Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 15. septembra 1963 Leto XIX. - Št. 219 (5594) Sele zdaj. Čl eie zdaj?» se vprašujejo Kennedyjem. Dean Rusk se bo sestal z Gro-mikom 22. septembra in bo razgovore nadaljeval v naslednjih dneh. Državni departma je javil tudi, da sta Rusk in Dobrinin govorila o vprašanjih, o katerih se bosta razgovarjala prihodnje dni Dean Rusk in Gromiko. Dobrinin je izjavil, da je bil obisk pri Deanu Rusku «neura-deni|. To je bil namreč prvi stik med obema diplomatoma po Do-brininovem povratku iz Moskve. Današnji razgovor Dobrinina in., Deana Ruska je omogočil raziskovanje nadaljnjih možnosti za nove sporazume, na primer na sektorju zaščite 1 pred iznenadnimi napadi in na sektorja miroljubnega uporabljanja vesolja. V Washingtonu poudarjajo, da bo politično ozračje toliko plodovitejše, če bo ameriški senat odóbril pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov, še preden bo Kennedy govoril v OZN: njegov govor je določen za petek 20. septembra. Senator Jackson je odbora z* «boroiev: M tel j pod- v komi- Poziv številnih francoskih osebnosti vladi naj se udeleži i&žorožitvene konference ' ' ' ' j«'! ^ |> "| |j jf|'| 4 )r"* | Dokument vsebuje tudi poziv vladi, naj podpiše moskovsko pogodbo - V Washingtonu računajo, da bo za ratifikacijo moskovske pogodbe glasovalo nad 80 senatorjev -Včeraj nov razgovor Deana Ruska z Dobrininom-Gromiko pride danes v New York .6 ■ ' . , j, . ' t * Na svoji tiskovni konferenci ni hotel Kennedy povedati smernic svojega govora v . OZN, temveč' je siimo izjavil, 'da bo «eden \ temeljnih argumeritov» okrepitev Združenih narodov' kot orodja za, svetovni ipir. D,obro znamenje za nadaljnje tspQra?urpevanje je tudi. današnja, izjava sovjetskega- predstavnika ,v, Odboru ,QZN. za miroljubno •'Upodabljanje vesolja.! Sovjetski predstavnik ie obrazložil sektorje, glede 'katerih se njegova vlada »strinja /. ameriško i vlado-;’ in' Je. poudari;.^4. obstaja , sedaj, «mnogo ugodnejše ozračje» za nadàijrrje sporazumevanje. iiMMiiianiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiMiiiifi, hi, im, iiiummiiiiiiiiiiiiii, 11111, iiniiiiiiiimtimntiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinitiiiiiaiiiiiHiiiiiii, 11111» Nova voščila cerkvenih dostojanstvenikov ob Titovem potovanju v latinsko Ameriko i ■ Konferenca Medparlamentarne zveze uspešno nadaljuje delo • Izjave Kardelja PARIZ, \ 14. — številne francoske osebnosti so podpisale poziv francoski vladi, naj se udeleži ženevske konference in naj podpiše moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. Poziv sta izdali ((Gibanje proti atomskemu oboroževanju» in «Združenje za splošno, razorožitev in socialni napredek». , , , Dokument pravi med drugim: «Globoko se obžaluje odsotnost Francije od nedavne moskovske konference, kar je neizbežna posledica dejstva, da je francoska vlada odklonila udeležbo pri raz-orožitveni ‘konferenci odbora Med razpravo v ameriškem senatu o 'ratifikaciji moskovske pogodbe se Je demokratični senator Henry Jackson pridružil zagovornikom te pogodbe. S • tem -je nastala verjetnost, da bo pogodba odobrena z mnogo več glasovi kakor z dvotretjinsko večino. Jackson je sinoči izjavil, da pogodba vsebuje številna tveganja, ki pa so sprejemljiva. Izrekel je prepričanje, da predstavlja sporazum za ZDA «hude, morda tudi ogromne 'negativne plati tehničnega m vojaškega značaja». Govoril je zatem o pozitivnih straneh pogodbe in pripomnil, dh senat lahko «s previdnostjo» ratificira pogodbo. siji za atomsko energ^o ter član pododbora za vojaško pripravo, ki je prejšnji teden predložil poročilo, ki govori proti ratifikaciji. V svojem govoru je senator Jackson poudaril, da je potrebno sprejeti varnostne ukrepe, ki jih priporoča odbor glavnih štabov, izrekel pa je upanje, da bo moč tveganja v pogodbi nevtralizirati «z odločno politiko ohranitve in zaščite sedante in Drihodnje moči našega zastraševalnega orožja». Po mnenju opazovalcev bo za pogodbo glasovalo nad 80 senatorjev. Za ratifikacijo zadostuje 67 glasov. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — željam po srečnem potovanju v države Latinske Amerike v njegovem mirovnem poslanstvu, ki so jih izrekli visoki cerkveni dostojanstveniki, sta se danes pridružila tudi koadjutor beograjskega nadškofa in apostolski administrator v Križevcih dr. Bukatko in patriarh srbske pravo-1 slanvne cerkve German. ' j Dr. Bukatko pozdravlja napore in delo predsednika Tita za mir na svetu in izraža željo, naj bi se vsi napori državnikov na svetu za pravičen mir in enakopravnost in svobodo vseh narodov za spo- štovanje ljudske vesti in svobode, zakonov in pravnega reda uresničili. Patriarh srbske pravoslavne cerkve German želi predsedniku Titu srečno potovanje in mnogo uspeha v njegovih naporih, da se ohrani mir in dobra volja med narodi. «Z Vašim zavzemanjem za ohranitev miru, kar je hkrati iskrena želja vseh naših narodov in vseh plemenitih ljudi na svetu, ste si pridobili priznanje in podporo vseh miroljubnih narodov,» ugotavlja patriarh, in izreka željo, naj bi potovanje predsednika Tita bilo nov prispevek k utrditvi miru na svetu. Konferenca Medparlamentarne zveze je nadaljevala danes razpravo o razvoju na svetu. Za razpravo o tem vprašanju je posebna komisija pripravila načrt resolucije, v kateri se poudarja. da je predvsem potrebno upoštevati tudi odnose med industrijsko razvitimi državami, posebno članicami evropske skupnosti, in državami v razvoju. V načrtu se izreka prepričanje, da zboljšanje gospodarskega in socialnega stanja v državah v razvoju ni samo važno za te države, temveč je velikega pomena za blaginjo na svetu sploh. V poročilu se pozivajo vlade, naj dajo praktično podporo gospodarski konferenci OZN, ki bo prihodnje leto, in naj razširijo trgovino, da povečajo pomoč in pomagajo, da se spremenijo pogoji trgovine v korist državam v razvoju. Vsi udeleženci današnje razprave so se zavzeli za hitrejši gospodarski razvoj nerazvitih področij. Mnogi so poudarili, da je potrebno dajati to pomoč po mednarodnih organizacijah in mora ta pomoč biti vsestranska, to je ne samo gospodarska in tehnična, temveč da mora zajeti tudi šolanje kadrov na nerazvitih področjih. Konferenca bo nadaljevala delo v .ponede- ljek, ko je na dnevnem redu razprava o vesoljskem pravu. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Edvard Kardelj je priredil danes opoldne v zveznem izvršnem svetu kosilo v čast voditeljem delegacij udeležencev 52. konference. Med kosilom, katerega so se udeležili z jugoslovanske strani predsednik zveznega izvršnega sveta Stambolič, državni tajnik Koča Popovič in druge visoke jugoslovanske osebnosti, se je Kardelj zahvalil delegatom za solidarnost ob nesreči v Skopju in izrazil prepričanje, da bo konferenca uspešno opravila svoje delo. Kardelj je ugotovil, da je Medparlamentarna zveza uspela zbrati ljudi raznih interesov in raznih prepričanj in opravila s tem zelo važno politično vlogo v mednarodnih odnosih. Razlike, ki so posledica zgodovinskega razvoja, bo po mnenju Kardelja rešil nadaljnji zgodovinski razvoj. Važne ovire v mednarodnih odnosih pa so razlike, ki so rezultat tradicij, nesporazumov in nepoznavanja. Na tem področju je po mnenju Kardelja Medparlamentarna zveza že mnogo storila in bo verjetno v prihodnje storila še več. S tem svojim delom odpira zveza pot k boljšemu razumevanju med ljudmi na B. B. z mnogo več kakor dvotretjinsko večino povečala, potem ko je Ken. nedy ugodil zahtevam nekaterih senatorjev z dodatnimi pojasnili o «pismu jamstev». Pričakuje se, da bo pogodba ratificirana konec prihodnjega tedna. Medtem je Kennedy sporočil, da bo govoril na prihodnjem zasedanju skupščine OZN. Domneva se, da bo v svojem govoru nakazal glavne smernice nadaljnje ameri. ške politike. Med zasedanjem skupščine OZN bo Kennedy soro-jel o Washingtonu tudi sovjetsko, ga zunanjega ministra Gromika. S tem v zvezi je imel ameriški poslanik v Moskvi Kohler prejšnji teden pripravljalni razgovor z Gromikom. Kakor so napovedali v sporočilu ob podpisu moskovska pogodbe, se bodo v New Yorku znova sestali zunanji ministri Dean Rusk, Gromiko in Lord Home. da pregledajo, koliko so napredovala diplomatska posvetovanja za iskanje novih sporazumov med Vzhodom in Zahodom Tito obišče ZDA Ameriški predsednik Kennedy je povabil jugoslovanskega predsednika Tita, naj se 15. oktobra po svojem obisku v latinskoameriških državah in po svojem napovedanem Obisku v New Yorku, kjer bo prisostvoval zasedanju skupiščine OZN, ustavi v Washingtonu na neformalnem obisku. Obisk bo omcpočil predsedniku Titu in Kennedyju, da izčrpfio izmenjata misli o vrsti vprašanj, ki zanimajo obe državi Predsednik Tito Je bil zadnji, krat v ZDA leta U,60. ko se je sestal is predsednikom Eisenho-werjem. Prejšnji teden so najvažnejši ameriški listi ter radio in teletu. zija posvetili veliko pozornost ve-stem o možnosti, da predsednik Tito pride oktobra v ZDA O svojem bližnjem potovanju v Brazilijo, Bolivijo. Cile in Mehiko je maršal Tito podal pred dnevi izjavo, v kateri poudarja, da je s posebnim zadovoljstvom sprejel vabilo predsednikov držav za obisk, da bi spoznal te dežele in njihove narode, katerih pomen v mednarodnih odnosih stalno na. Tašča. V izjavi maršal Tito obžaluje da ja&«Čas "o žalost ne dopušča, da bi ob tej priložnosti obiskal tudi nekatere države tega področja, katerih vabila prav tako visoko ceni kot izraz želje po vsestranskem razvijanju prijateljskih od-nosov z Jugoslavijo. Tito poudarja dalje, da so tako države, katere bo obiskal, kakor tudi druge latinskoameriške države vedno zbujale zanimanje jugoslovanskih narodov zaradi svojega notranjega razvoja in svojih konstruktivnih teženj ter dejavnosti na mednarod-nem področju. Tito poudarja da. Ije, da je med jugoslovanskimi na * V (Nadaljevanje na 2. strani) DANES Medtem ko ameriški senat nadaljuje debato o ratifikaciji moskovske pogodbe, je v Parizu skupina številnih osebnosti pozvala francosko vlado, naj podpiše moskovsko pogodbo in naj sodeluje pri pogajanjih za razorožitev v odboru osemnajsterice v Ženevi. Glede ra* tilikaci.it- v ameriškem senatu ra. čunajo, da bo zanjo glasovalo nad 80 senatorjev. Včeraj sta ameriški državni tajnik Dean llusk in sovjetski poslanik Dobrinin imela nov razgovor v zvezi z bližnjim sestankom Gromika z Deanom Ruskom in s Ken-nedy jem. Pregledala sta nadaljnje možnosti za sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom. V VVashig-tonu poudarjajo, da bo politično ozračje mnogo bolj mirno in plodovitejše, če bo ameriški senat o-dobril moskovsko pogodbo, še preden bo Kennedy govoril na skupščini OZN. V Sajgonu skuša diktator Diem ustvariti videz, da se je stanje zopet normaliziralo, in je napovedal za ponedeljek ukinitev obsednega stanja, toda z dodatkom, da bo vlada «z vso odločnostjo zatrla vsak poskus kalilve reda». V velja* vi bo še « Inn ostalo izredno stanje, na pt..,iagi katerega ima Diem izredna pooblastila, da ukine ve« Ijavnost katerega koli zakona. Kakor poročajo iz raznih krajev Južnega Vietnama, nadaljujejo študentje protestne demonstracije proti vladi. O številu aretiranih je težko dobiti podatke spričo stroge cenzure, ki jo izvaja Diemova vlada nad poročili tiskovnih agencij. Ameriška vlada si na vse načine prizadeva, da bi rešila Dietna, in ukinitev obsednega stanja je mori da taktična poteza Diema, da bi «pokazal dobrp voljo». Kakor je znano, je Kennedy na svoji tiskovni konferenci izjavil, da ZDA nu bodo znižale vojaške pomoči Di*, mu, in je dodal, da bi sankcije proti Diemu «mogle odpreti pot komunistom na oblast» V Franciji so sindikalni pred* stavniki kritizirali napovedane gospodarske ukrepe vlade. Sindikati poudarjajo, da bodo napovedani ukrepi prizadeli samo delavski razred in da bodo sindikati nadaljevali akcijo za zvišanje mezd delavcem. Tudi socialistično glasilo «Le Populaire» poudarja, da hoče vlada zadelati razpoke samo na škodo tistih, ki imajo zmeren zaslužek, in da vladni načrt ni zadel v bistvo problema. Diem skuša ustvariti videz normalnosti in je napovedal ukinitev obsednega stanja Napovedal je tudi volitve za 27. ti m. s pridržki... - Nadaljujejo se demonstracije študentov - Ameriška vlada nadaljuje pošiljanje vojaške pomoči Diemu BAJGON, 14. — Davi so objavili uradno sporočilo, ki javlja, da bo obsedno stanje v Južnem Vietnamu ukinjeno v no-nedeljek opoldne po krajevnem času. Oborožene sile bodo prepustile civilnim oblastem «izredno odgovornost», ki so jo bile prevzele 21. avgusta na vsem ozemlju. Sporočilo dodaja, da bo na vsem ozemlju do nadaljnjih ukrepov o-atalo v veljavi izredno stanje, ki daje izredna pooblastila vladi, zla- sti jo pooblašča, da «v primeru potrebe» ukine veljavnost katerega koli zakona. Izredno stanje je bilo razglašeno 15. oktobra 1961 nekaj ur potem, ko je v Sajgon prišla ameriška delegacija, ki jo je vodil general Taylor. Znano je, da je po tem sklepu Diemove vlade ameriška vlada sklenila znatno povečati svojo vojaško pomoč Južnemu Vietnamu za borbo proti osvobodilnemu gibanju. V ameriških krogih izjavljajo, da bo treba počakati na ponedeljek popoldne, da se vidi, kako se bo odlok o ukinitvi izrednega stanja izvajal v praksi, zlasti ali bo ukinitev obsednega stanja avtomatično ukinila tudi cenzuro. V urad. nih krogih v Sajgonu pa poudarjajo, da bo vlada pripravljena «odločno nastopiti v primeru kršitve javnega reda». Kljub napovedi o bližnji ukinitvi obsednega stanja vlada v Saj-gonu še vedno precejšnja napetost, in še vedno krožijo govorice 0 možnosti državnega udara. Zatrjuje se, da so v zadnjih urah aretirali večje število mladih častnikov, o katerih zatrjujejo, da so bili agenti za povezavo nekaterih višjih častnikov, ki baje pripravljajo zaroto za zrušitev Diemove-ga režima. V raznih mestih so se tudi danes ponovile protestne demonstracije študentov. Zaradi stroge cenzure ni bilo moč dobiti drugih podatkov. Predsedstvo republike pa je medtem javilo, da bodo zakonodajne volitve v Južnem Vietnamu 2i. septembra. Prvotno so bile volitve določene za 31. avgusta, a so bile odpovedane zaradi obsednega stanja. Vendar pa uradno sporočilo pravi, da, če «zaradi višje sile» volitve ne bodo mogoče na določen dan na nekaterih področjih, bedo na teh področjih določene pozneje. Vo'ilna kampanja se bo začela 17. septembra in se bo končala 26. septembra. V Sajgonu je danes neke ameriška vojna ladja izkteala 40 helikopterjev na reakcijski pogon V načrtu je zamenjava sedanjih ameriških helikopterjev v Južnem Vietnamu r modernejšimi helikopterji, ki so hitrejši in manj ranljivi. V Washingtonu so začeli «revizijo» programov za ameriško pomoč Južnemu Vietnamu ln programa celotne ameriške dejavnosti v tej deželi. Namen te «revizije» je izvajanje programa, ki ga je obrazložil v četrtek Kennedy na tiskovni konferenci: tedaj je predsednik Izjavil, da je namen ameriške pomoči prispevati, «da se doty vojna, ki jo podpiramo, in da se odstrani vse, kar ovira vojne napore, pri katerih sodelujemo». Kakor je znano, potrošijo ZDA ca vojno v Južnem Vietnamu pol-, drugi milijon dolarjev na dan. Sedaj proučujejo način, kako bi za: gotovili, da se južnovietnamska vojska, ki jo ZDA oskrbujejo, upora- bi izključno v bojih proti osvobodilnemu gibanju, kajti v zadnjih tednih so to vojsko uporabili proti demonstrantom in za napade na budistične pagode. Prav tako so v teh operacijah uporabili številne padalce, ki jih oskrbujejo ZDA. V Washingtonu poudarjajo, da predstavlja v živilih za tako imenovane utrjene strateške vasi (ki so dejansko utrjena koncentracijska taborišča, v katero so odgnali prebivalstvo, da mu preprečijo, da bi pomagalo osvobodilnemu gibanju) «bistveni element borbe proti ko- munizmu v Južnem Vietnamu». V Washingtonu se poudarja, da pomenijo Kennedyjeve izjave na tiskovni konferenci spremembo načrtov, ki so jih prvotno pripisovali ameriški vladi, t. j. da namerava znižati pomoč Južnemu Vietnamu. Kennedy je namreč izjavil, da bi sankcije proti Diemu «mogle odpreti pot komunistom, da prevzamejo oblast». V zvezi s tem izjavljajo, da te izjave Se ne pomenijo «menico in bianco» za sajgonsko vlado. V washingtonskih uradnih krogih se Je zvedelo, da bo gospa Nu prišla 2. oktobra na desetdnevni obisk v Washingotn. Gospa Nu, ki vodi južnovietnam-sko parlamentarno skupino na konferenci Medparlamentarne zveze v Beogradu, Je govorila danes časnikarjem na tiskovni konferenci in je zatrjevala, da je «zmaga nacionali- stov. v Južnem Vietnamu zelo blizu». Pripomnila je, da »o bili «presenečeni nad ameriškim namenom, da ZDA prekinejo pomoč Vietnamu». «Ce bi Washington res prekinil to pomoč, je dodala, ne bi se to končalo samo s porazom vietnamskih nacionalistov, temveč tudi s porazom ZDA v njihovi bor bi proti komunizmu». Gospa Nu je zatrjevala, da ne predstavlja sajgonske vlade, temveč «samo nacionalistično gibanje» in da «se ne strinja vedno s poli. tiko vlade». Pripomnila pa Je da ne bi mogel nihče drug «uspešno nadomestiti Diemove vlade». Na vprašanje ameriškega časnikarja, Je izjavila, da ne verjame, da kardinal Spellman ni hotel sprejeti Diemo-vega brata, nadškofa Tunca. «Ce pa bi to bilo res, je dodala, menim, da Je kardinal storil veliko krivico človeku, ki ne zasluži krivice.» ■""■""■Mii............................................. ŠTUDIJSKI SEMINAR KD V SAN PELLEGRINI! Donai-Cattiti: «Sindikat je sila ki zanika kapitalistično dražbo» Scelba in Lucifrcdi skušata teoretično utemeljiti pojav «prostih strelcev» - Pieraccini o notranji demokraciji v stranki RTM. 14. — V zvezi z referatom Tavianija na študijskem seminarju KD v San Pellegrinu-Terme objavlja .jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» uvodnik svojega glavnega urednika Pisraccinija, v katerem pravi med drugim, da je stranka, za «ooia-lists, organizacija delavcev za izgraditev pravične družbe, kar pomeni težnjo k enotnosti delavcev. Clankar pripominja, da se ta «enotnost ne more spremeniti semplicistično v režim edine stranke, v monolitni sistem». Vprašanje stranke je treba načeti, da bi zagotovili tudi v socialistični družbi dialektiko i-dej, svobodno igro večin in manjšin. To vprašanje se pojavlja «tudi v komunističnem svetu, kjer se je razbila stara mednarodna monolitnost». V nadaljevanju svojega članka Pieraccini pravi, da je borba proti «partitokraciji» borba «vseh tistih nazadnjaških, gospodarskih, političnih, socialnih Bil, .ki vidijo v strankah razbitje starih ravno-fežii». 