oziroma Gentu ne razmišljam o ničemer dru- Sašo Gajser gem kot o nogometu. Tam je samo trening in trening in po- novno trening! Pogoji so izvrstni, dogovorjena izplačila redna." Reprezentanca Slovenije se je uvrstila na evropsko prvenstvo. Kaj napoveduješ ti kot stalni član ekipe, ki je do- segla zgodovinski uspeh? "To, kar smo dosegli, je bilo absolutno nad pričakovanji. Vsi so previdni in govorijo v rokavi- cah. Moje mnenje je, da smo sposobni presenetiti. Ne morem pa stoodstotno trditi, da bomo to in ono tekmo zmagali ali iz- gubili. Rezultata in uvrstitve ne bi napovedoval, vendar če bomo imeli malo sreče, smo sposobni presenetiti. Če bo drugače, pa bo zopet vse normalno, saj ne veljamo v nobenem srečanju za favorita, smo outsiderji. Na EP nastopajo močnejše in večje rep- rezentance, kot smo mi, in tudi nekateri od njih se bodo poslo- vili že po prvem krogu." Nogomet se je z uspehi Mari- bora in državne reprezentance dvignil, vsi so naenkrat govori- li samo o nogometu. Kako se je tebi zdelo ob veliko promoci- jah, nastopih itd., ko so vas sla- vili kot prave junake? "Mislim, da je to čisto normal- no. Poglejte, ko so smučarji do- segali odlične rezultate, so bili čaščeni, kot smo bili mi. Po- dobno je bilo z Brigito Bukovec, s kajakaši in vsemi drugimi. Imeli smo super slavje, enos- tavno povedano je bilo enkrat- no. Verjetno je to bil vrhunec za vsakogar od nas, ki smo bili zra- ven. Bilo je nepozabno!" Kakšno pa je tvoje mišljenje o Aluminiju in Dravi? "Joj! Zelo mi je žal, kar se do- gaja z Dravo. Za Aluminij se ve, da je bil vedno zelo dobro orga- niziran klub. Pozval bi jih, da gredo v nadgradnjo tega, kar imajo, ker so namreč zelo stabi- len drugoligaš in imajo urejene razmere. Ne bi bilo slabo, če bi se jim apetiti vsaj malo povečali, ne preveč. Poizkusiti bi si mora- li priboriti stopničko višje in to z realnimi cilji. Za Dravo pa bi še enkrat dejal, da je velika škoda in je zelo žalostno, da ne obstaja interes vodilnih ljudi za to, kar se z njihovo Dravo doga- ja." Napolnil si 24 let, verjetno boš še dolgo ostal v tujini. Ali mogoče razmišljaš o tem, da bi uspešno igralsko kariero zakl- jučil v Sloveniji? "Zanesljivo je, da bom igralsko kariero zaključil v Sloveniji. Zraven tega pa si želim in mis- lim, da bom ostal v nogometu kot trener. Rad bi se vrnil v Alu- minij, vendar če bodo takrat vo- dilni ljudje tega kluba za to!" Tekst in foto: Danilo Klajnšelf PTUJ / NAJMLAJŠI TEKMOVALI V KROSU Nmlbollše Mmrletite 25. maja so v ptujskem vrtcu organizirali tradicionalno tekmo- vanje v krosu. V seštevku vseh ekip je slavila ekipa enote Marje- tica, druga je bila ekipa enote Narcisa, tretja pa enota Zvonček. V konkurenci dečkov je ekipno zmagala ekipa enote Marjetica, drugi so bili dečki iz enote Zvonček, tretji pa iz enote Spominčice. Med deklicami je slavila ekipa enote Marjetica, druge so bile deklice iz enote Deteljice, tretje pa iz enote Nar- cisa. Med dečki je v posamični konkurenci zmagal Nejc Jako- mini iz enote Spominčica, drugi je bil Mihael Lazar iz enote Mar- jetica, tretji pa Tomaž Šoštar iz enote Zvonček. Med deklicami je dosegla najboljši rezultat Saša Vindiš iz enote Vijolica, druga je bila Eva Murko iz enote Marjetica, tretja pa Patricija Brmež iz enote Trobentica. MG S krosa ptujskega vrtca 22 četrtek, 8. junij 2000 - TEDNIK Info- glasbene novice! Prejšnji teden me je prese- netila televizijska reklama o velikem koncertu skupine IRON MAIDEN, ki bo jutri, 9. junija, v Izoli. Britanski težki nnetalci so trenutno v modi s komadom The Wic- ker man in na svoji turneji promovirajo novo veliko ploščo z naslovom Brave New VVorId. Kannadska pevka CELINE DION si je vzela glasbeni prerror, vendar je za ta čas pustila album AH the way ... A Decade of Song. Na tem albumu je devet super uspešnic in sedem novih pesmi, od katerih že poznamo pesmi Thafs the Way it is, Live in The First Time Ever 1 Saw Your Race. Gospa DION ostaja pri čudovitih ljubezenskih ba- ladah in njena nova nosi naslov I WANT YOU TO NEED ME ^♦BjBNeif ter jo je napisala priznana Diane VVarren. Ameriška temnopolta pev- ka TFIACY CHAPMAN je največ uspeha požela s skladbo Baby Can I Hold you. Pevka s posebnim občutkom in svojo akus- tično kitaro izvaja hitro raz- poznavno Polk balado VVEDDING SONG in to poročno skladbo najde- te tudi na izvrstnem albu- mu Telling Stories. RONAN KEATING je os- rednja točka irske pop sku- pine Boyzone. RONAN že beleži solo hit s pesmijo When you Say Nothing at AH in sedaj ponovno prise- ga na tipično melodično popevko LIFE IS A ROL- LERCOASTER Ameriški pevec Prince se spet imenuje THE ARTIST in s tem močno jezi vodilne može glasbene založbe VVarner. Svobodni umetnik se vse bolj izgublja v glas- bi, saj je njegova nova pe- sem BABV KNOWS ^e|e|^ sila povprečna mešanica srednje hitrega Funkyja, r&b-ja in ročka. WHITNEY HOUSTON je svoje oboževalce razvese- lila sredi maja, ko je na glasbeno tržišče poslala zgoščenko Greatest Hits. Gre za zbirko njenih naj- večjih hitov in mednje sodi- jo gotovo Greatest Love of AH, I Wana Dance vvith So- mebody, One Moment in Time, How will I Know, Tm Your Baby Tonight, I vvill Al- ways Love You, Exhale in My Love is Your Love. Ena izmed štirih novih pesmi novi naslov SAME SCRIPT, DIFFERENT ČAST )K)K)K)K)K in temelji na izredno zna- nem klavirskem delu. To zahtevno in čudovito soul balado je ob WHITNEY v duetu zapela odlična ka- nadska soul pevka Debo- rah Cox. Ameriška skupina NEXT ima doma že en No 1 hit z naslovom Too Close. Do- ber kvartet ostaja pri lahkotnem plesnem r & b stilu v komadu WIFEY ^ttt, ki ga je produciral znani Jimmy Jam. Sean