XIV. letnik.
V Gorici, dne !■. oktobra 1906.
40. številka.
lihnja vsak četrtek ob tl. uri dopoldne, ttokopisi se ne vra-isjo. Nefrankovnnn piima se ne sprejemajo.
Cena listu znašla n celo leto 4 krone, ta pol leta 2 krom. Z« manj premožne m celo leto 3 krone, u pol leta K 15u. Z» Ncmdijo je cena listu 6 K, za drujio dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini 8t. 9.
-X
lovensKo
91
PEBSr35=
Naročnino in naznanila s pr ej cina upravni sivo, Gorica, ScmeniSka ulica At. IG. Posamezne številke se prodajajo v • tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu liaumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Itiva C.orno) št. 1 i. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po pelit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Nnrndnn Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Težnje kmečkega stanu.
Govoril na III. slovenskem katoliškem shoda državni in deželni poslanec, vodja Fr. P o v š e.
Častiti zborovalci, osobito predragi kmetski možje ! Pripravljalni odbor je, kakor se razume, za tretji slovenski katoliški shod odredil tudi, da ima v slavnostni seji biti govor o kmetskem stanu in o kmetskih razmerah, in odber želel je, da bi ta govor prevzel mož kmetskega stanu, ki živi med narodom kot oratar. Toda žalibog, je dotični za to odločeni zadnje dni prijavil, da ne more priti na shod, in tako je pripravljalni odbor mene pozval, da prevzamem ta govor in nastopim v imenu slovenskih kmetov. Sicer me morda, častita gospoda in dragi kmetski možje, obleka ne dela kot takega, ki bi bil naravnost pripraven, dajati si znak in ime kmeta, toda kot rojeni sin kmetskih sturišev, vzraBtel iz kmetskega naroda, prej sarn učitelj drugim v kmetijskih strokah in sedaj gospodar kmetskih zemeljskih posestev, menim, da smem nastopiti med drngimi kmetskimi gospodarji kot njihov in upam, da me kot v to poklicanega blagohotno priznate. .Sprejmite me torej kot zastopnika slovenskega kmetskega stanu, da dam na tem slovesnem shodu izraz I in duška svojim čustvom, pa tudi, da , povzdignem glas za ta naš važni stan.
Prav je imel prečastiti govornik na nedeljskem shodu gospod dr. Korošec, . ko je slavil kmetski stan kot najvažnejši I stan v državi in rekel v sklepnih svojih besedah : „Kmetski stan naj postane samozavesten, kmetski stan naj zahteva svoje pravice, in tretji katoliški shod slovenski mora velik del svojega programa, svojega dela, posvetiti ravno temu stanu. Rečem, prav je imel, kajti eno je istinito, da kmetski stan ni le važen kot producent, kot prirejevalec in proizva-I jalec živeža za vse stanove širne domovine, ampak tudi ker je še vedno isti nikdar usahljivi vir pomlajevanja za meščanstvo in obrtni stan, iz katerega
LISTEK.
Veselica v Jarku.
Iz polpreteklega časa.
V	Jarku so bili fantje „na počitnicah Da bi jim roke in noge ne odrevenele, so hoteli prirediti, „malo veselico". Brž je bil sklenjen program: „pcskušnje“ so imeli že prej; poslali so le odposlance po ,.pravico" in godce, drugi pa hočejo med tem zvabiti na „ve-selico" kolikor mogoče deklet in fantov, ki imajo kronce...
„Pravico“ so gospod župan jarški brž milostno podelili, a z resnim naročilom, da če jo fantje „potegnejo“ čez aro, bodo plačali za vsako čez-urco svitlo kronco, v kar se pooblašča vele-rodni gospod minister a latere...
Godci tudi niso bili hudi; le glede .napitnine" je bilo treba jasnosti, češ, jarška dekleta tako rada skačejo — kdo bo zmiraj „pihal“ ? Torej toliko in toliko... No, odposlanstvo je tudi to diplo-matično-srečno rešilo in se vrnilo Židane volje v Jark... Drugim, ki so šli vabit zaspane fante in boječe punce, pa
vedno nove moči vzraščajo meščanstvu in industriji.