'PuHi Plèrdfcbitìi - poudarjaj da je jreba' zagotoviti strankam njihovo avtonrtfln-jb in neodvisnost od zunanjih vplivov: «V tfcm S,-n P( negMUB,'-d. va stran nam-irajo iz javnih sroHstiv, merno z njihovim volilnim *** IMO Wak Wre; na Ko se nato zadržuje na notranjih vprašanjih strank, Pieraccini poudarja nujnost najširše svobode mnenja in kritike tudi znotraj stranke, hkrati pa dodaja, da obstaja nevarnost, da se ta svoboda spremeni v nekaj, kar jo zanika, namreč v «kristaliziran« frakcije, ki vodijo v krizo stranke». Odtod potreba, da bližnji kongres PSI temeljito razpravlja o vprašanjih strukture, funkcioniranja in notranje demokracije v stranki: «V stranki je treba zajamčiti demokratično življenje, ki pa naj se ne uniči v frakcionašt-vu in paralizi borbe skupin», Na študijskem seminarju KD v San Pellegrinu je danes referirai prof. Elia na temo '«Stvarnist” in vloga strank», ortv. Galloni pa na temo «Stranke in država* Po teh "ni—UÉéHÌÌÉÌÉÌÉÌ pjedrtév ti k bolj razviti demokraciji . h, »„„„, ,„, ,,,,„ih, h« , „,,,,, ,, Italijanski izseljenci v Švici pozivajo italijanski parlament naj odobri konvencijo o socialni varnosti RIM, 14. — Glavni tajnik CGIL . pred odhodom, samota in skrb za Novella je sprejel danes delegaci- prihodnost. Da se premaga to du-jo Federacije italijunskih svobod-j ševno stanje, Iri je skupno všem r.ih kolonij v Svici, Uradno spo- tujim delavkam, je predvsem poročilo CGIL javlja, da je delega-1 trebno, da se emigrantke potru-cija obrazložila Novelli, ki se je dijo ir. se integrirajo v življenje |' * ** 1 * • - • ' TA «C. — ------ Nt 1 Sc Uiffecli Ina odi mi pr. in dve.., deklici ________________________________________ „ _ 'manj z Anne oseh- 1iiH*HmHiiMi»tmneiiiiiiMiiiniii*fim»«ii4neiMiiiHiiimiiiimMiiiiiiiiHiiiiiinHiHliiiiiii»iini>tiiiiiiiiimiiiiiiiiiiH«............ Ijilcisfeega centri)»' * hil udeležil nedavnega kongresa federacije v Zuerichu, probleme italijanskih izseljencev v Svici. V imenu tajniš‘va CGIL je No-velia zagotovil, da bo CGIL nadaljevala akcijo v podporo zahtev, ki jih postavljajo italijanski delavci v Svici. Delegacija omenjene federacije te je U., 13. in 14. septembra sestala tudi s predstavniki sindikatov ClSL m UiL. Sprejel jo je iudi podtajnik ra emigracijo Storimi. Na vseh teh sestankih je delegacija poudarila potrebo, da italijanski parlament čimprej odobri italijansKO-švicarsko konvencijo o sociaml varnosti, ki je boljša od prejšnje, tudi če bi jo bilo treba izboljšati, »ar se tiče dru-z-nsKih dokiad, bolniške pomoči gruzinskim cianom, ki živijo v domovini, ter glade starostnega zavarovanja. Deiegacija je tuui zahtevala, naj bodo pri pogajanjih Za SKiepan e mednarodnih sporazumov o emigraciji navzoči predstavniki smdiKalnin organizacij. 1 Ube zahtevi vsebuje spomenica, ki jo je delegacija izročila med raznimi razgovori. Spomenica je bila poslana tudi raznim parlamentarnim skupmam. V spomenici se poudarja tudi važnost problemov, ki bi bili rešeni z ratifikacijo konvencije. Med temi so: podpora za brezposelnost, spremembe glede zdravniškega pregleda na meji, jamstvo za združitev diuiinsnih članov emigranta, o-bramba «demokratičnih m držav-ljanstcih pravic izseljenih delavcev». ŽENEVA, 14. — V Zenevd je bila od 9. do 14. septembra mednarodna konferenca, posvečena «vprašanjem ženss in deklet, ki se izselijo iz gospodarskih razlogov». Konference se je udeležilo nad. 50 predstavnic držav, iz ka-terih se ženske izseljujejo in v katere se vseljujejo, in ki- pripadajo «Svetovni zvezi združenj krščanskih žensk». Na konferenci so proučili posebne »oc-alne, gospodarske, moralne, psihološke in duhovne probleme žensk, ki se izselijo. Med debato se je pokazalo da hočejo mednarodne organizacije v večji meri ir00rdini rati svoje delo, da pride do izvajanja mednarodnih določb o zaščiti, ki jih določajo Združeni narodi in Mednarodna zveza dela. Prišli so tudi do zaključka, da Je eden glavnih in najvažnejših ter najnujnejših problemov, ki se mora rešiti samo z boljšo vzgojo dežel, v katere se priselijo. Anketa je namreč ugotovila, da vprašanje Integracije ni toliko odvisno od prebivalstva dežel, ki sprejemajo delavke, kolikor od tujih delavk samih, kii v večini primerov pokažejo, da se nočejo «kompromitirati z drugo kulturo», kar jih sili, da se združujejo v lastnih skupnostih v drugi deželi. Na konferenci so prišli do zaključka, da bo v prihodnje po-trebno nuditi kandidatkam za e-migracijo boljšo vzgojo s poukom o dejanskem stnnju * šjjtim pogledom na ideje ih običaj* dežel, v katere odhajajo, ter se bo zahtevale od emigrantk vsaj grobo znanj« tujega jezika. mn Scejba in njegov - pristaš Lu-. "iftedi, st^ se zadržala .predvsem, » odnosu med grenko. in njeni-predstavniki v- parlamentu in zagovarjala tezo, d* ' ini* parlament prednost pred stranko, češ da so poslanci :n senatorji dolini spoštovati voljo • svojih volivcev, ki jih je neprimerno Čeč kot' čla-pov njihove strank* in ki imajo po ustavi «enake politične pravice kot člani stranke». Tq naj bi bilo teoretično opravičilo za tako imenovane prost* strelče. Donat Catln pa je govoril v glavnem o sindikatu in njegovi vlogf ter dejal med drugim, da je sindikat revolucionarna sila, ki zanika veljavnost kapitalistične in liberalne družbe ter države, ki je njen izraz. Donat Catin je zagovarjal tezo, da tudi meddržavna stranka, kakršna je KD ne sme biti brezbrižna nasproti razredom in njihovim organizacijam, ampak mora reformirati gospodarsko-social-ne strukture družbe in demokratizirati državo. Kar zadeva sindikalno enotnost, je Donat Catin poudaril, da je treba to vprašanje prepustiti sindikalnemu gibanju; kar pa zadeva politiko levega centra in gospodarsko načrtovanje, je govornik pripomnil, da sindikat, ne pristaja na blokiranne mezd ali na druge omejitve, ampak hoče sam urejevati mezdno politiko. A-LZIR, 14. — Včeraj so v Al-žiru sporočili, da je Sovjetska zveza dovolila Alžiriji dolgoročni kre-dit 90 milijard starih frankov. V kratkem se predvideva obisk alžirske delegacije v Moskvi, da se sporazumejo o tehničnem in gospodarskem sodelovanju S. Diemova svakinja madam Nu, ki vodi južnovietnamsko delegacijo na konferenci Medparlamentarne zveze, skuša v raznih izjavah zaman zagovarjati diktaturo Diemovcga klana. Letalo z 233 potniki PARIZ, 14. — Davi je odpotovalo iz Pariza v New York letalo «Boeing» ameriške družbe «TWA» z 233 potniki, kar je rekord za število potinijkov. Toda med pot-nifoi je 52 dojenčkov im 19 otrok ameriških vojako-v v Franciji. Po-strezmee so se oskrbele s posteljicami, odejami in z raznimi i-gračami da bodo lahko potolažile mlade potnike. Tudi četvorčki TEHERAN, 14. — V Teheranu se je zvedelo, da je neka ženska, W biva v NainUj približno 600 kilometrov od Teherana, rodila fetvorčke. Mati in novorojenčki Proti programu francoske vlade PARIZ, 14. — Predstavniki sindikatov CGT *0 st danes razgo-varjali s predsed likom vlade Pom-pidoujem v zvezi z vladnim programom o gospxjarski stabilizaciji. Po razgovor^ je voditelj delegacije Benoit-Frinchon popdaril, da njegovi sindikati nasprotujejo vladnemu programu. Izjavil, je, da bodo Ukrepi, ki jih je določila vlada, -prizadeli .^konec koncev samo delavski ras.-ad, ter je napovedal, da ba CGT nadaljevala bitko za zvišanje mezd. Tudi ostale sindikalne organizacije so Uradno obrazložile svoje mnenje o vladnem načrtu. Katoliški sindikat’ so < bjavili izjavo, v kateri poudarjajo, da ne bo mogoča nobena trajna rešitev, če se ne bo začela odločna akcija zn znižanje neproduktivnih ali pri-stižnih izdatkov; da se dvignejo na raven, ki jo narekuje moderno gospodarstvo, izdatki za raziskovanja, za šolstvo in za šolanje kadrov in da se pride iz gospodarskih in socialnih struktur kapitalističnega režima». Socialistični sindikati pa so zavzeli nejasno stališče, čeprav izrekajo pridržke do napovedanih u-krepov. Bolj jasno stališče pa zavzema glasilo socialistične stranke «Le Populaire», ki pravi, da se je vlada izognila pravim problemom, ki so no eni strani že zvišane cene, na drugi strani pa finančno breme golistične politike. Vladni načrt bo zadelal razpoke samo v škodo zmernih zaslužkov in bo sedaj služil kot kavcija za nadaljevanje politike socialnega nazadovanja. List pravi, da je vlada v letošnjih prvih šestih mesecih dopuščala zvišanje cen, ne da bi reagirala, in da sedaj napovedana znižanja niso nič drugega nego «sleparija», ker metoda obstaja v tem, da se delno znižajo cene, ki so bil« nedavno občutno zvišane. Važen posel... RALEIGH (Severna Karolina), 14. — Svetovni prvak za pljuvanje semen lubenice Wally Ausley je včeraj Izpljunil semena v daljavo 13 metrov ln pol in Je pustil daleč za seboj ostale tekmovalce. Včerajšnji poizkus Je napravil, ker so nekateri ameriški vojaki v Zahodni Nemčiji sporočili, da so potolkli prejšnji rekord, ki je bil 12 metrov. Takoj so poslali vojakom v Zahodno Nemčijo veliko lu-benico, ki tehta pol centa in ki so Jo pridelali v Severni Karolini. S tem hočejo Imeti gotovost, da bodt vojaki uporabljali seme enakega kalibra, kakršno je seme, ki ga uporabljajo v Raleighu Za svoj novi rekord je Ausley uporabil «metodo strojnice», s tem da si je napolnil usta s semeni in jih zaporedoma izpljuval. Ausley je izjavil, da je ta metoda učinkovitejša, kakor pa pljuvanje vsa-I kega semena posebej. DRVGI DAN BALKANSKIH IGER V ATLETIKI Bolgarija v vodstvu pri moških in ženskah v Nova balkanska rekorda: Špan na 3000 m zapreke in bolgarska moška štafeta 4x100 m m ™ SOFIJA, 14. — Po drugem dnevu atletske balkariiadé v Sofiji vodf v moški konkurenci Bolgarija z 99 točkami pred Romunijo 85 in Jugoslavijo 83. V ženski konkurenci Je na prvem mestu Bolgarija z 52 Sledijo Romunija 44, Grčija 16, točkami, Jugoslavija Je s 46 druga Turčija 10. Izidi; MOŠKI 110 m ovire (polfinale) I. skupina: Božinov (Bolg.) 14”8, Rukavina (Jug.) 14 ”9, Makovei (Rom.) 15”. II. skupina: Petrušič (Jug.) 14”8, Tohiner (Turč.) 14”8, Nikolov (Bolg.) 14”9. 200 m (polfinale) I. skupina: Zampirescu (Rom.) 21”7, Trajkov (Bolg.) 22”, Pavlovič (Jug.) 22”. II. skupina: Pruščov (Bolg.) 21”9, Surka (Rom.) 22”1, Georgopulos (Gr.) 22”3, Karasi (Jug.) 22”3. 400 m I. skupina: Stanovnik (Jug.) 48”, Regakos (Gr.) 48”8, Zampierescu (Rom.) 49". II. skupina: Grujič (Jug.) 48”2, Bitju (Bolg.) 48”4 (izenačen bolgarski rekord), Oakis (Gr.) 48”7. 1500 m Barabas (Rom.) 3’45”8, Angelov (Bolg.) 3’46”9, Mesinercis (Gr.) 3’47”6, Kovač (Rom.) 3’49”7, Florov (Bolg.) 3’51”2. 300 m zapreke Špan (Jug.) 3’48” (nov balkanski rekord), Karahman (Rom.) 9’02”9, Papavasiliu (Gr.) 9’05”, Hafner (Jug.) 9’05”6, Todorov (Bolg.) 9’06”2, Peget (Bolg.) 9T5”8. Skok v daljino Ponev (Bolg.) 7,48, Kalnikov (Rom.) 7,35, Taškov (Bolg.) 7,31, Munjič (Jug.) 7,26, Popovski (Rom.) 7,24, Maleš (Jug.) 6,89. Kopje Popescu (Rom.) 77,60, Takov (Bolg.) 74,80, Galič (Jug.) 73,66, Bičev (Bolg.) 72,35, Besin (Rom.) 69,69, Pierakos (Gr.) 68,08. Štafeta 4x100 m Bolgarija 40”4 (nov bolgarski in balkanski rekord), Romunija 41”2, Jugoslavija 41”3, Grčija 41”4, Alba nija 43”8, Turčija 43”8. ZENSKE 80 m ovire (polfinale) I. skupina: Kerkova (Bolg.) 11”2, Babič (Jug.) 11”6, Trataku (Gr.) 11’T II. skupina: Stamejčič (Jug.) 11”3, Madžarov (Bolg.) 11”4, Budal (Romunija) 11”5. 200 m šikovec (Jug.) 24 ”5, Kerkova (Bolg.) 24”6, Pelrescu (Rom.) 24”7, Kolarova (Bolg.) 25”, Semič (Jug.) 25”1, S tanko,, (Riom.) 29"3. 30-letna mati je rodila petorčke ki so vsi živi in zdravi v . . /, Sedaj bo morala rediti deset otrok, ker jih je že prej imela pet ABERDEEN, 14. — V Aberdeenu v Južni Dakoti (ZDA) so se rodili petorčki. Mati, gospa Fischer, je stara 30 let. V.njanj kakor eni uri je rodila pet otrbk, in sicer ehega dečka in štiri deklice. Zdrav, niki bolnišnice, kjer so se petorčki rodili, so izjavili, da se mati in novorojenčki počutijo dobro. Oče, ki je nameščenec v neki drogeriji, je ob sporočilu o nepričakovanem dogodku, izjavil: «Teh pet otrok, ki se pridružuje drugim petim, ki jih že jmamo, u-stvarja resno finančno vprašanje.» Fischer zasluži približno 40.000 lir tedensko. Petorčki so se rodili brez vsake kirurške intervencije, čeprav so se rodili v sedmem mesecu, kar je skoraj normalno pri rojstvu več kot enega otroka. Zdravnik je izjavil, da je opozoril porodnico o izrednem dogodku preteklo sredo. Prvi otrok se je rodil davi ob 8.30, zadnji pa ob 10. Predstavnik bolnišnice je izjavil, da so novorojenčke postavili v inkubatorje vsakega posebej. Za en dan ali za dva jih ne bodo tehtali, 24 ur pa jih ne bodo hranili. Rojstvo petorčkov je v mestecu Aberdeen vzbudilo veliko zanimanje. Na podlagi statistik se kaj takega dogodi povprečno samo enkrat na 42 milijonov rojstev. Pred. sednik Kennedy je poslal družini Krogla Kristova (Bolg.) 15,78, Salageranu (Rom.) 15,70, Cerbova (Bolg.) 15,09, Puraiu (Rom.) 14,87, Bilič (Jug.) 13,09, Vukova (Jug.) 12,36. Skok v daljino Viscopoleanu (Rom.) 6,08, Georgova (Bolg.) 6,06, Holihofer (Rom.) 5,80, Millradu (Gr.) 5.64, Briljak (Jug.) 5,53, Stamejčič (Jug.) 5,50. ATLETIKA PO SVETU LONDON, 14. — Velika Britanija je uspešno zaključila atletski dvoboj z moško reprezentanco Švedske in žensko Holandske. Angleži so Švede premagali s 126:85, Angležinje pa Nizozemke s 74:43. V teku na 400 m je Angležinja Grievesonova izenačila s 53’2 svetovni rekord Itkine (SZ). MOSKVA, 14. — Pred 20.000 gledalci se je danes začel atletski troboj Sovjetska zveza - Vzhodna Nemčija - Poljska. Po prvem dnevu je stanje naslednje: Moški: 1. Poljska 93 točk; 2. SZ 67; V. Nemčija 52. Ženske: 1. V. Nemčija 53 točk; 2. SZ 51; 3. Poljska 21. *** OSLO, -i. — Po prvem dnevu atletskega dvoboja je zahodnonem-ška reprezentanca v vodstvu pred norveško z 52:43. * * * LOEBEN, 14. — Belgija vodi pred Avstrijo z 59:47 po prvem dnevu atletskega dvoboja. # i> * LUGANO, 14. — Italijanska B reprezentanca je danes z razliko 20 točk premagala švicarsko žensko reprezentanco. Končni rezultat: Italija B - Švica A 62:42. Tržačanka Marcella Škabar je bila v metu kopja z 39,15 m druga za Švicarko Frischnechtovo (42,02 m). NOV SVETOVNI REKORD V BLACKPOOLU Anglija zmagovalka plavalnega šesteroboja Italija peta pred zadnjo Francijo RLACKPCOL, 14. Velilka Britaintija je zmagala na letošnjem plavalnem šesteroboju pred Švedsko ih Nemčijo. Britanski plavalci so si nabrali 92 točk, švedski im nemški pa 90. Sledijo: Holand. ska 73, Italija 52 in Francija 43. Dogodek dneva je bil svetovni rekord Angležinje Stelle Michello-ve, ki je 220 jardov prsno prepla-vala v 2'51”4. Prejšnji rekord — 2'51”7 — je od 24. novembra lani pripadal njeni rojakinji Aniti Longsbrought. Svetovni rekord na 200 m pa pripada z 2’4B” vzhodni Nemkii Beyerjevi. Italijani so se slabo odrezali. Moštveno so zasedli predzadnje mesto iin tudi posamezniki so redkokdaj posegli v borbo za' pirVo mesto. Najboljše mesto ie dosegel Fritz Deinmerlein, , ki je na 22n jardov metuljček z moške prispel za zmagovalcem Freitagom (Nemčija) drugi na cilj. NOGOMET DANES brzojavko s čestitkami. Zupan v Aberdeenu je razglasil današnji dan za «dan družine Fischer» ter je pozval prebivalstvo, naj moli za mater in za novorojenčke. V bolnišnici, kjer so se petorčki rodili, neprestano brni telefon, in osebje mora odgovarjati na številna vprašanja iz raznih krajev ZDA in iz Kanade. Zakonca Fischer živita na nekem posestvu v predmestju Aberdeena. Nedavno sta kupila dve mlečni kravi, «da ne bo manjkalo mleka najinim otrokom». Fischer se sedaj sprašuje, ali ne bo po- Ir»ein0^lVi°4ÌrtÌ«,?Ì|V»° krav, ker BERGAMO, 14. - V danes od-se Je podvojilo tudi število otrok, igrani tekmi prvega kola nogo-. A LIGA (I. kolo) BARI - ROMA: Jonni BOLOGNA - GENOA: Carminati INTER - MODENA: D'Agostini JUVENTUS SPAL: Righi LR VICENZA - TORINO: Marchese LAZIO - FIORENTINA: Campanati MANTOVA - MILAN: Adorni SAMPDORIA - MESSINA: Ferrari B LIGA (prvo kolo) ALESSANDRIA- CATANZARO: Pie-roni FOGGIA INCEDIT - COSENZA: Acernese LECCO • TRIESTINA: Marchiori PALERMO-VERONA HELLAS: Po-litano PARMA - VENEZIA: De Robbio POTENZA - PADOVA: Orlando PRATO - CAGLIARI: Cadel SIMM. MONZA-NAPOLI: Angonese UDINESE - PRO PATRIA: Gonella VARESE - BRESCIA: Monti metne A lige je Atalahta premagala Catanio 3:Q (2:0). DVIGANJE UTEŽI STOCKHOLM, J4. — V končni lestvici svetovnega prvenstva v dviganju uteži je Sovjetska zveza prva z 38 toč.vami. Sledijo: Madžarska ?5, Poljska 24, ZDA 21, Japonki?à l'6, CSSR ip Velika Britanija ,7, Iran 5. Italija in juž-na Kuftda i. ZAR ,in Bolgarija 2, Finska- 1. ATLETIKA V mladinskem troboju D. Fučka drugi Marko Hreščak tretji Na deželnem prvenstvu mnogobojev je bil včeraj zaključen le troboj mlajših mladincev. Člani v de-setereboju in članice v peteroboju pa bodo tekmovanje nadaljevale danes zjutraj. V mladinskem troboju je zmagal član Fiamme Fornasaris, pred Fučko in Hreščakom (oba Bor). V skoku s palico je zmagal Hreščak pred Fučko in Fondo, v metu kopja pa z veliko prednostjo Fučka. Slabo Je šlo Fučki na zaprekah, kjer zaradi poškodbe na desnem stegnu ni dosegel točke. Izidi: 1. Fornasaris (Fiamma) — 60 zapreke: 10”2, palica: 2,60, kopje- 45,48 (1636 točk) 2. Fučka (Bor) — 60 zapreke: 12", palica: 2,65, kopje: 49,23 (1345 točk) 3. Hreščak (Bor) — 60 zapreke: 10”9, palica: 2,65, Kopje: 29,64 ( 945 točk). ..........................................................................................m,,.,,,,,,,,, ................................................................................................................................................................................................. (Nadaljevanje s 1. strani) rodi in narodi teh dežel, kljub številnim razlikam, tudi mnogo skupnega, kar olajšuje medsebojno razumevanje. Vse te dežele povezuje predvsem skupno stremljenje in privrženost idealom miru, enakopravnemu sodelovanju in napredku, Tito poudarja tudi da je prepričan o izredni koristnosti takih obiskov in neposrednih srečanj, ker nudijo možnost za boljše med. sebojno seznanjanje uoditnih ljudi, kakor tudi za zbližanje in večje medsebojno sodelovanje narodov posameznih držav. V zvezi s Titovim potovanjem v Latinsko Ameriko so nekateri cerkveni dostojanstveniki v Sloveniji podali važne izjave, v katerih izražajo prepričanje, da bo to potovanje služilo ohranitvi in utrditvi svetovnega miru, ki si ga želi ves svet brez razlike narodnosti in svetovnih nazorov. Mariborski škof dr. Držečnik je pou. daril, da pozdravlja to potovanje še posebej, ker je v soglasju s težnjami drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora in z okrožnico papeža Janeza XXIII. «Pacem in terris». Dalje izraža tipanje, da bodo tudi katoličani v državah, ki jih bo Tito obiskal, tega mnenja. Apostolski administrator v Novi Oorici dr Mihael To-roš pa je med drugim tudi odločno zavrnil kot neresnično govorjenje, da se v Jugoslaviji preganja vera, in je pripomnil, da živi katoliška cerkev v Jugoslaviji po-polno versko svobodo z oblastmi, ter ugotavlja, da uživajo vsi verniki v Jugoslaviji popolno versko svobodo. Vietnam V Južnem Vietnamu je stanje še vedno zelo napeto in zapleteno. Študentje nadaljujejo demonstracije, policija pa nadaljuje aretacije. Ameriški poslanik Cab ot Lodge si prizadeva, da bi Diurna prepričal, da ustvari videz «demokracije^• m da se iznebi svojega brata, ki dejansko vlada v Južnem Vietnamu. Bolj kakor o- pisotmnje dogodkov so zgovorni glavni politični strateg in sveto-. letnici kapitulacije in začet ko pro- THlfilSfltlli Ti fi tl (11. It i /1 n » O mn 1I L» » ki pooblašča iladoj da v rii-ku štirih let izvede refiormo za- športnih organizacij ter društev, ki so religiozno pobbrvani. Imajo ga za nekronanega poglavarja celotnega klana Ngq lin. , 4 Diemov 'Ngo Din K.ha je pred. sednik pokrajine in mesta Hue. Pokrajina meji z Depiokratsko republiko Vietnam, Spričo strateškega položaja, ki ga tej' obmejni pokrajini prisojajo v Sqjgonu, je ta funkcija ena izmed najpomembnejših v Južnem Vietnamu. 