X'
\

številka 351
Ljubljana, 11. avgusta 1987
, ?o 25. septembra moramo uskladiti interne akte o delitvi s samoupravnimi akti družbenimi dogovori o dohodku_______________________________
Referendum bo 15. septembra
UMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmi
1. julija je prenehal veljati Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z “elom družbenih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev ? leto 1987, bolj znan kot intervencijski zakon o osebnih dohodkih. Tako bo julijska plača (ki jo v Gradisu dobimo 15. avgusta) že obračunana v skladu z Zakonom o celotnem prihodku, Zakonom o sanaciji ter družbenim dogovorni o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka.
same odločale o višini tega prvega dela osebnega dohodka, morajo do 25. septembra uskladiti interne akte o delitvi s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o delitvi dohodka. Od prvega julija do 25. septembra bo namesto potrdila o usklajenosti veljala tudi pismena izjava vodstva delovne organizacije, da se
S tem bodo lahko kolektivi, ki * Q*ro poslujejo, s svojimi pravilniki
0 delitvi sami določili tako imeno-Vani prvi del osebnih dohodkov. Po u°vem bo osebni dohodek sestav-■ J^n iz dveh delov. Višino prvega dela °do določale delovne organizacije ?? osnovi tekočega (ali živega) dela, ** bo odvisen od uspešnosti poslo-
'anja ter lastnega razmerja delitve, bodo pravočasno uskladili. rugi del pa bo izplačljiv po perio- Nosilec celotnega postopka usklajenih obračunih, ko bo natančno jevanja samoupravnih sporazumov r Zriano, kakšni so poslovni rezultati. in pravilnikov DO Gradis z družen bi lahko delovne organizacije beno usmeritvenimi dokumenti je
Analitsko planska služba. Uskladiti moramo Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in dela sredstev za osebne dohodke in odgovarjajoče pravilnike v tozdih in delovnih skupnostih ter Samoupravni sporazum o uporabi sredstev skupne porabe. (Osnutka obeh samoupravnih sporazumov sta bila poslana na vse tozde.)
S problematiko usklajevanja omenjenih aktov se je ukvarjal tudi Odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka, ki je 23. julija sklical prvo letošnjo izredno sejo in komisija za izvedbo in spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka. Nadaljevanje na 2. strani
z	:	x
• Z referendumom bomo z novo zakonodajo uskladili sledeče akte:
na nivoju delovne organizacije GIP Gradis
— Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in čistega dohodka
— Samoupravni sporazum o uporabi sredstev skupne porabe
Vsak tozd oziroma delovna skupnost pa bo sprejela še - — spremembe in dopolnitve Pravilnika o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev tozdov oziroma DS. (Pravilnik o delitvi dohodka in čistega dohodka)
V ____________________ J
Polletni rezultati so zadovoljivi____________
Nov obračunski sistem oklestil dohodek
Ob koncu lanskega leta sprejeti zakon o celotnem prihodku je prinesel precejšnje spremembe tudi pri prikazovanju poslovnih rezultatov. Spremene so se temeljne ekonomske kategorije kot so na primer porabljena sred-. sba, dohodek, zato je primerjava letošnjih dosežkov z lanskimi dosežki in Planiranimi vrednostmi otežkočena. Zaradi teh težav bomo primerjali predvsem tiste ekonomske.kategorije, ki so smiselno še primerljive.
^rednost proizvodnje Se povečuje
V prvi polovici leta smo obračuni za 71,511 milijarde dinarjev vrednosti proizvodnje, kar je za 107 °dstotkov več kot ob lanskem poletju in hkrati predstavlja že 48 odstotkov od načrtovane .vrednosti za letošnje leto. Kot je razvidno iz podatkov gradimo takšne objekte, da Se je povečala vrednost lastne proi-^odnje celo za 131 odstotkov. Lani Srno obrnikom in kooperantom, odštgli*^^99 milijarde dinarjev, leJ^*"'> odstotkov več, to je e dinarjev.
Zaposlenih že 7126 delavcev
Povečan obseg lastne proizvodnje je vplival tudi na število zaposlenih delavcev, ki se je povečalo od 6762 lani na 7126 letos, kar je za 5 odstotkov več. Zaposleni delavec je opravil poprečno 151 efektivnih ur vsak mesec, to je toliko kot lani.
Produktivnost dela, ki jo merimo v okviru Gradisa z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro se je povečala od 3315 tisoč dinarjev lani, na 7287 tisoč dinarjev letos. Nominalno povečanje znaša 120 odstot-
Nadaljevanje na 3. strani
Najsodobnejša tiskarna
Praznika občine Kranj so se tokrat najbolj veselili delavci Gorenjskega tiska, ki so ob letošnjem prazniku dobili nov objekt z najsodobnejšimi tiskarskimi stroji. Res je, da je bil objekt že nekaj časa v obratovanju, za kar so »krivi« tako vsi izvajalci (predvsem delavci jeseniškega Gradisa) kot tudi dobavitelji opreme, pa vendar je bil uradno predan svojemu namenu šele tokrat, to je 1. avgusta.
Nova tiskarna z 10.000 kvadrat- projektivnem biroju (arhitekt Mla-nimi metri skupne površine za ka- den Marinčič) se izredno vklaplja v tere so pripravili projekte v našem	Nadaljevanje na 2. strani
Še ena otvoritev na Gorenjskem
Nadaljevanje s I. strani
Referendum bo 15. septembra
Na skupni seji so delegati odbora in komisije najprej sprejeli terminski plan za izdelavo sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov z določili družbenega dogovora. Tako so v skladu s sprejetim planom na posebni seji delavskega sveta delovne organizacije, ki je bila 29. julija, dali v javno obravnavo osnutek sprememb in dopolnitev obeh samoupravnih sporazumov, rok za pripombe pa je 14. avgust, po tem datumu pa bo do 20. avgusta potekalo usklajevanje pripomb in izdelava predlogov SaS o delitvi dohodka in čistega dohodka in SaS o uporabi sredstev skupne porabe.
Ponovna razširjena seja Odbora za načrtovanje in komisije za izvedbo in spremljanje uresničevanja SaS bo 20. avgusta. 27. istega meseca pa bo delavski svet delovne organizacije za usklajen predlog razpisal referendum. Sam referendum bo izpeljan po zahtevanem petnajstdnevnem roku, predvidoma 15. septembra, posamezni tozdi lahko po želji premaknejo datum za kak dan.
Na seji so poudarili, da naj tozdi in delovne skupnosti obvezno upoštevajo te roke, da bi lahko bile spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov pravočasno sprejete. Neus-kladitev bi namreč prizadela le tiste organizacijske enote Gradisa, ki ne bi pravočasno uskladile svojih aktov.
Odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka je sklenil, da bomo
zaradi izredno kratkega časa, ki je na voljo, na referendumu sprejemali le tiste dopolnitve in spremembe, ki smo jih po zakonu dolžni uskladiti, kljub temu, da so bile dane v javno razpravo vse predlagane spremembe. Ostale predloge sprememb pa naj bi po obširnejši in bolj temeljiti javni razpravi in usklajevanju sprejeli kasneje, predvidoma pa še letos.
Na seji so še pozvali pristojne organe v tozdih in delovnih skupnostih Gradisa, da naj hkrati z obravnavo osnutkov obeh samoupravnih sporazumov začno s postopkom usklajevanja svojih samoupravnih splošnih aktov, da bi lahko bil referendum za njihov sprejem istega dne kot referendum za sprejem samoupravnih splošnih aktov DO Gradis.
Delovne organizacije Oziroma tiste tozde, ki do 25. septembra ne bodo uskladili svojih samoupravnih aktov o delitvi dohodka z novimi zakoni in s tem ne bodo spoštovali zahtevanega razmerja pri razporejanju čistega dohodka na osebne dohodke in akumulacijo, bo takrat zajelo določilo o izplačilu dohodka za nelikvidne kolektive. To pa pomeni, da bodo lahko izplačevali osebni dohodek le v višini 80 odstotkov njihovega lanskoletnega povprečja osebnih dohodkov, povečanega za odstotek dotedanje rasti življenjskih stroškov v Jugoslaviji. Upamo, da se to ne bo dogodilo nobeni od enot Gradisa.
M. M.
Nadaljevanje s 1. strani
Najsodobnejša tiskarna
novo industrijsko cono na Primsko-vem. Poleg izredne funkcionalnosti je tudi lepega Videza. V rednost investicije, za katero so največ prispevale banke '(nekaj je tudi mednarodnega posojila IFC in sicer 5,5 milijona mark), je v celoti 13 milijard dinarjev , od tega 6 milijard opreme, saj v tiskarski dvorani stojijo najsodobnejši računalniško krmljeni 4 barvni Heidelberg stroji.
Na slovesnosti so se zbrali delavci Gorenjskega tiska in številni gosti, katerim sta spregovorila podpredsednik izvršnega sveta socialistične republike Slovenije Janez Bohorič in direktor Edvard Jurjevec.
V kratkem, toda vsebinsko boga-
• Ob slovesnosti so podelili zaslužena priznanja dolgoletnim delavcem tiskarne in najbolj zasluženim posameznikom in institucijam, da ta objekt stoji. Med dobitniki priznanj sta bila tudi direktor našega jeseniškega tozda Božidar Lukač in projektant objekta Mladen Marinčič.
tem govoru, je tov. Janez Bohorič poudaril predvsem kvalitete, s katerimi se je 1567 članski delovni kolektiv razvil v eno najbolj kvalitetnih tiskarskih organizacij v Jugoslaviji. Predvsem naravnanost v razvoj (leta 1989 naj bi dosegel že tretjino proizvodnje), najsodobnejša tehnologija, kvaliteta in izvozna usmeritev so tisti dejavniki, ki poudarjajo, da so bile odločitve pravilne.
Po slovesnosti, na kateri so nastopili tudi pevski zbor France Prešern, godba na pihala ter dramski igralec Polde Bibič, so si vsi gostje ogledali novozgrajeni objekt.
Dr. Andrej Ocvirk v Gradisu
Delovni obisk
30. julija je bil v Gradisu na delovnem obisku dr. Andrej Ocvirk, predsed-nik Zveznega komiteja za energetiko in industrijo Jugoslavije.
S člani kolegijskega poslovodnega organa Gradisa se je dlje časa zadržal v pogovoru o razmerah, problemih, pa tudi uspehih in težavah, ki tarejo panogo. Beseda je tekla tudi o načrtovani gradnji energetskih objektov pri nas-Izmenjana je bila prenekatera obojestransko koristna informacija, obisk pa je bil hkrati priložnost, da smo gostu zavrteli nekaj najnovejših referenčnih video posnetkov, nato pa ga povabili še na ogled HE Mavčiče.
Foto: G. B-
S 6. seje konference 00 ZS Gradisa
Kljub poletni vročini, ko po navadi za mesec ali dva nekoliko zamrejo družbenopolitične in samoupravne aktivnosti, saj grado tudi delegati na dopust, je bila avgusta 6. redna seja konference OO ZS Gradisa.
Osrednji točki dnevnega reda sta bili posvečeni informaciji o polletnih rezultatih in obravnava osnutka sprememb samoupravnih splošnih aktov in usklajevanje z zvezno in republiško zakonodajo.
Poročilo o polletnem poslovanju Gradisa je podal podpredsednik poslovodnega odbora delovne organizacije Karel Schwarzbartl. O poslovanju pišemo bolj obširno v posebnem prispevku pod naslovom Nov obračunski sistem oklestil dohodek, na tem mestu pa objavljamo le nekatere poudarke s seje:
—	Glede na gospodarski načrt za letos smo celotni prihodek dosegli s 47 odstotki, dohodek le z 38 odstotki in osebne dohodke z 41 odstotki. Akumulacija upada, dosežena je le z 28 odstotki pa kljub temu. tudi s tem nižjim odstotkom presegamo določila družbenega dogovora in smo tudi nad povprečjem panoge, saj naša akumulacija-dosega 5.2 odstotka.