Dovolite tedaj, da govorim kot član kmetskega stanu. Zahvaljujem se pripravljalnemu odboru, da je on odredil tudi govor o kmetskem stanu, o njega težnjah in potrebah tako na nedeljskem velikem zborovanjn, kakor tudi danes. Program za kmetske zadeve je načrtal nam drugi slovenski katoliški shod. Dober je in mi kmetovalci ga sprejmemo v celoti in želimo le, da bi se km alu res izvršil v izboljšanje naših tužnih razmer. Eno pa je, kar moram povdarjati in želeti in prosim, da pritrjujete željam mojim, in to eno je, da povzdigne tretji slovenski katoliški shod svoj glas, da bi bila kmalu izvršena organizacija stanu kmetskega, kakor jo okvirni zakon državni veleva, katerega je državni zbor sklenil za kmetijske zadruge. Tam bodo postavno, legalno mesto ustanovljeno, v katerem se bodo zbirali kmetski gospodarji, in jaz menim, ko bodo vs: slovenski kmetovalci organizirani, da ne bo ne deželni, ne državni zbor več mogel gluh ostati nasproti zahtevam tako odlične korporacije. Da se bo pa to že res uveljaviti moglo, treba pomoči od strani države, ki bo morala poseči nekoliko v državne zakladčke in dati raznim deželam sredstva, da se uresničijo kmetijsko zadruge, kakoršne morajo biti. Če se je našlo 140 milijonov kron za kanone in druge potrebe, ako se je pred leti našla možnost, da se je celih IGO milijonov kron žrtvovalo za asaniranje zloglasnega kraha, menim, da ima tudi kmetski stan opravičenost zahtevati in pričakovati, da država tudi zu ta propadajoč kmetski stan kaj stori in žrtvuje. Naši nasprotniki, osobito v deželnem zboru, kaj radi oporekajo, kako mali del davkov odpade na kmete. Ali oni ne vpoštevajo, da poleg zemljiškega, hišnega in konzumnega davka, torej davkov, katerih gotovo velik del pripada na meščane in obrtnike, prinaša kmet v najobilnejši meri še en in sicer največji davek, to je krvni davek. Častiti
ni šlo vse gladko. Fantje, ki imajo kronce, so se namrdnili, češ, ne boš Jaka, naših grošev ! In punce so čakale, kaj se bo slišalo v nedeljo v cerkvi ? — Hm, na obe strani hočejo biti .zagvi-šane" : — fanta se ne sme zgubiti, pa tudi „gospoda" ne razjeziti! So te punce pol miš pol tič...
*
* *
„A lije dovojeno?" — donelo je v cerkvi tisto nedeljo ; jarški fantje, še manj pa punce, takih besed ne slišijo radi: — imeli so svojo „vcBelico" z dovoljenjem g. župana in pod okriljem hšt. 0630, če ta številka še ni zdrknila s hiše vsled velikih potresov..
Ab, kak lušt — taka .veselica" ! To je bil dan za fante in punce — dan užitka in .odpočitka" I Saj so premagali vse ovire, celo .gospodu" so zamašil usta 1 To je bil dan — ne, bila je noč... In te punce, kako so se vrtile v naročju svojih šoceljnov I Radeče v obraz ko kri
—	to je življenje...
.Enajsta ura: — konec I" so naznanili gospod minister a latere...
govornik v nedeljo nam je prav povedal, da nad S0'/0 vseh vojakov je sinov kmetskega stanu in ako tak davek, tako breme nosi kmetski stan, da daje državi nad '/r, vojakov k armadi, potem sme pač z opravičenostjo zahtevati in pričakovati, da se tudi kaj stori za kmetski stan in da se vpošteva ta zlati zaklad državne moči.