Carter je pravo ime raperja JAY-Z-ja, ki je pus- til neizbrisen pečat na rap seeni s himno Hard Knock Life. Popularen "nakladač" promovira poskakujoč hip- hop komad BIG PIMPIN' tt^ in pri njem mu poma- ga tudi novi raper USK. Legendama mojstra kitare ERIC CLAPTON in B.B. KING sta končno posnela skupni projekt in ga naslo- vila Riding VVith the King. Dva mojstra sta za single izbrala naslovno zelo zahtevno blues glasbeno temo RIDING VVITH THE KING ^MB(^, ki jo je napisal še en priznani avtor John Hiatt. Ameriški studijski mojster MOBY je zaslovel s hitom Go, vendar je lani doživljal najlepše glasbene trenutke s hitom VVhy Does my He- art Feel so Bad. MOBY po- novno eksperimentira na klaviaturah in računalniku v posebnem komadu POR- ^ CELAIN ki vsebuje ne- razumljivo nakladanje in je del uspešne zgoščenke Play. 28-letni Bob Ritchie je v glasbenem svetu znan pod imenom KI D ROČK in je lani požel uspehe z zgoščenko Devil VVithout a Cause. Nova zgoščenka ameriškega rockerja se imenuje The History of Ročk in prvi single je surov ter pravokativni komad AMERICAN BADASS ^f«, kateri vsebuje vzorce ko- mada Sad But True skupi- ne Metallica. David Breznik POPUUkRMIH 10 / Popularnih 10 1.lt'smyUfe - BON JOVI 2. Oops! I did it Again - BRITNEV SPEARS 3. If I Told you That - WHITNEY HOUSTON & GEORGE MICHAEL 4. Are you stili Having Fun - EAGLE EVE CHERRV 5. He wasn't IVIan Enough - TONI BRAXTON 6. You Sang to me - MARC ANTHONV 7. The One - BACKSTREET BOYS 8.1 Turn to You - CHRISTINA AGUILERA 9. Do What you Uke - FRENCH AFFAIR 10. Mama Toid Me Not to Come - TOM JONES & STEREOPHONICS Lestvicx) POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem sporedu radia Ruj. Mladi dopisniki JANJA - NAJUSPEŠNEJŠA BRALKA 25. maja je bila na OŠ dr. L. Pivka Ptuj sklepna prireditev ob podelitvi bralne značke. V letošnjem šolskem letu, ki je drugo leto, odkar na šoli deluje knjižnica, potrjena s strani mi- nistrstva za šolstvo, je od 128 učencev 51 uspešno zaključilo bralno značko. Pred podelitvijo so si učenci v šolski telovadnici ogledali igro Cesarjeva nova oblačila v izedbi nadebudnih osnovnošolcev Gustava Siliha iz Maribora. Bralno značko je podelil rav- natelj Rudi Lenart, ki je izrazil zadovoljstvo ob bralni kulturi učencev. Nagrado je kot naju- spešnejša bralka prejela Janja Peklič iz 5. A, sošolka lanskolet- nega naj-bralca Kristijana Perše, ki je bil tudi letos v najožjem izboru. Kot novost po- delitve sta bili vpeljani še dve priznanji, in sicer za najbolj pri- zadevni razred - dobil jo je 3. B in za učiteljico, ki je najbolje Janja Peklič je za nagrado pre- jela Disneyjevo Knjigo o džun- gli, ki si jo je sama izbrala. Foto: Langerholc motivirala svoje učence ter so- delovala pri bralni besedi skozi vse šolsko leto - to nagrado je prejela Tatjana Mere. Mentor bralne značke je bil tudi letos šolski knjižničar Silvester Vo- grinec. Kot načrt za naslednje leto je bil sprejet sklep, da se k bralni besedi priključijo tudi Oddelki vzgoje in izobraževanja (OVI), kar bo še povečalo osnovno bazo bralcev. b.p. DRAGA PRIJATELJICA! Tvoj naslov sem našla v reviji PIL. Odločila sem sem, da ti napišem pismo, ker mi je že dolgčas posedati pred televizijo in se piflati predmete v šoli. Se bolj pa mi ugaja to, da sva istih let. Kako sem vesela, da si bova lahko zaupali vse skrivnsoti in svoje dogodivščine. Tudi če si kdaj v stiski, se zanesi name. Svetovala ti bom po svojih naj- boljših močeh. Ko sem privekala na svet, mi je sestra Zlatka dala ime Tama- ra, ki ga je našla v neki knjigi. Stara sem 11 let. Imam sivozele- ne oči, ki se veselijo vsakega do- gajanja. Moje obrvi so tako lepe, da rni pravijo, da so kot narisa- ne. Črne, kratke trepalnice po- lepšajo moje oči. Lasje, ki so svetlo rjavi, mi segajo do ramen. Sem v pravi puberteti, ker imam po obrazu akne. Najbolj mi pris- tajajo oblačila, ki so rjave in ru- mene barve, ker imam rjavo kožo. Najraje se preprosto oblečem, da se lahko sploh gi- bam. Visoka sem 153 cm in tehtam 36 kg. Po horoskopu sem tehtnica. V prostem času poslušam glasbo, gledam televi- zijo in igram košarko. S se- strično Sabino se večkrat pelje- va s kolesom in greva na kratek izlet. Tedaj si tudi privoščiva kup sladoleda. Zelo rada berem debele knjige, ki so zelo zanimi- ve in napete. Takšna med njimi je tudi Lažniva Suzi, ki jo je na- pisala Desa Muck. Če si jo izpo- sodiš v knjižnici, ti zagotavljam, da je zelo dobra. Moja družina je zelo velika. Družinski člani so: mama, oče, sestra, Anja, Mirko in dedek. Mami je ime Angela. Stara je 46 let. Je prijazna in dobrega srca. Po poklicu je kuharica. Dela v Ormožu. Očetu je ime Zlatko. Star je 50 let. Po poklicu je pod- jetnik. Sestri je ime Zlatka. Sta- ra je 26 let. Vedno mi pomaga in je zelo prijazna do ljudi. Po po- klicu je kmetica. Sestra Zlatka si je vzela majhno punčko Anjo v rejo, ker ne more imeti otrok za- radi astme. Anja je zelo srčkana punčka, še posebej tedaj, ko pokaže vse, kar zna. Stara je 11 mesecev. Mirko je Zlatkin mož in je tudi kmet. Star je 23 let. Rad se pošali in je vedno nasme- jan. Dedku je ime Ciril. Star je 78 let. Je visok in rad ima otro- ke. Živim v Jastrebcih. Ta kraj leži v panonskem svetu. Naša hiša je velika in na njej je plošča, na kateri so napisana imena in priimki oseb, ki so bili ustrelje- ni. Hiša ima veliko oken in zra- ven nje je hlev. V naših krajih se ukvarjajo s sadjarstvom, vino- gradništvom in kmetijstvom. Poglej na zemljevid in blizu Ormoža boš našla kraj Kog, ki leži zraven mojega domačega kraja. Če se boš kdaj peljala tod mimo, boš videla, kako lepe so naše vinske trte in kako je grozdje