—	Kovinski obrati Ljubljana imajo ob polletju izgubo v višini 325
milijonov dinarjev, minimalne akumulacije pa nista dosegla LIO in Kovinski obrati Maribor.	.
—	V Gradisu se povečuje delež dohodka, ki ga namenjamo za osebne dohodke. Ta odstotek je še pred nekaj leti znašal pod 50 odstotki. sedaj pa znaša na ravni Gradisa 58.5 odstotka. Kljub temu povečanju. Gradis v delitvenem razmerju še vedno ni v slovenskem vrhu. saj nekatere delovne organizacije namenjajo tudi od 60 do 65 odstotkov dohodka za osebne dohodke.
—	Ker je »ugasnil« interventni zakon, so sedaj ponovno dane možnosti, da imamo v Gradisu enotno akontacijsko vrednost točke. Za ta mesec je dogovorjena v višini 4.20 dinarja, pa je bila od tozda do tozda različna in je znašala od 3.60 do 3.90 dinarjev.
—	Revalorizacija je kar močno posegla v dohodek, saj je le-ta manjši za 23.5 odstotka.
Več razprave je bilo o položaju Kovinskih obratov Ljubljana, ki so ob polletju imeli izgubo. Delegat iz tega tozda je poudaril, da je položaj v Kovinskih obratih resnično težak in kritičen, delavci pa ne vidijo izhoda. Primerjajo se tudi z delavci iz Gradbene operative Ljubljana, ki precej več zaslužijo, prejemajo pa tudi terenski dodatek in plačano kosilo. Vse to še povečuje nezadovoljstvo delavcev v KoviMjfiffSfiJar

Nadaljevanje s 1. strani
Nov obračunski sistem oklestil dohodek
Ob sprejemanju periodičnih obračunov smo dohodek začasno razporedili takole (v milijon dinarjih):
Indeks
kov, z upoštevanjem povečanja cen za dobrih 204 odstotkov pa smo realno izboljšali produktivnost za 7 odstotkov.
Celotni prihodek v višini 74 milijard dinarjev se je povečal za I 10 odstotkov in dosega 47 odstotkov Planirane vrednosti, kar je v skladu z dolgoletno dinamiko.
Stroški naraščajo
Porabljena sredstva v višini 56 milijard dinarjev predstavljajo 75 odstotkov celotnega prihodka. Z ozirom na spremembo v obračunskem sistemu so se zaradi tako imenovanih revalorizacijskih stroškov porabljena sredstva povečala. Kot kažejo prvi izračuni predstavljajo ti stroški v porabljenih sredstvih skoraj 4 milijarde dinarjev. Brez teh stroškov bi bil delež porabljenih sredstev v celotnem prihodku nižji, kar bi pomenilo izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Na izboljšanje ekonomičnosti poslovanja kaže zasledovanje gibanja meterialnih stroškov, ki so se povečali le za 96 odstotkov in znašajo 47 milijard dinarjev.
Amortizacije smo obračunali za enkrat le v višini 1,164 milijarde dinarjev, kar je nekoliko manj kot smo načrtovali za prvo polletje.
Dohodek manjši
Najpomembnejša ekonomska kategorija in hkrati kazalnik uspeha je dosežen dohodek. V Gradisu smo ob koncu prvega polletja dosegli 18,6 milijarde dinarjev dohodka. Nominalno je to za 113 odstotkov več kot lani in 38 odstotkov letošnje planirane vrednosti.
Ne smemo pa pozabiti, da je dohodek zaradi povečanja porabljenih sredstev kot posledica revalorizacijskih stroškov, letos manjši — lahko rečemo, kar za 20 odstotkov.
Razporeditev je presenetljiva — zato jo poskusimo razčleniti kar po vrsti.
Obveznosti v višini 5,5 milijarde dinarjev so se nenormalno povečale, kar za 153 odstotkov. Na porast in višino obveznosti skoraj nimamo vpliva, saj so skoraj vse obveznosti zakonsko predpisane.
Osebni dohodek realno višji
Za osebne dohodke smo razporedili skoraj 11 milijard dinarjev, kar je za 140 odstotkov več kot lani, pa tudi več kot je znašalo povečanje življenjskih stroškov. Po statističnih podatkih so se življenjski stroški v bodobju enega leta povečali za 103
	l-VI/86	% G N 1987		%" !	' 1-Vi/87	%	I-Vl/87 l-Vl/86	I-Vl/87 GN
Dohodek	8.735	100	48.830	100	18.617	100	213	38
Obveznosti	2.186	25	12.296	25	5.540	30	253	45
Čisti dohodek	6.549	75	36.534	75	13.077	70	200	36
Osebni dohodek	4.543	52	26.855	55	10.891	58	240	41
Stan. gradnja	232	3;	1.628	3 .	482	2	208	30
Skupna poraba	288	3	1.690	4	281	i	98	17
Poslovni sklad	1.149	13	4.487	9	1.046	6	91	23
Rezervni sklad	337	4	1.874	4	704	3	209	38
odstotke — torej so se naši osebni dohodki realno povečali za 17 odstotkov.
Gibanje osebnih dohodkov je bilo v letošnjem letu, lahko rečemo, strogo omejeno. Pet mesecev je veljal interventni zakon. Po določilih tega zakona so se osebni dohodki lahko povečali le v primeru povečanja produktivnosti dela, ki se je merila z dohodkom na delavca. Primerjalni nivo; tako za osebne dohodke, kot tudi za produktivnost, so bili dosežki v lanskem zadnjem četrtletju. Takšna primerjava pa za gradbeništvo ni najbolj ugodna.
V mesecu juniju pa je začel veljati družbeni dogovor o razporejaniu dohodka na osebne odhodke. Dovoljeno višino sredstev razporejenih za osebne dohodke in celotno skupno porabo se po merilih družbenega dogovora ugotavlja na dokaj zapleten način — z mero uspešnosti. Ta mera uspešnosti je odvisna od več
i . r -JfeUi'	^ ^ms:
Maketa objektov, kjer bodo v Mariboru novi prostori carinarnice, STTC, Interevrope in drugih skladišč-no-transportnih organizacij.
Začela se je gradnja skladiščno transportnega centra v Mariboru
V prejšnji številki našega glasila smo pisali o pod- 15. julija prihodnje leto morajo biti objekti predani pišu pogodbe za gradnjo novega blagovno distribucij-	investitorju. Največji objekt je poslovna zgradba
skega centra v Mariboru. Gre za gradnjo petih ve-	STTC, carine, Interevrope in drugih skladiščno-tran-
likili objektov s skupno površino 18.000 kvadratnih športnih organizacij, ki ima kar 9500 kvadratnih me-metrov.	trov površine.
Blagovno distribucijski center se bo preselil ob Tr-	Do zime naj bi bili objekti, katerih vrednost znaša
žaško cesto zaradi gradnje hitre ceste skozi Maribor, šest milijard dinarjev, pod streho. Objekti so so-Tja se bo preselila tudi carinarnica, ki je sedaj še v dobno zasnovani, kar je razvidno tudi iz zgornjega Mlinski ulici.	posnetka makete.
Z gradnjo so že pričeli, saj je rok izredno kratek.	F. Š.
faktorjev, tako od čistega dohodka, poprečno uporabljenih poslovnih sredstev, gibanja osebnih dohodkov v preteklih desetih letih in še od primerjav s podskupinami dejavnosti kamor so posamezni naši tozdi uvrščeni.
Skladi manj polni
Da smo ob polletju zadostili merilom družbenega dogovora, v mnogih tozdih niso mogli nameniti dela čistega dohodka za prosti del sklada skupne porabe. Iz preglednice je razvidno, da smo zaenkrat razporedili za prosti del sklada skupne porabe manj kot v lanskem polletju.
Rezervni sklad moramo po določilih zakona oblikovati v višini 4 odstotkov od doseženega dohodka. Z izjemo tozda KO Ljubljana so v vseh ostalih tozdih oblikovali sredstva za te namene.
Poslovni sklad v višini 1,046 milijarde dinarjev je, kot poskedica že navedenih sprememb, manjši kot prej.
Akumulacija, ki je seštevek rezervnega in poslovnega sklada je oblikovana v višini 1,750 milijarde dinarjev. Takšna akumulacija predstavlja v odnosu na poprečno uporabljena poslovna sredstva 2,6 odstotka, kar je več kot so znašala družbena predvidevan ja za našo dejavnost za letošnje prvo polletje.
Zadovoljivi obeti do konca leta
A|i smo z rezultati prvega polletja lahko zadovoljni? Odgovor ni enostaven — z ozirom na težko gospodarsko situacijo so naši rezultati ko* celota sorazmerno dobri. Razlike med posameznimi tozdi so večje. V tozdu KO Ljubljana so polletje zaključili z izgubo v višini 325 milijonov dinarjev, ki je posledica visokih re-valoizacijskih stroškov.
V tozdu KO Maribor in LIO Škofja Loka niso ustvarili dovolj minimalne akumulacije — tako kot jo določajo naši samoupravni akti. V vseh navedenih tozdih bodo morali sprejeti ukrepe za odpravo teh težav in o teh ukrepih obvestiti celoten kolektiv.
Angažiranost za drugo polovico leta je zadovoljiva — in kot kaže so izgledi, da bomo letošnje leto kljub velikim težavam zaključili zadovoljivo.
Zora Vehovec
p-*" T-s!
J
Stari dravski most v »preobleki«
V Mariboru so stari dravski most zgradili pred natanko 74. leti, letos pa obnavljajo jekleno konstrukcijo in vozišče
Obnovili bodo stari most čez Dravo
Sedaj, ko se prebuja mariborski Lent,je prišel stari mariborski most čez Dravo spet v ospredje. Uredili so stopnice ob Veliki kavarni, ki peljejo k Dravi, od tod pa je bilo moč videti jekleni del mostu, ki je vidno propadal. Čeprav so ga šele pred devetimi leti obnavljali, je bil sedaj že v takem stanju, da je bil promet čezenj že ogrožan.
Most je sestavljen iz treh jeklenih lokov v katerih je montiranih 964.700 kilogramov jekla. In prav to jekleno konstrukcijo je napadla rja. popraviti pa je potrebno tudi vozišče. Tega naj bi delavci Gradisa tozda GE Nizke gradnje obnovili do konca julija, do sredine oktobra pa bi naj delavci mariborske Metalne in Tekola popravili in zaščitili jekleno konstrukcijo. Seveda bi bilo potrebno obnoviti tudi kamniti del. toda ta bo prišel na vrsto šele prihodnje leto.
' Do sem vse lepo in prav. toda prav ni. da smo se lotili popravila prav sredi turistične sezone. Tako smo še dodatno z lokalnim prometom močno obremenili Titov most. ki.je že sam po sebi preobremenjen.
Gradisovi delavci so tudi podo-
drali jekleno konstrukcijo, da so lahko delavci Metalne in Tekola pričeli z oporavilom le-te. Če smo lahko zadovoljni z delom Gradisa pod mostom, pa tega za delo na vozišču. kjer so polagali asfaltno prevleko. vsaj v začetku, ne moremo trditi. Res. da so bili vmes dopusti, toda to ne opravičuje, da smo na vozišču videvali delavca ali dva. in še to največkrat v prikolici z Gradisovo nalepko.
Po nepotrebnem smo tako zapravljali dobro Gradisovo ime. Delo je sedaj le steklo, toda ali je bila potrebna < »intervencija od zgoraj«? Stari dravski most bo kmalu bolj trden. Življenjsko dobo mu bodo s tem podaljšali za 50 let. razbremenil pa ga bo šele bodoči studenški most.
Franjo Štromajer
Vsako delo se ne da opraviti s strojem, tudi če poteka v okolju, kjer je neob-hodna visoka tehnologija, kot je to v jedrski elektrarni. Za jašek velikosti 2 krat 2 metra in globok štiri metre in pol, je treba poprijeti za kramp in lopato.
z—----------------------------;	;	^
Delo so zaupali mariborski gradbeni enoti
Kmalu začetek gradnje avtobusne postaje v Mariboru
Končno se je v Mariboru le premaknilo pri gradnji nove avtobusne postaje. Stara, začasna lokacija pred železniškim kolodvorom ni več ustrezala povečanemu prometu, zato so v Mariboru že dalj časa razmišljali o gradnji nove.