Dotični gospod govornik je že kratko navedel, da ni čuda, ako propada kmetski stan. Vsaj ne moremo več nositi bremena groznih dolgov. Ko so nam liberalci naklonili svobodo, prostost kmetskega stanu od prejšnjega suženjstva, skrbeli so v svoji liberalnosti, du srno prišli v novo suženjstvo. Vslea zemljiške odveze je kmet zašel globoko v dolgove in danes so dolgovi, vknjiženi v zemljiški knjigi, tako visoki, da le obresti od njih pri vseh kmetijskih posestvih v Avstriji skupaj stanejo skoro petkrat toliko, kakor znaša ves zemljiški davek v Avstriji. Kam nas je privedla osvoboditev iz prejšnjega suženjstva? Privedla nas je v novo suž njost kapitala. Zato pa povzdignemo svoj gias v državi, na vseh kmetskih shodih in tudi na današnjem našem shodu povzdignimo svoj glas po razbr menjenju in da skrbi država in premišlja, kako bi mogla to izvršiti. Ako se v državnem zboru o tem govori, nam bodo in to tudi resni posvetni poslanci drugih stanov protipostavili in rekli: Za to je treba milijonov in milijonov in to je preveč; ne zahtevajte toliko od drugih stanov, da žrtvujejo za vas. Mi pa pravimo, da je to izvršljivo in se bo moralo izvršiti. Vsaj so tudi pred 40 do 50 leti liberalci, nasprotniki kmetskega stanu rekli: Vsaj je nemogoča zemljiška odveza, vsi so govorili, da se s tem država v propast zapelje. Gospoda moja, danes je zemljiška odveza izvršena in nihče zaradi tega ni propadel. To stoji trdno in resnično, tudi ta naša zahteva se da izvršiti. Mi se moramo in se bomo trudili, da ne bodo tudi naši potomci nosili taka grozna bremena, kakor mi, ampak da se bo storilo, kar je treba, da
„Oh, kak grenek, tužen
je ločitve britki čas I"
.Dajmo jo .potegniti" I kronce gor..." Toda slednjič
tZora puca,
bit’ če dana !“ — Treba iti... In so šli, skrivnostno-sladko ginjeni, vsak po svoji poti...
Doma so čakali. Ne vsi; čakali so dobri očetje in skrbne matere, ki še skrbe za poštenje svojih otrok in še poslušajo glas dušnega pastirja.. V tako hišo, kjer je še brlela luč, vstopi dekle.
.Dober večer !“ — vošči punca.
.Dober večer? — zagrmi oče —
— ali je zdaj dober večer? — Jaz
ti pokažem dober večer! —--------------—"
Zapela je šiba, dekle zaihtelo, skrivnostno-ginjene sladkosti so izginile: — zbežala je punca v svojo kamrico in tužno ječala... Oče pa je v izbi kipel in ropotal v pravični jezi.
.Zlodi vzemi vse — krčmarja — župana — godce — vse ledig-barabe... Da jih moramo mi zavoljo teh toliko požirati... Ali se to spodobi? Dekle 16 let
— pa celo noč s takimi pijanimi šle-vami? — Ubil bi jo! — Pa še te stare
so kmetski stan, ta državi reši propui-ti.
vir blagostanja v (Konec pride.)
Politični prehlad.
Državni zbor. — Koj v začetku seje katero je iinela posl. zbornica v torek, je bil stavljen nujni predlog naj se zavarovalnicem za nezgodo priklopijo tudi vse pomožne moči pri stuvbinskih delih. Predložena je bila tudi interpelacija v zadevi zbolšanja avanciranja poštnih uradnikov. Poslanec Spinčič in tovariši so interpelirali v zadevi naprave hrvatskih napisov na finančnih uradih v Istri, dalje radi nemške šole v Opatiji in za napravo nemško hrvatskih šol v Istri. Trgovski minister je na interpelacijo radi poštnih uradnikov takoj odgovoril in obljubil, da se zboljšunjo izvrši pri terminu. Železniški minister je odgovoril, da je južna železnica res zaostala in da nima zadosti modernega materijaia, da pa bo vlada že storila primerne korake. Po tem je zbornica vsprejela Iluberjev nujni predlog, po katerem so zavarovani proti nezgodam le delavci na stavbah, ne pa v delavnicah, ter nadaljevala razpravo o lekarniškem zaknnn.