rodno. Me prav zanima, kakšen je vaš kraj. Če si res želiš dopisovati z mano, mi odpiši na naslov: Ta- mara Kerenčič, Jastrebci 8,2276 Kog. Tamara Kerenčič, 5. h, OS Miklavž pri Ormožu ŽIVALI - TA ČUDOVITA BITJA Nekega dne, ko sem prišla iz šole, me je doma čakalo prese- nečenje. Oče je kupil psičko majhne rasti in črne barve. Naj- večji problem je bila izbira ime- na. Brat Luka je rekel, da bo Pika, oče Lili, mama Tačka, jaz pa sem rekla, da bo Megi. Na koncu smo se odločili za ime Megi. Megi je čez dan ostala v hiši, spat pa smo jo dali v garažo. Vsak dan, ko sva se z bratom vrnila iz šole, sva jo izpustila iz garaže. Bila je zelo vesela, zato je kar skakala po nama. Bila je tudi lačna. Nasipala sva ji brike- te. Ko se je najedla, sva šla z njo v hišo. Megi se je igrala, midva z bratom pa sva si delala nalogo. Naredila sva si nalogo in z Megi odšla na sprehod ob potoku. Domov sta prišla oče in mama. Vsi smo odšli v hišo. Megi je bila še majhna, zato se je polula- la na preprogo. Ta nevšečnost se je še nekaj časa dogajala, potem pa je začela hoditi lulat v pesek. Nekega dne smo se jaz, Luka in Megi odpravili k babici. Babica je imela psa z imenom Dino. Megi in Dino sta se igrala zelo dolgo, a tedaj se je zgodilo nekaj zelo hudega. Megi je povozil av- tomobil. Bila je takoj mrtva. Vsi smo bili zelo žalostni. Tolažila me je mamina beseda, da bomo imeli novega psička. In res, že drugi dan je oče kupil psička. Ime mu je Piki in je bele barve. Če se zunaj podi, ga moramo okopati, ker želimo, da večji del dneva preživi v hiši. Brat in jaz se z njim igrava, kot sva se z Megi. Pikija imamo vsi radi, saj je postal del naše družine. Brat in jaz s Pikijem ne hodiva po cesti, saj naju je izučil dogodek z Megi. Sandra Pravdič, 5. a, OS Gorišnica PREMAGALE SMO MARSELOVKE (Domišljijski spis) Po zadnjem treningu pred tek- mo sem šla k frizerju. Imela sem že zelo dolge lase, zato sem si jih dala porezati na kratko. Ko sem prišla na tekmo, so mi vse igralke s trenerjem vred očitale, da mi ta pričeska ne pristaja. Mislila sem si: "Mogoče res, mogoče pa ni." Nič me ni motilo, da so se mi vse po- smehovale, ker sem vedela, kaj hočem. Prvo tekmo proti In- fond Braniku smo izgubile, zato smo bile proti ŽOK Marselu bolj napadalne. Zmagale smo . prvi set in nato še drugega. j| Med tekmo sem bila le malo v igri, zato sem lahko vse opazo- vala. Nad mrežo v našem polju I se je nekaj zasvetilo. Takoj sem vedela, kaj - moji postriženi la- sje so se spremenili v nevidne električne žice. Morda so prišli navijat za OK KURENT, ker jih je frizerka pozabila pomesti. To sem lahko opazovala le jaz, ker so bili lasje moji. Žice so imele nalogo, da žogo v vsakem primeru spravijo do podajalke. Se pravi, če pada proti tlom ali če je slab sprejem v outu (izven polja). Vse se je zgodilo, kot sem si želela. S pomočjo mojih las, spremenjenih v nevidne elek- trične žice, smo premagale ŽOK Marsel. Maja Kodrič OS Markovci LUJZEK Dober den vso ki den! Ježeš na, smo že v zodjem mesci prve polovice totega dvataužntega leta, ki se tak hitro suče, kak da bi bilo na raketni pogon naštelano. V Živlejije nasploh tak, kak da bi sekunde bile leta, minute de- setletja, vure kak stuletje, dnevi pa kak tisočletje. Zato pa tudi tista pesem poje; "Kam le čas beži, kam se mu mudi, leto za letom grer Toto pismo vam pišem v nedelo, strtega junija. Prav lepo in pošteno je vroče, tak ke naš pes v senci leži, jezik iz gobca tišči in z repom moha, ke se malo hladi. Drgoč nas napoda suša, saj se nas letos dež malo preveč izogible. Naša domoča lipa tak cvete, ke je provi raj za čebelice, ki si na cvetji med nabirajo. Ce bi zaj začeja dežek podati, bi z Upe lipov čas teka. Niti cukrati ga ne bi trebalo, saj bi medeno sladek bija. Moja Mica nama je že cvetje natrgala. da boma pozimi lehko šnops z lipovim čajom pila. Saj vete, da je to najboljši antigripin, pravijo pa tudi, da ma takšna tekočina, v zmerni količini, tudi viagrine učinke na moške in še ženske poleg. Ker smo glih že pri lipi in lipovem čaji, sen se spuna tudi na tisto pesem, ki tak poje: "Pod lipico zeleno je dekle jokalo, je fantu na prsih slonelo, ga milo prosilo. Preljubi ti moj fantič, še en poljub mi daj, da se najna ljubezen povrne, kot bila je nek- daj!" Tak lepo tudi jaz svoji Miciki zapojem, če sma obodvo dobre volje in obujama spomine na tista rosna leta, ko je še jutranja rosa bila kak opojna pijača. Dobro se še spomijam, kak smo si v ta boj toplih in bosih mesecih deca v jutranji rosi noge vmivali na paši, če si bija še zlo zaspani, pa si roke po rosi potegna in se tudi po obrazi osveža. Tudi v mlakah in jorkih - pravzaprav potokih bla tiste cajte še boj zdrava in čista voda. O zdajšnjih vodovodnih omrežjih te še niti sanjali nesmo, saj ba domači studenec provo bogastvo. Vidite, tak me je zapelalo v mloda leta, ke sen skoro pozaba na kunec totega pisaja. Pozdrovlam vas z mrzlo roso, vas malo nabrcam z nogo boso in se poslovlam z ojstro koso, s kero grem zaj deteljico kosit in še prej sebe obrit. Vaš LLjZEK TEDNIK - Četrtek, 8. junij 2000 25 ROKOMET Pvramidia zasluženo novi L B ligaš Rokometašem Pyramidie iz Gorišnice je v minuli tekmovalni sezoni uspelo, da so se uvrstili v 1. B SRL. V prvem delu prven- stva so prikazali zelo dobro in konstantno formo ter bili brez poraza na prvem mestu. Vse svoje nasprotnike so visoko pre- magovali. Pred flnalnim srečanjem, kjer so se po pričakovan- jih pomerili z ekipo MRK Ptuj, so veljali za favorite in s skupnim izidom 2:1 v zmagah dosegli pričakovano uvrstitev v višji rang tekmovanja. Zanimanje za rokomet v tej mali občini je veliko, saj je