V	drugi polovici avgusta bodo delavci mariborske gradbene enote Gradisa, v sodelovanju z delavci Stavbarja, pričeli z deli na izgradnji prve faze. Ta obsega predvsem komunalno ureditev zemljišča, gradnjo dvonamenskega zaklonišča s podhodom in kanalizacijo.
V	začetku oktobra pa naj bi pričeli z gradnjo objekta avtobusne postaje.
Skupna predračunska vredndst vseh del znaša 7,5 milijarde dinarjev, dodati-pa bo še potrebno znesek za uvoz opreme.
Projekt zanjo so izdelali v Inžiniring biroju Maribor, v n jej pa bodo poleg potrebnih pisarn in garderob tudi številni drugi lokali.
Na pokritih stojiščih bo hkrati prostora za petindvajset avtobusov. Nova mariborska avtobusna postaja bo zgrajena do konca prihod-^ njega leta.	______ Franjo Štromajer
Radiološka postaja, stisnjena med že obstoječe stavbe.
V jedrski elektrarni je tudi za gradbenike vedno dovolj dela
Septembra redni letni remont JE Krško
Gradbena operativa Ljubljana ima v jedrski elektrarni Krško stalno ekipo, ki sedaj šteje 44 delavcev. Dela jezanje vedno dovolj, in to sprotnega vzdrževanja, kot tudi novogradenj. Tako od avgusta lani gradijo ob primarni stavbi elektrarne radiološko postajo, stisnjeno med obstoječe stavbe. Zaradi tega niso mogli uporabljati vse običajne mehanizacije in so morali veliko dela opraviti ročno. Postaja ima tlorisne mere 21 krat 9,5 metra, ima pa klet in tri etaže.
Gradbena dela so bila končana že pozimi, sedaj izvajajo obrtniška dela, katerih nosilec je prav tako Gradis. Tudi ta so v glavnem že končana, vsaj kolikor se je dalo, ker čakajo še na specialne kable iz tujine.
Izvajajo pa še razna manjša dela, urejajo okolico, podirajo nepotrebne barake, popravljajo strehe, delajo dodatne jaške za kanalizacijo. pripravljajo sode. v katere delavci elektrarne spravljajo nizko radioaktivne odpadke in opravljajo še ostala sprotna manjša dela.
Septembra se bo pričel vsakoletni
redni remont elektrarne. Trajal bo mesec in pol do dva meseca, da pa elektrarna stoji čim manj časa, morajo takrat zelo hiteti z delom. Eno od večjih.opravil v času remonta bo obnova jezu na Savi, ki ga bodo tudi premazali z epoksi smolo in s tem zaščitili beton pred agresivnim delovanjem vode.
Gradbena operativa računa tudi na gradnjo skladiščne stavbe ob servisno upravni stavbi, vendar se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev še ne ve, kdaj bo prišlo do te realizacije.	M. M-
Nova strojnica ob starem jezu
Gradbena jama nove strojnice HE Fala na desnem bregu Drave. Na levi strani fotografije se začeqja stari jez.
Prenova HE Fala - pet let dela za Nizke Gradnje
Generatorji HE Fala so dajali elektriko šest desetletij, tako da gredo v zaslužen pokoj. Jez in zapornice pa bodo po prenovi služili novi strojnici.
Hidroelektrarna Fala je bila ena prvih v Sloveniji in prva na Dravi, narejena pa je bila pred skoraj 70 leti. Po tolikih letih obratovanja jo je seveda načel zob časa, je pa že tudi tehnološko toliko zastarela, da je potrebna celovite prenove, oziroma rekonstrukcije. Dravske elektrarne Maribor, ki upravljajo z njo, so gradbena dela prenove zaupale gradbeni enoti Nizke gradnje Maribor, ki so pred desetimi leti elektrarni že dogradile en agregat sedmim starim . Vrednost Gradisovega dela znaša 8 milijard din.
Gradbena dela zajemajo sanacijo starih objektov — mostov in jezovne stavbe, zadelati je potrebno obstoječe turbinske vtoke na stari strojnici, popolnoma na novo pa je potrebno zgraditi novo strojnico za dva agregata (2 x 25 MW), ki bosta nadomestila sedem starih. Od prvotne elektrarne bodo tako delovale le še , zapornice, katerih mehanizme pa bodo tudi sanirali ali zamenjali.
Nizke gradnje od letošnje pomladi delajo izkope ob obstoječem jezu na desni strani Drave, odstranili so že okoli polovico od predvidenih 120 tisoč kubičnih metrov materiala, od tega polovico skal. Dela potekajo v zelo težkih pogojih. Desni breg je zelo strm. delno je iz žive
. # Ves čas gradnje bo stara elektrarna delovala. To pa pomeni, da bo akumulacijski jez poln, naprave ob gradbišču pa bodo pod napetostjo. Delo je zato težje in bolj nevarno.
skale, nekaj deset metrov nad gradbeno jamo pa teče železniška proga.
Minerska dela izvaja Geološki zavod, ki ima najmodernejši stroj za vrtanje lukenj, ki je kos tudi tako trdi skali, kot je pohorski granit. Zaradi njega so se pojavila tudi dodatna dela. Pokazalo se je namreč, da kamenina le ni tako monolitna, kot so pričakovali, zato jo bodo morali dodatno sidrati, preden bodo lahko nadaljevali z izkopom.
Vodja gradbišča HE Fala je Ivo Kerštinc, ki je povedal, da dela kljub temu potekajo po planu. Ob obisku gradbišča so zapirali vzhodni del gradbene jame, da bodo iz nje lahko izčrpali vodo in nadaljevali z izko^ pom, ki bo predvidoma končan do konca leta. Že v začetku avgusta bodo pričeli betonirati vtoka, ki sta del glavnega novega objekta, to je strojnice.
Nikola Mirič in Vili Dobnik sta
delovodji. Pojasnila sta, da trenutno
Vodja gradbišča Ivo Kerštinc	Nikola Mirič
SKICA JEZU IN NOVE STROJNICE
Iffl CDtLfflffl tuni
betonirajo v vodi, delo pa spremlja trame), kmalu pa bo urejena še ku-potapljač, ki skrbi tudi za enako- hinja ter bivalni preostori. Večina merno razporejanje betona, pred delavcev pa se bo vozila v Maribor, tem pa je vezal armaturo, in to v kjer postavljajo zanje delavsko na-mrzli in umazani Dravi, kjer je vid- selje.
ljivost zelo slaba. Montirajo pa tudi Vodja kuhinje je Alojz Črnko, barakarsko naselje ob gradbišču za	povedati je treba, da so z njegovim
dežurne in betone rje.	kuhanjem delavci zelo zadovoljni.
Vodja dvanajstih delavcev	Zaenkrat pripravljajo samo malico.
Strojno prometnega obrata na grad-	v kratkem pa bodo kuhali zajtrk
bišču je Rajko Jelen. Na razpolago	malico, kosilo in večerjo. Tudi tc
imajo kar precej mehanizacije —	prispeva k boljšemu počutju in tud
šest demperjev, dva bagerja in en	delu.
buldožer. Delo je precej zahtevno Glavni projektant prenove je In zaradi skalnatega terena, pa tudi	ženiring biro elektroprojekt Mari
cesta od Falskega gradu do grad-	bor, ki nekoliko kasni s projekti, t<
bene jame je zelo ozka.	pa že malo zavira delo Gradisovi!
Sedaj je na gradbišču okoli 60 de-	delavcev. Če bo šlo vse po naččtih
lavcev,. v konici gradnje pa jih bo	bo prenova trajala pet let, nov:
približno 200, to bo predvidoma	agregata in osmi, ki ostane, tpl pa j'
sredi prihodnjega leta. Ža tolikšnjo	zgrajen pred leti, pa bodo dajali ve
število ljudi je potrebno dobro or-	električne energije kot doseda
ganizirati tudi prehrano, prenočišča'	sedem starih, ki bodo skupaj s stroj
in prevoze do Maribora. Nova mon-	nico sanirani in ohranjeni kot zgc
tažna jedilnica ježe gotova (prejšnja	dovinska. muzejska vrednost,
je bila v eni od manjših stavb elek-	M. tv
Obisk gradbišč gradbene enote Gradnje Ruj
Pogled na obnovljeno pročelje ptujskega gradu
Ptujski grad
Glavna znamenitost Ptuja, ptujski grad, se v letošnji sezoni okoličanom ponosno razkazuje v novi,preobleki1. Po statični sanaciji zidovja ter obnovitvi strehe, so se pod nadzorstvom mariborskega Zavoda za .spomeniško varstvo delavci Gradisovega tozda GE Gradnje Ptuj letos lotili še fasade. Ob našem obisku (v zadnjih dneh julija) je bil gradbeni oder samo še ob severni strani.
»V letošnjem letu smo se najprej lotili termoizolacije podstrešja«, nam je za Vestnik povedal gradbeni tehnik Evgen Požgai, vodja gradbišča. »Potem je prišla na vrsto fasada. Narejena je s podaljšano belo cementno malto, ki jo prekriva acrylni oplesk.«
Republiška in občinska kulturna skupnost sta v dveh letih za obnovo prispevali okrog sto milijonov d inar-jev. Delo gradbenikov je bilo ves čas zelo raznoliko in zahtevno, nekoliko razširjena ekipa, ki je pred tem obnavljala grad Bori, pa je že poznala način dela — to je, da so potrebni sprotni dogovori ter posvetovanja kot tudi posebni izdelavni postopki. Kot zanimivost povejmo tudi to, da v času obnove ptujski Pokrajinski
muzej v gradu za obiskovalce ni zaprl vrat, to pa je hkrati pomenilo, da je bilo ves čas tudi delo naših gradbenikov stalno na očeh javnosti.
Veliko zanimivosti bi lahko našteli, ko bi obujali spomin na dosedaj opravljena obnovitvena dela. Grajski temelji, na primer, nimajo horizontalne izolacije — za preprečevanje prodiranja vlage je bil uporabljen način vbrizgavanja silikonske raztopine.
Po odstranitvi starega ometa so odkrili, da del gradu pravzaprav izvira iz 10.—12. stoletja. O tem pričajo nepravilni nastavki zidovja in pa odkrita prvotna okna z oboki v romanskem slogu. Ta del zidovja bo restavriran in ga ne bodo zametali.
Tudi sicer je grad še poln skrivno-
Obnova ptujskega gradu je terjala tudi začasno prestavitev spomenika Flor-I janu. To je bila edinstvena priložnost, da si je tudi sam lahko pobliže ogledal I romanski zid, nato pa bo spet dolga leta zasedal svoj prejšnji položaj
s ti. Obnovitvena dela pri žitnici oziroma odkop za tako imenovano zračno drenažo trenutno ne napreduje. Pred gradbeniki morajo svoje delo zaključiti arheologi. Na dvorišču gradu je namreč odkrito zatrpano nekdanje pokopališče s svetiščem.
Zdaj obnavljajo tudi grajsko obzidje. Načel ga je čas, dodatno pa zrahljale korenine medtem razrast-lega rastlinja.
Dela potekajo neprekinjeno i" kot so nam povedali, v pospešenem tempu v zadovoljstvo vseh: gradbe; niki se lahko pohvalijo, da so z del' pred planom, zadovoljen je investitor, grad pa bo lepše urejen pričakal povabljene na občinsko proslavo ta-mesec ter seveda številne radovedne obiskovalce od blizu in daleč, ki j**1 gradovi, posebej če so urejeni, od -nekdaj privlačijo.
Rabelčja vas
V stanovanjski soseski Rabelčja vas — zahod dobiva končno podobo blok B-2. v katerem bo 5465 kvadratnih metrov uporabne površine oziroma povedano drugače, v pritličju in treh nadstropjih 96 eno- do trisobnih stanovanj.