5. Najtnlajši Diemov brat Ngo Din Lugen je vietnamski veleposlanik v Londonu. Toda to bi bila premajhna funkcija za enega izmed člaoCv Diemtive družine, trn ■-konikov in jih uskladl 2 nilčeU ne bi bil hkrati tudi posebftl velrf ustave. To ie tern ' boli. natrehnb poslaniki za vso Evropa in za vso ‘Afriko, f -, 6. OSe prve dame Južnega Vietnamu je bil, do nedavna Veleposlanik b Watfiingtonuj hkrati pa je bil posebni veleposlanik za vso .JAm^iko. f*"*’»——,___f ma zelo številna, lahko že s tern, Sezharn Ngo Din Diemovih dru- fin nn&tpiam n n ionili «mi. ‘ .. i. ; l. *,n ■ t».-. X,. (žtnskih članov pa » tern le zdaleč ni pri kraju. Ta teznam priča o tem. da se od teh osrednjih'oseb cepijo družinske ig rodbinske »ve. 1ze na fčše strani in da so najle pot v vse pore režima. . Oblast^ s katero razpolaga družina premiera Diema, še zlasti pa velikanska materialna bogastda posgbljajo sistem ene najreakcionarnejših diktatur našega časg. Italija Pretckio nedeljo so bile po večjih italijanskih mestih, kjer je bila borba proti nacistom iti fašistom ostrejša, slovesno»ti ob 20- ustave. To je tem J bolj , potrebne in nitjno, če pomislimo, da so vsi zakoniki še iz času fašizma m da so bili spremenjeni z dovimi zakonskimi' predpisi le nekateri delt teh zakonikov. Ustregna parlamentarna komisija in poslanska zborrv.cp sta odobrili zdkonski osnutek, >s katerim to povišali pokojnine bivšim dr-zavntni nameščencem, katerih pd- kbjfcind se s tem ppvišti s 1. julijem letos za 30 odsf. Ukrep morg oddbrift še senat, vendar upajo, da bodo začeli izplačevati nove pokojnine1 z zaostaiikotn vred že v tem mesecu. Spfičo naraščanja itajemnin in pojava sodnih izgcaiop iz stanovanj so v partamtfhfh predložili zakoniki predlog, ki predvideva susgjuidiranje sodnih izgonov dp 31. decembra 1964, glede najemnin pa se predlaga, da bi imenovali pokrajinske komisije pod pred- OVnofiiAtvi «?4-n In 1-1 K ; -1.1.X.I»» kom sije, ki bi reševale spore, ki bi utegnili nastati zaradi določevanja «pravičnih» stanarin. Polemika o politiki levega centra se je v glavnem polegla v pričakovanju zaključkov kongresa socialistične stranke. Tudi polemika v zvezi z odborom za jedrsko energijo (C NEN) je v glavnem potihnila v pričakovanju zaključkov preiskovalne komisije, ki fiora pregledati poslovanje te ustanove m poslovanje njenega glavnega tajnih a prof. Ippolita, ki j* bil suspendiran z odlokom ministra za industrijo. Francija Fruncosku vlada je v četrtek objavila svoj načrt za gospodarsko stabilizacijo. Gre predvsem za u-krepe proti nevurnost t inflaetj** katere najvidnejši znaki so nenehno naraščanje cen t n življenjskih stroškov. Vladni načrt določa, rt« se bo zmanjšal vojaški rok, da b* s tem pr,dobili novo delovno s lo: poleg lega bodo skušali dobiti rt*' lovno silo tudi iz tujine. Onemogočili b odo špekulacije s stanovanji in 2 nepremičninami. S skrajšanjem vojaškega ro«u bodo sn(’ rili tudi izdatke proračunu. Omejili bodo kredite. Vladu bo razpisala državno posojilo dveh milijard frankov za dobo dvajsetih let. Razen lega bodo cene postavljene pod režim «nadzorovane svo. bode», za nekatere uvozne proizvode bodo znižali carme. Omejili bodo dobičke trgovcev. Cene javnih služnosti bodo ostale na sedanji višini nekatere najemnine Pa se bodo prihodnje leto zvišale samo enkrat, namesto dvakrat, kakor je bilo določeno. Predvidevajo se tudi davčne olajšave za tiste, ki bodo sodelovali z vlado pri prizadevanjih za preprečitev zvišanja cen. Začeli bodo tudi odločno akcijo za preureditev zastarele distribucijske strukture. Toda vlada napoveduje tudi blokado mezd in plač, kar pomeni. da bodo glavno breme zopet nosili delovni ljudje, ki so bili z na' glim naraščanjem cen hudo priza- sedstvom prefekta, ki bi določale , deti spričo dejstva, da so njihove «pravične» najemnine, hkrati pa mezde in plače ostale vedno ne' rt« bi imenovali tudi arbitražne | spremenjene, MAX TANIN: Opoldne v Miamiju Človek ni nikjer tako varen kakor opoldne na glavni aveniji v Miamiju. Tedaj conce neusmiljeno pritiska in vsi, ki imajo količkaj pameti bežijo v senco. Miami je opoldne mrtvo mesto. Johnu Santerju se je zdelo, da to od vročine znorel. Z robcem si je brisal znoj z obličja, srajce Pa si ni mogel obrisati; najbolje bi bilo, če bi si jo slekel in izcedil. Ves se je kopal v znoju in potok vlage mu je tekel po nogah v sandale. Kljub temu je bil zadovoljen. Dokler se ga ne loti sončarica, bo gospodar svojih misli, tako da lahko upa, ■da bo njegov načrt uspel. Svoj avto je parkiral nedaleč od križišča. Vlačil je svoje noge po razbeljenem asfaltu, dokler ni Prispel do vile, ki je nosila tablico s številko 13. Odrinil je vrata in stopil na Mežo, ki je vodila skozi bujno vegetacijo subtropskega rastlinja do vhoda v vilo. Ni se niti ozrl, da pogleda, ali ga je kdo videl. 'V tem času se nihče ne sklanja skozi okno in se ne izpostavlja soncu. Njegova žena Miriam zdaj počiva. Porinil je ključ v ključavnico in vrata so se brezšumno od-Prla. Debele preproge so zadušile zvok njegovih korakov. Krenil je skozi dnevno sobo in previdno odrinil težko zaveso. Miriam je ležala na ležišču iz leopardovega krzna. Spala je. Za trenutek jo je opazoval, riato pa je izvlekel iz žepa zamašeno epruveto in pri-stopil k ženi. Odpri je epruveto in počakal, dokler ni jz nje zlezla kača, ne večja od gliste. Ko se je prepričal, da bo kača °b prvi ženini kretnji opravila svoje delo, se je obrnil in se splazil iz sobe. Se preden je zaprl vhodna vrata, je zaslišal krik. Krik, ki ga je pričakoval in nestrpno čakal nanj že več mesecev... Na misel, da bi ubil svojo že-n°i je prišel tistega dne, ko je Mariam srečala tistega mladega moža kostanjevih las in sivih oči, s katerim se je pozneje mnogo družila. Opozarjal jo je, naj se ne igra z ognjem, ona pa se je njegovim grožnjam smejala. «Miriam,» ji je dejal nekega dne, «jaz sem mož, ki ne prenese Poraza.» «Res? Potem se boš, dragi moj, *horal temu privaditi.» Ni lahko prišel do svoje blaginje. Več kot samo enkrat je bil na robu obupa, ko je plul po rekah in rokavih pod ovijalkami, na katerih so dremale strupene kače, kuril taborne ognje, kjer lih pred njim ni nihče kuril, in sPai z odprtimi očmi, kajti smrt ni prihajala samo iz džungle; ležala je z njim pod šotori in potovala s čolni po divjih kanjonih in se spuščala po slapovih. Ta snirt je bila nevarnejša od vsake druge, ker ji je bilo ime človek. Naposled sta našla diamante. Nabirala sta jih tako, kot drugi nabirajo prod na rečni ODali. Bilo iih je toliko, da bi z njimi obogatel bataljon pustolovcev, toda vsega nista mogla vzeti s seboj. Vračala sta se vsak s svojo vrečico kamenčkov okoli vratu, potovala sta tedne in tedne po reki smrti, sekala z noži ovijalke in se Prebijala k ženskam, whiskyju, jahtam in bogastvu. Naposled je srečal Miriam in se z njo poročil. «In?» ga je vprašala ko ji je pripovedoval o svojem postolov-skem življenju. «In nič. Eden od naju je moral umreti...» Nekaj časa je vladala med njima tišina. Nato je Miriam prijela za čašo in trčila z njo ob njegovo. «Prav imaš ,eden mora vedno umreti.» Naslednjega dne je odšel na Pot. Moral je oditi od samega sebe in Miriaminega smeha. Pregledal je svoja naftna polja, spustil se je do Mehiškega zaliva, opijal se je z inženirji in dekli-nami in izgubljal denar po tretjerazrednih igralnicah. Vest mu ni dal» miru, Povsod ga je sprem- ljal lik tovariša, ki ga je ubil in mu ’ odvzel njegov delež, Miriam je ostala v Miamiju. Ob njej je bil njen rjavolasi mladenič. Santerjevi detektivi so ju zasledovali na vsakem koraku in so mu poročali o vsakem njunem sestanku, vsaki izgovorjeni besedi v družbi, spremljali so Miriam na vsakem koraku — in mu do podrobnosti opisovali, kaj se j« dogajajo z njima. Poročila so mu pošiljali v Mexico City, New York, Chicago. Naposled mu je postalo preneumno. Nenadoma je uvidel, da je vse to, kar počenja, bedno in nevredno moškega. Sklenil je, da napravi vsemu konec. Znancem je povedal, da gre na križarjenje po Karibskem morju, in izginil... Miriam mu je pisala, da se ne počuti dobro in da obžaluje, ker ga ne bo mogla spremljati na potovanju. To je bila njena največja napaka, zadnja, ki jo je napravila. Zdaj je mrtva. Nihče ga ni videl, nihče ne ve, da je na skrivaj prišel v Miami in jo ubil. Sedel je za krmilo in pognal svoj avto. Bilo je pol ure po poldnevu. Miami je spal svoje opoldansko spanje. Kazalec na brzi-nomeru je kazal 1ÓQ milj. Bil je nervozen. Veter mu je prijetno hladil oznojeno čelo. Prižgal si je cigareto. Kmalu bo prispel do odcepa, ki vodi proti Skoljkinemu zalivu. Tam bo skril avto in počakal, da se bo znočilo. Njegova jahta bo prišla ponj ob devetih zvečer. Nasmehnil se je. Kitajec Cu-Li ne bo izdal, da je Santer davi zapustil jahto. Tega ne bi izdal niti tedaj, če bi ga rezali na koščke. Cu-Li -mu je tudi nabavil tisti dve strupenjači. Cu-Li je bil pameten in spreten Kitajec. Stranska cesta je bila mnogo slabša od glavne, zato Je Santer vozil počasneje. Zdaj mu ni bilo treba več dirjati. Bil je že dovolj daleč od Miamija in policije, ki drema na svojih postajah. S smehljajem je pozdravil tablo, na kateri je bilo napisano «Rrivitt». Njegova Skoljkina laguna je bila idealen prostor za počitek in skrivališče, kakršnega si je lahko samo želel. Na milje naokoli ni ži-duše, povsod samo morje, veter; pinije in mokri pesek. Ko je spravil avto v garažo, je krenil proti hiši. Počutil se je čudovito. Bil je zadovoljen. Odprl je vrata in presenečen obstal na pragu. Pred njim je stala Miriam. V tem trenutku je začutil močan udarec po tilniku. Ko se je zavedel, je stala pred njim na mizi epruveta, njegov zlat vžigalnik, tobačnica ter ključi od stanovanja in avta, Poizkusil se je dvigniti, toda ugototovil je, da je privezan na stol, V sobi ni bilo nikogar. Zdelo ! mu je, da sanja, Miriam je mrtva. Njeno truplo leži v Miamiju. Nekdo ga je udaril po glavi. Nato mu je ta nekdo izpraznil žepe in ga zvezal. Za vraga, kaj počno z njim? Kapljice znoja so mu orosile obličje. Tedaj je zaslišal v sosednji sobi korake. Zdrznil se je. Kača v epruveti se je stegovala čisto do zamaška, obloženega z vato. Koraki v sosednji sobi so znova utihnili. Se enkrat je napel vse svoje sile, da bi se rešil vrvi. Stol, ki je na njem sedel, se, je prevrnil in Santer se je, še vedno zvezan, s stolom vred prevrnil na tla. Pred seboj je zagledal na tleh nekaj belega. Z grozo je ugotovil, da je zamašek od epruvete. «Ne, nočem, meee...!» je zatulil. Nato je nastopila tišina. Samo morje je še nadalje šumelo in premikalo zrnca peska. *** «In potem?» Glas, ki je to vprašal, je bil ester. «Zvezal sem gospodarja in odšel k telefonu, da bi obvestil gospodarico.» Kitajec se je smehljal s svojimi poševnimi očmi. «Da bi obvestil gospodarico — o čem?» «Da sem našel gospodarja tu v hiši brez zavesti. Da je gospodar pobesnel, ko je prišel k zavesti.» «In potem?» «Potem je prispela gospodarica.» «Kaj pa ta kača?» «Ta?» Kitajec se je ljubeznivo nasmehnil in prijel kačo z roko. «To je čisto nedolžna kačica, kakršne uporabljajo naše plesalke v templjih pri svetih plesih...» «Zdi se, da ta človek ne laže,» se je oglasil policijski zdravnik. «Umrl je zaradi sončarice,» je pristavil in zaprl torbo z instrumenti. Zopet naš gost V Trstu se zopet mudi režiser gledališča iz Celja Branko Gombač, ki v tržaškem Slovenskem gledališču pripravlja otvoritveno predstavo nove sezone. Obiskovalci predstav Slovenskega gledališča se bodo gotovo spominjali njegovega izrednega uspeha z uprizoritvijo uDnev-nika Ane Frank» pred nekaj leti. V kratkem pa bomo objavili kaj več o tem, kaj SG pripravlja za prvo predstavo, ter ostale podatke o repertoarju. Finžgar in Pregelj v izbranih spisih (Pri Finžgarju gre za ponatis druge knjige njegovih Izbranih spisov) Lani je bila zaključena izdaja Finžgarjevih Izbranih spisov, ki jo je zasnovala Mohorjeva družba v Celju in ki obsega sedem knjig. S to izdajo Finžgarjevih del je bilo ustreženo velikemu povpraševanju po delih tega pisatelja. Zanimanje za te knjige je bilo izredno veliko. Ko je lani izšla zadnja, sedma knjiga izbranih spisov, sta bili prvi dve knjigi že razprodani. Zato se je založba odločila za ponatis tistih knjig, ki so razprodane. Pravkar je tako izšel ponatis druge knjige Finžgarjevih izbranih spisov. Na to knjigo opozarjamo vse prijatelje Finžgarjevega dela. in sploh lepe knjige, posebno pa tiste, ki so morda zamudili prve knjige in so si nabavili ' zadnje zvezke, nimajo pa prvih. Druga knjiga Finžgarjevih izbranih spisov, ki je v ponatisu pravkar izšla, je fiovsem enaka knjigi, ki je izšla v prvi izdaji. Zunanja podoba m seveda tudi no-i tiranja vsebina sta docela enaki, enaka je tudi barva ščitnega o-vitka, le letnica izdaje ' je druga. Tako ne bo nihče, ki bo knjigo nabavil v novi, drugi izdaji, prav nič prikrajšan. ! Druga knjiga Finžgarjevih spisov prinaša sipise, ki so nastali v mlajših pisateljevih letih, zlasti pa tedaj, ko je Finžgar služboval na Jesenicah, v Kočevju, I-driji in ljubljanskem predmest- ju Trnovo. Zato tudi v tej knjigi prevladujejo podobe iz delavskega in mestnega življenja, kar je seveda odsev pisateljevih službovanj. In zato je tudi glavni poudarek teh del na socialni, zlasti družbeno kritični presoji življenja. Ni več kmečke idilike, kot v kmečkih posvetih, pa tudi pisateljev vzgojni in poučni namen se je v teh spisih že umaknil v ozadje. Prevladujejo opisi temnih strani življenja, čutimo Pa v njih tudi pisateljev odpor zoper družbeni red. V začetku druge knjige Izbranih spisov najdemo najprej roman «Iz modernega sveta», ki sicer sodobnemu bravcu ne bo nudil več tistega estetskega užitka, kot ga je bravcem v času, ko je delo nastalo. Je pa glede na svoj čas kulturno-zgodovin-sko zanimiv in odraz razmer tedanjega časa. Drugi del knjige obsega trinajst novel in črtic, med katerimi so nekatere pravi biseri Finžgarjeve pripovedne umetnosti.. Na koncu je drama «Naša kri», tisto odrsko delo, ki je doživelo najrazličnejše sodbe in kritike, pri občinstvu pa na splošno izredno topel sprejem. V drugi knjigi Finžgarjevega dela je torej tudi nekaj spisov, ki so samo literarno in kulturno zgodovinsko pomembni, pa tudi nekaj del, ki bodo še danes marsikateremu bravcu v izreden užitek. ČLANEK GIGIJA LUNARIJA V «RIJEČKI REVIJI» Stalna gledališča in režiserji so zrevolucionirali italijansko gledališče «Riječka revij a» je v svoji 7-8 številki, objavila številne sestavke avtorjev iz Italije, ki poročajo o stanju na raznih področjih italijanskega kulturnega življenja. Gigi Lunari, ki je stalni sodelavec v študijskem centru milanskega Piccolo Teatro, je tudi prispeval članek «Stalna gledališča in režiserji so zrevolucionirali italijansko gledališče». Ne more škoditi, če ta Lunarijev članek objavimo tudi mi: Stanje današnjega italijanskega gledališkega .življenja je nepojmljivo izven okvira evolucije, ki ima svoj začetek in poudarek v času neposredno po zadnji vojni. Dve glavni znamenji tega razdobja, njegove rdeče niti, ki pišejo že kar malo zgodovino evolucije, sta: rojstvo stalnih gledališč — ta pojav ima za temelj novo pojmovanje gledališča in njegove vloge v družbi — ter odločna afirmacija funkcije režiserja, ki se sedaj pojavlja poleg igralca in celo nad njim. Ustanovitev stalnih gledališč se je pokazala kot nujnost, na katero je opozorila tista, sicer zelo elitna, ekipa gledaliških in kulturnih delavcev, ki se je bila družbeno zavezala, da poleg dotedanjega pojmovanja teatra kot odra same zabave in ničevosti, kot je gledališče pojmovala dekadentna buržoazija, postavi gledališče, Poleg nekaterih režiserjev evropskega nivoja jih je tudi precej takih, ki se udinjajo povprečnemu in malomeščanskemu okusu ki naj mu bo končni namen vzgoja in ki bo izraz nove družbene sredine; to gledališče paj se z naslonitvijo na državo in zadevne inštitucije reši materialnih glavobolov pa tildi vmešavanja z raznih strani tako v njegovo politiko cen kot samega repertoarja:. Prvo tako gledališče je bilo ustanovljeno 14. maja 1947'. Te-', ga dne je namreč začelo življenje «Piccolo Teatro della Città di Milano», njegova ustanovitelja pa sta bila Paolo Grassi in1 Giorgio Strehler, najrharkant-nejši tolmača novega gledališča, kateremu sta v Italiji prav o» nadva namenila zamisel «javne službe». Pojav milanskega «Malega gledališča» je imel izreden odmev v kulturni javnosti države. Najprej: primeru Grasija in Streh-lerja so sledili gledališki delavci v Turinu, Genovi, Bologni in ostalih italijanskih mestih, potem pa: delovanju «potujočih družin», kar je bilo do 1. 