Volilni odsek. — V svoji pondelj-kovi seji je razpravljal volilni odsek o volilni dolžnosti. Poslanec Schlegel je namreč predlagal, naj se uvede volilna dolžnost, ki naj jo določijo jiosamezni deželni zbori. Kdor ne bo hotel voliti bo kaznovan. Ta predlog so podpirali v prvi vrsti krščanski sccijalci, ki so zagrozili, da bodo glasovali proti dvetrotjinski večini, ako se volilna dolžnost ne uvede. Proti volilni dolžnosti pa ho govorili 90-cijulni demokrati in liberalni Nemci, katerim se je pridružil tudi dr. Tavčar. Predlog se je izročil posebnemu podod-seku, ki naj ga prouči in o njem poroča.
S cesnrskega dvora.— Cesar odpotuje najbržo koncem oktobra ali pa začetkom novembra v Prago. Političnega pomena to potovanje ne bo imelo in je
babe ! Namesto da bi take-le punčko našeškale, pa ž njimi drže... lej, babe...."
In srditi oče je legel na peč ter na pol spal in čul na pol: drugi dan ga je bolela glava...
Čudne sanje.
(Konec.)
II.
„Gospodična I Prosim listek : Kam-nje-retour !"
„Tukaj.“
„Hvala."
Grem v kupe, seve Ul. razreda in zasedem mesto pri oknu. Imam namreč navado opazovati neprestano naravo in se ne menim čisto nič za sopotnike. Sedaj odrinemo proti Št. Petru. Oh blažena Gorica! Ti imaš lep svet in tudi lepo in dobro ga obdeluješ. Bolj ko se oddaljujemo od mesta, manj napredka vidim.
Kamnje I
Ni mogoče 1 Gospod sprevodnik, vi ste krivo klicali ?*
„Ne, ali ste spali?", zdelo se mi je,
le vljudnost napru n češkemu narodu — Cesarjevo zdravje so je znalno izboljčalo, kajti bronhijalni Katar, ki je cesarja nadlegoval, je p rt 111 hal. V torek je c^sar že za pu h ti I Schiinbrun ter se podal v cesarski dvorec. Predsedoval je BO. pret. meseca skupnemu ministerskema sveta, ki se je bavil s sestavo skupnega budgeln. — Nadvojvoda Karol Fran Ferdinand se bo vpisal na češkem in nemškem vsenšilišču v Pragi. Stanoval bo na Hradčanih, kjer ga bodo podnčevali profesorji G.brich, PfalT, Araf in Ott.
Skupni proračun. — Dne 29. sept. se je vršilo skupno mmistersko posvetovanje o proračunu za leto 1907. Obenem je zborovala tudi skupna cariDska konferenca. Proračun zahteva znatne vsote za mornarico, in sicer za novo divizijo ladij, sestoječo iz treh bojnih oklopnic in več torpedovk, ki bodo zgrajene v petih letih. Za kopno vojsko zahtevajo strojnih pušk za več vojaških zborov in novih topov. Dočim nekateri listi poročajo, da proračun v te svrho zahtova nad 59 milijonov kron, trdijo drugi, da je proračun čisto normalen. Iz Budimpešte pa poročajo, da se je ogrska vlada v minister-ski konferenci odločno uprla povišanju proračuna. Ogri tudi zahtevajo, naj se skličejo nove delegacije,
Trst in Bismarck. — nCorriere de la Sera“ v Rimu posvečuje članek spominu generala Tiirra, ki je nekoč posredoval med Viktorjem lvnanuelom, cesarjem Francom Jožefom in Bismarckom. Leta 1867 je nekoč Bis mark Tttrru rekel: ,.Ko bi Avstrija imela inteligentnega državnika, bi Trident in južno Tirolsko odstopila Italiji. No, to že poskrbi nekoč Nemčija.“— ,.Kaj pa Trst ?* vpraša general Tiirr. ,.Trst‘“ odgovori Bismarck, ,.to je pa draga stvar. Trst bo nemško pristanišče v Jadranskem morju/
Spor pri zadnjih vojaških vajah. Poroča se, tla so se pojavila pri zadnjih vojaških vajah nesoglasja med nadvojvodo Fran Ferdinandom in vojnim ministrom Pittreichom ter šefom generalnega štaba Beckom, vsled Cesar Beck in Pittreich odstopita.