Stanovanja v tretjem nadstropju bodo dvovišinska (dupleks), kar pomeni bolje izrabljeno podstrešje. Z zgraditvijo tega bloka bo kare »B« zaključen, v bodočnosti pa se bo. kot je predvideno v prostorskem načrtu, gradnja preselila prek ceste na drugo stran višje na pobočje.
Delavci GE Gradnje Ptuj so v nadurnem delu ter z delom ob sobotah, nedeljah in praznikih nadoknadili zamudo, ki se jim je nakopičila v neugodnih zimskopomladanskih razmerah. Zatrdili so nam. da ne dvomijo več — stanovanja bodo predali v roku. le-ta pa je konec oktobra.
Vodja gradbišča gradbeni inž. Boris Ketiš nam je zaupal še en objave vreden podatek. Po načrtu, ki so ga naredili ob preverjanju terminskega plana v želji, da nadokna-
zelo napeto kontinuiteto del -— samo sedem delovnih dni za vsako etažo! Pri gradnji prvih lamel podobnih blokov je bilo za vsako etažo potrebnih 13 delovnih dni.
Novi blok bo prvi. v katerem je-med drugimi, instaliran tudi razvod za kabelsko televizijo. Dodajmo seda je v tamkajšnji krajevni skupnosti Boris Ziherl tudi sistem ustreznih sprejemnih anten že postavljen.
Za Ptuj velja, da irpajo v primerjavi z ostalimi kraji v Sloveniji zelo malo etažnih lastnikov stanovanj vsega morda le okrog deset odstotkov. Kupec stanovanj bo samoupravna stanovanjska skupnost (v bloku bodo tudi solidarnostna stanovanja). zanimivost pa je tudi prodajna cena — suče se samo okrog 350 tisočakov za kvadratni meter.
Blok B-2 in urejanje okolice ob zaključevanju gradnje v kareju B
Na Ziherlovi ploščadi raste tudi nov niz garaž za 74 jeklenih konjičkov
Nova tovarna glinice in aluminija v Kidričevem bo v kratkem zgrajena* tako da bo v elektrolizi stekla proizvodnja primarnega aluminija.
Če bi se investitor odločil za drugo fazo gradnje, lahko ponovno računa na Gradis______________________
Kidričevo pred rokom?
O gradnji objekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija smo ze večkrat poročali v našem glasilu. Dela pa sedaj resnično gredo h koncu, zato nas je zanimalo, kakšen je bil delež Gradisovih delavcev na tem objektu. Kot vemo so pričeli delavci tozda Gradbena enota iz Maribora z deli na tem gradbišču 2. junija lanskega leta. Zavedali so se, da je to velik objekt, predv-
sem pa rokovno »zelo napet«.
Vlado Čač vodja gradbišča v Kidričevem: »V začetku gradnje nam vsem ni bilo čisto jasno kakšen obseg del je pred nami, vendar smo skupaj z investitorjem kaj kmalu ujeli ritem gradnje. Z dobro načrtovanimi pripravljalnimi deli investitorja in Gradisa so se nam odprle široke možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev.
Lahko rečem, da smo skupaj z Konstruktorjem v predvidenih rokih uspeli pripraviti vse objekte za zaključna dela, da so lahko tako kooperanti do novega leta pokrili vse objekte. Nepričakovane velike težave smo imeli z izvajalci jeklenih konstrukcij, ki se niso držali dogovorjenih rokov in tako so splavale obljubljene premije po vodi.
Letošnje leto smo nadaljevali z deli po predvidevanjih, vendar z mnogo manj nervoze, ki je običajna pri izvajalcih in investitorju. To nam je omogočilo, da smo kvalitetno končali vsa dela in na večini objektov že opravili tehnični pregled.
Z objektom usmerniške pod po-
staje, ki je tik pred dokončanjem, je Gradis zaokrožil svojo dejavnost pri izgradnji tega velikega projekta v Kidričevem in počasi delavci že odhajajo na nova delovišča.«
Na tako velikem in razgibanem gradbišču ste si nabrali tudi kopico izkušenj...
»Vsi, ki smo delali na tem projektu, smo si res nabrali dragocene izkušnje in to pri sami pripravi del, organizaciji kot tudi pri izvedbi del. Skoda, da se taki objekti, kot so elektroliza, peč za žganje anodnih blokov in še nekateri, gradijo le nekajkrat v generaciji, kajti marsikatero izkušnjo in inovacijo bi se dalo sedaj uporabiti.
Investitorju želimo, da bi uspešno dokončal še zaključna dela pred rokom (kar se danes kaže kot povsem realno) in,da bi investicija dala tiste sadove, ki jih vsi pričakujemo. V kolikor bi se investitor na podlagi ugodnih rezultatov odločil še za gradnjo druge faze projekta, lahko z gotovostjo računa tudi na Gradis. Tudi na sedanjo generacijo.«
Franjo Štromajer
Pred mesecem predana nova Semenarna na Ptuju
Ob Letališki cesti v Ljubljani__
Sodoben obrat za Kartonažno tovarno
Nasproti naših tozdov Inženiring in Kovinski obrati ob Letališki cesti v Ljubljani delavci GOLa zaključujejo dela pri gradnji novega obrata za Ljubljansko Kartonažno tovarno.
Pripraljalna dela na novem obratu so se pričela avgusta lani. izkop gradbene jame in temeljenje 1. oktobra, po prekinitvi zaradi neugodne in dolge zime pa so bila nato dela kmalu ustavljena. Nadaljevala so se šele v letošnjem marcu.
Tehnologija bodočega obrata potiskane embalaže zahteva stabilnost klimatskih razmer v proizvodni dvorani — kar najbolj stalno temperaturo okrog 20 stopinj in vlažnost med 50—55 odstotkov — to pa pomeni, da je bilo potrebno stene, strop in pod dodatno izolirati.
Objekt sam meri I 12 krat 60,6 metra, dodatno s prizidkom pa je v tlorisu večji še za 20 krat 60 metrov. V desnem aneksu je pisarniški del z garderobami in laboratorijem, v levem pa bo pokrito odprto skladišče.
Objekt je bil pogojen na ključ. Proizvodno halo sestavljajo tipski element Gradisove montažne hale. do objekta, ki stoji na samem pa je bilo treba speljati tudi vse komunalne priključke. Omenimo nekaj podatkov: mešane kanalizacije je bilo za 580 metrov, vodovodnega omrežja za 630 metrov, položiti je bilo potrebno 1.400 metrov cestnih robnikov, 8.000 kvadratnih metrov asfalta, urediti za 3.000 kvadratnih metrov zelenic itd.
Objekt bo do L oktobra dokončan.	G. B.
V
Ob obratu potiskane embalaže je medtem že položen asfalt
Za Savo Kranj
Prizidek h Gumami Ptuj
Delavci GE Gradnje Ptuj so zastavili novo delo tudi pri Gumarni Ptuj, tozdu kranjske Save, kamor naj bi.se selila proizvodnja avtomobilskih zračnic.
K prednji strani obstoječe hale bodo zgradili prizidek, na zadnji strani delajo hladilni bazen za tehnološko paro, potrebna pa bodo tudi nekatera pri-laeoditveno-obnovitvena dela.
Temelji za prizidek k obstoječi hali Gumarne Ptuj
Barbariga ta hip edina gradnja za trg v Istri

—
Istra je od nekdaj privlačila turiste od blizu in daleč. Ob njeni obali se je razvilo več močnih turističnih centrov, novonastajajoči, katerega gradnja seje začela na dolgo rezerviranem zemljišču nasproti Brionov oktobra lani. pa utegne postati prav tako znan — seveda potem, ko bodo zgrajene vse faze. To bo Barbariga-Mandriol.
Za boljšo orientacijo povejmo, da leži turistični kompleks Barbariga med Rovinjem in Puljem, dokler pa ne bo kraj povezan s sodobno prometnico priporočamo cesto Faža-na—Peroj—Barbariga.
Turistični kompleks, bo. ko bo v celoti dograjen, sestavljalo okrog 2.000 stanovanj apartmajskega tipa za trg.' hotel s 500 ležišči, naselje za oddajo turistom z zmogljivostjo okrog 2.500 ležišč, predviden pa je tudi avtokamp za okrog 5.000 gostov. Na tem področju bo torej v bližnji prihodnosti lahko hkrati letovalo kar okrog 15.000 dopustnikov, za katere bodo zgradili tudi samopo-
strežno trgovino, ustrezne lokale in športnorekreativne površine.
V	okviru zainteresiranih poslovnih skupnosti, poreškega Evroturi-sta. puljske Gradine in tamkajšnjega sisa za gradbeno ter komunalno dejavnost je kot član Evrotu-rista ter preizkušen izvajalec del v Istri pri podobnih projektih (Červar, Mareda) delo pridobil tudi Gradis. Vrednostno je v prvi fazi soudeležen z okrog 30-odstotki. razen precejšnjih operativnih obvez pa je bilo treba v izgradnjo infrastrukture ter objektov začasno vložiti precej lastnih sredstev.
V	prvi fazi, ki se zdaj zaključuje, je bilo na površini približno 37 hek-
tarjev. zgrajenih 563 stanovanjskih enot z okrog 20.000 kvadratnimi metri uporabne stanovanjske površine. Večinoma so to nizki objekti z vrtovi v pritličju in terasami v nadstropjih. Hkrati naj bi bila dokončana tudi vsa primarna infrastruktura, potrebna za naslednje faze del.
Gradisov delež v prvi fazi je znašal 256 stanovanj s povprečno površino po 35 kvadratnih metrov, med infrastrukturnimi «!5^1i pa bi posebej omenili zahV**tio sanitarno (fekalno) kanalizacijo s čistilno napravo. V primerjavi z drugimi področji je zahtevnejša tudi 'Zunanja ureditev.
Rok za izgotoviKv nrve faze je bil izredno napet, gradnja pa tudi ni potekala brez težav — in zamuja. O tem dejstvu ter vzrokih so bili delegati delavskega sveta DO GIF Gradis že obveščeni na minulem zasedanju. podprli pa so tudi prizadeva-
111111111111111—11 —MIMI nja koordinatorja del. tozda Inžen' ring. da se z ustreznim ukrepanje') finalizacija pospeši in omogoči vsenj pričakovalcem stanovanj, da vsaj jesenskem času sezone izkoristijo svoj preostali (ali preloženi) dop11; v lastnih apartmajih. Po zdajšnji informacijah naj bi bil tehnie" prevzem konec meseca avgusta.
Izmed Gradisovih gradbenoopf rativnih tozdov so na tem gradbišč sodelovali tozdi iz Kopra. Cel]? Maribora in Raven na Koroške nedosegljivih poročil in informacij razmerah in napredovanju del n tem gradbišču se da sklepati, da utegnil biti prekratek rok samo del" razlog za nastalo zamudo. Drugi de sega na področje notranjih odnos° med poslovno skupnostjo in član) cami kot izvajalci, pri čemer Grad' sovi tozdi med seboj niso izjeme
G. p
V prvi fazi zgrajen predel. V počitniška stanovanja se bodo lastniki lahko vselili prihodnji mesec
V kamnitem terenu so bili izkopi za cevovode naporno delo. Brez miniranj® ni šlo. vihteti pa je bilo treba tudi krampe in lopate



l : i

Obisk in pogovor v LIO
»Lesarjem se ne godi nič bolje kot gradbenikom«
■mhhmbi
Lesarjem se v časih krepko omejevanih naložb ne godi nič bol je kot gradbenikom. Tudi oni so prepuščeni sami sebi. pogosto slišijo, da jih je pač za današnje čase preveč, ob iskanju ustreznih dei se srečujejo s hudo konkurenco. ki jim zbija cene, redči možnosti za zaposlitev njihovih zmogljivosti ter jim onemogoča zadostni zaslužek, kader jim postopno uhaja, opremljenost obratov in delavnic pa se fizično in tehnološko stara. Denarja za najpotrebnejše investicije pogosto ni.