1947 neizbrisen znak gledališkega življenja Italije, je bila končno postavljena meja. Za življenje «potujočih družin» je bila ugodna razmestitev prebivalstva Italije, ki nima ene središčne metropole kakor Lon- jÌÌiaaaiiiiuu:i:aiaajUjii«ia»iuiUÌKÌ«iiiimi«iiiiiìiW«iÌiii»it:ii:i:::Hi::::^Ì!Ìi:*ii:i:iiÌ!ÌH:::::!ÌÌ!:ii::;i”i:iiiiiiiii:iii::iii;n:i:i:iiiii:i:i::::::ii:nii::ii:iÌ| § Dva izmed nagrajencev v Benetkah J Po prejemu nagrad na beneškem filmskem festivalu si drug drugemu čestitata Francesco Rosi (njegov film «Roke nad mestom» je prejel najvišje priznanje: zlatega leva) in Delphine Seyripg (prejela je pokal Volpi za najboljšo žensko vlogo; igrala je v francoskemu filmu «Murici»), V nedeljo popoldne ob 17. uri se bo festival slovenskih popevk ponovil— že četrtič — v Ljudskem domu v Križu. Na sliki: del orkestra «Mirainar» pod vodstvom Draga Žerjala, enega izmed treh dirigentov don ali Pariz. «Potujoče družine» so bile imenitno sredstvo v rokah buržoazije, ki je pazila na kvantiteto namesto na kvaliteto in na obliko namesto na vsebino. Se v prvih letih po vojni so «potujoče družine» vzdrževale pri življenju zares nič vredne skupine, tudi slabo o-premljene, ki so izvajale star bulvarski repertoar, ki so ga v Evropi že davno vrgli v pozabo. Nastanek stalnih gledališč, zavzetih za umetniške in družbene probleme, je opravil drastično selekcijo «potujočih družin». Najslabše so preprosto izginile, druge pa so bile neizbežno prisiljene dvigniti umetniški nivo. Danes ima italijansko gledališče v svojih vrstah en ansambel svetovnega ugleda in pomena («Piccolo Teatro di Città di Milano»), štiri zelo močna stalna dramska gledališča (Turin, Genova, Bologna, Trst) ter nekoliko izvrstnih «potujočih družin» mednarodnega nivoja («Skupina Mladih», skupina Stoppa-Morelli, «Italijansko narodno gledališče», katerega glavni pobudnik in umetniški vodja je Vittorio Gassman). • * * Poudarili smo, da je drugo glavno znamenje današnje gledališke Italije odločna afirmacija funkcije režiserja, ki se sedaj pojavlja poleg igralca in celo nad igralcem. Čeprav z veliko zamudo za Evropo se je v zadnjih desetletjih tudi v Italiji pojavila potreba centralizacije mehanizma gledališke predstave v enih rokah, tako da je afirmacija, o kateri je govora, dokončna. V povojnih letih se je ta dolga pot hitro zaključila in dolgo prizadevanje je doseglo hitro rešitev; če so namreč «potujoče družine» v začetku šle mimo problema režiserja ter ga gledale postrani, in to kot nepotrebno breme, pa pojav stalnih gledališč nikakor ni mogel mimo te- ga problema. Prva faza režiserskega posredovanja v ustvarjanju predstave je bila še vsa v znamenju določenega manirizma, nad vse je obožavala dekorativnost, zunanjost; in čeprav je tu in tam tudi uspela, da je kreaciji dala poduhovljen in ugoden ton, v večini primerov dramskega besedila vendar ni pojmovala drugače kot povod za lastno izživljanje. Prvi, ki so se postavili po robu takemu pojmovanju režije, so bili Giorgio Strehler, vzgojen v duhu najbolj sodobnih struj evropskega gledališča, Luchino Visconti in Otazio Costa. Ti si) napravili mizanscenò smotrno, podredili so jo kritični izvedbi teksta, ki je sledila dolgemu in trdemu delu na deskah in pri ’ kateri so se vrstile konzultaci-; je iz Jtilologije, književnosti in; zgodovine. In kakor se še danes kaj zatakne v sami organizacijski strukturi novih gledališč, tako tudi zmaga novega nad starim ni popolna v vsej širini. Mnoga od stalnih gledališč še vedno niso dorasla družbenim in umet-! nostnim zahtevam, malo je takih režiserjev, ki bi nad dramskim tekstom opravili vso kritično in umetniško ekspertizo, pač je več takih, ki svojo dolž nost mečejo pod noge povprečnemu in malomeščanskemu okusu. Zato je treba tukaj ponov-; no podčrtati kreacije režiserja svetovnega ugleda Giorgia Streh-lerja (ki se je zlasti proslavil z režijami Brechtovih in Goldonijevih besedil ter z načinom prikazovanja del italijanskega kasnega 19. stol.) ter imena, ki se lahko postavijo v prvo vrsto evropskih režiserjev (Luigi Squarzina, Orazio Costa, Virginio Puecher). Poglavje zase je Luchino Visconti, ki svojo izrazito nadarjenost poklanja bolj filmu kot gledališču. « * V V tem zares sumaričnem pregledu je treba kaj povedati o italijanski sodobni dramski književnosti. V delu Pirandella je imelo italijansko gledališče — po koncu vojne in po dolgi noči in o-virah, ki jih je postavljalo fašistično tlačenje — svojo največ vredno in najbolj pomembno dediščino. Oplojevanje tega izrazito italijanskega nasledstva s klicami gledališča, prežetega s socialnimi problemi, kakršno je prav v teh letih začelo iz inozemstva prihajati v Italijo, ni rodilo zaželenih sadov. Danes smo še preblizu tem dogodkom, da bi lahko z gotovostjo odgovorili na vprašanje, ali so povojnj italijanski dramatiki prevzeli in razvili iz Pirandello-ve dediščine to, kar je bilo v njej najbolj živo in največ vredno, ali pa nasprotno njegovo; minljivost, dekadentnost in jalevost. Zdi se nam, da je italijansko gledališče vendar prehitro zapustilo poglabljanje nauka,' ki ga je zapustil Pirandello. To se vidi v primeru Uga Bet-tija. Takoj po vojni je napisal «Korupcijo v pravosodni palači», toda že nekoliko let kasneje 'je po nevarni krivulji končal in se zapletel v mistično pobarvanih abstrakcijah. Dejanskemu pomanjkanju gledališča, ki bi se več ali manj napajalo ob pirandellovskih izvorih (in tu je treba poleg Bet-tijà imenovati še Carla Terro-na, Silvija Giovaninettija, Valentina Bompianija) je treba dodati tudi polom gledališča, ki bi ga mogli označiti kot katoliško. Krivulja Diega Fabbrija, najpomembnejšega predstavnika tega gledališča, priča o posledicah trčenja ob pregrajo dogmatizma ali konformizma in veljavnih moralnih konvencij. Medtem ko je v «Budnosti orožja» (kjer se spoprijema z veliko temo o možnosti pomirjenja katoličanstva in komunizma) in v «Zapeljivcu» GIGI LUNARI Drugo knjigo je kot celotno izbrano delo uredil France Koblar, čigar delo so tudi uvodna beseda in opombe. V uvodni besedi tolmači značaj knjige in vrednoti pomen posameznih del, opombe pa prinašajo kratka pojasnila k posameznim tekstom. Oprema knjige je c^nčna. (Nadaljevanje na 8. strani) Napačna bi bila misel, da gre pri izbranem delu Ivana Preglja, slovenskega pisatelja, ki ga sicer štejemo kot nekakega nadaljevalca slovenske moderne, pa vendar za samosvojo osebnost, za izdajo, namenjeno bolj proučevalcem ali pa vsaj večjim prijateljem domačega slovstva, Tako prepričanje je zgrešeno in prav druga knjiga Pregljevega dela, ki je pravkar izšla pri založbi Mohorjeva družba v Celju, bo nedvomno našla precej bralcev. Sicer pa: naše bralce smo že pred meseci opozorili na izbrano delo Ivana Preglja. Pregljevo delo, ki je bilo po osvoboditvi skoraj neznano, saj je bilo «zbrano delo» zaključeno v knjižni izdaji že pred vojno, naj bi torej z novo izdajo spet postalo bližje slovenskim bralcem. In seveda dostopno vsem. V šestih knjigah, kolikor naj bi jih obsegala nova izdaja izbranega dela, naj bi izšlo vse Pregljavo najpomembnejše leposlovje. Ta izdaja pa naj bi v redakciji Franceta Koblarja prinesla tudi urednikove opombe, ki naj bi bralcu odkrile slovstveno zgodovinsko ozadje Pregljevega nastopa ter dokončno določila Pregljevo mesto v slovenski književnosti. Po prvi knjigi, ki je izšla pred meseci, naj torej opozorimo bralce na drugo knjigo Pregljevega izbranega dela, ki je pravkar prišla na knjižni trg. Novi zvezek Pregljevega izbranega dela (ki je, mimogrede povedano, izšel v izredno skrbni in okusni opremi, zasnovani po arhitektu Tonetu Bitencu) obsega ’ v glavnem spise, ki jih je pisatelj sam označil kot Ženske povesti in Otroci sonca. Na novo pa sta v to kompozicijo uvrščeni spominska črtic« Ožep in slika Stara Tolminka, ki naj bi predstavljala zaključek te celote. Tako naj bi knjiga imela enoten značaj glede na snov, to je v njeni ženski motiviki, pokazala pa naj bi tudi pisateljeve težnje po novi pripovedni obliki. Pisatelj je ta čas, ko so v glavnem nastajala ta dela, iskal i?raz za svoje pri-povedništvd, ker ni hotel biti posnemovalec starejšega, pa tudi ne sodobnega slovstva. Pri iskanju nove smeri svojega u-st«arjanja je pisatelj svoje delo bolj in, bolj doumeval kot izraz lastnega notranjega nemira in spoznanj, ki so mu jih prinesli slovstveni študij, prva svetovna vojna in nemirni čas po njej. Vse to zasledimo v vseh njegovih spisih, objavljenih v tej knjigi, v katerih vseh zajema pisatelj sodobno snov. Med temi deli pa sta posebno dve umetnini, ki bosta še najbolj pritegnili bralca, bodisi zaradi čustvene vsebine ali zaradi poetičnosti. To sta novela Dom gospe matere Serafine in povest Otroci sonca. Pa tudi v vseh drugih delih bo bralec spoznal pisatelja, kako išče nenavadnih, pretresljivih doživetij" in jih obdeluje z izvirno pisateljsko silo. Skoraj enakovreden del te druge knjige Pregljevega izbranega dela pa predstavljajo nedvomno urednikove opombe. Te so pravzaprav razvrščene v tri poglavja. Urednik najprej tolmači značaj knjige in čas nastanka posameznih del ter v kratkem toda jasnem prikazu ka-rakterizira bistvo Pregljeve pripovedne umetnosti in postavlja njegovo mesto v modernem slovstvu. Posebej še karakteri-žira posamezna dela iz te knjige. V drugem delu daje urednik pripombe k posameznim tekstom, v zadnjem delu pa objavlja še posnetke sodobne kritike teh Pregljevih del. Tako je urednikov delež z opombami in z uvodom dragocen prispevek k tekstu. Glede na značaj in slabo poznanje Pregljevega dela pa je bilo to nujno in po- trebno. Sl. Ru. PROFESOR, KI JE «PREDVIDEVAL» SKOPSKO KATASTROFO «NISEM NE UČENJAK NE PREROK» V skopskem listu «Nova Makedonija» je bila objavljena vest, da je profesor Dragan Jovanovič napovedal potres, ter da je celo svaril svojce in prijatelje, naj se umaknejo iz mesta čim dalj mogoče. In da je tudi sam odpotoval nekaj dni pred potresom nez-znano kam. Ta vest skopskega lista je, seveda, vzbudila veliko zanimanje v Jugoslaviji, a tudi drugod po svetu. Saj si lahko mislimo, kakšnega pomena bi bil človek, ki mu je dano, da lahko napoveduje potrese! Zato je nastala za njim prava gonja. Iskali so ga novinarji, prismonoše in celo varnostni organi. Končno so ga le iztaknili. Mirno je živel pri svojih sorodnikih v Knjaževcu. Pred katastrofo je bil Dragan Jovanovič profesor fizike Profesor Dragan Jovanovič pravi, da je bil nemiren in da je stavo, da se bo s Skopjem nekaj hudega dogodilo, žal, tudi dobil in matematike v šoli za slepe v Skopju. Star je 46 let. Ko so ga novinarji jeli spraševati, kako je mogel vnaprej vedeti za potres, je najprej take trditve odločno zavrnil: «Sploh ni govora o tem, da sem znanstveno predvideval skopsko katastrofo! Jaz nisem strokovnjak in moje znanje geologije je kaj skromno. Vendar pa so me obhajale neke čudne slutnje in več mesecev sem moral neprestano misliti na neko nesrečo.» Profesor Dragan Jovanovič je stanoval v Skopju v Ul. 29. novembra v pritličju hiše šte- vilka 26. Ta hiša je bila pri potresu porušena do tal. In od 200 stanovalcev jih je pri tem izgubilo življenje 22. «Morda bi bilo žrtev še več», misli Jovanovič, «če bi ne bilo počitnic». V tej hiši so namreč povečini stanovali Jovanovičevi kolegi in so nekaj prej odpotovali na počitnice. «V Skopju nisem imel miru. Neprestano sem imel nekak občutek tesnobe, nemira in bojazni.» Občutek strahu se mu je pojavil takoj po rahlem potresu, ki je februarja prizadel o-koliko Titovega Velesa. Potem so bile še poplave.... KRIŽANKA □ 2 3 H n ... , 6 u rr 10 sr Tl fi 15 n T~ 16 ir w~ -, - ■ H ?r n u 73“ H 25 H”6 27 H 5T~ n 30 ] Z u ir 1 33 H Vi r J 55 n 3b r. i s a t: ■ ' a d d IT M Si « » «T : H M» « a kT s ' ' / 50 5f a 'T Bill ... » 51. 55 n 5T~ fr 1 ■& ŠT 'w~ - VODORAVNO: 1. lepilo, ki gs uporabljajo maskerji, 8. kratek ženski jopič, 14. skupina leč, ki daje slike brezbarvnih robo.v, 15. nepoklicni športnik, 16 ime igralca Severja, 17, divja mačka, J9. nizozemska prestolnica, 20. hrvaška pokrajina, 21, grška boginja rojstva, 23. tulec,'24, ime ameriške igralke Gardner, 25. gozdni sadež, 26. kratica za Radio Ljubljana», 28. kemični znak za mazurij, 29. egipčansko božanstvo, 30. sprejemnica, 31- ke- mična prvina, 33. skarvh’V*''*1* J žensko ime, 34. afriški vèletòk, 35. orodje za kopanje, 36. vrsta opice, 37. pariška podzemeljska železnica, 38. človek, ki masira, 39. začetnici mesta v vihodni Sloveniji, 41. branje, 42, začetnici izumitelja dinamita, 43. planinska ptica. 44. nočno zabavišče, 45. predlog, 47. velilKr "prt. stanišče v zahodni Afriki, 49. mrtvaški oder. 50. ognjenik na Siciliji, 52 etiopski plemič, 53. največji otok. v Filipinih, 54, različice, odtenki, 56. sedež sovjetske vlade, 58. glavno mesto Turčije, 59. zveza držav. NAVPIČNO: 1. prodajalec masla, 2- čisto premoženje, '3. tatinska ptica, 4. utežna enota, 5. vzdevek, naziv, 6. avtomobilska oznaka Karlovca, 7, starogrški filozof in geograf, 8. pripadnik starodavnega naroda v Pirenejih, 9. znamka težkih italijanskih kamionov, 10. Italijan, 11. letni posek v gozdu, 12. francoski fizik, izumitelj posebnega toplomera, 13. Prešernova pesem o pesniški svobodi, 18. Perzija, 21. hobotnica, Ž2. prodajno blago, 25. stopnja tiskarskih črk, 27. črevesna bolezen, 30. reka v Posarju, 32. ime skladatelja Delibesa, 33. podzemeljska žival, 34. predsednik ZAR. 35. roženina, 36. tovarna alkoholnih pijač v Za-dru 37. ledepiška groblja, 33. vgžno živilo. 39. slovenski '|kig-d »tel j jn folklorist (frane), 40. soseščina, občina, 44. umetno kopališče, 46. znamenje, emblem, 48. ploščina, površina, 49. ameriška zver iz rodu mačk, 51. žensko ime, 53. gibanje pe zreku, 55. kemični znak za stroncij, 57. okrajšava za «račun». REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: L krača, 6. Norma, 11. Gruden, 12. korveta, 14, Rabar, 15. dama, 16. las, 17. amin, 18. nuna, 19. Mimi, 20. Janaček. 22. dninar, 24, ar, 25. rman, 27, Aran, 28. ave, 30, ta, 31. čar, 32. grad, 33, v ikar, 35. st„ 37. slinar, 39. aktovka, 42. Tisa, 43. opna, 45. brat, 46. Ant, 47. Msta, 48. klada, 49. skl-fist, 51. Prater, 52. Adige, 53. Rakar. NAVPIČNO; 5. A(lfred) N(o-bel). — m «A nekoč, ko sem ravno bil v zavodu dežuren, se me je lotil tako močan občutek strahu, da sem začutil nepremagljivo potrebo po tem, da bi zapustil to mesto.» Od takrat se skopski profesor ni nič več počutil mirnega. Ni imel več prave volje do dela, saj ga je slutnja, da se bo zgodila nesreča, noč in dan tlačila. «In zato se nisem niti tedaj razveselil, ko sem po dolgem moledovanju in čakanju, nazadnje vendarle dobil ključe lastnega samskega stanovanja.» Sklenil se je Izseliti iz Skopja in je zato tudi poskušal prodati stanovanje. To pa se mu ni posrečilo. «Nova Makedonija» Je med drugim tudi pisala, da je Jovanovič svaril svoje sorodnike in prijatelje, in Jih nagovarjal, naj odidejo iz Skopja. Profesor Jovanovič pa to odločno zanika : «Nisem nagovarjal ne sorodnikov ne prijateljev, da naj tudi oni zapuste mesto, kot Je to napisano v članku. Se manj pa je res, da sem spal oblečen, in da so me zaradi tega celo poslali k psihiatru. Zaradi živčne razdraženosti sem se sicer res posvetoval s svojim zdravnikom, in mi je tudi odredil enomesečni oddih.» Nekaj zaradi svojega slabega zdravja, še bolj pa zaradi nelagodnega razpoloženja in duševne depresije, Je prof. Jovanovič zaprosil za premestitev iz Skopja v Knjaževac. Ob potresu je bil Jovanovič v Nišu. Najbolj ga je skrbelo, kako je z bratom in njegovo driižino. Izvedel Je, da so vsi srečno prestali kata- njegovt strofo. Zanimivo je zlasti to, da je Jovanovič, komaj nekaj dni pred potresom, za šalo stavil s sinom svoje sestre, da se bo kmalu dogodila strašna katastrofa. Profesor Dragan meni o tem: «Na žalost sem stavo dobil. Hotel pa bi poudariti, da nisem ne mistik ne prerok. Ako bi v resnici in z gotovostjo mogel predvideti potres, bi vsekakor na ves glas opozoril javnost in oblasti na to.» Značilno je tudi to, da se mu je po potresu njegovo živčno stanje na mah izboljšalo. Nič več nima tesnobrega občutka ne slutenj, močan duševni pritisk je popolnoma prenehal. «Kdove, če bi se zame vse tako dobro izteklo, če bi bil potres pred koncem šolskega leta. Najbrž niti ne bi mogel kar tako pustiti službe in oditi iz mesta.» Skopski profesor matematike in fizike se vsekakor ne namerava vrniti v Skopje. O-stal bo v Knjaževcu. Brez dvoma pa ne bo tako lahko pozabil na tisto, kar je prestal v zvezi s skopsko katastrofo. A za vse, ki so tèga 46-letnega moža poznali, je še vedno zagonetno/ od kod m kako Je mogel toliko prej, slutiti nesrečo. jama v bližini naravnega mostu v Rakovem Škocijanu. Kraj je lep In si ga velja ogledati Se o vzrokih cestnih nesreč Zadnjič smo opisali nekatere pogoste vzroke cestnih nesieč. Prostor, ki je vsako nedeljo na razpolago za to našo avtomobilsko rubriko je dokaj omejen in seveda ni mogoče v enem samem članku zbrati šop najbolj značilnih primerov prometnih nesreč. Zato bomo danes na- Aleš in Peter v vesolju Predstavil se je : «Over mi je ime. Argošani me zasledujejo. Poznata Argošane?» Dečka sta se spogledala. «Nikoli še nisem ničesar slišal o njih!» je Zatrdil Peter. «Jaz tudi ne!» ga je dopolnil Aleš. «To so naj večji krvniki vesolja: «Lovci na človeške možgane!» ju je poučil Over. «Možgane?» se je prestrašeno prijel Aleš za glavo. «Da. Vsako živo bitje, ki ga ujamejo, odpeljejo na Argos. Tam mu razpolovijo lobanjo in vzamejo možgane, ki jih nato predenejo v svoje glave. Zato se imenuje Argos planet učenjakov — zločincev. Smem zvedeti imeni svojih rešiteljev?» «Seveda! Peter in Aleš sva.» «S katerega planeta pa sta?» «Z Zemlje!» je domišljavo snregovoril Aleš. «Za ta planet pa res še nisem slišal!» Je povzel Over. Tedaj pa je Peter povsem slučajno pogledal na teleorodij in prestrašeno zakričal: «Petnajst pik, ne, to so ploščate rakete, drve proti nam.» «To so Argošani!» je zmedeno pojasnil Over. Na čelu je drvela ogromna vesoljska ladja, katero je spremljajo petnajst raket. Te ladje prej Peter sploh ni opazil, ker je priletela popolnoma z drugega konca... «Bežimo!» je vzkliknil Aleš In že pognal raketo, ki je z veliko brzino oddrvela zasledovalcem prav pred nosom. šteli še nekatere prekrške cestnega pravilnika, ki znatno prispevajo k stalnem porastu prometnih nesreč. Današnji pregled pričenjamo 7. omembo členov 10 in 106 našega cestnega zakona. Omenjena člena se glasita takole; Člen 10: Vozila morajo vo- ziti po desni polovici vozišča in se strogo držati, desnega roba ceste, tudi .takrat, ko je cesta prazna. Člen 106: Ko nas prehitevajo, moramo zavoziti čim bliže desnega roba cestišč* in ne smemo večati svoje hitrosti. Kako lepo bi bilo, če bi se vsi vozniki držali vsaj prvega izmed teh določil. Na mah bi se nam zdele ceste mnogo širše in promet bi se odvijal, posebno v mestih, znatno hitreje. 