bila šport- na dvorana v Gorišnici vedno do- bro napolnjena z ljubitelji roko- meta in navijači kluba. Trener RK Pyramidia Marjan Valenko je ob uvTstitvi v 1. B slovensko ro- kometno ligo dejal: "Po štirih le- tih igranja v 2. SRL - vzhod smo končno prišli do želenega cilja. To nam je uspelo nekoliko težje, kot smo pričakovali, mislim pa, da je povsem zasluženo. Nekoliko nam je šlo na roko, da je bila liga neko- liko oslabljena - brez klubov iz Pomurja, zato smo dobili dve eki- pi z zahodnega dela Slovenije. Po nekaj krogih se je pri vrhu prvenstvene razpredelnice obliko- vala skupina štirih ekip, ki so se potem uvrstile v končnico. Odla- ganje igranja finala z MRK Ptuj je bilo nerazumljivo s strani zveze, saj se je sezona zelo podaljšala in tudi podražila. Nasičenost z roko- metom je bila zelo velika. Potreb- no je bilo motivirati igralce še za zadnje dejanje v tej sezoni. Z mo- tivacijo ni bilo težav, še posebej zato, ker je bil finale pričakovan. Gledanost in predvsem zanimanje za rokomet sta se povečala. Po uvrstitvi Velike Nedelje v prvo ro- kometno ligo se je v Ciorišnici po- javil še en klub. Rokomet se je igral v teh krajih že prej, vendar pa ni bilo pravih pogojev. Sedaj pa je tukaj moderna športna dvopra- na in delavno vodstvo kluba, ki skrbi za nemoteno delo. V rokometnem klubu Pyramidia pa nimamo samo članskega moštva, ampak namenjajo veliko pozornost vzgoji lastnega kadra, za katere skrbijo Branko Bratuša, Drago Ranfl in dr. Zlatko Roškar, ki je nepogrešljiv v delu kluba, saj zraven trenerskega dela opravlja še zdravniško službo na tekmah našega kluba. Tukaj je tudi neumorni tehnični vodja prve ekipe Branko Kelenc. Ob tej priložnosti bi se rad za- hvalil tudi igralcem, ki so vse to vzdržali in pripomogli, da smo se vsi skupaj nazadnje veselili." Sicer pa imajo v občini Gorišnica za šport veliko razume- vanja. Župan Slavko Visenjak, ki je bil tudi sam rokometaš, jim je v veliko oporo - pa ne samo njim, ampak tudi vsem drugim špor- tom. Seveda pa je veliko naredila tudi uprava kluba na čelu z Zlat- kom Sokom. O ciljih Pyramidie v naslednji sezoni pa je Marjan Valenko pove- dal: "Naš osnovni cilj je, da dobro igramo in si priigramo obstanek med prvo B ligaši. Vsi mislijo, da imamo igralce od drugod, vendar je jedro domače; kalilo se je v dru- goligaški konkurenci in polagoma dozoreva. Ped to sezono smo se nekoliko okrepili in pri tem imeli srečno roko, saj so se fantje dobro vživeli v novo okolje. Upam, da bomo nadaljevali z dobrimi igra- mi in si priborili obstanek, seveda pa ne moremo več račtmati na same zmage, kot so bile v drugoli- gaški konkurenci, saj je 1. B SRL veliko kvalitetnejša. Upam samo, da bomo uspešni pri doseganju za- danih ciljev in da nas bodo naše stalne navij ačice pyramidke in na- vijači iz Moškanjcev, Formina in Gorišnice ter seveda iz drugih krajev naše občine še naprej tako vzpodbujali. Tudi oni so zaslužni za uspeh." Danilo Kiajnšek Zmagovalni pokal v rokah trenerja Marjana Valenka. Foto: Laura MLADI PERUTNINI KOLESARJI NAPOVEDUJEJO USPEŠNO SEZONO Mm f fe^l lil M. Ftnzgur ^ Medtem ko so člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj ob- navljali telesno in psihično energijo po napornih dirkah po Sloveniji in takoj za tem po Hrvatski, ki so trajale 14 dni, so mladinci pridno vrteli pedale na dirkah v Zagrebu in Krškem. Aldo Ilešič in Matjaž Finžar sta bila zopet prva v svoji kate- goriji. Mladi kolesarji napovedujejo uspešno sezono. Tokrat se na dirki niso jezili na sneg kot na Vršiču. Zadovoljivi rezultati so pokazali, da so mlajši in starejši mladinci dovolj časa na kolesu, imajo dovolj telesne zmogljivosti za pravo formo. Na težavnih odsekih dirke dokazuje- jo, da osvajajo tudi tehniko kole- sarjenja, ki se vedno spreminja. Prvo zmago konec maja so slavi- li na cestni dirki v Zagrebu. Zara- di zahtevne proge je bil za vse tek- movalce pravi preizkus telesne zmogljivosti. Po zaslugi cele ekipe sta M. Finžgar s prvim in A. Omulec z drugim mestom povsem zasenčila svoje tekmece, saj nista dopuščala presenečenja. Vzdržala sta tempo in se pripravljala na zaključno akcijo, po kateri sta do- segla odmeven dosežek, ki ga lahko Ptujčanom zavidajo še tako uveljavljeni klubi. Milivoj Glavi- ca je bil peti. Pri mlajših mladincih je bil A. Ilešič odličen tretji. A že na cestni dirki v Krškem 3. junija za pokal Slovenije A. Ilešič ni pustil, da bi se mu izmtiznila priložnost: s prvim mestom se je uvrstil na stopničke. Na tej dirki zasluži vse pohvale tudi starejši mladinec Andrej Omulec, ki je bil v svoji kategoriji drugi. Tudi on se je vrnil na zmagovalni oder. Ptujčana sta bila med prvimi tudi v Krškem 5. junija za kriterij slo- venskih mest. St. mladinec M. Finžar je po 24 krogih dosegel drugo mesto, ml. mladinec A. Ilešič pa je bil po 15 krogih sedmi. Roman Zavec Najtežji so vzponi, kjer se izkažejo gorski kolesarji NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati 30. kroga: Aluminij - Koper 1:1, Avto- plus Korte - Drava 1:4, Živila Triglav - Zagorje 2:1, Jadran Šepič - Rogoza 2:0, Črenšovci - Nafta 2:4, Železničar - Tabor 0:0, Elan - Esotech Šmartno 0:2, Šentjur - Ivančna Gorica 1:3 Tekmovanje je končano. VI. slovensko nogo- metno ligo sta se uvrstili ekipi Kopra in Tabora iz Sežane, iz druge slovenske nogometne lige pa so izpadli ptujska Drava, Črenšovci, Rogoza in Avtoplus Korte. AVTOPLUS KORU - DRAVA U4 /1:2/ STRELCI: 0:1 Pekez /6/, 0:2 Klinger /23/, 1:2 Lo- kaš /34/, 1:3 U. Krajnc /73/, 1:4 Korez /81/. DRAVA: Golob, Lenart, D. Krajnc, B. Emeršič, Klinger, Pekez, M. Emeršič, Žemljic /Arsič/, Fri- dauer /Strgar/, U. Krajnc, Korez. Nogometaši