Gornji uvod je samo zbir nekaterih misli, ki smo jih izluščili in zapisali po pogovoru s tehničnim direktorjem Gradisovega škofjeloškega tozda LIO, Franc Cegnar, lesar z dušo in telesom, po izkušnjah pa ■star maček1 nam je tudi tokrat rade volje postregel s podatki o tem. kako gospodarijo v tozdu, s kakšnimi težavami se srečujejo in v katero smer gredo njihova prizadevanja.
Z njim smo se pogovarjali potem, ko so bili že znani rezultati poslovanja tozda v prvih šestih mesecih letošnjega leta. V LIO so v tem času dosegli 2.633 milijarde dinarjev celotnega prihodka (indeks glede na enako obdobje v lanskem letu znaša 191). dohodka za 719 milijonov dinarjev (indeks 227) ter čistega dohodka za 420 milijonov dinarjev (indeks 198). Zelo poenostavljena ocena teh številk bi bila. da rezultati niti niso slabi, v tozdu — nekdaj »paradnem konjii« — pa vendarle niso bili vajeni, da bi bila prav njihova izplačana vrednost točke daleč najnižja v Gradisu, da je bila njihova zadnja večja investicija sušilnica (že pred dvema letoma) oziroma tudi tega. da bi bili v poletnem času še vedno v negotovosti ali bodo imeli pozimi dovolj dela ali ne itd.
Razčlemba prihodka je znova pokazala skromen delež v okviru Gradisa pridobljenih oz. za Gradis opravljenih del — vsega nekaj nad osem odstotkovfVsa ostala naročila so si morali zagotoviti sami. Naš sogovornik je omenil, da bi bili ob enakih cenah, kot so dela prevzeli zunanji kooperanti Gradisovih tozdov. tudi sami pripravljeni prevzeti marsikatero delo. pa o njem niti niso bili obveščeni. Glede samostojnega
pridobivanja del pa je omenil naslednje razmerje: »Na vsakih sto izdelanih ponudb uspemo v 5 do 10 primerih!«
Misli o polnjenju .skupnega Gradisovega Žaklja1 so bile v obliki pobud že večkrat izrečene, želje pa v praksi vse premalokrat uresničene.
Zdaj. v sezoni, jim pravzaprav dela niti ne manjka. Veliko skupin je po terenu na montaži lcsnostavbar-skih in stavbnomizarskih izdelkov, ki so jih naredili pozimi v delavnicah. Za to zimo. ugotavljajo, še nimajo dovolj naročil, da bi zaposlili svoje zmogljivosti. Bo njihov apel. naslovljen na tozde znotraj Gradisove družine vendarle pripomogel k povečanju odstotka del za Gradis v strukturi vseh del? Nekdaj je ta odstotek znašal tudi prek 70-odstotkov prihodka, zdaj pa. kot smo že omenili. le. dobrih 8 odstotkov. In vendar bi njihove polne zmogljivosti zadoščale komajda za kakšno petino vseh tistih del. ki jih Gradisovi tozdi prepustijo zunanjim kooperantom (groba ocena).
»Gradisovi mizarji in tesarji so si leti prigarali sloves dobrih
Pod vodstvom inštruktorja se učenci kalijo v bodoče mojstre.
mojstrov. Vredno se je truditi, da sc ta sloves obdrži kot tudi ohrani njihovo univerzalno znanje — da ga le-ti prenašajo tudi na nove generacije novoizšolanih mladih ljudi. LIO je imel vsa leta posluh za izobraževanje lesarjev — tudi v minulem letu je imel okrog 40 štipendistov. »Pravzaprav je še sreča.« pravi Franc Cegnar, »da smo v preteklosti namenjali toliko sredstev tudi za stroje. Po opremijenošti smo med slovenskimi lesarji uvrščeni" nekje pri vrhu. treba pa bo paziti, da bi prehitro ne zdrknili na povprečje in
potem k dnu. saj se stroji tehnološko in fizično hitro starajo.«
Trenutno problemov glede oskrbe s. hlodovino nimajo — je pa po besedah sogovornika draga, žagan les in izdelki pa gredo vse težje v prodajo. Z zalogami je tudi križ: novi predpisi zahtevajo zmanjševanje zalog (imajo jih za kak mesec proizvodnje, morda mesec in pol), mnenja pa so. da bi si morali za zimske mesece zagotoviti večje količine lesa; spravilo takrat ni mogoče, delo v delavnici pa. Valorizacija jim ne gre na roke. Pogosto je tudi kakovost hlodovine slabša, kot bi si jo želeli. »Pozna se. da jo še vedno vozijo š področij, prizadetih po snegolomu ali žledu.« nam je pojasnil vzrok poznavalec.
Zanimalo nas je tudi, kako se razvijajo njihova izvozna prizadevanja. Nekaj številk nazaj smo napovedali. da bo morda prišlo do dogovora o izvozu več deset montažnih hiš v tujino.
»Vzorčno pošiljko petih montažnih hiš smo že zložili in jih odpremili v kontejnerjih v Združene države. Narejene so bile po ameriških predlogah in standardih, v promet pa naj bi šle prek prodajne1 mreže Slovenijalesa.« se je glasil odgovor. Pošiljka je bila odpremljena v juliju, povpraševanje in čas pa bo pokazal, če bi to utegnil biti obojestransko zanimiv posel.
Deset montažnih hiš so. ravno tako prek Slovenijalesa, odposlali". tudi v Avstrijo avstrijskim in nemškim kupcem.
Poti izvoza so trnove, to danes vedo že vsi. Tudi v LIO se zavedajo, da ta pot rie zagotavlja vselej dobrega zaslužka— prinaša pa devize, te pa so Gradisu in vsej družbi še kako potrebne. Pospremimo torej tudi te korake z odobravanjem in vso pozornostjo.
G. B.
rok 7. avgust. Ob našem obisku so v notranjosti polagali finalni tlak, oblagali zadnje metre fasade s silikatno opeko, urejali okolico in.priprav jati potrebno asfaltiranje rampe. Obračunski tehnik Niko Rožič nam je zatrdil, da bo
Strojni transport lesa različne stopnje obdelave.
do omenjenega datuma delo tudi opravljeno.
Foto: G. B.
Na mostu čez Ljubljanico se odstranjujejo opaži za desni opornik, tako da se bo tudi na tem objektu kmalu začela montaža nosilcev.
Graditelji ljubljanskih mostov delajo v pospešenem
tempu
Na obvoznici ni počitka
Nekaj številk nazaj smo poročali o mostovih, ki jih tokrat Gradisovi delavci delajo na trasi južne ljubljanske obvoznice in v povezanosti z njo. Slike, ki smo jih zadnje objavili.se v m nog oče m razlikujejo od današnjih.
Most na Fužinah je zmontiran in tekajo s pospešenim tempom, tako se opravljajo že dela na zgornji kon- da bi bili vsi dograjeni v dogovorje-strukciji, na Kodeljevem so zmonti- nih rokih.
rani že loki nad Grubarjevim preko- Še največ težav je prav pri via-pom in bodo prav kmalu montirali duktu na Dolenjki na južni obvozni-stične loke, ria Ljubljanici so na za-	ci, saj montaža poteka preko želez-
bite kole že zabetonirali tudi ležišča	niške proge in preko najbplj pro-
za nosilce, na Dolenjki pa so v celoti metne ceste v Sloveniji, Ljublja-zmontirana že vsa polja ene strani	na—Zagreb. Kljub temu pa zaradi
viadukta in montirajo že drugo po-	montaže ni večjih zastojev v prome-
ltivico.	tu.
Na ljubljanskih mostovih dela po-	M. Krnc
Na viaduktu južne obvoznice preko Dolenjske ceste in železnice se montirajo nosilci tretjega polja desnega voznega pasu, medtem ko je levi že v celoti zmontiran.
Na mostu v Fužinah se že opravljajo dela za instalacije, saj je tudi zgornja plošča že zabetonirana.
Kljub temu, da so izdelavo manjših betonskih elementov za montažo premostitvenih objektov v Višegradu preselili iz Pobrežja v Bi-jelo polje, imajo v bazi Nizkih gradenj dela še vedno veliko. Na dan izdelajo dva nosilca, enega za Višegrad, drugega za mostove v Ljubljani. Dobili so tudi naročilo za izdelavo 60 segmetnov za stebre, ker v Bije-lem polju niso zmogli njihove proizvodnje.
V bazi delajo tudi koše za pilote za most čez Ledavo pri Juriju, podobne bodo delali tudi za tretjo etapo hitre ceste skozi Maribor.
Za potrebe te ceste bodo delali tudi razne nosilce od septembra naprej, ker so sedaj opaži zasedeni zaradi dela za ljubljanske mostove.
Na Pobrežju imajo dela mnogo, upočasnuje pa ga zamuda pri dostavi načrtov za montažne elemente nosilcev. Še vedno si želijo tudi lastno betonarno, da bi imeli vedno potrebno kvaliteto betona in takšno količino, kot jo v tistem trenutku potrebujejo.
M. M.
Nosilci so pripravljeni za prevoz do deponije ob železnici, nato pa v Višegrad in Ljubljano

Čeprav majhen, je most čez Grubarjev kanal zaradi segmentne gradnj' montaže šestih ločnih nosilcev izredno zahteven objekt.

Delavci Nizkih gradenj polagajo asfalt pri Gumami v Mariboru
Položen asfalt za Gumarno v Mariboru
Še veliko ročnega dela
Delavci asfalterske skupine Nizkih Gradenj iz Maribora imajo kljub mehanizaciji še veliko ročnega dela in to tako pri pripravi asfalta, kot pri polaganju. Največ takega dela pa je pri urejanju manjših površin, kot so dvorišča, pločniki ali okolice industrijskih obratov.
Asfalterska skupina za manjša dela šteje običajno pet ali šest delavcev. Toliko jih je bilo tudi pri asfaltiranju dovozne ceste, parkirišča in okolice nove Gu-marne v Mariboru, ko so morali kljub finišerju še krepko prijeti za lopate. Tako ročno delo pa je seveda zdravju tudi najbolj škodljivo. Pri Gumami so morali položiti okoli 3000 kvadratnih metrov asfalta, dela pa so trajala štiri dni.
Pozimi, ko polaganje asfalta ni mogoče, asfalterji pomagajo pri drugih opravilih v svojem tozdu. Tako je tudi Dejan Pavletič, vodja asfalterske dejavnosti, pozimi še odgovorni vodja za pluženje. Gradis je namreč v Mariboru zadolžen za čiščenje snega z
Dejan Pavletič
mestnih ulic. Radarje potrebno, pa prevažajo sneg tudi na terene tekem za Zlato lisico pod Pohorjem.	M. M.
Abrahami!
Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram.
Zato na vaše zdravje Abrahami, kmalu pridemo še mi za vami.
Avgusta pred petdesetimi leti se je rodilo dvanajst gradisovcev. Ob jubileju želimo Abrahamom vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje!
—	Anica Fras — GE Maribor
—	Alojz Zobec — Kovinski obrati Ljubljana
—	Marija Bregant — Biro za projektiranje Maribor
—	Franjo Pintarič — GE Maribor
—	Franc Pernak — GE Gradnje Ptuj
—	Milan Benčič — GE Koper
—	Dragan Todorovič — GE Nizke gradnje Maribor
—	Josip Tardi — GE Maribor
—	Valerija Jeršin — Biro za projektiranje Ljubljana
—	Janez Vogrinec — Strojno prometni obrat Ljubljana
—	Franjo Bratuša — GE Ravne na Koroškem
—	Marija Kovačič — GE Celje
M. F.
Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja
Osnovnošolci o gradbeništvu
Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije in Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije sta letos razpisala natečaj za pripravo spisa na temo o gradbeništvu. Natečaj je bil razpisan med osnovnošolsko mladino v zaključnih letnikih.
Razpisna komisija je prejela 180 nalog iz 52 osnovnih šol. Najbolj aktivni so bili mentorji in učenci iz podeželskih osnovnih šol.