Kako Avstrija m/orožuje. —
Z armadno naredbo se je ustanovila tretja eskadrona tirolskih lovcev na konjih, a brambovski polk št. 37 v Gružu je dobil tretji bataljon.
Zahteve Odrsko in zahtev« Avstrije. — „Magyar Hirlap" reasuinira v nekem članku o pogajanjih glede kompromisa med Avstrijo in Ogrsko predlogo in zahteve obeh vlad nastopno :
Ogrska zahteva nadomeščenje sedanje gospodarske zveze med Avstrijo in Ogri-ko s trgovinsko pogodbo, ločitev sedanjega zistema užitnine, ef-jktivno izplačevanje v gotovini, sploh koncesije glede konverzije bloka ogrske rente.
Avstrijf-ka vlada pa zahleva ločitev carinskih prihodkov, vsled česar bi Ogrska izgubila okolo 10 milijonov kron, kajti z novo trgovinsko pogodbo bi nastopila neka carinska ločitev; nadaljo hoče Avstrija, da se odjiruvijo carino med Avstrijo in Ogrsko, da se uravna vprašanje blokov rente in konečno da se iz Szell Koerberjevega kompromisa izbriše določba glede dodatne pristojbine na sladkor.
Dr. Stadler postane škof v Dja-kovu. — „Naše Jedinstvo* poroča iz Ritna, da bo sedanji sarajevski nadškofJr. Stadler imenovan škr lom v Djakovu ; v Sarajevo da pojde pa sedanji pomožni škof v Spljetu dr. Palanko.
da sem bil popred v Kamnjah kakor v Št. Petro. Tedaj v Kamnje, da m mogreJe pozdravim Sloka.ja, Čermelja m Vodopivca, v Skriljah Ru^tijo.
Oho! V Št. Tomažu zvoni že v prvo. Moram podvizati, in res že vidim pred cerkvijo m«je Btare znance. „Bog Vas živi gospod Županov!“ mi kličejo že naproti.
Ginjen sem bil in skoro sem se jokal od tolike prijaznosti Stisnem roke Bratini, Kompari itd.
Sam Bog vas je prinesel mi reč«‘jo, da nam razložite neki odlok namestništva.
„Ta je jasen-1, jim odgovorim, „drage volje hočem ustreči vaši želji, toda, sedaj v boiji hram !“
Po popoldanski službi božji se sest*-nrmo pri Hrulim m razložil siru jun natanko, km namerava naša vlad« z odloki m Sl. 22222 22
„Skrajni čas je“, wm razlagal, da se pi primete sadje reje. G.ejte 1 Alco ho-
Važna papeževa izjava o francoskem cerkvcno-političnein zakonu.
—	,.Ganlois“ poroča, da je papež izjavil dopisniku lista, da bode vlada, če bo začela versko vojsko, našla pri papeža samem najhujši odpor, ker bo krščansko vero in pravice cerkve branil z največjo in najtršjo odločnostjo. Zakon ločitve cerkve od države pa bo Pij X. tako dolgo od kraja do konca odklanjal, dokler je zbornici in seuat korenito ne izpremeni.