2al pa se dogaja v resnici popolnoma nasprotno. AH ste kdaj vozili od Garibaldijevega trga proti pokriti tržnici? Gotovo da, in zato ste tudi opazili,- kako se vsi držijo sredine še tako širokega cestišča, da je praktično nemogoče prehiteti še tako počasno vozila. In ni potrebno, da bi bil to avtomobil,’, ker že navadna vespa nam ne dopušča dovolj prostora za prehitevanje hrez nevarnosti, da bi zavozili na zaščitne otoke sredi ceste. Pred nedavnim, nekaj mesecev je le od tega, so v Rimu pričeli dokaj izvirno in nadvse potrebno kampanjo za varno vožnjo po mestu. Teden za tednom so opisovali kak člen cestnega zakona in že dejstvo, da so kampanjo pričeli s tem členom, dovolj zgovorno priča o njegovi važnosti. Vzrokov, da mnogi vozijo po sredi ceste, je precej. Glavna vzroka pa sta brez dvoma lažen čut varnosti, ki ga daje vožnja ob beli črti, ki loči vozišča (avtomobilistu se zdi, da ima pilota, ki mu kaže pot) in nezmožnost, Velikega števila voznikov, da bi pravilno presojal širino svojega avtomobila in od tega odvisnega prostora' za varno vožnjo. Taki vozniki se zbegajo, brž ko drugi zapeljejo mimo njih ali pa se sami za svoje pojme preveč približajo robu cestišča. Tudi ko stoji, je lahko vozila vzrok nesreče. Torej paziti moramo tudi, kako parkiramo, če nočemo kršiti celo vrsto členov. ki se tičejo tega. Ne bomo ponavljali, da je prepovedano ustavljanje povsod, kjer so nastavljene tablice, ki to prepovedujejo. Naš namen je ipomniti tiste voznike, ki na to kaj radi pozabljajo, da je strogo prepovedano in še posebej nevarno parkiranje vozil neposredno ob križiščih, posebno če so ulice ozke in zato križišča nepregledna. Mostovi, ozke ceste, ovinki, postajališča javnih prevoznih sredstev, prehodi za pešce tvorijo celo vrsto postajališč, ki so prepovedana za osebna vozila. Zelo nevarno in vzrok nesreče je tudi ustavljanje na cestnih izboklinah. Pregled nad cesto je v takem primeru zelo omejen in je zato nevarnost velika. Seveda pri izboklinah morajb voziti vsi previdno, ker je vedno mogoče, da je komu, še tako poslušnemu uporabniku cestnega omrežja, prav tam odpovedal motor in je bil prisiljen ustaviti vozilo. Vsak avtomobilist se mora v takem primeru ravnati po tem, kar določa člen 102: Na nepreglednih delih ceste, na ovinkih, v bližini šol pri križiščih in odcepih, na močnih strminah mora avtomobilist voziti tako previdno, da lahko ustavi vozilo v mejah vidne poti. Marsikdaj čitamo. da je prišlo do prometne nesreče iz neznanih razlogov, v zadnjih časih pa bolj često «zaradi nenadne slabosti voznika». Velikokrat pa je tega kriva ]e voznikova nepazljivost, ker mnogi se ne zavedajo odgovornosti, ki jim jo upravljanje vozila nalaga. Veliko vlogo igrajo pri tem tudi nespretnost in pomanjkanje hladnokrvnosti. Voznik, ki se ne počuti varnega na cesti, je skoz in skoz pretirano čuječ in se u-trudi, Tedaj njegova budnost odpove jn to je pravi trenutek, ko lahko pride do nesreče. Mrve in drobiž iliiiiiiiii ☆ J ESTI v gledališču ali kinu ni ne spodobno ne lepo. Vendar se je razpasla navada, da mnogi obiskovalci skoraj ne morejo drugače, kot da med predstavo kar naprej nekaj žvečijo, grizljajo in cmokajo. Bonbone, kekse, pečene lešnike, pistače, pečene rezine in še marsikaj. Saj ponujajo ljudem kar v dvorani, mnogi pa si prinesejo «prigrizek» kar s seboj. In potem se začne v dvorani pravcata «muzika». Od vsepovsod se sliši šumenje papirja, grizljanje, hrustanje, žvečenje in mlaskanje, So pa ljudje, ki jih vsi ti glasovi zelo motijo. Na Angleškem so ustanovili posebno društvo — «Ligo tihih kino-jedcev». Za sedaj ima ta liga šs malo članov. Liga hoče doseči, da bi v kinih prodajali samo take prigrizke, ki so mehki, da jih ni treba hrustati ne gristi in ki so zaviti v mehkem, nešumečem papirju. * S TARANJE je za vsakogar neprijetno. Posebno o ženskah se čujejo včasih prav zabavne prigode, ko skušajo prikriti svoja leta. A vsaki se vselej ne posreči zatajiti svoje starosti. A razbrati se da iz raznih znamenj. Nekdanja filmska igralka, Olga Čehova, ki se sedaj ukvarja s kozmetiko, pa glede tega meni takole: «Rojstni list je zgolj govorica, ki pa jo ženska more s svojo zunanjostjo vsak hip demantirati.» E . l|/fODERNE jetnišnice so že tako urejene, da so m&*> ■jìf M sikje bolj podobne hotelu kot zaporu. Celo ravnanje z jetniki je v modernih državah nadvse obzirno in ljubeznivo. Najbrž pa po tem prekašajo vse v Burmi. Tam je ministrstvo za pravosodje ukazalo paznikom v jetnišnicah, da morajo biti ponoči obuti v copate, da ir« bi štorkljanje čevljev motilo spanja jetnikov, Ali ni to več kot obzirnost? ★ N' APOVEDOVANJE vremena je nehvaležno delo. Kadar se napoved uresniči, je vremenoslovec le malokdaj pohvaljen, če pa je vreme drugačno kot ga je napovedal, se Vsi iz njega norčujejo. Vendar pa j« menda največje razočaranje in nehvaležnost doživel meteorolog Ray Kampaf iz nekega angleškega turističnega mesta. Letos je dan za dnevom skrbno pripravljal vremenske napovedi za naslednji dan in redno napovedoval deževno vreme. In vse njegove napovedi so se uresničile. Vsak dan je padal dež. In zaradi tako točnih napovedi so tega sposobnega meteorologa nedavno odpustili iz službe. Občinski svet je svoj sklep o njegovem odpustu iz službe utemeljil takole. «S svojimi nezmotljivimi napovedmi vremena je Kampay odvračal turiste od nas!» Tako je, če je človek preveč vesten! ☆ V SAK otrok, ki gre prvi dan v šolo, nima najbrž nič kaj veselih občutkov. Vse polno je vprašanj, ki mučijo njegovo drobno glavico. In ni to pravzaprav nič čudnega. Saj nič ne ve. kako bo. Ne kakšni bodo njegovi sošolci ne kakšen bo učitelj. Na osnovni šoli Kette — Murn v Ljubljani pa so letošnje prvence sprejeli na čisto poseben način. Pionirji so jim namreč priredili majhno zakusko. In medtem ko so ti malčki jedli in se plašno ozirali okrog sebe, je igral šolski orkester. Vs« to je kaj nag!o razblinilo skrb in tesnobo v srčkih novincev in so že koj prvi dan vzljubili šolo in tudi nčenje jim najbrž ne bo neprijetno. JU *fùl6lecnLc?& fmm ^ v' • «4*«#**■«:* i~'x ' ' _ V Včeraj je zapadel rok za prijavo škode, ki jo je povzročilo strašno neurje v noči 4. t. m. Kakor smo že poročali, bodo na podlagi teh prijav sestavili statistiko, da bodo imeli na pristojnem mestu bolj jasno sliko o višini škode. Nato bodo, morda, dodelili najbolj prizadetim odškodnino. Za popravilo cest bodo črpali iz skladov, ki so namenjeni javnim delom. Nekaj denarja so dali na razpolago občinski podporni ustanovi v Miljah, da pomaga tistim občanom, ki so bili najbolj prizadeti in ki so najbolj revni. Medtem se pripravlja osnutek zakona, na podlagi katerega naj bi država dodelila izredna sredstva za odškodnino prizadetim in popravila cest, poti ter raznih naprav, ki jih je neurje uničilo ali poškodovalo. Iz dosedanjih izkustev žal vemo, da s«* take zadeve zavlačujejo vn da prizadeti nikdar ne dobijo prave odškodnine. Takega neurja pri nas ni bilo še. dkoda je ogromna in je ni moč še zdaj popolnoma oceniti. Lahko pa bo ta škoda še večja, ce n« bodo čimprej po- pravili poti, medili potoke, kanalizacijo itd. Kmetje na prizadetem področju so zelo zaskrbljeni, ker sploh ne bodo mogli iz nekaterih njiv in vinogradov pripeljati pridelka, če poti ne bodo popravljene. Ob prihodnjih nalivih bo voda o-pravila svoje, mraz pa svoje, tako da ho prihodnjo pomlad žalosten obračun. Pri tem spet pripominjamo, da so bili prizadeti natbolj rodovitni kraji. Strokovnjaki računajo, da je v dobrih štirih urah padlo toliko dežja, kot ga običajno pade v celem novembru. Tako si lahko predstavljamo, kako je bilo in kako so se potoki, steze in poti spremenile v hudournike, ker je voda drvela po površini. Zemlja je bila že mokra zaradi prejšnjega deževja, pa tudi če ne bi bila, voda ne bi mogla pronicati, ker se je dobesedno udrl oblak Računajo, da je v dolino Glinščice, v dolino Ospa in v Milje pridrvelo nad 8 milijonov kub. m vo-de. Nič čudnega torej, če je povzročila tako razdejanje. Tod imamo večkrat nalive, ti podatki pa nas opozarjajo tudi na potrebo, da se zlasti Glinščica in Osp dobro regulirata in redno čistita, da se napravijo vodni bazeni, ki bi lahko krili potrebe industrijskega pristanišča po vodi. Nekaj slik o posledicah neurja v Osapski dolini smo objavili v p^ojšnji nedeljski številki, danes pa objavljamo nekaj s’.'k o razdejanju nr, Milkah, kjer je voda pokazala še večjo svojo razdiralno v. o. KRIZ Bliža se trgatev, a ne vemo, kako bomo vozili naš pridelek domov, ker imamo iz Križa do Ske-dancev zelo pokvarjeno pot, da ni mogoče po njej niti peš. Pa tudi poti po vasi so vedno slabše in nihče jih ne popravlja. Kaj misli tržaška občina? Ce ne bodo popravljali poti, bodo zmeraj slabše in bo še več stroškov z njimi za popravila. Ker je zadeva zelo nujna, prosimo občino, da bi nam najprej popravila vsaj poti, ki so nam nujno potrebne za trgatev. Vaščan Hudournik je tako razdejal 300— 400 m poti v Piscialon. Skale je voda strgala, odnesla je cestno podlago v globini 2—3 m in širini 3 m Tu, prav v predmestju Milj, je bil prej lep vinograd. Drevesa in trte Je hudournik zruval in jih založil s kamenjem, plodno zemljo pa je voda odnesla v morje Tako razdejanje je neurje napravilo v sosedni dolinici pod cesto, ki pelje is Milj k Sv. Barbari Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.5, naj nižja 20.2, ob 19. uri 23.8; vlase 03 odst., zračni tlak 1020 stanov., veter 14 km vzhodnik severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. Tržašk ne v Danes, NEDELJA, IS. septembra Niikodem Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 18.19. Dolžina dneva 12.38. Luna vzide ob 2.44 in zatone ob 17.35 Jutri, PONEDELJEK, 16. septembra Ljudmila___________ UPRAVIČENE PRITOŽBE TRŽAŠKIH ŠPEDITERJEV Nemške preferenčne tarife škodujejo tržaškemu pristanišču Rešitev tega vprašanja spada v pristojnost italijanske vlade v okviru Skupnega evropskega tržišča V zadnjem biltenu so tržaški ko so z umetnimi železniškimi ta-apediterji navedli vrsto zanimivih rifami postavili povsem na glavo podatkov o izredno ostri in nelo- obstoječi železniški sistem in je jalni konkurenci, ki jo vodi Ham- brez vsake veljave načelo o geo-burg s preferenčnimi tarifami pro- grafskih razdaljah. Tega vprašati Trstu. Špediterji ugotavljajo, da nja seveda ne more rešiti tržaško ’ pristanišče samo, temveč spada v pristojnost vlad in organov Skupnega evropskega tržišča in je italijanska vlada predvsem odgovorna, da se ustvarijo za Trst normalni pogoji poslovanja. gre za izvajanje člena 82 pogod' be o Skupnem evropskem tržišču, ki daje nemškim železnicam proste roke pri uvajanju železniških tarif za prevoz blaga do lastnih pristanišč, medtem ko morajo na deloma vse železniške tarife odgovarjati dejanskim prevoznim stroškom. Zaradi nemških preferenčnih ta^ rif dosega sedaj promet Hamburga in Bremena 47 milijonov ton, medtem ko znaša promet Z. Nemčije skozi Trst komaj 200.000 ton. Ce b; bile v veljavi realne železniške tarife, pa bi se izkazalo, da dejansko velik del južne Nemčije gravitira proti Trstu in bi severna pristanišča za promet Avstrije ter CSSR skoro odpadla. Špediterji navajajo vrsto zelo zgovornih primerov. Tako na primer znaša prevoz strojev iz Fulda v Hamburg (409 km) 30,76 marke za tono, medtem ko stane prevoz istega blaga do avstrijske meje (504 km) 56,46 marke. Skoraj dvakrat torej za razualjo, ki je komaj za 20 odst. večja. Pošiljka jeklenih plošč iz Luedeushelda proti Hamburgu (376 km) stane 18.46 marke za tono, medtem ko stane do avstrijske meje (746 km) 63.47 marke in torej več kot 3-krat več za niti dvojno razdaljo. Nemške preferenčne tarife delujejo tudi na obratni poti in torej pri uvozu blaga iz prekomorskih pristanišč. Za prevoz bombaža a-meriškega izvora, ki ga pripeljejo iz Hamburga v tekstilni center v Kulmbacku (551 km) je treba plačati 42,50 marke za tono, medtem ko je treba za isto blago plačati za prevoz od avstrijske meje 45,50 marke. Zaključki iz teh podatkov so povsem enostavni, saj je nemogoče vzdrževati konkurenco take vrste, li n mn milil mn mi n n n m limi m umilili im Seznam prispevkov za žrtve potresa v Skopi ju Objavljamo sezname prispevkov, ki smo jih prejeli še med tednom: Nabrano na sedežu: SKGZ • Trst: Križmančič Miro - Bazovica 1.000, Sosič-španger Lojzka - Opčine 1.000, druž. Renza Gavarino — Turin (10 $ že objavljeno 3.8. pod darovi in prispevki a ne še všteto v skupno vsoto) 6.160, Marsič Rudolf (100 fr. frankov že objavljeno a ni še všteto v skupno vsoto) 12.400, Pahor Draga 700. Skupno 21.260 lir. Nabrano v Boljuncu: Marta Slavec (270) 1.000, Vida Sancin (233) 1.000, Sonja Lovriha (275) 1.000, Marino Pečenik (260) 500, Miro Žerjal (133) 500, Benjamin 2erjal (66) 1.500, Valentin Žerjal (145 ) 500, Ota Bernarda (32) 1.000, Jožef Žerjal (226) 1.000, Blaž štefač 1.000, družina Žerjal (256) 1.000, Marija Žerjal 1.000, Albina Bandi (123) 1.000, Draga Cok (36) 1.000, Pavlina Žerjal (139 ) 500, Pavlo Povh. (197) 1.000, Pavla Sancin (228) 1.000, Lojzka Kozina (11) 500, Zdravko Korošec (96 ) 500, Maver Loredana 500, Peter Žerjal (145) 1.000, Stanislav Ota 500, Antonija Tomažič (68) 500, Stana Maver (120) 1.000, Rado Žerjal (76) 4.000, Dora Bordon 1.300, Karlo Ota (Kar-menka) 1.000. Skupaj 26.300 lir. Nabrano v Grljanu: Alojz Simonič 3.000 lir. Nabrano v Sama torci: N. N. iz Samatorce 2.000 lir. Nabrano v dolinski občini (ECA): Cuk Francesca - Dolina 209 1000, Gerii Albino in Lucilla 5.000, Gerii Giuseppe - Dolina št. 200 2.000, Cor-batti Giuseppe Domio 72 1.000, Žerjul Luigi - Dolina 270 1.000, Kocjan Olga - občinska uradnica 1.000, Sancin Giovanni - Dolina 500, Sancin Valentino - Bagnoli 62 3.000, N. N. 1.000, Lavriha Giuseppe - Dolina 1.000, Strain Bonifacio - Dolina 50 1.000, Kokec Albino - Bagnoli 15.000, Smotlak Sergio - Bagnoli 307 1.000, «La Nuvoletta» di Vittoria Di Danato e Renata Oliva - Trst Ul. Udine 1 d 5.000, Antonini Enrico l. 000, Lavriha Dušan - Bagnoli 5.000. Skupno 44.500 lir. Kuret - Kralj Justina - Trst 2.000. Danes (15. sept.) objavljeno skupno 99,060 lir Seznam darovalcev oblačil, zdravil in drugih potrebščin: N. N. - Repentabor.Bucina Maria - Trst, Ul. F. Severo 103, Zuljan Vida - Ricmanje 55, Emilija Zivič in da * Ricmanje 55. Emilija 2ivič in Cimador Zubra-nič iz Trsta, Ul. Rotano 3 sta 10. t. m. in 23. avg. predala jug. Rdečemu križu v Kopru blaga in raznih zdravil, kar sta zbrala pri svojih znancih in prijateljih, za okrog 100 kg in 17 parov novih čevljev. Obvestilo gospodinjam Uradni list je objavil zakon št. 389 z dne 5. aprila 1963 o uvedbi pokojninskega zavarovanja za gospodinje. Člen l zakona pravi, da se začne to zavarovanje izvajati 180 dni po objavi zakona v uradnem listu. 15. oktobra bodo torej gospodinje lahko začele vlagati prošnje za pokojninsko zavarova- nje. Zato vabi UDI gospodinje, naj pridejo na njen sedež v Ul. S. Lazzaro 16, tel. 31545, vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, kjer dobe potrebna pojasnila o tem zakonu. V drugih občinah Pa naj se obrnejo na krajevne krožke. V Trstu bo jutri ob 15.30 v Ul. S. Lazzaro 16 sestanek, na katerem bo pojasnil ženskam predpise novega zakona predsednik INČA. Včeraj je župan dr. Franzil sprejel na županstvu poveljnika šolske ladje «Giorgio Cini» Gio-vannija Barbinija. Ladja se je za kratek čas ustavila v našem pristanišču, potem ko je zaključila tretje poletno križarjenje. Na ladji je 56 gojencev italijanskih pomorskih šol in 24 mornarčkov u-stanove «Giorgio Cini», v kateri vzgajajo za pomorsko življenje sirote umrlih mornarjev in ribi- | Slavec. Magda čev. i Vojvoda. V torek stavka gradbenih delavcev Vse tri sindikalne organizacije gradbenih delavcev so napovedale novo tridnevno stavko gradbincev, ki se prične v torek zjutraj in konča v petek zjutraj. Stavki sta se pridružila tudi oba tržaška sindikata gradbenih delavcev. V torek bo tudi enotna skupščina teh delavcev v prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Pondares. Učni uspehi na industrijski strokovni šoli v Rojanu Sznam učencev in učenk, ki so v tekočem šolskem letu uspešno opravili nižji tečajni izpit na državni nižji industrijski strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan): Dalibor Barič, Adrijan Slokar, Ivan Brandolin, Tulij Černigoj, Alojzij Furlan, Ivan Opara, Darij Pavlica, Andrej Race, Oskar Rustja, Karel Sancin, Zdravko Škabar, Slavko Skrij, Robert Siama, Marij Sturm, Klavdij Živec (odlično), Radica Antonič. Sonja Bossi, Cvetka Brezovec, Aleksan-dra Cibic, Vera Pettirosso, Savina Prucar, Silva Scrignari, Dorotea Slobez, Ombrina niiiiiiiiiiiiliiliiiMmitiitliliiiitliiiiiiiliiiiiiiiiiMlliliiliiiiiiillllliiiiitiiiilliliiiiiiiiiiliiiiilliliilllliilllllitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiillililllliiiiiililliiiliiiiiiiiilMMlliiiiiiiiiliii ZA UČINKOVITO BORBO PROTI DVIGANJU CEN Delavske zadruge naj prevzamejo svoje mesnice spet v lastno režijo 14 mesnic DZ imajo v zakupu privatniki, ki prav tako kot ostali mesarji, dvigajo cene mesu V zadnjih dneh smo iz raznih strani slišali pohvale na račun Delavskih zadrug, češ da so načele akcijo za pocenitev mesa. Ta akcija se nanaša na prodajo mesa v nekaterih samopostrežnih poslovalnicah te zadružne ustanove, kjer so cene za okrog 10 odstotkov nižje kot v drugih mesnicah. Tudi pokrajinski odbor za cene je na svoji zadnji seji, na kateri je razpravljal .0 ceni mesa v prodaji na drobno, pohvalil Delavske zadruge in seveda s tem tudi njene upravitelje. Z vsemi temi pohvalami bi se lahko vsakdo popolnoma strinjal in jih tudi še podkrepil z novimi laskavimi izrazi, če bi se ta akcija Delavskih zadrug ne omejila le na nekaj samopostrežnih poslovalnic. V resnici pa so prav upravitelji Delavskih zadrug delno krivi, da je v Trstu cena mesa tako visoka. Ne smemo pozabiti, da imajo Delavske