Št. 14. Langer iz Podgorc, mož sicer nemškutar, }-pa je vendar včasih podpisal peticije Slovencevker ga bom še vélikemu posestvu lahko oddal, ga denem nazaj v besago.	'
Št. 15. Margheri grof, tedaj več ko mi, Kljunov pajdaš v državnem zboru, sicer pa mož z lepo brado; škoda, da je že oženjen, ker bi ga sicer ponujal nemšku-tarkam; morde bo za véliko posestvo.-
; Št. 16. Rastem, grof, sicér pa prav tih mož, ker v deželnem zboru črtice ne črhne. Posebno pripraven je za kako igro, na pr. „slepe miši loviti“, ker bi se po glasu nikdar ne izdal. Pa Saj je nemškutar , tedaj ga mi bo kupilo véliko posestvo.
Št. 17. Riidež , hud nemškutar, prav pust človek, kteri v deželnem zboru ni črhnil še pametne besedice; a tudi ne neumne. Ce ga ne kupi véliko posestvo, bo izmetal vse Slovence iz svoje hiše na starem trgu v Ljub-Hani, tedaj ga dam tudi v zgubo za dva glasa. Naj bo 1 Bog daj srečo !
Št. 18. Auersperg, litijski predstojnik ali glavar, grof hudega obraza, gospodar žandarjev, jako strašen mož tistemu, kdor se ga boji, Pajkov učenec, tedaj vé, kako se mora ravnati z ljudstvom, ker pozná leskovino. V deželnem zboru pa ni še kaj prida storil, ker tam se z žan-darji ne dd nič opraviti. Tudi jezika tam še ni pokazal, tedaj ne vem, govori li on slovenski jezik ali „kuheltajč“. Ce ga nočete , ga bom pa prihranil za véliko posestvo.
Št. 19. Savinschegg, mož doktorskega plemena in nemškutarske vere, ki še dozdaj ni nobenega Slovenca snedel. Ta je že prihranjen za véliko posestvo, tedaj tukaj ni na prodaj. Le če bi v kaki slovenski šoli manjkalo takih učencev, kteri še ne znajo slovenske gramatike, bi ga -oddal, a le za dober „profit“. .
Ponujalo se mi je še nekaj poslancev za Štajersko, na priliko Lohninger, Brandstetter, Wretschko, Seidl itd.; pa ker je kupčija s takim blagom jako slaba in človek komaj svoj denar nazaj dobi, če mu še roba celó v besagi ne zastara, jih niBem hotel kupiti, čeravno
Letnik II.
obleki.
Štev. 12.
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja.--Veljš Celo
Posamezne številke se dobivajo po 10 kr. v
2 gold. .40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., Četrt leta 60 kraje, err-ovi bukvarnici na všlikem trgu št. 313.
Volilcem kronovine kranjske!
Očitna dražba.	,
Le sem, kar ima noge in volilne liste v žepu! Prav po nizki ceni se prodajajo tu še ostali kandidatje za deželni zbor. Kdo dd več! Tu jih bom izvlekel iz beSage po vrsti,.kakor mi kteri pride pod palec. Sedem Bern jih že oddal, meni hi nič:več mar za-nje, počnite ž: njimi, kar hočete. Le še nekaj jih imam, ktere sem kupih v očitni dražbi konšt. društva, ker ni bilo kupca za nje. Pazite J Že začenjam.
Št. 8. »afer, jako gibljiv možicelj, doktor pravo-slovja z diplomom na oslovski koži, jako izvrsten plesalec , boter konšt. nemškutarskega programa, tudi prav izurjen v igri „frnikolo“, ker je že Frica stokrat „kozla“ naredil. Dam ga za tri glasove.