Bolgarsko-turški spor. — V Jil-dic Kjosku so se turški ministri posvetovali o bolgarskih pripravah za morebitno vojsko. Baje so so na bolgarski meji vršili izgredi, katerih se je udeležilo več bolgarskih bataljonov. V Drinopolj je došlo pet turških mitraljeznih baterij, 384 konj in 1(3 municijskih vosov. V Je-nidži so Turki baje zasledili veliko bolgarsko zaroto.
Boris Saravov v Macedoniji. — Boris Saravov se je baje zopet podal iz Bolgarije v Macedonijo. To so baje do-zuali v Carigradu in so zaradi tega tudi jako vznemirjeni.
Novi guverner ua Kreti. — Ve-levlasti so izročile upravno oblast na Kreti Zaimisu. Turčija se Ztimisa še vedno brani ter zahtova za kročanskega guvernerja podanika kake nevtralne države.
Dogodki na Ruskem: — Po poročilu nekaterih listov so povrne carska druž>na koncem tega tedna v Peterliof. Zdravje carjevo je v vsakem pogleda zadovoljivo in so bile torej izmišljene vse govorice o njegovi bolezni
Vojno sodišče v Kronštadtu je v pon-deljek izreklo obsodbo zaradi znanega vojaškega punta. Bivši poslanec dume
O	n i p k o je bil obsojen na izgubo vseh pravic in v prognanstvo v Sibirijo. 19 pomorščakov je bilo obsojenih na smrt, 13 v dosmrtno prisilno delo, 23 v 20let-no ječo, 7 v 16letno, 3 v lOletno, 60 v 6letn" n 22 v 4letno ječo. 129 pomorščakov je bilo obsojenih v večlotno službo v arestantskih oddelkih.
Dopisi.
Iz Kobarida. — (P o d u 6 n i čevljarski tečaj). — Pretečeno nedeljo so vihrale raz oken občinskega doma zastave in tudi okinčan vhod nam je pričal, da »e vrši v občinski dvorani nekaj izvanrodnega. Kaj neki mora biti? Po pettedenskem učenju bo čevljarski mojstri pokazali, da niso zastonj pri-sjstovali podučnemu tečaju ; priredili so razstavo čevljarske obrti. Vsak mojster jo razstavil po dva para čevljev, risanje in rezanje podplatov iz usnja in pa kopita iz gipsa. Tu se je pokazalo, da je v teku petih tednov, odkar se je vršil čevljarski tečaj v Kobaridu, že sicer v marsičem napredni Kobarid, napredoval tudi v čevljarski obrti. Zjutraj so bili udeleženci čevljarskega tečaja povabljeni v občinsko sobo, kjer so jim bila razdeljena spričevala. Bili so tu tudi zastopniki deželnega odbora iz Gorice, med njimi tudi deželni odbornik g. Berbuč, ki so jim povdarjali važnost tega tečaja za čevljarsko stroko in pojasnili, da se je priredil podučm tečaj vsled prošnje „Slov. katoliškega društva*1 v Kobaridu in posebno po prizadevanju deželnega poslanca g. Lapanja.
Popoldne pa si je občinstvo ogle-davalo razstavljene predmete in marsikdo je pri tem ogledavanju na tihem vzdihnil : „Zlaj pa adijo kurja očesa- I
čete krompir jesti, morate njivo gnojiti, orati, potem krompir saditi, pleti, osipati in izkopavati in to leto za letom ; za sadno drevje pa ni drugo potreba, ko jamo na široko in globoko že jeseni skopat1, pomladi drevesce vsaditi, privezati ga h kola in varovati ga živine. Ko odraste imate pridelek vsako drugo ali tretje leto in to ni malenkost.
Vzemimo: Vi komparo imate 3 črešnjava drevesa, 3 jabolčna in 9 hru-ikovili. Vzemimo da vam da črešnjevo drevo vtako drugo leto '/„ kvintala sadja po 8 kr. tedaj imate ud H čreienj 12 gld. Olštejte vožnjo od Št Tomaža do železnice 30 kr., od Kam n j do Gorice po železnici 60 kr. tedaj skupaj 90 kr. Oitano Vam II gld. 10 kr. in s tern lahko plačalo davke. na| vam vsaka jab"lka da I kvintal po (i gl-l. = IH gld. alt odMevši vožnjo 2 gl •., 16 g d. To vam h • za obuvalu. Hruške naj vam vržejo 16 gld. imate tudi za pol obleke.