ptujske Drave so v zadnjem srečanju v drugoligaški konkurenci sicer zmagali, vendar so svojo priložnost za obstanek izpustili na sredinem srečanju s Črenšovci na Ptuju, ko so doživeli poraz. Tudi rezultati na drugih srečanjih so jim šli na roko, vendar niso vzdržali psiho- loškega pritiska. V Izoli so sicer zmagali, a zmaga ni več o ničemer odločala. Z dobro igro so samo pokazali, da bi lahko v primeru bolj urejenih raz- mer na Ptuju vseeno ostali v drugoligaški konku- renci. Izpad Drave je velika škoda za nogomet mestne občine Ptuj. ALUMINIJ ■ KOPER 1:1 /0:1/ STRELCA: 0:1 Sabadin/15/, 1:1 Voglar/48/ ALUMINIJ: Dukarič,^Koren, Golob, Kancler, Pra- potnik. Vršič, Franci, Čeh, Bezjak /Voglar/, Pucko, Hojnik. Nogometaši Aluminija so v zadnjem srečanju v tej sezoni v drugi slovenski nogometni ligi bili zelo blizu zmage proti novemu /staremu/ prvoligašu iz Kopra. Domači trener ni mogel računati na tri igralce (Milana Emeršiča, Igorja Perkoviča in Dina Seremeta), toda to se v igri ni dosti poznalo, saj si Kidričani krenili zelo odločno. V 5. minuti sta pri- ložnost za vodstvo zamudila Hojnik in Bezjak, se- dem minut kasneje se je priložnost znova ponudi- la Hojniku, vendar je bil gostujoči vratar vedno uspešnejši. V 15. minuti pa hladen tuš za navijače Aluminija, saj so gostje dosegli vodilni zadetek. Do konca polčasa so imeli nekaj več terenske ini- ciative Koprčani, vendar so bili nogometaši v rdeče-belih dresih nevarnejši. V drugem polčasu se je stanje na igrišču pov- sem spremenila. V tretji minuti je domači napada- lec Voglar uspel premagati sicer odličnega vratar- ja gostov. Ti so močno popustili in priložnosti za zadetek so se pred vrati Kopra kar vrstile. V 80. minuti so gostje ostali brez Ščulca, ki je dobil rdeči karton. Toda za vodstvo domačih in more- bitno zmago v zadnjem krogu je zmanjkalo časa. 3. LIGA -SEVER Rezultati tekem 26. kroga: Hajdina - Gerečja vas 2:0, Kovinar Mas-com - Usnjar 0:2, Starše - Dravinja 0:4, Tim Laško - Fužinar 1:1, Bistrica - Pa- loma 1:1, Zreče - Mons CIaudius 2:5, Krško - Po- brežje 11:0 1. DRAVINJA 26 17 5 4 56:19 56 2. PALOMA 26 17 4 5 56:31 55 3. ZREČE 26 12 6 8 52:37 42 4. HAJDINA 26 11 7 8 37:40 40 V 2. SNL se je uvrstila Dravinja iz Slovenskih Konjic, iz 3. SNL pa so izpadli Pobrežje, Bistri- ca, Starše in TIM Laško. HAJDINA - GEREČJA VAS 2:0 /0:0/ STRELCA: 1:0 Pihler /v 62. minuti/, 2:0 Goj- košek /76./ HAJDINA: Brodnjak, VrabI, M. Krajnc, Princi, Lončarič, Zelko, Bauman, Pihler, R. Krajnc, Hot- ko, Gojkošek. GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger /Pa- veo/, Slaček, Habjanič, Krajnc, Emeršič, Kmetec, Gorše, Ciglar, Perko /Pacher/, Kaučevič /Palijan/. V 3. SNL - sever so odigrali srečanja zadnjega kroga in žreb je hotel, da sta se v njem pomerila tretjeligaša iz občine Hajdine. Srečanje je bilo le prestižno za obe ekipi, saj sta si že pred koncem prvenstva obe priigrali obstanek. V prvem polčasu so dokaj številni gledalci lahko videli za- nimivo srečanje, vendar zadetkov ni bilo, kljub temu da je bilo nekaj priložnosti. V drugem polčasu so svoje priložnosti izkoristili domači nogometaši, dvakrat zadeli v polno ter se s to zmago uvrstili na visoko četrto mesto na prvenstveni razpredelnici. 7. LIGA mi PTUJ - KONČNICA Srečanja pn/ega kroga končnice tekmovanja za naslov prvaka so pričele prve štiri ekipe v 1. ligi MNZ Ptuj: Stojnci (v končnico šli s 6 točkami), Boč Poljčane (1), Ormož (3) in Dornava (2). Prvak se bo uvrstil v 3. SNL sever. BOČ-STOJNCI 2:2/1:0/ STRELCI: 1:0 Lončarič/15/, 1: 1 A. Kolarič/56/, 1:2 Golob /65/, 2:2 Lončarič /85/ BOČ: Pepelnak, Brgiez, Habjanič /Gajser/, Hrastnik /Polanec/, Kralj, Curk, Medik /Jug/, Gra- hovar, Habjan, Volavšek, Lončarič. STOJNCI: Kristovič, Horvat, Petrovič, Lešnik /Žuran/, Levačič, Ljubeč, Vilčnik /D. Kolarič/, A. Kolarič, Rižnar /Kodrič/, Klajderič, Golob. ORMOŽ - DORNAVA 7:1 /2:0/ STRELCI: 1:0 B.Pintarič /33/, 2:0 Gašparič /37/, 3:0 Jerebic /46/, 4:0 Jerebic /53/, 5:0 Jerebic /80/, 6:0 Vidovič / 84/, 6:1 Rakuša/86/, 7:1 Vidovič/90/ ORMOŽ: Polak, D. Pintarič /Kupčič/, Jaušovec, Skoliber /Cener/, Rajh, Prapotnik, B. Pintarič /Vi- dovič/, Tušek, Gašparič, Lesjak, Jerebic. DORNAVA: Peteršič, Jurič, Flos, Metličar, Viher, Majar /Klajžar/, Hrga, Cvetko, Florjanič /Rakuša/, Krampetj, Trunk. 1. STOJNCI 1 O 1 O 2:2 7 2. ORMOŽ 1 1 O O 7:1 6 3. BOČ 10 10 2:2 2 4. DORNAVA 1 O O 1 1:7 2 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 22. kroga: Zavrč - Skorba 1:4, Lovrenc - Grajena 5:4, Apače - Hajdoše 0:3, Tržeč - Bukovci 1:3 (prekinjeno v 77. minuti zaradi pre- majhnega števila domačih igralcev na igrišču), Pago Leskovec - Podvinci 3:1; prost Podlehnik. Danilo Kiajnšek Športne novice POOUHHIK • Tek okrog ribnika Špormo društvo Podlehnik vabi v nedeljo, 11. junija, ob 9. uri na tradicionalni rekreativ- ni tek okrog ribnika, na katerem so dobrodošli vsi, ne samo občani Podlehnika, vsako leto pa na njem pozdravijo tudi Mirka Vindiša. KIDRIČEVO • 24 ur na kolesu Slavko Krajnc iz Lovrenca na Dravskem pol- ju, sicer član športnega društva Kidričevo in navdušen kolesar, se je odločil, da bo to soboto in nedeljo prekolesaril 500 kilometrov po Slo- veniji v štirindvajseuh urah. Startal bo v sobo- to, 10. junija, ob 11. uri pred upravno zgradbo Taluma v Kidričevem, njegov prihod pa pričakujejo v nedeljo, prav tako ob enajsti uri, pred restavracijo Pan. Slavko Krajnc je velik optimist, saj se je temeljito pripravil na ta ko- lesarski podvig. Akcija poteka v okviru priza-j devanj tovarne Taltmi kot del projekta Zdrav Talum. Danilo Kiajnšek KIKBOKS m Revija najboljših Kikboks klub Majšperk