Št. 9. Kasmaclierjev Frice s pudeljnom vred, jako „kunšten“ doktor za zdrave; dokler njega ni blizo, se ni treba smrti bati. Le to napako ima, da je že ljubljanskega mesta konšt. svetovalec, a tega on sam ni kriv, timveč le ljubljansko konšt. društvo. Tega že dam za en glas, ker mene ravno toliko stane. ,
Št. 10. Kromer, „koprol“ deželnega zbora, zeld šibka figura, ki skoči vselej po koncu, kedar kak Slovenec „čentrum“ zadene. Ce ga nihče ne kupi, ga bom prihranil za vdliko posestvo. .r : :
Št. 11. Apfaltrern, po rodu baron, izvrsten nemškutar, sicer pa he veliko vreden; naj bo za vdliko posestvo.
Št. 12. Wurzbaeh, prijatelj mrčešev in neusmiljen rabelj slovenskega jezika, ’predsednik lanskega deželnega zbora; se dd tudi rabiti za cerkvenega strežaja, ker jako rad zvoni. Tega dam ce!6 v zgubo, ker ni upa, da bi ga pozneje še kje oddal;
Št. 13. Thurn, po rodu grof, po obnašanji nemškutar, sicer pa izvrsten mož, ki za nemškutarje vstaja in obsedi. Morda mi tudi tega odkupi vdliko posestvo.
bo se prav za majhen denar ponujali. Tudi Kozlerjevega Janeza nisem hotel pobrati, kterega so ljubljanski libe-raluhi iz voza vrgli, kajti človek nima ž njim nič ko stroške.
To naznanjam s tem pristavkom, da bom besago spraznil po vsaki ceni; če mi pa vkljub temu še kaj na dnu ostane, bom drugi pot vso ropotijo skup prodal tistemu, kdor mi gotovo plača, ali pa bom daroval vse nemskutarskemU konšt. društvu za god, če mi tudi Janez za vodo nič za-nje ne obljubi.	BrCDCfilj^
političen branjevec.
Rešpehtarjova kuharca.
Na, zdaj pa- imate, ki ste drli po vsi sil na tabor v Cirkenço! Prov se Vam godi! Se dritelc, kar vas je blo na tabor, vas ni drukanih v „Tak-platelc“, k’ je moj mo re-špehtarji sveta šrifta. Pa to je kej neumno, da ste I si tiste medalje kupili ; I menite, da je srebro? Ja, figa, s vine je, k’ ni vreden, da b’ si ga človk na vrat perheftal, koker nektere frajlce pa frave, k’ ž njim po mest paradirajo. Oe. nimate tolk v premoženji, da b’si bšte-lal sreberne medalje, raj si obestè na vrat pleha-ste marke, da se saj naš rešpehtar ne bojo giftal nad vam, kader b’ vas srečali v šternale.
Pa sej zdaj nimajo cajta, da b’ se zato posebno pe-kimral, k’ so tiste volitve za abortnarje pred durmi. V pondelk so imel tam eno veliko ropotijo, k’ so se kregal, kdo bo vštelan za kandelcuker al kandeldatelč, k človk ne zastop prav rihtek. Pa more že bit’ kaj žoftnega , k’ so se tako špetiral, da so kar flike okol letele. Naš gospod rešpehtar so se že več cajta učil.eno reto, toko, da sem nekterkrat mislila, da že k Sodnem dnevu vkup zvoni in da se bojé, da b’ še o prayem eajt ne peršli pred rihto. Nič druzga ni blo slišat, ko „fašing“, „frejgajat“, „konjsk etaejon“,; „glihenga, ferahtenga nacjon pa špraho“, „pe-rehtenga vseh pekantare“, „poden za rete'*, „tajčmandelc“, „kapitalen teleguncvet“ pa še nekej bolj kunštnih besed, kterih ordnar človk ne zastop. Vse to se menda imenuje „prav kram“; je pa tud prava krama, k’ jè vse to noter.