zadruge nič manj kot 14 mesnic, v katerih so do leta 1956 prodajale meso. Tedaj pa so Imenovani člani upravnega sveta, tebi nič meni nič, sklenili, da se otresejo teh mesnic in so jih predali v zakup zai 6ebnikom. Med tedanjimi upravitelji so bili predvsem ljudje, ki ša danes gospodarijo v tej delavski eadružni ustanovi. S svojim tedanjim sklepom so popolnoma odprli pot zasebnikom, da so lahko navijali cene mesa, kot se jim je ljubilo, Ce pomislimo, da bi Delavske zadruge lahko sedaj razpolagale s 14 mesnicami, poleg samopostrežnih trgovin, v katerih bi prodajale meso po konkurenčnih cenah, bi bila akcija Delavskih zadrug resnično učinkovita in bi bili zasebniki prisiljeni obdržati nižje cene, če bi hoteli ohraniti potrošnike. Danes imajo Delavske zadruge možnost, da lahko nabavljajo meso na debelo neposredno pri proizvajalcu. To pomeni, da bi s svojo široko trgovsko mrežo obvladale tržišče tudi na mesnem področju in dejansko preprečile neupravičeno višanje cen. Zvedeli' smo, da sedanji upravitelji Delavskih zadrug, ki so v povečini demokristjani, katerim botrujejo socialdemokrati in kak repu- blikanec, ne nameravajo na noben bilo pravilno, da bi občinska u-način ponovno prevzeti v svojo re- I prava preložila zaporo javnih ko- žijo mesnice, ki so jih dali v za kup, ampak so napovedali, da bodo začeli prodajati meso samo v še nekaterih samopostrežnih poslovalnicah, kjer mesa še ne prodajalo. Ni nam znano, za koliko let so najemniki mesnic Delavskih zadrug podpisali pogodbo, dvomimo pa, da so te pogodbe dosmrtne. Zato se lahko vsakdo vpraša, kako to, da sedanji upravitelji Delavskih zadrug prepuščajo zasebnikom svoje mesnice, ko bi jih lahko po zapadli pogodbi prevzeli v svojo režijo in s tem učnikovito posegli na mesnem trgu s konkurenčnimi cenami v korist potrošnikov. Predstavniki levih strank v upravnem svetu Delavskih zadrug so večkrat zahtevali, naj upravni svet 6klene, da se 14 mesnic ponovno vrne pod upravo ustanove. To vprašanje je bilo načeto tudi v občinskem svetu, ko so razpravljali o draginji. Toda vse zaman. Iz vsega tega sledi, da demo kristjani in njihovi zavezniki noče jo resno poseči v bitko za zniža nje cene mesa, ker bi v nasprot nem primeru storili vse, da bi Delavske zadruge ponovno prodajale meso v svojih mesnicah. Zapora javnih občinskih kopališč Županstvo sporoča, da bodo z današnjim dnem zaprli občinska javna kopališča pri «Lanterni» in v Barkovljah. Od 16. t.m dalje bo dovoljeno kopanje v omenjenih kopališčih samo osebam, ki bodo imele posebno dovoljenje občinske uprave. Zdi se nam, da je kljub sedanjemu slabemu vremenu, občinska uprava prehitro zaprla jav-na kopališča, saj ima morje še vedno nad 22 9topinj in ni rečeno, da ne bo vsaj do konca meseca še precej lepih sončnih dni, ki bodo privabili ljudi ponovno na kopanje. Zato menimo, da bi pališč od 15. na 3Q. septembra. Včeraj ob 16.40 so prepeljali na ortopedski oddelek 71-letno Margherite Talamini vd. Sodo, ki si je zlomila levo stegnenico, ko je stopila iz domače hiše v Ul. Madonnina 40. 2e priletnejša ženska se je »podtaknita ob stopnico ter nerodno padla. V bolnišnico so jo sprejeli s pridržano prognozo. INTERVENCIJA POSLANCA FRANCA IN E. RADIČ HA Izjava s pričami naj velja za priznanje pokojnin INPS Gre za zaposlitev med leti 1920 in 1926, ki ni bila krita s socialnim zavarovanjem Poslanec KPI Franco in tajnik sindikata upokojencev Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta Ernesto Radich sta intervenirala v Rimu glede dokumentov, ki so po. trebni za priznanje pokojnin delavcem v «novih pokrajinah», kjer je pričel veljati italijanski zakon o socialnem zavarovanju šele leta 1926 namesto že leta 1920 kot v starih pokrajinah. Za to dobo delavci sploh niso mogli plačevati pokojninskih prispevkov ter niso imeli zato pravice do pokojnine. Predlanskim pa je končno izšel zakon, po katerem so ti delavci lahko doplačali te prispevke ter si zagotovili pravico do pokojnine tudi za ta leta. Nastalo pa je vprašanje, kako dokazati z dokumenti, da je bil kdo takrat res zaposlen. Za delavce velikih podjetij, ki še vedno obratujejo, je bilo to lahko, toda za delavec manjših podjetij, ki jih že zdavnaj več ni ali podjetij, katerih lastniki so umrli, je bilo često nemogoče priskrbeti si dokumente. Zato je sindikalna organizacija zahtevala, naj bi veljala izjava pred sodnikom, podprta s pričami, tako imenovani «atto notorio», kot velja na pgimer za Sicilijo. Toda Zavod za socialno zavarovanje (INPS) je izjavil, da tega dokumenta ne prizna kot dokaz, da je bil delavec v tistih letih res zaposlen. Radich in Franco sta se najprej razgovarjala s funkcionarji glavnega ravnateljstva INPS, nato pa ju je sprejel minister za delo in socialno zavarovanje Delle Fave. Njemu sta izročila prošnjo, ki jo je podpisalo okrog 1.000 prizadetih upokojencev. V njej zahtevajo, da se prizna omenjena izjava kot dokaz, da je nekdo bil res zaposlen med leti 1920 in 1926, tako da se mu prizna pravica doplačila zavarovalnih prispevkov in s tem zvišanje pokojnine. To naj velja seveda za vse tiste, ki ne morejo dokazati svojega takratnega delov, nega odnosa z dokumenti, ki jih zahteva INPS. Minister je zagotovil, da se bo za stvar pozanimal. i>iiiaiir«aiiaaiaiiiiiiiiiiiiaiiiaiaiiMiaiiiiiiaiiMviiiMaia»iitii>>aaiiiiistiiMiMB«aiiitiiiiiiaiiiaaaMiiaifiaii>iifB«iiiiMii«ii> DEJAVNOST VARNOSTNIH ORGANOV V AVGUSTU Kaznovanih 1915 kršiteljev cestnega prometnega zakona Organi so zasegli za 8 in pol milijona lir vrednosti ukradenega blaga • 31 tatvin z obtežilnimi okoliščinami in 15 nenamernih telesnih poškodb V avgustu so organi letečgg^ oddelka kvesture in podrejeni .komisariati javne varnosti dosegli pomembne rezultate na področju zatiranja in preprečevanja kriminala in raznih drugih prekrškov. Mesečno poročilo kvesture navaja, da so policijski organi ugotovili v avgustu 3i tatvin z obtežilnimi okoliščinami (navadni tal-vini sta biti samo dve). Takoj za tem pojavom so na prvem mestu nenamerne telesne poškodbe, pri čemer gre v glavnem za razne prometne nezgode. Teh prekrškov je bilo vsega skupaj 15. Sledijo razne druge poškodbe (pretepi itd,), ki jih je bilo 13. Prav toliko je bilo tudi prekrškov, ki zadevajo osebne žalitve. Devet oseb so prijavili sodišču zaradi groženj in prav toliko se jih bo moralo zagovarjati zaradi namernega odkupa ukradenega blaga. Na lestvici prekrškov si potem sledijo: 7 obtožb zaradi pijanosti, 6', ofitožb zaradi neizpolnjevanja 'družinskih obveznosti ter 4 obtožbe zaradi izdajanja bančnih čekov brez kritja. Število ostalih prekrškov je manjše. Na splošno nihajo med enim in tremi primeri. Tako je bilo pujavljenih troje primerov ropa in prav toliko goljufij, kriminalnega združevanja in nezakonitega prisvajanja tuje lastnine. Omeniti je še treba, da so policijske oblasti prijavile sodišču dva primera nenamernega uboja. Na zadnjem mestu so posamezni prekrški, ki zadevajo žalitve in upore proti javnim funkcionarjem, lažje telesne poškodbe, družinske prepire itd. Mesecd avgusta so organi priprli na ukaz sodišča 27 oseb ter so kaznovali 1915 kršiteljev cestnega zakona. Poleg tega so zasegli za 8 521 870 lir vrednosti ukradenega blaga. Obvestilo vajenkam podjetja Radici Zdravstveni organi INAM so te dni odklonili zdravniško pomoč vajenkam podjetja Radici, Tei so suspendirane z dela zaradi posledic povodnji. Po mnenju INAM naj bi te vajenke ne imele pravice do zdravstvene oskrbe. Zato je patronat INČA takoj interveniral pri pokrajinskem ravnateljstvu INAM, kti je izdalo takoj navodila v prid tem vajenkam. Te vajenke, potrebne zdravniške pomoči, se zato lahko takoj obrnejo na urade, zdravnike in ambulante INAM. Ce pa bi kak zdravnik ali urad ne vedel za ta predpis, naj prizadeti telefonirajo na št. 94241 in zahtevajo posredovanje funkcionarja pristojne sekcije INAM Roda. Ne glede na ta posebni primer vajenk podjetja Radici poudarja INČA, da ie nezakonito stališče INAiM, kii odklanja suspendiranim ali odpuščenim vajencem pravico do zdravniške nege v ambulantah IMAM 6 mesecev od dneva odpusta oziroma dva meseca o-skrbe v bolnišnici. To dokazuje tudi razsodba kasacijsikega sodišča, ki je v prid stališču INČA in v nasprotju s stališčem INAM, kar se tiče dobe veljavnosti bolniškega zavarovanja vajencev, DANES V ZALIVU Opoldne in zvečer japonski umetni ognji Z dvojnim nastopom japonskih mojstrov umetnih ognjev se bo danes zaključil drugi ciklus predstav z umetnimi ognji, ki jih je organizirala Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Ob 12.30 bo na koncu pomola «Audace» demonstrativni prikaz dnevnih ognjev s pestrimi svetlobnimi in figuralnimi učinki, višek letošnjih tovrstnih prireditev pa bo zvečer od 2l do 21.45 z zaključnim spektaklom v zalivu sv. Justa na dolžini 350 m. Šolske vesti ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 14. septembra 1963 se je v Trstu rodilo’ 8 otro, umrle pa so 3 osebe. UMRLI SO: 86-letnl Giacomo Robba, 66-letna Elena Ratissa por. Bellini, 81-letnil Giuseppe Bratos. OKLICI: prodajalec Giorgio Ka- nobeM In prodajalka Silvia Triglia, steklar Aldo Toffolutti in gospodinja Maria Comin, prodajalec Bruno Dellse lin gospodinja Graziella Bu-secohian, pleskar Enrico Rumich in gospodinja Gilda Di Olito, Klepar Luciano Evangelisti in gospodinja Norma Bonazza, klepar Alberto Car-letti in gospodinja Nerina Orel, mizar Luciano Melfi in gospodinja Maria Coviello vd. Murgolo žeiezar E-gidio Marchiò In uradnica Margherita Brazzarola, težak Armando -Rossi in gospodinja Serafina Graziano, geometer Pierpaolo Patinati in u-radnica Annamaria Kaiser, pomorščak Otello Cassou in gospodinja Ri-nalda Colomban, delavec Agnello De Luca in gospodinja Susanna Amato, varilec Giorgio Levez in prodajalka Maria Grazia D’Agostino, inštalater Fabio Starz im šivilja Giorgia Sigmund, uradnik Giovanni Mangiagli In gospodinja Liliana Pagani, električar Silvano Campagnolo In prodajalka Nivea Mislei, mornar Pietro Prioli in bolničarka Anna Zocchi, uradnik Duilio Fortuna in frizerka Miriam Benvenuto, industrijski izvedenec Livio Bulat in prodajalka Clara Ban. zdravnik Salvatore Barone In gospodinja Sonia Suban, častnik Včeraj-danes Gualtiero Gerin in prodajalka Antonietta Di Napoli, uradnik Mario Don-getti in uradnica Nevia Steffe, zavarovalec Giancarlo Olivieri in gospodinja Gemma Peliiocetti, mehanik Giorgio Cenni In gospodinja Ma-risa Troier, pomorščak Enrico Za deu In delavka Emilia Marcinesl, šofer Ernesto Depiera in baristka Laura Ravallco, karabinjer Elso Mori in gospodinja Sabina Malenšek, cevar Felice Chlnchio In delavka Ude Va-scotto, dekorater Ferruccio Bossi in tkalka Maria Bilaslavo, karab. podčastnik Bruno Marchetti in šivilja Renata Darmi, uradnik Giuseppe Me-dori io delavka Maria Luisa Lanza, šofer Mario Sardo in bolničarka Chiara Indrigo, uradnik Edoardo Do ratti im gospodinja Milvia Bumz, pomorščak Antonino Nobile in gospodinja Itala Asaro, prodajalec Mauro Bonifacio In šivilja Alda Sergas, častnik Raffaele Trodelia in gospodinja Jolanda D’Urso, delavec Giusto Pregare in delavka Alma Turina, prodajalec Sergio Fortuna In gospodinja Clara Cettul, uradnik Carlo Glerean in • delavka Margherita Molmas, uradnik Emilio Valenta in učiteljica Nives Piemonte, uradnik Giorgio Ricci In gospodinja Elda A-modeo vd. Persi, uradnik Silvio Go- ruppt In uradnica Evelina Bonnes, sprevodnik Giuseppe Godina in gospodinja Cesi ra Le Filippo, mizar Umberto Leghissa in gospodinja Er-mtta Leghissa, uradnik Lorenzo la-nizzotto in uradnica Luigina Mirica, Piero Montlsci in Maria Utzeri, delavec Mario Zabbia in gospodinja Nerina Crevatìn, cevar Dino Zanella in delavka Nelida Alida Gon, podčastnik Giuseppe Bentivoglio in gospodinja Anna Moggi, stražar Javne varnosti Gaetano Mu rolo In delavka Alba Pavento, uradnik Federico de Henriquez in uradnica Marta Vignali, karab. podčastnik Giannetto Rocchetti In šivilja Maria Gregori, telefonist Livio Mosetti In gospodinja Graziella Giurgevich, podčastnik Arturo Fusco in gospodinja Maria Tucci, upokojenec Giuseppe Scrignari in gospodinja Francesca Skantar, mehanik Gino Tonerò in natakarica Hedvvig Nonnenmacher, pleskar Silvano Piretti in šivilja Gianna Sega. LEKARNE ODPRTE DANES Dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; G. Papa, Ul. Felluga 46; Ai Due Mori, Trg Unità 4; dr. Rossetti, Ul. Com-bl 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro In Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN od 1. do IS. septembra All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenturg. Trg sv. Ivana 5; Al Due Mori, Trg Unità 4; Prendlni, Ul. Tiziano Vecellio 24. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 48 52 28 64 22 64 42 84 90 25 39 28 17 2 32 36 57 81 24 54 ENALOTTO XII X2XIXX11X Kvote: 12 točk — 7.061.000 lir; 11 točk — 143.100 lir; 10 točk — 12900 lir. U R A R N A - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240 Bogata izbira ur in zlatnine za POROKE in KRSTE Poseben popust ! V bolnišnico zaradi zaužitih gob Pred tremi dnevi je 24-letni Gianfranco Premrl iz Ul. Tiziano Vecellio 9 zaužil nekaj gob. Ze naslednjega dne pa mu je nenadoma postalo slabo ter je pade! v nezavest Njegova mati, 65-let-na Rosa Ocrosa vd. Premrl, je povedala, da je njen sin jedel gota : v četrtek zvečer v nekem lokalu v Ul. Cesare Battisti, kjer se je zbralo več prijateljev na skupno večerjo. Ob tej priliki so seveda tudi pili, a zdi se, da je zbolel le zaradi gob, ki jih je zaužil. Premri se je sicer zelo hitro počutil slabo, toda šele predvčerajšnjim so ga prepeljali v bolnišnico na IV. zdravniški oddelek. V včerajšnjih jutranjih urah se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da se je bilo bati, da bo umrl. * Včeraj sta se poročila Claudio Rachelli, zapisnikar pri kazenskem sodišču in Nerea Gatti. Novoporo-čencema želimo vso srečo. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGLIABELLA» na ..orzu Ga-ribaldi, II (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLEiENIN. nogavic in perila za ženske, moške in otroke po najnižjth cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. POKRIVANJE PODOV In podi Iz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale 6, tel. 95-919. 54-LETNI SLOVENEC, zdrav, sam «n neporočen, želi spoznanja s prikupno mlado žensko. Fermoposta, Carta d’identità 11706795, Trst. CINE FOTOMATER1ALE ŠEGUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. HVALA! Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v 'trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1963-1964 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim Jezikom v Trstu se vpisovanja za šolsko leto 1963-64 vrše vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1963. Državna nižja industrijska šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan) opozarja, da je vpisovanje za I. razred enotne srednje šole in za II. in III. razred industrijske šole do vključno 25. t.m. Za I. raz red je potrebno predložiti sledeče dokumente: rojstni list. potrdilo o precepljenju ter spričevalo V. razreda osnovne šole. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake. da se vpisovanje za II. in lil. razred ter za 1. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra 1963 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni Ust iz anagraf. urada. 2. Potrdilo o precepljenju. 3. Potrdilo o zdravih očeh. 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. Vpisovanje v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda. Vpisovanje v osnovne šole na Tržaškem bo od ponedeljka 16. do 21. septembra t.l. GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje gojencev v Solo Glasbene Matice se nadaljuje dnevno od 9. do 12. ure v Ul. R. Manna 29, tel. 29779. Razna obvestila Mladinska Iniciativa obvešča, da bo seja glavnega odbora v torek 17. t.m ob 20.25 v Ul. Geppa 1. Darovi in prispevki Ljudmila Pertor daruje 500 lir za Dijaško Matico. Nazionale 14.30 «I leoni di Castigflia« Panacolor. Cesar Romero, Franki« Avalon. Arcobaleno 14.00 «PT 109 posto dl combattimento». Technicolor. Oliff Robertson. Excelsior 15.00 «Cyrano e Darta-gnan» Eastmancolor. Jose Ferrer, Jean Pierre Cassey. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «Hud il selva-g-gio» Paul Newman. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 «La grande fuga». Technicolor. Supercinema 14.30 «La sfida del samurai». Prepovedano mladini. Alabarda 15.00 «Notti nude». Cinemascope technicolor. Prepovedano mladini. Filodrammatico 14.30 «La donna degli altri è sempre più bella». Prepovedano mladini. Aurora 14.30 «Il prigioniero della miniera». Cristallo 14.30 «Ohe fine ha fatto Baby Jane» Bette Davis. Prepovedano mladini. Capito! 15.00 «L’ultima volita ohe vidi Parigi». Technicolor. Elizabeth Taylor, Van Johnson. Garibaldi 15.00 «1.1 segno di Zorro». Technicolor. Seain Flynn, Folco LuiKM. Massimo 14.30 «La spada di Robia Hood» Don Taylor. Impero 15.00 «Come Ingannare mio marito». Moderno 14.00 «Una sposa per due» Technicolor. Sandra Dee. Siedi barvna slikanica «Tom in Jerry». Zadnji dan. Astoria 14.30 «IJ figlio di capitan Blood». Teohn iicolor. Astra 13.30 «El Cid». Technicolor. Sofia Loren, Raf Vallone. Vittorio Veneto 14.30 «Le ore dell’amore» Ugo Tognazzi, Emanuela Riva. Prepovedano mladini. Abbazia 14.00 «Mister Hopis va Ut vacanza» S. Granger, M. O’Hara. Marconi 14.15 «Ombre bianche». — Technicolor. Anthony Quinn. Ideale 14.00 «Sissi a Ischia». Technicolor. KINO NA PROSTEM Marconi 20.00 22.00 «Ombre bian- che». Technicolor. Anthony Quinn. Paradiso 20.00 «Cafe Europa» Technicolor. Elvis Presiley. Jutri «La furia di Baskerviille». Technicolor. Skedenj 20.00 (v dvorani ob 16.00) «Antiln e a ramante della città sepolta» Naya Harareet, Amedeo Nazzari. Jutri isti film. Danes: v MIRAMAHU predstava «Luči In zvoki». Ob 21. url v nemščini «l>er Kaisertraum von Mira-mare». ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan (n Karlota» ponedeljek: v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 2.1. url In ob 22.15 v Italijanščini «Maksimilijan In Karlota». V SV. KRIŽU, DANES 15. T. M. V DVORANI LJUDSKEGA 1)0 MA, OB 17.30 URI, PONOVITEV CELOTNEGA PROGRAMA I. FESTIVALA SLOVENSKE POPEVKE NA TRŽAŠKEM Sodelujejo vsi solisti in znani orkester «MIRAMAR» Vabimo k številni ud eležbi ’ Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi dne 22. t.m. enodnevni Izlet v Postojno, Rakovo dolino m Predjamski grad. Vpisovanje na sedežu Stadiona «1. maj» vsak večer, razen sobote, od 20. do 22. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi dne 16. t.m. SPDT priredi v nedeljo 22. t.m. planinski izlet na Višarje in Lovca ter za tiste, ki bi to želeli, tudi K Belopešklm Jezerom). Tu se bomo srečal' s člani bratskega koroškega SPD Iz Celovca Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 29 IX. 1963 izlet v Poslojno z ogledom Postojnske Jame, Predjamskega %radu in Črne jame. Vpisovanje pri Draščko-vih. -.uormacije, kataloge in noeti ske rezervacije za «8. EVROPSKO RAZSTAVO ORODNIH STROJEV», 70’'- -e>vtn r>ri UCIMU • Milana • Corso Matteotti, 11 Tal. 700107.700353 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI ti vse kraje, tudi v Inozemstvo AUTOFORN1TURE CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Fiat menjalniki, amortizatorji bati, ležaj), tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto Dr. VRTOVEC’ JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobodravniski univerzitetni kliniki v P A D OV i Trst, Ul. Mercadante 1/1 vogal Ul. Carducci Ul. Milano Telefon 68-349 U. BAZZANELLA TRST Ul. F. Venezlan 5, tel. 24197 Podružnica: Borgo S. Sergio štev. 2179 — v hiši Zuljana ZASTOPNIK — POVERJENIK (Tovarniške cene) Kletarski predmeti; Vse za vino: vinske kemikalije, stroji za zamašitev, razni zamaški, črpalke, na-livslnlki, naprave za točilne mize, stiskalnice, mlini za grozdje «Vermorel» i.t.d. Vse za dom; Hladilniki, pralni stroji, stroji za pranje posode, štedilniki na drva, plin ln elektriko, raznovrstne peči, gorilniki na nafto In plin, kopalnice, grelci za vodo, gumijaste in plastične cevi, keramične ploščice. BORLETTI šivalni stroji Borlettl in velika izbira novih in rabljenih Comm. Estero - Roma N. 2227/B I Z V A Z A V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO ZAPOMNITE Sl, da imate doma t.j. v Trstu, eno najlepših razslav pohištva v Italiji Cene so neoporečno najnižje v deželi - Zelo dolga doba obročnega odplačevanja-Vsa asistenca po izročitvi 400 RAZSTAVLJENIH PROSTOROV, IZBRANIH S TEHNIČNO IN UMETNIŠKO IZVEDENOSTJO ZA VAS OBIŠGn NAS URNIK : ob delavnikih od 8 do 20 ob nedeljah in praznikih od 9.30 do 13 Ul. Settefontane 58, 62, 64 Trolejbusi št. 11-19-20-21 Tel. 90-475, 44-620, 90822 ZAJAMČENO PARKIRANJE IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA , |p-—— - ___ - V žaveljsbem plovnem prekopu čoln s tremi 1 škatlami cigaret Sodniki so delno upoštevali čolnarjev zagovor in njegove leske družinske in gmotne razmere ■j A $ a , #• UH r m I I M Ék. W\. A Pred kazenskim sodiščem še je Woral zagovarjati 49-letni Francesco Gallo iz Ul. Bonomea 109. Moškega sp obtožili, da je vtihotapil y državo 30 kg ameriških cigafet ter da je s tem prekršil tudi odgovarjajoče predpise glede IGE in Prepovedi uvoza določenega .blaga. Ponoči med 22. in 23. avgustom letos so financarji opazili; dd se je po plovnem prekopu v Zavtjah Približal kopnemu neki čoln. O Ifnli lir r*:.. .. „ i J M ! Jt°li_l,15 so financarji prebrodili krajši odsek plitkega morja ter Prišli do čolna, kjer so našli Galla in poleg njega tri škatle ino-, zemskih cigaret. Gallo je vedno trdil, da je ribič pò poklicu in tfa se sploh nikoli ni ukvarjal s tihotapstvom. Tiste noči pa se je P®Je znašel blizu Tenkega rtiča; Nenadoma je zagledal na pomolu tri škatle, ki jih je iz radoved-npsti pobral in spravil v svoj (čoln* No pa se je zavedel, da gre za cigarete, je baje menil, da bi bilo Pametno, če bi zadevo prijavil fi-Pencarskim oblastem. Zato je skle-n"> da bo naslednjega jutra izročil najdene škatle tržcškim fi-‘ nancarjem. Zašel pa je v Zaveli-ski zaliv, ker je pač' lovil brancine. Nenadoma pa je zaspal ter J® je zelo ustrašil, ko je ugledal »inancarje, ki so mu prihajali nu-Proti. Njegov zagovornik je pripomnil, da živi Gallo v zelo tež-kih pogojih, ker ima osem otrok ln ženo, ki je bolna. Sodniki so upoštevali njegove težke življenj-s*e pogoje ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski ust na en mesec in deset dni zapora ter .en milijon tn 800 tisoč ur globe. Ukazali so tudi, naj mu čoln zaplenijo, a naj mu vrnejo roreže in razne ribiške potrebščine. ■k =!■ Pred kazenskim sodiščem (predor'11 Boschini, tožilec Visalh, rapisnikar Strippoli, obramba Sfer. c-1) se- je zagovarjal včeraj tudi ‘Metni Guido Roviresi iz Ul, De-g i A'degardi. 121. ki je bil obtočen, da je okradel -svoje delovne tovariše, Cbtožrjica je trdila, da se je Ro- viresi polastil raznih vsot 'denarja v dneh 'od 22. do 27. avgusta letos, ki jih je ukradel Francescu Malalanu, Giovanniju Ceroiciju, Silvahu' Prelcu ln Zdravku Suba-hu: Omenjenim delavcem je ukradel 10.000, 1C00, MO in 1000 lir. Poleg tega so ga obdolžili tudi, da je 28. avgusta letos skušal okrasti Giordana Leghisso. Vse te tatvine, oziroma poskus tatvine, je Ro-viresi zagrešil v slačilnici stavbarskega podjetja, ki gradi poslopje štev. 12 v Ul. La Matmora. Včeraj so sodniki spoznali Ro-viresija za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesece in 15 dni zapora ter na 20.000 lir globe, >I‘ !» 'Il Pred kazenskim sodiščem se je začela tudi razprava pjotj 93-let-nemu dopisniku tednik« «La Re-giohfO) Arrigu BongiCrhu iz Vidma- -in proti glavnemu uredniku istega tednika 24-letnemu Cesaru Russu iz Foro Ulpiano 4. Oba so obtožili; da sta žalila in škodila ugledu podravnatelja videmske civilne bolnišnice dr. Prima Jantor-niia. V tedniku «La Regione» je bil namreč 11. avgusta letos objavljen članek z naslovom. «Don Juan v civilni bojnjšnici?».-V podnaslovu pa je bilo napisano, da je omenjeni .Xantomi skušal zapeljati i-eito dekle. Včeraj še ni prišlo do razsodbe, ker so sodniki sklenili, da bodo počakali na izid dveh procesov, ki bosta v kratkem pred sodiščem :n kazenskim sodiščem v Vidmu. Import Export SIRI ■o troji za t:_en .o obutve Stroji za šivanje stroii —< !•»'-!•-vo pletenin s i K /i — i v enczm j Piazza Marconi Tel. 65-048 — 65-293 KINO ŠKEDENJ predvaja danes, 15. t. m. t začetkom ob 20. url film cinemascope: Antinea, l'amante della città sepolta (Antinea, ljubimka pokopanega mesta) V glavnih vlogah nakopajo: H. HARAVET I. L. TRINTTGNAT A. NAZZARI V ponedeljek ponovitev. JUGOFUNGO TRST Skladišča in uradi: Salita di Gretta it. 1/1 Telef. 68-517 — 35-617 GORE, JAJCA MN; MESNfi IZDELKE i <3 MADALOSSO Trstu. Ul Torrebian- v- 26,- vogal....--- XX X Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZlCKB žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugndn« Turnim ■.i fŽr/7W!3Sk~\ predvaja danes 15. t. m; z začetkom ob 15. uri film: lanutauM Himnam «MMHUMU fr-rV■■ ScSSmDnpm.' ‘ ‘ «■«GUINNESS «rkBOGARDE anthonyOUAYLE .ONSM^ScoeE - iastmancolor ( Poveljniški most ) V ponedeljek, 16. t. m. ob 18. url ponovitev. K IMO «IRIS» PROSEK predvaja danes 15. t. m. z Začetkom ob 16. uri film: DIVORZIO ALL ITALIANA (Razporoka po italijansko) Igrajo: DANIELA ROCCA, MARCELLO MASTROXANNX in STEFANIA SANDRELLI Mladini pod 16. letom vstop prepovedan KINO PROSEK-KONTOVEL Predvaja danes 15. t. m. ob 16. url valček, ljubezen in mladost v barvnem fllmn: SISSI E IL GRANDUCA (Sisi in nadvojvoda) Ml G‘*GAN|5MR4 n. T.M. Mladinski izlet na Tolminsko in srečanje s tamkajšnjo mladino Program: Ogled tamkajšnjih zanimivosti v jutranjih urah — Popoldne kulturni ln športni nastop' — Sledi družabni večer s plesom. Vpisovanje — do 16. t. m.: V Ste ver Janu: Ivan Klanjšček in Milena Koren Na Oslavju: Branko Drufovka in Ivan Figel} ' , V Pevml: Marjan Sošol V Gorici: SPZ ' V Ul. Ascoli 1/X. V Standrežu: Aleš Hoban, Marjan Mučič in Breda Peric V Sovodnjah: Branko Kuzmin ■in Vbjko Cotič V Rupi: Darko Ferfolja V Gabrjah: Vid Primožič Na Vrhu: Poldo Devetak (učitelj) V Doberdobu: Janko Gergolet (Zadruga) Na^ Poljanah: Marjan Lavren- V Tržiču: Jožko Pahor Cena: Za vožnjo in kosilo 1300 lir ZA OBMEJNA PODROČJA ITALIJE, JUGOSLAVIJE IN AVSTRIJE V Gorici mednarodni sestanek zastopnikov lovskih družin Danes od 9. do 12. ure uradni sestanek v pokrajinski sejni dvorani Včeraj in danes se na Goriškem sestajajo zastopniki lovskih družin obmejnih podrbčij Italije, Jugoslavije in Avstrije, da se pogovorijo o vprašanjih skupnega interesa. Po vojni je bilo že šest takšnih sestankov. Dva sta bila v Sloveniji, dva v Avstriji in dva v Italiji. Današnji sestanek Je sedmi. Z italijanske strani so prisotni zastopniki gori-ške, tržaške in videmske pokrajine ter zastopniki lovskih družin iz Titola. Jugoslovansko delegacijo sestavljajo trije lovci, avstrijsko sedem, italijansko pa 11. Prisostvuje tudi zastopnik vsedržavnega lovskega odbora Italije. Včeraj popoldne so delegati pri sostvovali lovu v laguni, zvečer pa so imeli slavnostno kosilo v Gra dežu, kjer so tudi prespali. Danes rjutraj se bodo pripeljali v Gorico, kjer se bo ob 9. uri začel v pokrajinski sejni dvorani na Korzu uradni sestanek. Sledilo bo skupno kosilo v hotelu Posta, popoldne pa bodo delegati prosti, da si ogledajo Gorico. Predsednika pokrajinske lovske sveže odv. Luzzattija smo včeraj vprašali, o čem se bodo pogovarjali lovski zastopniki obmejnih področij sosednjih držav. Odgovoril nam je, da imajo lovske družine teh krajev celo vrsto skupnih vprašanj, ki jih morajo, kakor so to delali že doslej, skupno reševati, da bi zagotovili čim večji uspeh. Vskla-diti morajo lov na sfnjaka, ki se mora vršiti istočasno v vseh obmej nih področjih. Proučili bodo bolezni, ki se pojavljajo med divjačino, in določiti učinkovite ukrepe, da se zatrejo. Istočasno bodo razpravljali o lovu s psi, ki naj se prepove, če se hoče plašiti divjadi v rezervatih na drugi strani meje. Pokrajinski predsednik lovskih družin je nadalje poudaril, da preveva odnose med lovci vseh obmejnih področij izredno tovarištvo, ki se kaže tako na mednarodnih shodih kakor tudi na področju športnih stikov. Po sestanku, ki ga bodo imeli lov-, skl zastopniki obmejnih pokrajin v pokrajinski sejni dvorani, bodo odšli na goriški grad kjer jih bo v dvorani deželnih stanov sprejel podžupan dr. Gallarotti) Vpisovanje v slovenske otroške vrtce Vpisovanje otrok v slovenske otioške vrtce v Ul. Croce in Ran-daccio se viši od - 16. do 20. septembra v šolskem domu v Ul. Croce št. 3 vsak dan od 9. do 12« ure. t | Začetek rednega pouka bo v torek, L oktobra. V vrtec se lahko vpišejo otroci rojeni v letih 1958-59-60; pri vpisu je treba predložiti roMni list,; potfdilo , o .cepljenju prt>tt|kfzam, damici in otroški parali*!, ter plačati predpisan prispevek'' "*a šolsko prehrtlno. V otroška vrtca ONAIRC v Sovodnjah ih Rupi boatur.an(i. ki so. diplomirali na * rtettiSJci éinMàzi'ji v ti-ci leta 1913. 22. septembra namreč po-t^tl meseci),/Pdj nješolsk^kj Paralelka 'B^je zvedeli, nadvse zanimiv razred. Izmed 32 dijakov jih je bito kar Iti odličnjakov. T:i dala celo vrsto znanih imen in pripadnikd^U nst« manjšine. Cfci-skovali so‘ jo irižertir Hustja ih dr. OTermolja iz Gorice, dr. Besednjak iz Trsta, pokojni dr. Birsa Pav Roj Gorice, ^fbovthV: Pavlin, župnik Kodermac iz Volč, dr Matelič iz Niša Mi drugi. Po maturi so se dijaki tega raz- reda razšli. NekaterLSo odšli štu. dirat na Dunaj, drugi pa v ostala evropskg mesta. Nekateri so ostali zvesti Gorici in Trstu, drugi pa so se izselili v Slovenijo •todno «o v Jugoslavie .atfc pa ce. v , A grntuio. Udeležili »o se \fe * svetovne vojne, ki s« .10 ef.iVeli na ràznih frontah d(K# izmed njih je padel v brUdŽi pri' Črnem morju. F, Do- ........................,,,"ll,,M,IIMIII"l","i"''iiiii'Hiiiinniiiiiiuiiiin!iiiriinmiminiiliiiHiniiiliiiiiniiiiiiiAi»im«miiiitiiimimtieiMiiinf)’ čas; 11.25: Roditeljski krožek; ci čestitajo: 13.30: Za našo vas; Velimir Lukič: «Dolgo življenje 14.00: Mozartove skladbe; 14.30 14 00: Koncert pri vas doma; kralja Osvalda» — TV drama; in 15.15: Glasba pod vedrim ne- 14.15: Operne melodije; 15.15: 22.15: Poročila. pripo Točiti, naj pokrajinska" uprava napravi prošnjo v tem smislu. Tako prošnjo so v respici napravili in sedaj čakajo na odgovor iz Rima. Ko bo prišel pozitivni odgovor. je obljubil d pokrajinske t bala za!; potr obljubil dr. Bejjnardia, bo skrb _ „ '.J*- _. .rebne kredite pii »kakem krajevnem zavodu in bo dala cestna dela na drajsbp, Na vprašanje, za kdaj predvidevajo začetek takih del na sovo-denjski cesti, je dr, Bernardi^ jz-, i javrl, da bodo v primeru ugodnega Odgovora iz Rima začeli z deli na teng'terefiu v prihodnjem latti. Pojasnil jelkudi, da tega dela ne namerivajoi ij|lr|iti po lektorjih, ..aiWBalfei'da. Ho *—e.S..3, ... O-Vzeli'Vse kot 'ce-Lota, .kg* pritiskajo na njeguvu l*vedbó i/tmij občin^ji^iti u^rèva Iz Zagraja. Med tem časom pa bi lahko tudi gpriška obe*»;, poskrbela,,:, gp ureditev svojega dela te ceste v Standrežu do železniške čuvajnice in baje se pripravljajo, kakor je izjavil odhornik za javna dela Lupieri, da’bodo 'to izvedli. Dr. Bernardis je zaključil z zh-go.tayilonj, ,da ..injgi psjtjgjinaka u-prava stalno pred očmi ta problem in da bo napravila vse, da bi prišlo, čimprej do izvedbe teh del, ki so važna tudi za širše področje. Pri tej priliki je Marinčič Omenil tudi vprašanje cestne povezave na Vrhu ter priporočil, naj bi se tudi pokrajinski odbor pozam ma) v smislu, da bi pristojna vojaška oblast poskrbela za asfaltiranje odseka ceste, ki se odcepi od ceste Petejani-Debpla griža ter gre skozi Vrh do ceste Devetaki- Martinščina. To bi olajšalo obisk vojaških spomenikov obenem pa bi rešili tudi problem povezave Vrha z ostalim svetom. 2,5 milijona lir glasbeni šoli staj» vedno važnejša prometna žila. Pokrajinska uprava je takrat obljubila, da bodo stavjli v Rimu predlog za najetje pfesebnega posojila, kot predujem na tisto, kar bi morala prispevati država za pokrajinsile reste; Poskrbeli so tudi za protipravni postopek na makadamskih cestah, ki je vsaj začasno i odpravil nadlogo prahu na njih. Ker ni bilo odt takrat veff nobenih novosti glede tega vprašanja, se je socialistični pokrajinski svetovalec Ivo Marinčič obrnil te dni do glavnega tajnika pokrajinske uprave dr. Bernardisa in mu tolmačil željo sovodenjskega prebivalstva, da bi to vprašanje premaknili z mrtve točke. Želel je tudi vedeti, kakšni so današnje možnosti za izvedbo teh cest-j nih del. , T Dr. Bernardis je plitvi;jjjaf. bil predsednik dr. Chientaroli med tem časom v Rimu, kjer je govoril tudi o pokrajinskih cestah. Obljubili so mu, da badò pozitivno upoštevali vprašanje najetja Jffl» JUSSSSmmU^ ~ Normalizacija trgovinskega urnika Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse prizadete, da bo od jutri, 16, t.m. dalje v veljavi zopet normalni urnik za trgovine z oblačili, opremo, rabljenim blagom, industrijskimi izdelki in cvetličarne. Popoldne so torej te trgovine zopet odprte od 15.30 do 19.30. Goriški občinski odbor se je v tem tednu dvakrat sestal Na zadnji seji, ki ji Je predsedoval župan, Je odbornik za osebje Agati floro čal o zaposlitvi Vojnih invalidov, o razpisu natečaja za namestnika Sela tehničnega urada kakor tudi o razdelitvi pokalov in medalj ustanovam za športne manifestacije. Odborniki so proučili delovanje mestnega avtobusa ATA ter odobri X* *3t ,9-fDlit -r~f- ■H.M- Vodovod v Steverjanu je zač«! delovati d. I»«« de- la obČMMtiM*a vod »vrni«, lrv ko so vso napeljavo temeljito razkužili, 'je voda od preteklega torka na razpolago prvini potrošnikom. D” sedaj -je napravil« na vodovod hišne priključke kakih 70 hišnih gospodarjev iz Britofa, Sovence. Dvo-K>, Bukovja in Sčednega, koder Ji speljana glavna vodovodna cev Do sedaj dbčinskh uprava m prejela kakih pritožb in po, tim od 20. uri pa zborovanje, na katerem bo govorit pokrajinski tajnik FGCf Bruno Aizza. Drevi, nekaj pred koncem plesa bodo izvolili zvezdico plesa z dvema družicama. Ves čas ho deloval buffet, v katerem bodo na voljo pristna domača vina :n topla jedila. sodeč bi1 *Se ‘ 'zdelo, da so občani i. uattPUavu vodu ,z»doual»tn, Se-n* dal |e v »nje teh del sedaj še tisti predeli ob-postavili 'ajo, da s tdlašali. Ranjena pri cestni nezgodi ^rajftffH »rfd .11. J-o dubol- ncje>prišlo v Kraški ul. v Stan ;ne neziide, pri ka-raRjena |Hetna Anto-ničTTft" MSbčhi Iz Ul. Pasubio 10, v Gorici. Poklicali so avto Zelenega križa, ki 'ja ponesrečilo odpeljal v civilno bolnišnipo, so ji ugo-gotovflt udarec na oprsju, številne praske po obrazu ln .pralraa .možganov. Pridržali so jo na zdravi je Včer pripeljali nico Gorice,^ prej po šarke. zvinjej verjefi žali sò ga na zdravljenju. malo Včerai-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini je bilo od 8. do 14, septembra 1963 13 rpjstev, 9 smrti, , 12 oklie*v m pa 8 porok. ROJSTVA: Fiammetta Pizzi,n, Barbara Pellizzoni, Marzia Gallo, Paola Tomini, Lorella Fiiiputti, Grazia Petti, A,nna Bressan, Paolo Nonino, Roberta Barduseo, Mauro Brumat, Luca Zuberti, Patrizia Barile in Paola Franco. SMRTI: 95-letna Filomena De-fion vd. Cobalti,' uppkojenec 7,5-. letni Giuseppe Bitežnik, gospodinja 43-letna Maria Furlan, poročena Magri», gospodinja 69-letna Elisabetta M«rosig por. Gorjup, kmetovalec 47-letni Mario Dornik, 67-letna Pasqua Vardabasso, upokojenka 40-letna Vera Beltram, 75-letna Pierina Rnncari, por. Pastori, upokojenec 78-letni Andrea Pirovano, OKLICI: uradnik Mario Toso in uradnica Pia Fornasir, gradbeni delavec Remq Verdoia in' Anna Sartori, mizar Giuseppe Mersecchi in Fiorinda Canussi, šofer Benito Fachjn tn frizerka Luigia Brescia, mestni stražnik Silvio Peruzzi uj papirničgrka Iolanda Carbonella karabinjerski brigadir Giuseppe Yoarino in šivilja Uva Franz, trgovski potnik Guerrino Piccoli m Annamaria Cornino, kartotehnik Franco Zei in Anna Vlsm. »pedi-ter Enrico Miconi jn Luciana iur. ri, industrijs-ki vodja Sergio Ma-litsch m Emma Picasso, delavec Romano Ce) in Genovefa Di Pipi) varilecf Gianfranco Srednik in delavka Brunhilde Eiselt. POROKE: električar Nevio Pun tar iq tpkstilna delavka Irene Lukman, upokojenec Attillò Del-l'Orco in Isldora Zamar. bolničar Gianfranco Ragni in modelistka Iranca Delle Vedove, električar Giovanni Qffizia in osnovnošolska učiteljica Rosa Felisi, paznik Giorgio Collenzini in prodajalka Natalina Pizzol, uradnik Antonino Ciaglia in Edda Travtsan, davčni izterjevalec Gianfranco Stacchi iti zasebna ufsdnica Vanda Zanet, zidar Bruno Mosetti in Guerrina Bregant, Tudi danes na Poljanah ples komunističnega tiska Mladina priredi tudi danes, v nedeljo, 15. septembra ljudski praznik komunističnega tiska na (letnem plesišču na Poljanah. Da-popoldne ob 14,30 bo tekmovanje v briškoh za nagrade, Avtobusni izlet na Slavnik SPD iz Gorice organizira v nedeljo 6. oktobra enodnevni družinski avtobusni izlet na Slavnik v severni Istri. Ogledali si bodo tudi grad Socerb, narodni park v dolini Ri-žane in izvir te reke Za prehod meje zadostuje prepustnica. Cena vožnje po 1100 lir za člane in po 1200 lir za nečlane. Vpisovanje v agenciji «Elio» v Ul. Mantelli 8 do 30. t. m Odhod iz Gorice ob 7. uri, iz Podgore oh 7.15; avtobus bo vozil po potrebi skozi Standrež Nezgoda dečka iz Podgore VCeraj okrog 13 ure ;e prišel po pomoč v gonško bolnišnico 14-letni Mario Kožlin iz Podgore, Ul. sv. Justa 9, ki se je malo prej porezal doma na desnem kolenu, V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. 