Ka, pa potem šele ako iinato 40, GO ali 100 sadnih dreves? Kaj vam nosi
Visok dostojanstvenik. — Pretečeni četrtek je bil pri nas visok cerkven dostojanstvenik, katerega pa nismo poznali. V družbi okoli 70 videmskih semeniščanov, ki sedaj bivajo v no-vosezidanem semoniškem poslopju v Čedadu, se je pripeljal na izlet novoimenovani škof padovanski Pelico, beneški Slovenec. Ogledal si je Kobarid, posebno grič in cerkev sv. Antona in se nato še isti dan odpeljal nazaj v Č-jdad nepoznan kakor je prišel.
Iz Kostanjevice na Krasu.—Dovršila se je veselica, katero je priredilo delavsko izobraž. in podpor, društvo v najlepšem redu. Udeležili so se skoraj vsi člani društva „Zore„. Ne ve se iz kakega namena, alt iz radovednosti, ali pa iz drugih uzrokov. Bjdi jim pa za to lepa hvala. Razvidno je pa iz tega, da se je začelo vračati spet pravo prijatell-stvo med našimi mladeniči. Le tako naprej, da bode zavladala enkrat prava sloga v našej občini 1
Vse točke vsporeda vršile so se hitro in pa izvrstno dobro. Posebno pa lepe skladbe za petje, katere nam je daroval g. Anton Trampuž Lepa hvala!
Ponosen mora biti na tako petje g. Benedikt Trampuž, vodja društvenega zbora. Ta mladi mož zaslaži res obilo pohvale I Razume se pa lahko tudi, da sam ni ja, naj bode še tem spretnejši, ne bi mogel ničesa spraviti, akc nima tako vrlih pevcev in pevkinj. Kako izborno sta se vršili igri: „Jeza nad pe-telinom11 in »Vaški skopuh** dokazovalo je burno ploskanje gledalcev.
Obilo pohvale želi so tudi gg. tamburaši iz Kamenj, katerim so prav milo doneli glasovi iz pod njih prstov. Ob lej priliki gre čast tadi našemu krčmarju g. Urdihu, ker nam je brozplačno prepustil svoj lepi vrt, in pa došle goste prav dobro postregel.	Delavci.
Šlovrenc v Brdih. —Pretečeni petek 28 sept. zjutraj ob 1 in pol zbrala se je nepoznana družbi 3 glav iz rodu uzmovičev v cerkvi sv. Lovrenca ne z namenom častilcev sv. R. Telesa ampak z drugim socialističnim. Sestra g. župnika jo slišala tiho pogovarjanje naposled tihoten žvižg. Nato pokliče brata (župnika) kteri je šel pogledat kaj bi bilo na tem. Hvala Bogu da je prišel še za časa — latovi so videli da jim je župnik oziroma njegova sestra pokvarila veselje in zmešala štreno ; odšli so kakor so prišli — prazni. Čudno pri tem je to, da ravno nasproti cerkve (v starem farovžu) ima c. k. žendarmerija svoj ^Rastlocal1* in so toraj uzmoviči vedeli (?) da ta večer ne pride patrulja. Kako so vedeli — je pač njih zadeva. — Tatvina je todi doma — uzmoviči pa Bog vedi odkod. Kradejo piščance kokoši, ptčulate, sadje vsake vrste in kar jim pride pač prav. — Trgatev se je začela ; blaga bo malo (radi toče) ali kar bo, bo izborna kapljica. Letina sploh je kolikor to iko imenovali dobra, le sadie je bilo preveč po ceni. Naj bi pa „Mihelova župa-* imela večo, da si naši dobri Brici opomorejo in za zimo potrebnih reči nakupijo in stroške ktere so imeli za sv. birmo (24 sept.) pokrijejo. Kar i/. rokava tudi njim ne leče denar; vendar ako hočejo da bo imel pridelek in skupiček res dober tek naj si zapomnijo da je treba najprej molili potem še-le delati. Preklinjevanje naj „šenkajo“ laškim sosedom.