bo to soboto ob 21. uri v špormi dvorani osnovne šole Majšperk organiziral revijo kikboksa najboljših sloven- skih borcev s šov programom in pevkama An- drejo in Klavdijo. Tekme bodo pod reflektorji. Milan Krajnc Pavlica KARATE' DO KLUB m Najštevilnejši in najuspešnejši Prejšnjo soboto sta Karate do kluba Ptuj in Markovci kraljevala po številčnosti in uspehu na turnirju ob 2. občinskem prazniku v 0>plot- nici, ki se ga je udeležilo blizu sto dečkov in deklic - iz Ptuja in Markovcev 30. Rezultati tekmovalcev Karate Do Kluba Ptuj: 1. mesta Ozren Kokol, Aljaž Valič, David Holer; 2.. mesto; Luka Mlakar; 3. mesta: Žiga Mihelič, Barbara Kmetec, Nuša Kolednik, Tadej Vol- gemut; Karate Do Klub Markovci: 1. mesta: Aljoša Ciglar, Boštjan Šamprl, Aleš Horvat (dve), Jernej Forštnarič, Katja Zemljarič, Spela Horvat (dve); 2. mesta: Dino Dmdalaj, Nuša Pukšič, Matej Cimerman; 3. mesta: Kat- ja Zemljarič, Nuša Zemljarič, Uroš Horvat. Andrej Cafuta TRIATLON • Aiimoviiu dve zmagi v soboto je na duatlonu v Brdu za slovenski pokal med 50 tekmovalci Radovan Ačimovič osvojil 5. mesto, v svoji kategoriji (veterani 2) pa je bil 1. Pretekli vikend je v Poreču nastopil na mednarodnem sprint triatlonu, kjer so nas- topali predstavniki Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Med 100 triatlonci je bil 18., v svoji kategoriji pa ponovno 1. Nastopil je tudi Ptujčan Sašo Erlih in bil 15. Milan Kr^nc Pavlica 26 četrtek, 8. junij 2000 - TEDNIK POSLOVNA IN OPU6A SPOROCIIA PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ PO ŠUMUAKOVI POTI NA POHORJE v soboto, 10. junija, bo tradicionalni pohod po Šumljakovi poti na Pohorje. Zbrali se bomo ob 6.30 na avtobusni postaji na Ptuju. V Mariboru bomo presedli na avto- bus proti vzpenjači, iz katerega bomo izstopili v Radvanju. Prva kontrolna točka je blizu gos- tilne Poštela. Od tam nadaljujemo pot po dobro označeni planinski poti skozi bukov gozd proti Pošteli. Nekaj let nas je tukaj pričakal naš ptujski arheolog Ivan Tušek, ki nam je na samih okropih stare trdnjave pove- dal veliko zanimivega o globokih okopnih jar- kih. Vsakič na novo ugotavljamo, kako je potrebno, da ludi svojo bližnjo okolico bolje spoznamo. Na tem planinskem izletu imamo torej tudi to možnost. V teh vročih dneh se prav prileze sprehod po temnih pohorskih gozdovih, kjer lahko doživimo vse prednosti gozda in prijetne osvežitve v njem. Po treh urah zmerne hoje pridemo do zgornje postaje žičnice, od tam pa še kakšno uro do Maribors- ke koče, kjer je zaključek poti in veselo druženje planincev, ki jim dobre volje po na- porni poti nikoli ne zmanjka. Naša pot nam ne bo pobrala vseh moči, zato bo treba energijo odložiti na srečanju. Za kondicijsko bolj pripravljene planince je več možnosti, da na- daljujejo pot še do Areha ali Glažute, malo manj trenirani pa si lahko odpočijejo pri Mari- borski koči in se popoldne vrnejo v dolini peš ali z vzpenjačo. Tudi čas odhoda ni omejen, odvisen je od vremena in dobre volje. Zadnja možnost je, da pridemo v Ptuju z vlakom okoli 20. ure. Če vas mika veselo druženje in prijetna pot, se nam pridružite. Vodi Vika Dabič. VD TEDEN JAGOD NA JANČAH Vse toplejši dnevi in bližajoče se poletje so povezani tudi z zorenjem raznovrstnih sadežev. Poleg češenj nas v teh dneh razvesel- jujejo tudi sladke jagode, katerih vonj in okus privabljata staro in mlado. In prav po jagodah so poznane 795 metrov visoke Janče, saj se šte- vilne kmetije na tem območju ukvarjajo z nji- hovo pridelavo. V soboto, 17. junija, vas ptujski planinci va- bimo na Janče, kjer bodo domačini postavili številne stojnice ter ponudili poleg domačih dobrot seveda obilico jagod. Prijetno hojo po Posavskem hribovju bomo tako združili s poizkušnjo slastnih sadežev, svežega ja- bolčnega soka in še čem. Zberemo se na železniški postaji Ptuj ob 6.30 uri, od koder se bomo z IC vlakom popeljali do Jevnice. Skupne hoje bo za 3-4 ure. V Ptuj se bomo vrnili ob 19.30 uri. Opremite se pla- ninsko za lažje poti. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu na Jančah. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in or- ganizacijo izleta ter znaša za člane PD 1.000 tolarjev, za mlade planince 900 tolarjev in nečlane PD 1.800 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 13. junija, v pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki. U.V. PESTRO VZDUŠJE NA POHODU PO HALOŠKI POTI Zadnjo majsko soboto smo se prebudili v sončno in vroče jutro. Skorajda prava poletna vročina že ob osmih zjutraj je napovedovala dan, kakršnega se splača izkoristiti le za izlete v naravo ali lenarjenje v senci z osvežujočo hladno pijačo. In seveda smo ga planinci izko- ristili, in to kar se da aktivno, kajti več kot petstoglava množica se je 27. maja zbrala na 9. tradicionalnem pohodu po Haloški planinski potij na letošnji etapi od Borla do Cirkulan v organizaciji Planinskega društva Ptuj. Že na ptujski avtobusni postaji, od koder so pohodnike na start pohoda vozili brezplačni avtobusi, se je pokazalo, da bo druščina prav pestra in zanimiva. Namreč že prvi avtobus, ki je odpeljal ob osmi uri, je bil nabito poln kakor tudi drugi štirje, izmed katerih so nekateri morali peljati celo predčasno prav zaradi veli- kega števila udeležencev. Kaže, da je prav lepo vreme, morda pa tudi malo reklame v medijih privabilo na pohod množico, v kateri je bilo moč najti od pravih planincev do nedeljskih izletnikov, ki so si na poseben način želeli po- pestrili vroč dan. Z veseljem smo pozdravili goste oziroma planince iz ptujske in okoliških občin, pohodniki pa so prišli tudi iz bolj od- daljenih koncev Slovenije - iz