'Okreval bo v 8 dneh. Kino v Gorici VERDI, lb.00: «L’ape regina», Ma-Tina Viady ui Ugo 1’ugnazzi Italijanski film; Mladini pod 18. le-lom prepovadan i», CORSO, 15.00. «P, T. 109 - posto dl rombattifhento», Clift Robertson ir\ Ty Hard m. Ameriški cine-»asedpe v barvah, VtrroHU. 15.00; «n fomaretto di Vi‘n|gia», M. Morgan in E M. Salerno. Italijanski film v barvah. CENTRALE, 15.IS: «I conquistato-ri», D. Andrews in S. Hayward. 4 "Ameriški 'barvni film. v Tržiču NAZIONALE. «Barabba», Antony tjuinn, S. Manganu in V Gass-rnun. Koprodukcijski film v barvah. EXCELSIOR. «H fornarottò di Venezia», M. Morgan. E M Salerno m S Koscina. Barvni film, AZJčLRlU). «Nòtti ntide». Dokumentarni . film v barvah PRINCIPE. «Winchester 73», J Stewart, R Hudson in S. Winters. v Ronkuh RIO. «Avvš»»urč di caccia del prof. De Papeus» Barvna risauica. EXCELSIOR. «Cavalca Vacqueios», Anthony Quihn DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducoi št. 12, tel. 22-68. TEMPERA 1’UKA VCERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 27,2 stopinje ob 15.30 in najnižjo 14 stopinj ob 23. uri. Povprečna dnevna vlaga Je dosegla 70 odstotkov. ☆ ARETTA med elegantnimi urami švicarske marke je najcenejša ☆ ARETTA ULTRA THI N mm t i » ::::::::::::::::::: HOTEL TURIST LJUBLJANA HOTEL «ADRIA» ANKARAN Telefon 741-12 nudi gostom v sodobno preurejenih prostorih prvovrstno hrano in librane pijače — Spoštovanim gostom priporočamo tudi restavracijo «LAZARET» N. m. 851311 C. C. I. Trieste N. 38889 «METALMINERARIA» DRUŽBA Z O« Z. IMPORT-EXPORT-PREDSTAVNIŠTVA _ Trst - ULTrento, 15-III -Tel. 23-049 -Telegr.: METMIN — UVAŽA: Marmor . Kvarcni pesek - Kalijev in natri. jev feldspat (živec) - Razne minerale itd. IZVAŽA: Abrazivni material . Silicijum metal Ferolegure . Umetne smole . Stroje za marmor . Stroje za soline itd. V TVRDKA JOŽEF SILA uvoz izvoz vsakovrstnega lesa za - predelavo ln kurjavo ter jamskega lesa TRST • Ul. MHano št. 4 • Telefon 28-944 TOMASO PRI0GU0 ŠPEDICIJA TRST — TRIESTE « Ul. C. Ghega l/III. — Tel. 68975/7 r* Dalmatinova 13, tel. 37-110 jjj Hotel ima moderna ležišča, !:: dobro kuhinjo in zmerne cene 1 i RIBE SPECIALITETE DRUGE JEDI j PRISTNA DOMAČA VINA ZMERNE CENE HITRA POSTREŽBA NA SPROTI K AVA R NE «LOŽA»' .........- mi»wumwHHwmmwmw«ff Hotel restavracija v Portorožu vabi na odlično kuhinjo in izbrane pijače OBIŠČITE NAŠ NOČNI BAR V PIRANU. ODPRT JE VSAK DAN OD 23. URE DALJE. — MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM Članek Gigija Lunarija v «Riječki reviji» (Nadaljevanje s 3. strani) (kjer smelo in nepristransko pretresa probleme, ki lahko nastanejo v zakonu) Fabbrijev napor, da se kritično loti drtižbe in njenih moralnih konvencij, očiten, pa je v delih, ki sledijo («Jezusovem procesu» in dr.), ta kritičen odnos odstopil meato tihemu toda vedno večjemu pristanju na konvencije in dogme. Tretja glavna struja povojnega italijanskega gledališča je struja napredno navdihnjene dramatike, zavzete tudi z nekaterimi socialnimi prizadevanji, včasih tudi marksistično pobarvana. Karakterizira jo resnost prevzetih družbenih in moralnih obvez in zaradi tega moramo v njej tudi iskati največje dosežke sodobnega italijanskega gledališča. Ti pa so vezani in žive ob imenih Federica Zardija, Giuseppa Dessi ja, Luigija Squamine, Giovannija Testorija. Zametavanje tujih avtorjev zaradi krivo pojmovane avtarkije v času dveh desetletij fašizma je imelo v povojnem času za posledico odločno zametavanje in nezanimanje italijanskega občinstva za dela italijanskih dramatikov. In namesto da bi v lastnem gledališču naletela na podporo, je mlada italijanska dramatika v njem spoznala zid; in ni majhno število piscev, ki jih je ravnodušnost občinstva razočarala, da so za vedno zapustili gledališče. Med temi je Leopoldo Trieste, ki je obetal največ. Prav nasprotno pa je bilo s pisci proze, da o filmskih delavcih niti ne govorimo. Ti so imeli v tistih letih za seboj tako borbenost kot tanko občutljivost kritike. Starim nevšečnostim, ki dandanes zares ne bi smele ovirati novih dramatikov, se pridružujejo nove: konformizem, vabljivost lahkih in površnih poti, splošna slabost, ki v pričakovanju zelo hitrih zdravil silno zavira prave revolucionarne trenutke. To in še mnogo podobnega zadržuje odločno afirmacijo in poln umetniški dosežek struje, ki je kljub vsemu vendarle najbolj živa in najbolj perspektivna struja v sodobnem italijanskem gledališču. GIGI LUNARI MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT InŽJLhsuu/urfui KOPER-JUGOSLAVIJA KOPER TELEFON 21-630 TELEX 03-517 C doledovanje in vskladlščevanje blaga £ 9 kvantitativni prevzem £ 9 poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah C S redni zbirni promet iz evropskih centrov “ 9 mednarodni cestni transport blaga Z z lastnimi kaipioni £ po kopnem, po morju, po rekah carinjenje blaga j„ zraku transportno zavarovanje blaga booking ladijskega prostora kontrola transportnih dokumentov strokovno pakiranje Direkcija Koper Filiala Koper Filiala Ljubljana Ul. M. Pijade 13 Filiala Maribor Partizanska o. 51 Filiala Zagreb JuriéiÒévaB/I Filiala za sejme Zagreb, Ul. B. Kidriča bb Filiala Sežana 82 Avtoremont Sežana 39 telef. 21-630 21-630 36-170 21-43 39-758 51-317 telex telef. telex 03-517 Izpostava Kozina 10 Izpostava Prevalje 30 03-103 Izpostava Nova Gorica Železn. postaja 24-33 03-323 Rožna dolina 24-53 Izpostava Jesenice 3-43 02- 148 Maršala Tita 1 , Filiala Rijeka 25-481 02-515 03- 148 Beogradski trg 2 Filiala Beograd 33-427 01-128 Ul. Stevana Sremca 7 03-122 Filiala Novi Sad 51-758 01-327 Ul. JNA 48/1 , telef. telex Filiala Subotica 14-54 01-718 Ul. Gen. Drapšina 15 Izpostava Celje 30-70 03-348 Čuprijska Ul. 10 Izpostava Podgorje 4 Izpostava Sarajevo 24-625 Brankova 6 Izpostava Bar 21-49 Jovana Tomaševiča 2 Izpostava Zrenjanln Izpostava Dimitrovgrad 25 Maršala Tita 178 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno potniškimi ladjami redno progo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (Rijeka Split, Napoli, Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi, Tema, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem sveto z modernimi tovornimi ladjami od 1000 do 11.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na npravo podjetja «Splošna plovba» Piran, Zupančičeva ulica 24, in n» naše agente po vsem svetu. Telegrami; Plovba Piran Telexl; 035—22, 035—23 Telefoni: 72-170 do 72-177 «T AP » TURISTIČNA AGENCIJA PRIMORSKE poslovnega združenja gostinskih ln turističnih podjetij okraja Koper, priporoča svoje agencije in menjalnice v Kopru, Sežani, Kozini, Škofijah, Hrvatinih, Izoli, Portorožu, Piranu ln hoteli na Primorskem ! Hotel Centfrul Po'ifo'ioi .tel. «13»,• s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, Istrske specialitete. Dnevno godba ln ples --— — — .. ............ OBIŠČITE JTAjppšE PODZEMSKO ČUDO NA SVETU POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo «AVTO P R OMET» - Gorica nudi potnikom in turistom prijeten ln hiter prevoz z avtobusi od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. -r- HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316 BLED vabi Hoteli ' ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festiVali, dnevna glasba Jn ples, pravljične Izletniške točka in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru UVAJA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material 1ZVAZA; tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-136, 37-725; Telegr.: IMPEXrTRT - TRIESTE LMPEXPJORT SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE SGRAND HOTEL TOPLIGE II AT F! 9 s svojim obratom nU,LL «BELVEDERE» ZORA ® nad Izolo priporo-# ča novi MOTEL 1 7 AI li restavracijo ln av-tokamping HOTEL PALAČE PORTOROŽ priporoča svojim gostom termalne morske kopeli v novih termah Hotel TRIGLAV Koper Telef. 16 • Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-brate Giusterno z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki "Ù PR K nudi udobne so-__ _ _ _ _ be po zmernih ff fi i fr f cenah. Prvoraz-«v z redna kuhinja • Ann wfs a Ples vsak dan ra-ItUICUjA zen ponedeljka. -t HOTEL „StON" LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, tu jih nu. dimo v kletni restavraciji', kjer st lahko postrežete s hlad-nimi in toplimi malicami, kosilom ln večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah. Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restameli Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjše ln večje družbe. Telefon 20441-44. HOTFL VIPAVA» v vipavi se priporoma IMPORT EXPORT LADIJSKA POPRAVILA - OSKRBA ZA LADJE TRST, Ul. Corti 2 . tel. 36-141, 36-955 Ul. N. Sauro 6 . tel. 29-978 1 I BLED Telef. 222, 223, 224 odprto celo leto, lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni znižane cene PARK HOTEL - BLED Telef. 284, 338 - 200 ležišč, restavracija, kavama, nočni bar, plesna'dvorana «Kazino» - Pen-elon za mladinske grupe a 1610 dinarjev skozi celo sezono. Obiščite znana zdravilišča v Sloveniji ROGAŠKA SLATINA —■ zdravi bol fezni želodca in prebavil DOBRNA — zdravi ženske boleznj fgpg LAŠKO — specialno za rehabilitaci jo invalidov Informacije pri Turističnih omenjenih krajev. Cena uradih ali upravah zdravilišč pensiona 1800 - 2400 dinarjev. GRAND HOTEL UNION LJUBLJANA, Miklošičeva št. 1 Tel. 20-750, 21-742 Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah 'ter se priporoča za cenjeni obisk Ho! ... .--------—---------------------------------- ovjww. uju — xerusa — vrt li: ' ' ’• a -~7 «KRIM» ■ Bled I®; 415 in 4Ì9 - Se tako zahtevnim gostom postrežemo z domačimi Jln tujipii Jedrni — Izbor pristnih vin — Udobno oprehiljene sobe. Gostilna «Maček» LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske ln druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski fl Hotel BELLEVUE LJUBLJANA priporoča cenjenim gostom j domačo in mednarodno kuhinjo — Terasa — Vrt JOŽE VERCAN: OrfMAREZIG do MADRIDA Iz Marmanda sem šel v Miramont de Guyenne. Najprej sem se zglasil pri Dantesu, ki sem mu nekoč pomagal razprodajati po semnjih čevlje in sandale. Pri njem sem ostal nekaj dni. v njegovi hiši smo imeli sestanek, ki se ga je udeležilo 12 oseb. Bila je prva mednarodna skupina. En Jugoslovan, en Ceh, dva Poljaka, dva Italijana, trije Španci in trije Francozi. Med njimi je bil tudi sekretar mestnega komiteja KPF Leopold Rambeo in sekretar Ljudske fronte Bartolo. Tu mo organizirali dve skupini — delavsko in kmečko. Natančno smo jim pojasnili, kakšno nalogo ima vsaka. Iz Miramonta sem šel v Eymet. To je majhno mestece v dordognskem okraju. Preden sem šel v Španijo, sem imel tu svoj antifašistični center. Tudi ko sem se vinil iz Španije, sem imel v hotelu pri Albertiju več sestankov. V Eymet sem prišel 20. julija ob 10. uri ponoči. V hotel sem vstopil pri stranskih vratih zadaj. Tedaj sem že bil v ilegali. Šel sem v kuhinjo in dal poklicati gospodarja. Bil je presenečen in me je objel kot brata. Takoj mu je bilo jasno, da sem zbežal iz taborišča. Odpeljal me je v posebno sobico in mi postregel z večerjo in vinom. Povedal sem mu, da sem v ilegali, mu na kratko pripovedoval svoje doživljaje in ga prosil, naj nikomur ne pravi, da sem prišel. Pa še to sem ga prosil, naj skliče sestanek najzanesljivejših mož. Tajnega sestanka v posebni sobici pri Albertiju se je udeležilo šest ljudi. Po navodilih iz Toulousa smo organizirali dve skupini. V eymetski okolici sem se zadržal deset dni. Osebno sem obiskal Issigeac, Castillonnes in štiri druge manjše kraje, kjer so bili komiteji Ljudske fronte. 30. julija sem odpotoval v Bergerac. Mesto je približno tako veliko kot Kranj. Razmere so mi bile dobro znane, saj sem živel že prej dalj časa tam. Tu 6em imel sestanke po rajonih in sem organiziral štiri sabotažne skupine. V Bergeracu sem ostal do konca aprila 1941. Seveda sem živel ilegalno pod tujim imenom s ponarejeno osebno izkaznico. MED PARTIZANI V FRANCIJI Aprila 1941 je mraz popustil in začela se je pomlad. Sonce je že toplo sijalo in gozdovi naokrog so se odeli v mlado zelenje. Napočil je ugoden čas za borbo proti sovražniku. Odšel sem iz mesta in krožil po majhnih vasicah ob robu gozda severno od Bergeraca. Povsod sem navduševal ljudi za borbo proti Nemcem. V gozdu v bližini Monclara smo ustanovili tudi prvo partizansko skupino FTP, tako imenovano «maqui». Imenovali smo jo «Joseph». V njej je bila pisana družba, en Jugoslovan, dva Francoza, dva Spanca in dva Italijana. Komandant odreda sem bil jaz in sem dobil partizansko ime Gally. „ Komisar je bil Dumont, drugi borci pa Pompom (Rene), Gonzales-Pepito, Riva (Gino), Francois in Rodriguez. Stalnega sedeža tedaj še nismo imeli. Danes smo bili tu, jutri tam, kakor je pač nanesla prilika in potreba. Naš odred je operiral ravno na demarkacijski črti, med Hitlerjevo in Petainovo Francijo. Prav zaradi tega je izgral važno vlogo, Ilegalnim funkcionarjem, ki so prihajali iz Pariza proti Toulousu ali obratno, je vselej rad priskočil na pomoč in jirri pomagal čez mejo. Ilegalci, ki so prihajali čez demarkacijsko črto, so bili raznih narodnosti, največ je bilo Francozov, Italijanov, cehov in Poljakov. Proti koncu novembra 1941 smo se lotili prve onorožend akcije. Napadli smo nemški motocikel s prikolico. Zasedo smo napravili na glavni cesti Bergerac—Perigueux, približno dvq kilometra severno od Pont S. Memela. V prikolici sta sedela dva esesov6ka oficirja. Esesovce smo pobili, motorno koli} zažgali, zaplenili pa smo dve nemški uniformi, dve brzostrelki* tri avtomatične pištole in šest rečnih granat. Tako smo dobili prvo orožje. Naslednje jutro so prišli na mesto spopada trije bataljon) ! esescrvcev in nekaj francoskih fašistov, preiskali so ves gozd od Perigueuxa do Bergeraca, toda dobili nišo nikogar. Mi srno že bili v drugem okraju. Po svoji navadi so se maščevali nad kmeti v bližnji okolici. Decembra 1941 se je naš odred povečal. Vanj so prišli š* trije Španci in bolničarka Bina Cardozzo. Bolničarka je prit nesla s seboj tudi precej sanitetnega materiala. Dobila ga je pri dr. Girardiju. Tudi on nam je bil od začetka pa do osvo* boditve na voljo. Zdaj nam, je bilo že laže, imeli smo tudi zdravnika in sanitetno pomoč. Meseca marca 1942 smo zvedeli, da pripelje po cesti iz Perigueuxa proti Bergeracu kamion poln esesovcev. Takoj smo sklenili, da ga napademo. Na cesto smo položili mino, mi pa šmo prežali v zasedi. Imeli pa smo smolo. Kamion z vojaki je pridrvel, toda mina ni eksplodirala. Kljub temu smo napadli esesovce z brzostrelkami in bombami. Bili pa so v veliki premoči. Naglo so poskakali s kamiona, zasedli položaje' ob cesti in vžgali po nas z mitraljezi. Bilo jih je trikrat včč kot nas in bili so bolje oboroženi. Morali smo se umakniti. Imeli RKDNISIVO: TRST - UL MONTECCH1 6-II. TELEFON 83-808 tna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — SFRJ: v tednu jritarjeva ulica 3 I, telef. 21 928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-H38 - Poštni preda) 65» - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 -20 dni, mesečno 420 aln - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo Ljubljani 600 14-603-86 - OGI.AS1: Cene oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 130, flnanftno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in riška Založništvo tržaškega tiska, Trst smo enega mrtvega in dva laže ranjena. Esesovci pa štiri mrtve in več ranjenih. Pri nas je padel Spanec Rodriguez. Ko so Nemci pobrali svoje mrtve, so se vrnili, od koder so prišli. Tedaj smo odnesli mrtvega tovariša in ga pokopali. Nato «mo se umaknili v gozdove med Castillonnesom in Tom-bom, kakih 60 kilometrov od kraja spopada. Drugo jutro je pridrvelo iz Perigueuxa, kjer so imeli svoj sedež, veliko število esesovcev in so «prečesali» vso pokrajino naokrog. Ker niso našli nas, so se znesli spet nad prebivavstvom. Nekaj kmetov so aretirali in odpeljali v Nemčijo. Toda s teni so si nakopali še večje sovraštvo. «Naslednje jutro so pisali Petainovi listi, da so Nemci 50 km sevèrno od Bergeraca pobili 100 banditov. To je bil* navalila laž. Našli so res našo začasno barako in jo zažgali. TO pa je bilo tudi vse. V okraju Lot et Garonne se je naš odred razvil v četo. TU STOP napravili Nemcem mnogo škode z raznimi sabotažniini akcijami, spravili pa smo se tudi nad domače izdajavce. Treba pa je reči, da je bilo med francoskim ljudstvom prav malo izdajavcev. še policija Je zatisnila oči, če naš j4 videla. To je bilo za partizansko vojsko velikega pomena. Lažq smp se premikali iz kraja v kraj. Spominjam se nekega kmeta iz okolice Miramonta. Ko smo prišli do njegove kmetije in ga vprašali, če nam proda prašiča, je rekel: «Ne, ničesar vam ne prodam. Kar v hlev stopite in izberita si najlepšega. Ce pa nimate voza, vam prašiča tudi sam pri* peljem.» Zvečer nam ni pripeljal samo prašiča, temveč še sto litrov vina povrh. Ko mu je hotel naš ekonom plačati, je dejal: «Dena# pa kar spravite. Ce vam bo kdaj huda predla za hrano, pa še pridite, saj veste, kje je moja kmetija. Tudi zadnjo žival iz hleva in poslednji pehar žita vam rad dam. Tako bom tudi jaz malo prispeval za boj proti Nemcem.» (Nadaljevanje sledi) m im M M .VI * «r a - ■ Tel. Št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 656 ih — Vnaprej: četrt tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana MaU oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. -