Komisija je s posluhom do je-
zikovne in vsebinske sestave opravila izbor petih najboljših nalog. Objavljamo prvonagra-jeni spis učenke Darje Urbanc iz 8. razreda osnovne šole Ribnica na Pohorju.
Gradbeništvo je trdo delo
Moj stari stric, babičin svak, je zidar. Živi v lepem kraju pri Mariboru, kjer stoji hiša ob hiši. Samo pozimi je doma in plete košare, druge letne čase zida od zore do mraka. Hišo zgradi od temeljev do strehe. Kaj vse zna in zmore? Teše tudi les, da napravi »špirovce« in trame za ostrešje. V širokih ramenih in žuljavih rokah ima pravo moč za takšno delo.
Bilo mi je 12 let, ko sem nekaj dni bila pri njem in teti. »Darja, jutri greš z menoj! Boš šla?« »Kam« » Tjate čez travnik. Vidiš tisto staro hišo? Mitram jo popraviti ali renovirati, kot rečejo danes.«
Drugi dan je stric že zgodaj začel. Ko sem prišla dobri dve uri za njim, je stari hiši že izbil trhla okna, da je bila podobna revnemu slepcu.
Stric pa je bil ves prašen, a dobre volje in oči so mu kur žarek', ko je dejal: » To bo pravi cukrček, tale hiša! Veš, jaz imam načrt kar v glavi, nekateri pa brez njega ne znajo delati.« »Kakšen je ta načrt?« »To je pač na listih narisana hiša. Za novo hi j o je res potreben, za tole pa imam jaz boljšega tu notri.« In se je potrkal po čelu. »Saj ti verjamem, stric. Moja mama je tudi rekla, da si ti pravi mojster. V kakšno šolo si pa hodil?« » Tri leta sem se učil takole med zidarji, vmes pa nekaj mesecev letno še v obrtni šoli v Mariboru. Danes je srednja gradbena šola, pa še visoka. Iz prve pridejo gradbeni tehniki, iz druge pa inženirji. Tisti res veliko vedo. Povem ti, da sem zidal hiše gradbenim inženirjem. Ja, res je, res! Glej! Vidiš?« In pokuzal je široke kot podplat trde dlani. »Saj ne moreš zidati, če nimaš takšnih rok. Jaz sem pač rojen zidar. Poglej! Vzamem opeko, pogledam, če je dobra, če ne jo prelomim na pol.«
Tak ral je udaril s kladivom po opeki, ki jo je držal v roki, da se je razpolovila, kot bi prerezal sir. Pa še tisti polovici je preklal in jih zatlačil za okenski podboj. Potem je s kelo vrgel zraven še malto, da mu je nekaj pik priletelo na obraz in vrat. Menda še čutil ni, ker si je samo kapo malo poravnal in delal dalje.
»Si videla? Če nekaj rad delaš, te roke ubogajo.« »Tebi stric, torej ni žal, da nisi gradbeni inženir?« »Kje pa! Če bi še enkrat prišel na svet, bi bil spet zidar. Saj sem res najrajši na zidarskem odru. Ko rečem — malto, se mi zdi, da sem kralj?« Pr ni rekel, ampak zakričal, da se je v prazni sobi odbilo od sten kot grom, medtem pa je že gledal in iskal pravo opeko v samokolnici.
Klepetala sva in delala in bil nama je kratek čas. Potem je teta prinesla kosilo. »Joj, kakšna pa si Darja? Umazala si obleko, ker nisi vzela predpasnika!« Pogledala sem sebe, potem strica in še »prima« se mi je zdelo, da sem mu bila vsaj po obleki podobna.
Po obilnem kosilu sem strica še bolj občudovala. Še bolj je zdaj delal in govoril. V meni pa je bilo menda nekaj narobe. Rajši bi samo sedela in poslušala. »Pripelji spet malo opeke,« je rekel stric.
Tako je šlo do trde teme. Po večerji sem rekla: »Stric, lanisipravil, dabošletos Že v pokoju.« »Saj sem. Ampak zidar bom do smrti, ker je to moj hobi. Veš, pozimi že pletem košare, ja, saj jih, ampak zraven pa mislim na zidarijo in je čisto nekaj dmgega.«
Globoko in široko se je zasmejal. Moj stari stric je res srečen, ker je zidar. Tudi jaz bi bila, ampak naredila bi čislo drugačno hišo.
Tako sem razmišljala v postelji tiste tople poletne noči. To bi bila hiša s sedmimi stolpiči, na vrhu v njih pa spalnice, da bi vsak večer spala v drugi. V globoke kleti bi vodile strme stopnice do prijetno hladnih koki. Med stolpiči bi bila velika in svetla soba z dolgimi okni od stropa do stal. V njej pa rože in zelenje iz vsega sveta. In hiša bi stala na hribčku, obraščal bi jo bršljan, za družbo pa bi ji bili trije beli lipicanci. »Osedlaj mi konja Orla, ljubi brat! Moram k stricu, ker je bolan.«	•
Sestra mi je pomagala izbrati še prave škornje in bila sem nared. Orel me je lepo vzel na hrbet in ježa k stricu se je končala sredi poti. Ko se je konj pognal, da bi preskočil jarek, sem padla iz njega. »Oh;« mi je prišlo iz prsi.
»Si imela hude sanje?« je vprašala teta, ko je odprla vrata v sobo. »Ne, nasprotno! Zelo lepo!« Ampak teti in stricu nisem povedala, kako lepo hišo sem naredita v sanjah. Saj bi mogoče stric bil užaljen. Raje sem svojo skrivnost zaupala mami. In ta skrivnost je, da bi postala gradbeni tehnik.
DARJA URBANC 8. razred COŠ Ribnica na Pohorju
s-V spomin-
Boltežar Hvastja
Človeku kdaj pa kdaj zastane korak, da si odpočije od prehojene poti. So pa trenutki, ko korak zastane za vedno. Težko je v takih trenutkih opisovati bolečino, ki jo čutimo v naših srcih, še posebno, če zastane korak sodelavcu, znancu, prijatelju.
Še nekaj dni pred smrtjo je inženir Boltežar Hvastija obiskal gradbišče hitre ceste skozi Maribor, si ga ogledal s počasnimi a odločnimi in preudarnimi koraki kakor, da bi hotel še to in ono postoriti. čeprav je bil zaradi bolezni upokojen že leta 1984.
Rodil se je 5. januarja 1922 v Ljubljani. kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. Bilo je leta 1943. ko je opravil maturo. Še istega leta se je vpisal na univerzo v Ljubljani, vendar je bil zaradi svojega naprednega mišljenja in delovanja novembra aretiran in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau.
Prišla je osvoboditev in vrnil se je v domovino. Zaposlil se je pri Državnem rečnem brodarstvu v Beogradu, toda že leta 1948 se.je vrnil v Ljubljano in se zaposlil v Litostroju. Želja po znanju ga j^ ponovno pripeljala na univerzo, na Tehniško fakulteto. Diplomiral je, leta 1956. Še istega leta se je zaposlil pri Podjetju za inženirsko-tehnične gradnje Tehnor gradnje, kjer je bil zaposlen vse do leta 1970. Po pripojitvi podjetja Tchnogradnje h Gradisu je prevzel odgovorno nalogo vodje tozda GE Nizke gradnje.
Bolezen je bila močnejša. Moral je odložiti breme in odgovornost. ki jo je nosil kot strokovnjak pri snovanju in gradnji premostitvenih, energetskih in inženirskih objektov. Nepozaben je njegov prispevek pri projektiranju in izgradnji mostov proste konzol ne gradnje . Kako ponosni smo Mariborčani na Titov most. malokateri pa ve. da je ptav inženir Hvastija bil odgovorni projektant in pozneje vodja gradbišča tega projekta. Njegova neomajna vera v lastno
Boltežar Hvastija
sposobnost in zaupanje v sposobnost kolektiva je najlepša dediščina. ki nam jo je zapustil. Za njim ostaja 10 hidroelektrarn in v preko 300 mostov, viaduktov in 1 drugih objektov.
Za svoje delo je prejel red zaslug za narod, red dela z zlatim vencem. Gradisovo in tozdovo nagrado ter priznanje zaslužnega in častnega člana stanovske organizacije Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov. Poznali so ga doma in v tujini. Projekti in objekti, ki jih je snoval, nas bodo še dolgo spominjali na človeka, prijatelja, sodelavca katerega kleno besedo, strokovni in prijateljski nasvet bomo še kako pogrešali. Nadaljevali bomo njegovo delo. saj je bila to tudi njegova želja. Njegov način dela in rezultati predstavljajo za mlajše strokovnjake izziv ter hkrati obveznost. da nadaljujejo tam. kjer je končal pionir slovenskega gradbenega konstrukterstva inženir Boltežar Hvastija.
Sodelavci tozda GE Nizke gradnje
Zahvali
V počastitev krajevnega praznika je Društvo upokojencev Vižmar-je-Brod organiziralo razstavo ročnih del, ki je bila odprta od 19. do 21. junija 1987, K temu nam je veliko pripomogel GIP Gradis, ki nam je posodil panoje, katerih sicer nikjer nismo mogli dobiti.
Ker nam je v tej stiski priskočil na pomoč, se najlepše zahvaljujemo, posebej še tov. Vincenciju Gartnerju, ki je razumel naše potrebe in izposloval pri pristbjni službi omenjene panoje.
Ob prisrčni zahvali vam želimo tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov.
Društvo upokojencev Vižmarje-Brod
Ob nenadni in boleči izgubi dragega Marka Germa Se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem, prijateljem in kolegom iz tozda Gradbena operativa Ljubljana, ki so mi v najtežjih trenutkih žalosti lajšali bolečine, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
A
Lei
,hoi
Zob časa je začel počasi najedati tudi zgradbo strokovnih služb gradbc pf( enote v Mariboru. Ker za gradnjo novih prostorov seveda ni denarja, s°. r odločili, da vsaj z obnovo dosedanje zgradbe preprečijo nadaljnje propa°
Hkrati obnavljajo tudi notranjost, saj šobili električni vodi in druge inS* lacije prav tako neprimerni za varno uporabo.
Seveda pa s tem niso rešili prostorske stiske, saj smo že poročali, da86 del služb moral prav zaradi tega seliti na obrate Pobrežje.	;
Franjo Štrosi
le
fav
in
Uporaba ročnega gasilnega aparata
Za uspešnejši boj z ognjem
Po določilih zakona o varstvu pri delu morajo delovne organizacij6
vsako leto organizirati predavanja s področja požarnega varstva '
demonstracijo gašenja z ročnimi gasilnimi aparati. Predavatelj ie lahko delavec Varnosti ali pa pooblaščenec za varstvo pri delu v delovni organizaciji ali tozdu, ki pa mora imeti strokovni izpit iz požarnega varstva.
Tudi letos je služba za varnost pri delu v GIP Gradis izvedla več takih predavanj in prikazov gašenja za delavce DSSS, Interne banke in Obrata gradbenih polizdelkov.
Delavce DSSS in Interne banke je Božo Šef, vodja službe za varnost pri delu, učil ravnati z ročnim gasilnim aparatom na prah, delavce OGP pa še z apara-
tom, polnjenim z ogljikovi^1 dioksidom, ker imajo v OGP obe vrsti ročnih aparatov. Aparat^ na peno ni več, zamenjal jih r prah — soda bikarbona. Pen° uporabljajo le še gasilci. ;
Delavci Gradisa so bili dobh učenci in jim je v glavnem brez večjih težav uspelo pogasiti vnel' ljivo tekočino. Bolje tako, kot Pa da gre zares.	M
Hi
tr
Joži Orel iz Interne banke je ob majhni pomoči Boža Šefa uspešno p° gasila »požar«.
fajjan Starovasnik je pri Gradisu že 36 let_
Tehnik z »napotnico«
Bilo je leta 1950. ko je Marjan Starovasnik končal gradbeno tehniško šolo [Ljubljani. Po hitrem postopku, kot sam pravi, so ga kar z »napotnico ali de-re,°m«. kakor so takrat temu rekli, poslali na gradbišče v Šoštanj. Skupaj s Pjjolcem Albertom Praprotnikom sla jo mahnila ob devetih na vlak in tako F^ela svojo gradbeniško pot.