Ljubljane, Ve- lenja, Maribora, Krškega, Lendave, Oplotnice, Poljčan, Dramelj ter celo iz sosednje Hrvaške. Štartali smo na gradu Bori, kjer smo se opre- mili s kontrolnimi kartončki, razglednicami, dnevniki Haloške poti, vsekakor pa ni manjka- la tekoča osvežitev, seveda za lažji začetek. Po slabe pol ure prijetne in nenaporne hoje, kakršna je bila večji del poti, smo že zvonili pri cerkvici sv. Ane nad Cirkulanami, nato pa za- vili direktno v vinsko klet Dušana Bezjaka. V njej smo se, resnici na ljubo, zadržali kar nekaj časa, kajti pokušnji odlične haloške kapljice se pač ne da kar tako upreti. Zraven smo se ok- repčali še s kruhom in zaseko, dali žig kontrol- ne točke 1 v kartonček pohoda, nato pa pot pod noge proti Švabovemu. Po dobri uri hoje smo preko najvišjega vrha vzhodnih Haloz, 412 m visokega -Vrbanjška in domačije Vuzmovih, kjer hranijo žig Haloške poti, prišli do Švabovega. Tukaj nas je čakal čudovit razgled po bližnji in daljni okolici ter ne- pogrešljiva haloška gibanica. Zato je temu sle- dil ustrezno dolg počitek, namreč prav niko- mur se ni mudilo naprej. A naše poti je ven- darle bilo še kar nekaj, zato je vseeno bilo treba vstati in se ponovno podati na pot. Naš nas- lednji cilj je bila kontrolna točka 3 pri vino- gradništvu Janžekovič na Gorenjskem Vrhu, ki slovi po pridelavi odličnega vina turčan. Vmes smo obšli še nekaj vinskih kleti, se naužili haloških dobrot, s katerimi vsako leto gostoljubno postrežejo prijazni domačini, in se počasi bližali cilju letošnjega pohoda, ki je bil v Cirkulanah, v gostišču Krona. Pohodniki smo se dobro in veselo razpo- loženi, kar je vsekakor bilo za pričakovati po uspešnem in prijetnem pohodu ter številnih dobrotah ob poti, spustili v dolino, kjer pa nas, kot kaže, še zdaleč niso pričakovali v tako veli- kem številu. Sonce je vroče pripekalo, bilo je sredi popoldneva, zato smo vsi iskali senco in zatočišče pred vročino, ki je med haloškimi grički, vinogradi in gozdički skorajda nismo občutili. Težko je bilo spraviti vseh petsto in še nekaj več ljudi v senco oziroma pod nekaj senčnikov na terasi, ki jih je bilo občutno pre- malo, zato so se nekateri znašli po svoje in poiskali zavetje na travi pod drevesi ob bližnjem igrišču. Tisti najodpornejši, ki jim niti vročina ne more do živega, pa so na vročem soncu ob prijetnih zvokih žive glasbe dua Hey celo zaplesali. Sele ob sončnem zaho- du, nekje ob osmih zvečer, ko bi moral odpel- jati zadnji avtobus proti domu, se je plesišče prav razživelo. Tako ni bilo govora o kakršnemkoli odhodu domov. Veselje in ples se je podaljšalo skorajda v noč, prijeten zakl- juček dneva pa smo sklenili z lepo mislijo na že naslednji pohod v prihodnjem letu, za kate- rega upamo, da bo vsaj tako dober in malo manj vroč kot letos. Tadeja Radek TEDNIK - Četrtek, 8. junij 2000 27 SPODNJE PARTINJE / ELEKTRIKA UBILA DEVET ŽIVALI Nesreča nikoli ne počiVa Pravijo, da prijatelja spoznaš šele v nesreči, in tako bi lahko] dejali tudi za Živkove iz Spodnjega Partinja, ki jim je elekt-| rika v začetku aprila ubila devet živali. Živina ni bila zavaro-l vana. Prejšnji teden pa je bila v Lenartu podpisana zavaroval-] na polica za zavarovanje Živkovih živali. V Zavarovalnici Ma-j ribor so se namreč odločili, da 76-letnemu Ivanu, ki je njihov! zavarovanec že več kot 50 let, zavarujejo živino in krijejo i stroške zavarovalne premije v višini 280 tisoč tolarjev. Živali v času tragedije v Spodnjem Partinju niso bile za- varovane, nastala škoda po ocenah kmetovalca Ivana Živka pa je blizu 2 milijonov tolarjev. Ivan se še danes, po slabih dveh mesecih, živo spominja usodne srede, 12. aprila letos. Vznemiri- li so ga nenavadni glasovi gove- da v hlevu, zato je odšel pogle- dat, kaj neki se dogaja. Težko je bilo verjeti očem: v hlevu z oko- li 20 glavami goveda, jih je devet ležalo mrtvih - na eni strani pet, na drugi štiri, med njimi tudi breje telice in krava, ki je prav tisto jutro telila. "Zakaj?" je do- nelo v Ivanovi glavi. Po tragediji je bilo ugotovlje- no, da je prišlo do kratkega stika na električni napeljavi, ki od bojlerja pred vhodom vodi v hlev. In tako se je domačija nad Črnim lesom odela v žalost, kot že dve pred dvema letoma, ko je I ivaiLŽiMkO^ živino, prav tako nezavarovano, ubila strela. Odslej je Živkova živina zavarovana in življenje v idiličnem svetu nad Črnim le- som teče naprej. Ivan skupaj s soprogo Ivano pa svoje upe stavi na 26-letnega sina, ki naj bi prevzel kmetijo. ak Ivan Živko na pašniku, kjer je govedo pred dvema letoma ubila strela Napoved vremena za $lovenl|o Danes bo povečini jasno. Burja na Primorskem to ponekala. Na- jnižje jutranje temperature Lodo od 9 do 15, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. Oheti V petek in sokoto to pretežno jasno in vroče. V sototo zvečer so možne posamezne vročinske nevik- te. Kulturni križemkražem PTUJ • V organizaciji ptujske območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in ZKD Ruj od včeraj poteka Festival mlade ustvarjalnosti. Poleg delavnic so pripravili še tri večje dogodke: nocoj ob 20. uri bo v Gledališču Ruj plesna predstava Gina&MIovanni v produkciji En-knap; jutri, 9. ju- nija, ob 21. uri bo na trgu za centrom Domino koncert glas- bene skupine Jebe'la cesta; v soboto ob 20. uri pa bo v Na- rodnem domu produkcija de- lavnic - multimedijski perfor- mance. PTUJ • Danes, v četrtek, 8. ju- nija, vabimo na zadnjo pravlji- co z jogo te sezone (predah bo trajal do oktobra). Dobimo se ob sedemnajstih v pravljični so- bici mladinskega oddelka Knji- žnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copat- ke. VELIKA NEDELJA • V OŠ Ve- lika Nedelja bodo v četrtek, 8. junija, ob 15. uri odprli razstavo likovnih del učencev. Ogledate si jo lahko do torka, 13. junija. Ob 19. uri pa bo v zadružnem domu koncert šolskega pev- skega zbora, ki ga vodi Tea Iva- nuša. DORNAVA • V četrtek, 15. ju- nija, ob 20. uri bosta na dobro- delnem koncertu v baročnem gradu nastopili glasbenici Shir- lie Roden - vokal in kitara in Alenka Zupan - flavta. Izvajali bosta stare keltske in klasične cerkvene glasbene bisere. Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom. CIRKOVCE • Člani otroške folklorne skupine OŠ Cirkovce vabijo v petek, 9. junija, ob 19. uri v šolsko dvorano na celo- večerni nastop. ORMOŽ • V petek, 9. junija, bodo ob 19. uri v avli občine Ormož slovesno odprli razsta- vo dijakinj Gimnazije Ormož, ki je nastala na osnovi udeležbe na lanskoletnem mladinskem arheološkem raziskovalnem ta- boru. PTUJ • V okviru razstave Gra- fični listi Jana Oeltjena bo mu- zejska pedagoška služba orga- nizirala Muzejski vikend za ot- roke z naslovom Natisni grafi- tno!, ki bo potekal v Miheličevi galeriji v soboto in nedeljo, 17. in 18. junija, od 10. do 13. ure. Muzejski vikend bo vodila pe- dagoginja Metka Stergar. DRAŽENCI • Kulturno društvo Draženci vabi v soboto, 10. ju- nija, ob 18. uri v dom vaščanov na regijski kviz Pokaži, kaj znaš. POBREŽJE • Gledališka sku- pina KD Videm pod vodstvom Marije Černila bo s predstavo Čarobnice to soboto ob 20. uri gostovala v vaškem domu Pobrežje. Vstop je prost. VELIKA NEDELJA • Kulturno društvo Simona Gregorčiča Ve- lika Nedelja bo v soboto, 10. ju- nija, ob 21.15 premierno upri- zorila zgodovinski gledališki spektakel na prostem Jezuso- vo življenje. Predstavo na prostem bodo ponovili v nedel- jo, 11. junija, ter še 17., 23., 25. in 30. junija. Vstopnice za og- led predstave so že naprodaj, organizatorji pa sprejemajo tudi rezervacije. VIDEM • Gledališka in tambu- raška skupina KD F. Prešerna Videm vabita v sredo, 14. juni- ja, ob 20. uri v dvorano v Vidmu na Večer tamburic in humorja. PTUJ • Na stopnišču Merca- torjeve blagovnice razstavlja Vili Podgoršek popotniške foto- grafije. Razstava je na ogled do 28. junija. KINO PTUJ • Do konca tega tedna je ob 19. uri na sporedu Nepopisan list (slov. mladinski film), ob 21. uri pa Človek z lune. Prihodnji torek in sredo bo ob 21. uri Lepota po ame- riško, v četrtek ob 21. uri pa Gladiator; ta film bo nato do konca tedna na sporedu ob 19. in 21. uri. ČRNA KRONIKA MOTORIST TREŠČIL V NASIP Po regionalni cesti od Tržca proti Majšperku se je v petek, 2. junija, v zgodnjih jutranjih urah peljal z motornim kolesom 39- letni B.L. V naselju Jurovci, občina Videm, je v blagem preglednem ovinku pri hiši št. 17 domnevno zaradi neprilago- jene hitrosti zapeljal levo s ceste in trčil v nasip kanala za od- vodnjavanje meteornih voda, zatem se je motor z motoristom vred še nekajkrat prevrnil. Moto- rist se je pri tem hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bol- nišnico. ZARADI PREVELIKE HITROSTI ŠTIRJE HUDO RANJENI v soboto, 3. junija, nekaj mi- nut po polnoči je vozil osebni avto od Oplotnice proti Slovens- ki Bistrici 24-letni B.Č. iz Oplot- nice. v naselju Zgornja Ložnica je - po ugotovitvah policistov - zaradi prehitre vožnje zapeljal v levo na makadamski parkirni prostor, od tam pa desno čez cestišče, kjer je avto odbilo v zrak. Po okoli 13 metrih leta je avto padel na njivo in se po njej prevračal še okoli 40 metrov ter obstal na travniku. V nesreči so bili hudo ranjeni - poleg voznika še sopotniki, 16-letna V.G., 15- letna S.G. in 22-letni S.M., vsi iz Oplotnice, lažje ranjena pa je bila 16-letna A.V. iz Slovenske Bistrice. VLOM V DELAVNICO AVT0DIA6N0STIKE v noči na četrtek, 1. julija, je neznanec vlomil v delavnico za avtodiagnostiko, last podjetja Petovia avto na Ormoški cesti v Ptuju. Vlomilec je odnesel apa- rature za diagnostiko renaultov in škod, aparat za kodiranje in dekodiranje ključev ter avto- elektronike, povrh pa še več raznovrstnega orodja in drugih predmetov. Po oceni je podjetje oškodoval za okoli 2 milijona to- larjev. SREDI DNEVA OPLENIL STANOVANJE v četrtek, 1. junija, med 11. in 17. uro se je zaenkrat še nezna- ni tat prikradel v stanovanje nad gostilno Eder pri Sveti Ani v Slo- venskih Goricah. Prebrskal je predvsem spalnico ter pobral najdeno gotovino in zlatnino. S tem je lastnika oškodoval za 950.000 tolarjev. FF OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Romana Cafuta, Krčevina pri Vurbergu 123, Ptuj - Matejo; Anica Štrucl, Strajna 45, Podleh- nik 45 - Julijo; Darja Voršič, Dr. Kovačiča 3, Ormož - Ajdo; Marija Blažek, Trubarjeva 11, Ptuj - dfčka; Jasmina Munda, Partizanska 9/b, Središče ob Dravi - dečka; Jelka Šešerko, Nova vas 97, Ptuj - deklico; Julija Preac, Ob Studenčnici 11, Ptuj - dečka; Sabina Lilič, Krčevina 62, Ptuj - dečka; Vesna Kodrič, Čermožiše 98, Žetale - Nika; Ana Mla- kar, Kicar 138/a, Ptuj - dečka; Tatjana Mlakar, Skorba 17, Ptuj - Urbana; Neli Brenkovič, Sp. Hajdi- na 142, Ptuj - dečka; Mojca Grešnik, Kajžar 42, Miklavž - Žana; Tanja Mo- ravec, Velika Nedelja U - Maruša; Darja Harb, Spuhlja 4/a, -Majo. POROKA - PTUJ: Borut Brecelj, Cvetlična u. 24, Šempeter pri Gorici, in Eva Jurkovič, Vodova ul. 11, Ptuj. POROKI - ORMOŽ: Teo- dor Pevec, Osojnikova 26, Ptuj, in Danica Polenek, Osojnikova 26, Ptuj; Jakob Klemenčič, Podgorci 25, in Sonja Poštrak, Pod vi- nogradi 10, Maribor. UMRLI SO: Angela Pe- tek, roj. Krajnc, Spodnji Ključarovci 29, ^' 1911, t 24. maja 2000; Franc Skok, Pot v toplice 9, Ptuj, t- 1943,1 11. maja 2000; Ivan Hrenko, Rabelčja vas 25/b, Ptuj, 1931, t 27. maja 2000.