Vsak je perefral na širštat tak „kram“,, pa ga je tam ven. klical, ta drug so pa klačal in polej cegelce v eno kahJo zmetal, k’ jih je eden ven zlekel, pa vselej enga i poklical, toko, koker tačas, kder soldatje komis in Ion j fašejo. Eni škriemani, menda so ta havptrihtarji, so pa i s plajbsam vsakmo en. štrihelc n&redli, koker taôàs, k’fanté v soldate pobirajo. K' je blo vse ven, so se .pa tist, k’ so bli tavglib, za meštace perje! pa so prov moški bli, koker da b’ bil ves svet njih, pa še firmament nad njim- Žefa je spremila enga rnladga dohtarčka na širštat, k’ so se mama zanj bal, da b’ se ne zgubil al pa da b’ ga kdo ne pohodil, in je na to vižo vse! slišala in vidla.
To bo pa zdaj prav šunder ! Tam so tud Zvolil en j „centrum bal kamilen té“, Slovenc pa so v tist oštarij, k’ se ji reče„Čitalnica“, imel „Slovenjo“, in So tud svoje kardinale vštaliral. Kdo bo nek zdaj. prehavptal? Saj ravno firbčna nisem, pa b' vendar rada vedla.
■Skoda da se tega pol leta nič več ne vidmo! Rada b’ vam povedala,. al so'miskurji al Slobenarji po štimah na boljim, pa saj vem, da se bomo drug mesec že spet
vidli; prav žal bi mi blo, če bi od vas kdo ven ostal, k’ se že tolk cajta poznamo in smo že maráktero unterhal-tengo med sabo imeli! Jest sem se vas že toko navadla, da bi mi blo dolg čas po vas, ker čas rada majhen po-plavšam, kder imam cajt in me nobeden ne sliš. Bodite pametni in frajndlih, koker do zdaj , in plačajte tist 1 goldinar in 20 krajcarjev, pa bo pol leta gmah; če pa nimate teh grošov, pa se meldejte per men, bom pa jest per kaši eno dobro besedo za vas govorila. Saj ne bote šli koj pekljat, če tiste groše ofrate.
Kder jest ne bom imela cajta plavšat, me bojo pa gospod ferboltar ablezval in se z vam pogovarjal; bote vidli, kok’ so kunšten mož, k’ zastopjo še več politike, koker Žefa. Pildek, na kterem so kontrafiran, so že poslal na Dunaj, pa bo kmal nazaj peršel.
Adijo! Druzga pol leta se za gvišno spet vidmo. Pa nikar kej ne zamerte!
Kandidati po deželi.
Berača nadlegujejo uši in briči, Slovenca pa nemškutarji in njihovi kandidati, kteri bi radi za narod za 5 gold, na dan sedeli. In res, kamor se človek ozrč, povsod ustajajo orjaške podobe iz pisarničnega prahú, izza šolskih klopi, zdravniških bukev itd. Hvala Bogu, dokler je kaj nemškutagev na Slovenskem, nam ne bo manjkalo kandidatov, kteri bi bili radi za poslance izvoljeni. Kar sezite pó-ñje v sredo nemškutarške drhali in kogar koli za ušesa, nos ali lase zagrabite, vsak je dober, vsak vam grč v deželni zbor, če ima pinjo ali ne; tudi je Dežmanu enako, ali je Turek ali Samojedec, da le Slovenec ni, pa je dobro.
V	Kranji imate izvrstnega moža,’ kteri v tamošnih pisai-nicah zvonec nosi, in ko šolski ogleda svojo inteligencijo in nem-•škutarski nos prav rad tudi v kmečke šole utika, da je vsaj toliko časa kaj omike v šoli, dokler on pri skušnji sedi. Ta mož je Vam dobro znani g. Derbič, kteri se sam sicer tako ne piše, a vendar ne more braniti, da ga tako pišejo drugi. Lansko leto je revež dobil komaj en glas, bilo je, kakor da bi se ž njim norčevali, ker z enim glasonj ni lacena ne sit,- he suh ne moker, ne bel ne črn. Glejte n0, da se létos kaj boljše obnesete!