*Bertl je šel v »planskega«, jaz pa a termoelektrarno. Tam se takrat ravzaprav ni nič delalo, podirali l^o samo oder. ker ni bilo denarja l‘a druga dela. Tam sem bil devet csecev. nato bi moral iti v Zenico. er Pa je bila še vojaščina pred ar>o. sem bil za tri mesece poslan a Ravne. Nato vojaščina in nazaj a Koroško. Na Ravnah sem potem polnih okem let. vse do leta ..p*0. Takrat se je pričelo z gradn jo i!0Sov v Mariboru, pa sem se presest 'f mesto ob Dravi.
Vandranja pa ni in ni bilo kraja.
I 3 relaciji Ljutomer-^Radenci sem v re‘ivel skoraj nadaljnjih deset let. idreta sedemdeset je bila otvoritev ■ °tela Radin. Malo čudno se sliši. pa sl |e vendar res. iz hotela smo šli na-avnost na gradnjo hlevov v Šetarovi "'Verjanah.
j; Lpsočje je prizadel potres, treba mio obnoviti porušene in izgraditi j?ve hiše. Ko smo to končali, pa je ' a na vrsti tovarna sladkorja v Or-I °zu. Potem še »nekaj malega akascj to. kar delam sfedaj. pa je j°8lavje zase.« skoraj ogorčen zak-|Uc' Marjan Starovasnik.
n kaj je to. kar delaš sedaj?
I »Predvsem kontroliram obračune . Vodenje gradbene knjige na grad-s'Sc'h. Splošen vtis. ki sem si ga ^ aj ustvaril, je bolj žalosten. Ne rekel, da ne znajo teh reči. prej ,Jekel. da mislijo, da je to nujno
.veliko stvari je sedaj na ključ in pilijo.'da jim to ni potrebno delati. Jemalo se zavedajo, koliko' je s adbena knjiga pomembna. Na eeo takih sektornih ni veliko, toda I ji se bodo morali v kratkem od-c,ti in delati tako kot treba, ali tar ‘ Globoko upam. da bodo rezul-,1 1 mojega dela naleteli na plodna a v tozdu, in da se bo nad mojimi ^točili nekdo tudi zamislil. Pa ne . m0 to sškunai ho potrebno te
nauči, to Janez zna!«, več se bo po-trebno zanimati za obračun. No. večina gradbišč je še kar v redu. drugod pa pravijo. da vsega ne zmorejo sproti. To ni res. Ko sem bil v Radencih. sem sam vodil 18 gradbenih knjig. Nihče me ni vprašal, ali zmorem ali ne. Predvsem pri izkopih in železu bi se dalo znatno več iztržiti.
No. saj se m'že rekel. Uphm. da bo od tega mojega dela kaj koristi, sicer
1 \f 1	ti
I 4	i
Marjan Starovasnik; »V Radencih Sem sam vodil 18 gradbenih knjig, danes pa nekateri ene same ne zmorejo. ..«
pa bi rajši imel svoj sektor, pa če tudi brez pomočnika. Sam bi vodil gradbišče in delal obračun in bi dokazal vsem tistim, ki edaj to stvar jemljejo »z levo roko«. da je vse možno. Nimajo skratka nobenega sistema: Ne vem. ali jim ni nihče tega pokazal, v kar dvomim, ali pa nimajo interesa. To bi se moralo poznati krepko pri osebnem dohodku, pa bi bila-stvar drugačna. Tako pa odhaja veliko denarja mimo.
Upam. da me bo kdo povabil tudi na operativni sestanek, do sedaj me še ni nihče. Zadovoljen pa bom. če bodo te stvari sedaj »pošlihtane«.«
Franjo Štromajer
Ivan Bezjak, prvi z desne, v krogu nekdanjih sodelavcev, ki so ga obiskali ob njegovem jubileju, 80-letnici.
Pesem za 80. rojstni dan
še na mnoga leta, Ivan Bezjak
Nedaleč od Maribora je praznoval svoj jubilejni 80, rojstni dan Ivan Bez jak »Cimerman«, ki se je pri Gradisu upokojil pred več kot dvajsetimi leti. Bilo je pred vojno, ko se je pričel učiti za tesarja ali Cimermana kot so takrat rekli.
Nato se je zaposlil pri firmi Wasiinbeni, h Gradisu pa je prišel prve dni osvoboditve. Od preddelavca je napredoval do delovodje, njegova spretnost in samodisciplina pa sta ga pozneje postavila v sam vrh najboljših delavcev. Čeprav je že nekaj let upokojen, še vedno rad vihti tesarsko sekiro.
Veliko spominov je zabeležil magnetofonski trak diktafona, veliko imen starejših gradisovcev, k ra jev, kjer so gradili in seveda veselih in žalostnih trenutkov iz takratnega časa. Objavili jih bomo kdaj drugič.
Kar trikrat Smo sc poslavljali, kakor da bj stalno kaj pozabili. Pa ni bilo to, pesem in spomini, so bili tisti, zaradi katerih smo si ob slovesu kar nekajkrat segli v roke.
»Pozimi pa rožice ne cveto«, stara gradbeniška himna, se je razlegala od Bezjakove domačije po širokem polju. Tudi sosedje so prisluhnili in verjetno so bili ponosni, da imajo takega možaka za soseda. Pa še na mnoga leta, Bezjak!
Franjo Štromajer
Ko smo ga pred dnevi obiskali, je bil presenečen, da ga je prišel obiskat sam direktor tozda GE Maribor Franc Gačnik, razveselil pa se je tudi Vinka Veita in Alojza Zoreča, s katerimi je največkrat delal. Obujali so spomine na čase, ko je sedanji direktor šele prišel s fakultete. Marsikatero tajnost gradbeništva mu je razodel prav Bezjak.
Čeprav je bil obisk na Bezjakovem domu predviden samo za kratek čas, se je zavlekel do poznega večera. Dogodki iz tistih časov so kar deževali in še največ se jih je živo spominjal prav slavljenec. Neverjeten spomin in vitalnost ima ta človek, ki še zdaleč ne kaže svojih let. Tudi stisk roke ob prihodu je bil podoben stisku roke mladeniča.
VXAA^XAZVXA/>/N^XXyXAZX/V\ZVVXAZV\AyVX/\ŽN/VNZVXA/VV\/\ZV^V'N
Humoreska
Kako ste shujšali, gospa! Ste delali kuro z jogurtom? Ne. S plačo...
Katero delo je težje, fizično ali _____________________umsko_________________________
Micka je bila tanica komisije za razdeljevanje osebnih dohodkov po delu. Na eni izmed sej je bilo na dnevnem redu zelo pomembno vprašanje. Oceniti so morali problem, katero delo je težje: fizično ali umsko.
Mnenja so bila deljena, vsak je zagovarjalsvoje in nazadnje so vprašali tudi Micko, ki je imela odgovor hitro priprlvjen: »Jasno je, da je 'umsko delo težje od fizičnega.«
Na vprašanje, kako to lahko utemelji, je razložila: » Kakor veste, sem najprej hodila s Petrom, ki je pisarniški uslužbenec in ves dan sedi za pisalno mizo, pozneje pa sem hodila z Janezom, ki je. delavec v proizvodnji, kot kmet pa še popoldne dela na kmetiji.
Povedati vam pa moram, da se je Peter pri meni zvečer vedno hitro utrudil, včasih je bil tako utrujen, da sploh ni mogel priti. Janez pa je bil vedno spočit in je opravil za dva. Če je to zadosten razlog, kaj naj še
!>' Vendar Micka kljub temu ni bila za to, da tudi Janezu ne bi povišali plače, ker kdor je priden, je povsod priden in naj ima zato nekoliko več!
r/yyNAAA^yvA/7VVWWW'AAAAAA/NAAAAryWWW7W1-/
Počitniški dom v Poreču
Upravnik Zvonko Pogeljšek
večerjo ali pa kakšno drugo primorsko specialiteto — če je že na morju. Sobe pa bi le bile potrebne prenove.
Dom ima letos drugega upravnika kot lansko leto in to Zvonka Pogelj-ška, od marca upokojenca Nizkih gradenj. V tozdu je skrbel za standard delavcev in prehrano na gradbiščih. Pred odhodom v pokoj je bil »duhovni vodja« na delovišču v Solkanu,- znan pa je bil po tem, da je zelo dobro skrbel za delavce.
Zvonko je med ostalim povedal tudi tole: »Na vsakem dosedanjem gradbišču sem najprej poskrbel za osebje. To bi rad storil tudi tukaj. Bivalni pogoji teh desetih delavcev tukaj so namreč zelo slabi. Sobe imajo v kleti, tam pa ni ne prave svetlobe, ne zračenja, kompresorji hladilnih naprav stalno ropotajo, stene in tla pa so vlažna. Samo gost je tukaj človek, za druge pa ni važno.
Če bodo želeli, da bom tukaj upravnik še naslednje leto, bo moj prvi pogoj, da to sprejmem, ureditev stanovanja za osebje enako, kot je to urejeno za upravnike. Kako, da velik Gradis v petindvajsetih letih ni mogel urediti bivalni prostor za osebje doma?«
V sobe osebja je sicer dal položiti tapison, da je vsaj videz boljši, toda vlaga je ostala. Res je, da je dom odprt le slabe štiri mesece na leto, toda osebje dela tudi po 10 in 12 ur na dan, tako da si ne le zaslužijo, ampak tudi zares potrebujejo pošten počitek.
Najtežje pogoje dela imajo vsekakor delavke v kuhinji. Delajo v vročini, vlagi in premalo zračnem prostoru, od jutra do noči, štiri pa morajo poskrbeti za okoli sto gostov.
Glavna kuharica Milka lleršič je ob našem obisku počitniškega doma ravno zbolela. Nadomeščala jo je kuharica Metka Rakovec iz Gradisovega počitniškega doma na Pohorju in to, po upravnikovih bese-
Obala Istre je že dolgo časa priljubljen kraj letovanja, sonca in morja željnih Slovencev. Lastne obale imamo pač bolj malo, pa še ta ni vsa primerna za razvoj turizma. Da se je Gradis dobro odločil, ko je usposobil staro stavbo v centru Poreča za svoj počitniški dom, dokazuje vsakoletno veliko zanimanje naših delavcev za ta počitniški dom. Tako so morali letos celo prerazporediti neka." 'rosilcev drugam.
Posebni novosti letos v Gradisovem počitniškem domu v Poreču ni.
Zaradi pomanjkanja sredstev tudi ni bila izvedena predvidena zasteklitev in razširitev terase. Obnovljena pa je bila kanalizacija, to pa se nekoliko pozna na vrtu, ki si še ni čisto opomogel od razkopavanja. Z dokončno ureditvijo sicer lepe sprehajalne poti pa je Gradis izgubil svojo plažo —tujci pa vse preradi uporabljajo tuš na našem vrtu in trošijo dragoceno (in drago) vodo.
Gosti pa kot vsako leto — nekateri prihajajo redno, nekaj pa jih je prišlo pivič. Eni so zadovoljni bolj, drugi malo manj. Eden tistih, ki rad pride v Poreč je tudi Valter Masten iz Maribora. Povedal je. da je z domom in prehrano zadovoljen tako kotvsakoleto, le prehuda vročina ga je nekoliko motila. Tudi morje bi lahko bilo malo bolj čisto, pa kaj, ko je počitniški dom praktično sredi mesta.
Mirjam Barbo iz Jesenic je bila v poreškem domu prvič, običajno hodi na morje v lastni režiji. Menila je, da bi morali Gradisovi tozdi združevati več sredstev za urejanje počitniških domov, saj je med gradi-sovci veliko zanimanja zanje. V Poreču pa bi bilo predvsem potrebno urediti sanitarije. Drugače pa je bila zadovoljna, le osebja bi moralo biti po njenem več za toliko dela, kot ga je s stotimi gosti.