V	Kamniku je zopet dr. Gauster, sicer majhne postave ko Cahej, a velikega uma, kteremu le figovega drevesa manjka, da bo velik ko Dežman,- Figovo drevo pa,, po kterem bo v deželni zbor zlezel, ste Vi, volilci kamniški. Pr ha ve c mu bo pomolil hrbet, da seže do prve veje, in potem mu bo držal steblo tako dolgo, da se skoz okno v zbornico'skobacá, ker so vrata le za Slovence. Ne vem, zakaj bi mu branili, da služi po 5 gold. na dan; če jih njemu ne privoščite, jih bo pa kdo drugi pograbil, Vam ne bodo ostali. Sicer pa je gosp. Gauster mož, kteri se grč pri tej priči z Vami skušat, kedar v močniku štruklje lovite. — De bi njega ne volili — ker mu je morda Kranjsko mesto že kako figovo drevo vsadilo in mu tudi Ločani morda že smojke peko — volite tistega brez ozira na narodnost, kteri bo-v močniku največ štruk^ev z eno žlico zajčl.
V	Mengšu pa gori že mnogo let velika „lešerba“ ali celó „laterna“ nemškutarške inteligencije; dokler ni bilo slovenskih sleparij, je ta luč prav moško in prevzetno svetila, tako da se je marsiktera kmečka veša pri njej prismodila.- 'Svetila je mladini po šolskih klopeh, odrašenim prodajala za dobre sreberne groše in šestice ali desetice maslo nemške kultiire in še slednjič vsedla celó za žhpanovo mizo. Poglejte ga moža, gosp. učitelja Dolenca! Na njem se vidi sad nemškutarije! Naj pride mi še kdo in reče, da je nemška kultura škodljiva! _ Glejte okrogli trebušček njegovega čvrstega života, leskoči nos njegovega polnega obraza, njegovo lepo posestvo in njegovo krasno hišo, ktera polževi nikakor ni podobna! Ga li vidite, kako si hitro hoče
! zaslužit dvajšefico, kedar se mu naznani, da je kdo V pretepu ubit ! -In kako srdito korači nazaj, ,če vidi, da je tepenec le ranjen, ker mož-ni zaslužil :dvajsetice! Tje hiti, da ga komaj peté in senca dohajajo, nazaj pa se vrača,,da ga skoraj nos in trebušček zadej puščata- Dalje ta mož tudi k ole k ei (štemplje) jč in sicer tako varno ,, da so , kedar jih iz sebe dáy zopet za rabo. To Vam je gotovo všeč in „Brencelj“ je porok, da prevzame poslanstvo' s 5 gold. na dan, če ga le volite. Skoda , da nima pomočnika Prhavca iz Kamnika, da bi ga priporočal!. Kjer
koli Vam manjka poslancev, volite si mengeškega „šomaštra“ in ta Vam bo .godel, da boste vsi plesali.
Kakošen dobiček bi bil na primer gosp. Demšar iz Senožeč! Mož, ki tako dobro poznš. osle in njihovo deželo, bo gotovo tudi v stana zastopati blagor oslov in se boriti za njihove pravice. Da bi vedel „Brencelj“, ali je že šel g. Demšar na led plesat, bi ga priporočal; ker pa tega ne vč, ga dene za zdaj na stran.
Če bi Vam pa kje primanjkovalo kandidatov za deželni zbor, obrnite se do „Brenceljna“; on ima dosti stare in nove robe v magacinu, ktero prodaja po vsaki ceni, da se je le znebi.
Pred volitvijo.
Slovenec. Kako to, gcfspod doktor, da ste jeli očale nositi? So Vam mar oči "oslabele?
NemŠkutarsk kandidat. Menda bo že taka, kajti nekaj lét šem vidim vedno manj volilčev na naši strani. Ker se mi zdi, da je tej čudni prikazni slabeče oko krivo, sem danés nataknil očali na nos.