Čisto zadovoljen pa je bil Mile Aleksič iz GE Celje, ki prihaja v Poreč s prijatelji že peto leto zapored. Dom in osebje v redu, hrana odlična, le TV antene bi bilo po njegovem potrebno urediti, da bi lahko dobili še kak drug program, ne le zagrebškega.
Del dopusta, oziroma počitnic, je preživljala v Poreču tudi družina Žitnikovih, oče Stanko dela v tesarskem obratu GE Maribor. 12-letna hčerka Simona je povedala, da je tudi za mlade dovolj poskrbljeno. Malo plavajo, kegljajo ali poklepe-tajcapa jim ni več dolgčas. Moti pa jo umazana in že tik ob obali globoka voda ter morski ježi. Štiriletni Saško pa se je pohvalil, da že zna plavati z obročkom, dolgčas mu pa ni, ker gleda čolne, v skrajni sili pa je tukaj še ata, da se z njim igra.
Skoraj vsako leto prihaja v Poreč Aleš Komljenovič z ženo Vladko in s tremi otroki. Povedal je, da se splača priti v dom že zaradi majhnih otrok, s katerimi še ne more v kamp. Zadovoljen je bil pravzaprav z vsem, želel pa bi si več možnosti za rekreacijo. Sicer so imeli s seboj majhen gumijasti čoln, s katerim so se vozili do bolj čistega morja, rad pa bi bil še malo kolesaril ali deskal.
Predlagal je uvedbo organizirane rekreacije in tečajev tenisa, deskanje, plavanja za otroke in po potrebi za odrasle, da bi bil dopust tudi v počitniškem domu malo bolj dinamičen. Želel si je tudi večkrat ribe za
Valter Masten
Saško in Simona Žitnik
m ”	:
Kuharica Metka Rakovec
dah, izvrstno. Povedala je, da se s kako pozna, da so sedaj samo tn kuhinji. Pa tudi običajno vse delaj po cel dan, tako da so zvečer čist zbite. Popoldan imajo sicer uro pr° stega časa, ki ga izkoristijo tako, 0 se stuširajo in malce uležejo, da bi P šle na sonce in v morje pa še p?011 slijo ne. Metka je še dodala, da je a Pohorju dosti bolj prijetno dela tako zaradi vremena, kot zaradi g°
V kuhinji delata še Nežka Zork° in Anica Tukan, obe že upokojenk1-Sicer sta z delom zadovoljni, pri'0 žili pa sta se nad vročino in sopar0 J kuhinji. Nape nad štedilniki so na j mreč skoraj brez vsake koristi, tak da bi bilo nujno dobiti boljše prezra čevalne naprave.
Upravnik Zvonko ima dosti idej: kako bi izboljšali dom in popestrj ! življenje v njem. Tako so v p^ dveh izmenah imeli spoznavni veče ' ki so ga gostje z veseljem sPrelejj kasneje pa so ga opustili, tudi žara fnančnih težav. Povedal je še, da bilo dosti lažje delati, če bi vodstv^ Gradisa imelo več zaupanja upravnike počitniških domov in bi jim pustilo bolj proste rok
i počitniškega doma pa ni ,0 dvisen od upravnika, kot rn ^ ekateri, amnak ie odvisen
ekateri, ampak je odvisen osti celega kolektiva. Če pa j. robe, pa je res upravnik |lS
a razrešiti nastalo težavo, je
l
ičitniškimi domovi je taj^ ■sako stvarjo — nikoli ni ^
sako stvarjo — nikon ■** ^ irav. Na dopustu bi eni ra im več miru in razmere *
Potrebna je prenova
Delali bi tudi celo leto
V prejšnji številki našega glasila so o svojem počutju spregovorili predvsem dopustniki v našem počitniškem domu v Biogradu. Prav je, da damo besedo tudi delavcem, ki so tam zaposleni. Zaradi narave dela in tudi oddaljenosti od sedeža Gradisa ima šest stalno zaposlenih v Biogradu drugačne težave kot ostali delavci Gradisa.
Celodnevno delo, manjkajoče ure, ki jih delavci tega počitniškega doma pozimi pridobijo z delom v menzi Gradisovih Skupnih služb, osebni dohodki ter občutek odtujenosti in celo nezaželjenosti v Gradisu so največje težave s katerimi se srečujejo biogradski gradisovci. V sezoni delajo 12 do 14 ur, v ostalih mesecih pa urejajo dom iri okolico. Za to delo pa ne dobijo priznanih toliko ur, da jim ne bi bilo treba prihajati na delo v Ljubljano, pa še gibljivega dela osebnega dohodka ne dobijo izplačanega za proste mesece, zato bi raje delali več mesecev, seveda v Biogradu.
Damir Mišulič upravnik doma meni, da je 110 dni celodnevnega dela dovolj, da bi lahko ostajali v Biogradu, lahko pa bi v domu uvedli zimsko dežurstvo, kot je bila v prvih letih po zgraditvi. Paše dom bi lahko vzdrževali med dežuranjem. Sedaj pa imajo daleč prenizke razrede za svoje kvalifikacije, tudi zato, ker jim pozimi primanjkuje dela vendar ne po njihovi krivdi.
Damir Mišulič' je še predlagal: »Pri delavcih in upokojencih Gradisa bi bilo potrebno vzpodbuditi večje zanimanje za naš dom. Lahko bi jim dali popuste in organizirali prevoze. Sem bi lahko pošiljali delavce, ki delajo pod posebnimi pogoji dela, tiste, ki imajo posebno težko delo, invalide, pa tudi delavce, ki so se pri delu posebej izkazali in inovatorje. Mi bi jih bili veseli celo leto, pa tudi dom je primeren za bivanje tudi izven poletne sezone, saj ima možnost centralnega ogrevanja. To vse je naloga pristojnih služb Gradisa.«
Andelko Čirjak, vodja strežbe pa je povedal: »Odnosi med nami in gosti so zared izredni. Ne sam, ne nihče od sodelavcev z njimi ni imel še nobenih težav. Te pa imamo drugod. V Gradisu nam ne priznavajo
naše strokovne usposobljenosti. Sem visokokvalificiran natakar, če pa upoštevamo, da imam 13 razred, mi ni priznan niti status kvalificiranega delavca. Ne prošnje, ne pritožbe niso pomagale, kljub temu, da so nam obljublajli,da bodo ta problem rešili. Včasih imamo vtis, da nas sploh ne smatrajo za gradisov-ce.«
Andelko že sedem let dela kot šef šale. Razen svojega dela še vsako leto uči honorarno zaposlene iz študentskega servisa streči gostom, tako da servirke zelo dobro opravijo >\ oj posel. Pravi pa, da bo opravljal samo še tisto delo, za katerega je zadolžen, če se osebni dohodki ne bodo popravili.
O razglabljanjih o smotrnosti ohranitve počitniškega doma v Biogradu pa je upravnik Mišulič menil: »Če skrbimo za delovriega človeka, in ta v gradbenih podjetjih zares težko dela, je počitniški dom res nujno potreben. Mnogi delavci bi si zelo težko privoščili dopust na morju izven počitniških domov. Glede na število delavcev v Gradisu je tudi dom v Biogradu nujno potre-
ben.«
M. M.
Glavna kuharica Jelina Šarič (desno) s pomočnico pri delu v kuhinji.
Počitniški dom v Ankaranu
Kaj je lepšega na dopustu, kot se po obilnem kosilu odpočiti v senci terase, če P8 je v roki še kak kozarček, je vzdušje še boljše.
Damir Mišulič	Andelko Čiijak
Težave delavcev počitniškega doma v Biogradu
Počitniški dom v Ankaranu je najstarejši od vseh Gradisovih domov, je pa v najlepšem okolju. Letos je tudi dobro obiskan, pravzaprav je ves čas sezone zaseden, gostje pa iz njega po zaslugi upravnice Jožice Lipar odhajajo zadovoljni kot še nikoli.
V teh časih, ko je vedno bolj občuten padec življenjskega standarda in ob nerazveseljivih napovedih za še kar nekaj prihodnjih let. lahko pričakujemo še povečanje zanimanja za bivanje v sindikalnih počitniških domovih. Tudi to bi. ob tolikokrat razglašanj skrbi za delavca, bil razlog, da ne samo da ohranimo, ampak tudi povečamo in kvalitetno izboljšamo ponudbo v naših počitniških domovih. Tako bi lahko še najmanj razmišljali o tem. da bi kakšnega ukinili.
Tako razmišlja tudi Jožica, ki pravi, da bi bila strašna škoda, če bi dom opustili. Res pa je. da bi obnova zahtevala precej sredstev. ker je oprema že vsa potrebna zamenjave, hišice ter kuhinja in jedilnica pa prav tako. »Je pa to edina rešitev,« pravi Jožica. »Če želi Gradis dom obdržati. ga bo treba urediti, predvsem pa plažo. Letos bomo ugotovili želje in zahteve gostov, nato pa lahko začnemo s prenovo.«
Jožica Lipar in njen mož Boris imata mnogo volje in idej, da bi dom znova naredila privlačen. Boris pravi: »Na obali je samo morska trava, umazanijo iz Luke Koper zanese tok mimo. Na plovcih bi lahko namestili mrežo, ki bi ustavljala travo, potrebno pa bi bilo z bagrom očistiti plažo in plitvino skal in jo ograditi, da bi bilo bolj varno za otroke. Mnogo smo naredili že letos, tako da ima naša plaža to sezono prvič uradno dovoljenje za kopanje.
Na obali bi morali postaviti kiosk ali hladilni pult za pijačo in sladoled. Na ta način bi tudi
v__________________________________
nekaj dobili od domačinov, ki jih je tukaj polno, ker je na kopališčih na obeh straneh Gradisove obale potrebno plačevati vstopnino. Te pa mi ne moremo pobi-
rati. ker bi za to potrebovali še enega zaposlenega, s pijačo pa bi bilo dosti zaslužka. Prodajal bi pa jo lahko tisti, ki že tako mora biti na plaži, da skrbi za varnost kopalcev, kot to zahtevajo na občini.
Bolje bi bilo potrebno poskrbeti za rekreacijo. Nekaj igrišč smo usposobili že letos, zgraditi pa bi morali še kakšno igrišče za tenis, na obali bi lahko posojali čolne, jadralne deske in mogoče še kaj.«
Jožica in Boris imata mnogo dobrih idej in volje na pretek. Upajmo, da jo bosta lahko uporabila in da bo Ankaran znova tako privlačen in priljubljen med gradisovci kot pred desetletji.
Milan Marčič
POLETNA NAGRADNA KRIŽANKA

GRADISOV VESTNIK je glasilo delovne organizacije GIF’ GRADIS
Izdaja ga Odbor za informacije: Srečko Friš — predsednik, člani: Ludvik Rudolf, Martin Golnar, Zoran Debelak, Sonja Vršič in Milan Marčič — tajnik.
Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin Člani uredniškega odbora: Aleksander Bojanič, Vinko Damjan, Ivanka Golob, Polona Kejžar, Ludvik Rudolf, Tatjana Savinšek in Franjo Štromajer.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Naklada: 9.100 izvodov
Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana.
Telefon: (061) 441-422 int. 232 in 220
Rešitve križanke iz avgustovske številke pošljite do 4. septembra na naslov: GIP Gradis, Uredništvo Gradisovega vestnika, Smartin-ska 134 a, 61000 Ljubljana, s pripisom — za nagradno križanko.
— 'V	j	
/	]
HUMOR	
Direktor Učitelj da za šolsko nalogo naslov: »Če bi bil direktor«. Vsi marljivo pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami in gleda skozi okno.	. 7 . »No. kaj pa ti?« ga vpraša učitelj. »Zakaj pa'ne pišeš naloge?« »Čakam na tajnico.« se hitro znajde Janezek. V . .	Iskanje las Precej plešast moški pri frizerju protestira: — Ni prav. da ste mi zaračunali striženje prav toliko kot tistemu. ki ima goste lase! — Saj ne plačate samo striženje. ampak tudi iskanje las! 	/