*
* *
Kaltenegger. Kaj bo, Jože, če ne bova voljena? Suppppan. I kaj neki ! Saj se od dolgih nosov še ne plačuje davek.
Kaltenegger. A ves svet se nama bo vnovič smejal. Suppppan. Misliš li, da se bo po nama kedaj kdo jokal?
Kaltenegger. A vendar bi bilo pusto, ako bi celó v Ljubljani padla.
Suppppan. Ne boj se! Naju bo že véliko posestvo pobralo.	.
.. Iti (Sem
(Poje se po: „Naš maček je ljubco imel“.)
NaŠ Cene m&ndat je imel,
V državni je zbor revež Šel,
A zbor mu je zbolel močnč,
Pomoči nobene ni bló.
Naš Cene je zgubil mandat, Postavljen ni več kandidat.
Naš Cene se jokat začel,
Ker glasa nobenga ni vjel.
Pa zdaj se mu smeje ves svet,
Ker Cene gre zdaj ribam pet.
Oh kaj bo. li revež počel,
Ko Dežmana grablje bo snel ?
Nauk je za naše ljudi:
— Ne bodo na nas li hudi? —-
V	®
„Ce pošlje na Dunaj vas kdo, Borujte za narod se zl<5;
Ce dolgo živet’ vam je mar;
Ne vbogajte Kljuna nikdar“.
Dva liberalna kandidata.
Frice Kttsmacher: Pojdi po ^evUncig1*, Bolh-, da zgubiš še zadnjo niko! 6000 si mi jih že dolžan, boš moral čel mesec poslanec biti, preden mi jih plačaš.
Don Qnixotte della Blatna vas in njegov strežaj Sancho-Kaltenegger. >
Streždj: Gospod, meni se zdi, da na tih-le živalih ne bova prišla v ono-le hišo.	.v.
Vitez Kor el: Meni tudi! Ce bolj poganjam svoje ži-vinče, dalje sem od hiše. Prokleto grablje 1
Zvit deček.
K sedanjemu Papežu, prinese deček po svojemu očetu narisan načrt poslopja, kterega je hotel sv. Oče zidati. Načrt mu je tako všeč, da odpre predalček napolnjen s zlati ter veli dečku, da naj seže z roko va-nj in si vzame kolikor more. zgrabiti. A deček se ponižno prikloni in reče: „Nikdar jaz ne sežem s svojo nevredno roko v ta predalček!' Sezite sami, sv. Oče, in dajte mij kar zagrabite, kajti Vaša roka je veča od moje“.
Naznanilo.
Podpisanemu odboru je zmanjkalo primernih kan* l dat o v za deželne zbore* Kdorkoli čuti *v sebi nemšku* rsko žilo in je pripravljen, po D.ežmanovih goslih ple-,ti, naj se oglasi pri konšt. društvu, kjer se tudi obsir-sjši pogoji izvedč. Na značajnost, poštenost,^kar se tiče irodnosti, se ne bo oziralo j vrh tega pa se že vsakemu, :eri bi pri volitvah ne zmagal/ zagotovi lepa plača do
m rti (penzija).	„
volilni Ottu OP»
Blekaj dni še in pogodba, ktera je storjena za pol leta med „Brenceljnoni“ in naročniki, zgubila bo veljavo; treba tedaj, da se ponovi.
Pogoji so vsakemu znani; kdor mu pošlje 1 gold. 20 kraje., tistemu bo brenčal do konca 1870. leta zastonj, in sicer ko dozdaj dvakrat v mesecu. Vkljub nizki ceni jih je žalibog! še mnogo, ki še dozdaj niso storili te pogodbe in ga beró .V „kotrobant“’ ter mu delajo grozno škodo., ker mu kratijo dohodke.
Da si pa ne kupite mačka v Žaklju, Vam razvije ,,Brencelj“ v sledečim svoj program.
Kar se tiče njegovega značaja, je „Brencelj“ skoz in skoz lažnjiv, tedaj se ne skriva, kakor libera-luhi, le pod lažnjivo obleko, timveč kar govori ali brenči, je resnična laž, na to je vselej pripravljen priseči.
Dalje obrekuje in črni liberaluhe, nemčurje, renegate in druge poštene ljudi in jim pije kri, slovenski močnik pa mu ne diši. On dobro vé, kje nemčurje čevelj tišči, in da bo le toliko časa kašo pihal, dokler je med Slovenci kaj nemčurjev.
,	Za „Slovenijo“ mu ni mar, ker mu nemčurji pravijo, da je to piškavi oreh, nad kterim bi si polomil zobó
in skrivel zelo in pod lupino ne našel druzega, kot grdega črva, kteri je za senice, a ne za „Brenceljna". Sicer tudi on rad lešnike tare, a ne takih, v kterih je črvivo jedro.
Tudi za vpeljavo slovenskega jezika v šole in uradnije se ne bo nikoli potezal, ker ni Slovenec, on je K ra n j ec in ne mara slovenskih sleparij; D e ž m a n je njegov prerok, boter pa mu je oče Kljun; kedar mu ta možaka jako modrih glavic ukažeta, da zahteva slovenski jezik v šole in uradnije, se bo zato ne le potezal, ampak, Če bo treba, celó pretepal.
Splošno njemu ni mar za Slovence, timveč za naročnike, kteri ga oblačijo, mu plačujejo stanovanje itd;; za pico mu skrbijo že nemčurji, liberaluhi in renegati, kterih je, hvala Bogú! še dosti na slovenski zemlji in jih menda, če bo želod „ratal“, tudi ne bo zmanjkalo.
„Rešpehtarjova kuharca“ ga futra s štikelci, ktere mu peršpara v svojem dinst, in mu je zagvišala tud za naprej Še kakšen Siegele iz špajze svojih rešpehtarjov, če jo ne bote ausrihtal, al pa če ne bo v píatele drukana.
Kedar pa pridejo iz Dunaja gospod „Ferboltar“, se bodo pa z „rešpehtarjovo kuharco“ ablezvali, tako, da bosta vsak en cajt na vahti.
Vrh teh ima „Brencelj“ še mnogo sodelavcev po deželi, zlasti med uradniki; kteri so od las do nohtov na nogah nemčurji, tedaj pravi tiči, ki se vedno ministerskega „bertaha“ držč, toraj se ne more reči, da je „Bren-Celj“ vodja brez armade, ampak cela drhal v deželi je za njim, ktera bi ga rada našeškala.
Ta „program“ ima to za-se, da je od' konca do kraja lažnjiv, tedaj „Brencelj“ ni prisiljen držati se ga; če bo spoznal, da je^kak drug boljši, bo pa prijel se druzega, kakor se je oa renegatov naučil. Nemčurski programi se le toliko razločijo od „Brenceljnovega“, da so v njih le obljube laži, a to, kar zahtevajo za-se, jih je volja tudi vzeti, tedaj je v njih gotovo nekaj resnice.
Ce Vam je ta „program“ po volji, vzemite pero in podpišite pogodbo s tem, da pošljete ali v franki-ranih pismih ali pa po poštnih nakaznicah (Postanweisung) 1 gola. 20 kraje, avstrijske gotovine ali pa ruskih rubljev ali pruskih tolarjev, kterih se „Brencelj“ nikakor ne brani, da imajo le dober cvenk. S tem de-narjem si „Brencelj“ ne bo gradov zidal, timveč prinašal Vam prav lepo narisane možiceljne, ktere po deželi bren-Čaje vjame in jih pošlje na Dunaj v stroj, da jih more rabiti za svojo obleko. To ga stane sicer mnogo denarja, a on ko „kranjski fant“ drži veliko na obleko, tedaj ne gleda na „par krajcarjev“.
Da pa ne boste mislili, da je to vabilo kaka sleparija, ga je podpisal zanesljiv mož, kterega vsi poznate. Tukaj-le je:
/imj&ctf