S trnovske planote. — Na Trnovem cvetejo jablane kakor spomladi ; kdor no verjame, pridi pogledat! — Pri-
sedaj vaše Platno V Nasadite je s sadnim drevjem, potem bo tam rajska lepota in vir blagostanja. Kar je dobrega sveta bodete v senožeti apremeuiii in pod sadnim drevjem vam bo trava bujno rastla. Ako vas m volja ali ne morete prodati sadja, tedaj napravite Črešnjevec doma iz črešnjo ki bo prav dobro proda, iz jabolk in hrušk pa si napravite vino in po leti vam pride v korist. Pomislite da sadjereja slano malo truda, a nosi mnogo. Vedno tarnate, da so davki neznosni; dobro, postanite napredni, kakor drugi narodi ; lotite se vsakega pošloneg* dela in ne boste prisiljeni iti v Ameriko in ko boste začeli sami sebe ljubiti, ne bo vas čakala no ,. palca beraška, ne prazen bokal’1.
In, kakor se nadejam, da ne boste odbili kruha ki vam ga sreča nudi, prav tako se nadejam, da bodeta tu li Slokar in Čermelj kamenjsko Planino v zlato rudo spremenila Izostal ne bo ne Kosovel ne Zivic,‘.
,.Uvidevamo, di so vaše b.*iede
delki tn na trnovski planoti slabi: na Trnovem je toča pobila, na Lokvah pa je krompir gnil. — Toplote imamo danns
—	27. sept. — 3e 4° R v senci, na solncu — če sije — nekaj več. Po snegu ie več dni — diši.
Novice.
Cesarjev god. — Danes o priliki godu Nj. Vel. našega ceBarja je bila ob 10. uri v stolni cerkvi slovesna sv. maša, katero je daroval ob veliki azi-stertciji duhovščine provzvišeni naš kno-zonadškol' dr. Sedej. Maše so so udeležili |i zastopniki vseh civilnih in vojaških ob-lastnij, kakor mnogo drugih vernikov.
Prevzvišeui knez tu nadikot Frančišek Borgia odpotuje prihodnjo, soboto za nekaj dni na Dunaj, kjer sel udeleži sestanka in posvetovanja avstrijskih škofov.
Smrtna kosa. — Umrl je v Slavoniji, kjer se je nahajal po trgovskih poslih, tržaški lesni trgovec in posestnik g. Fran Abram, glavar odlične tržaške rodoljubne rodbine in oče g. odvetniku dr. Josipa Abrama. — V Kanalu je umrla zdravnik gospod dr. Josip Golmatr, star 79 let.
Imenovanje. — Absolvirani tehnik g. Ivan Petrič je imenovan za provizoričnega stavbinskega pristava za Primorsko.
Namestniški praktikant dr. Silvij Haldessari v Trstu je imenovan m-mestniškim koncipiatom.
/a »Slovensko slrotiiče11: P. n. gg. Ivan Rejec 1 K, Ivan Silič 50 vin. Dr. Josip Drmastja 1 K, neka oseba našla: in izročila 1 K, Anton Sok 1 K.
Bog stotero povrni !
..Slovenskemu katol. delavskemu drtl8tvil“ v G )rici je daroval preč. mon-1 signor Josip Pavletič, stolni žnpnik 20 K. Srčna hvala !
V	torek je pričel j s sv. mašo novo šolsko loto v osrednjem semenišča. Namesto mnsg. Alpija bode začasno poučeval preč. g. Josip Ujčič iz tržaške Si škofije.
PreskuSnje učiteljsko usposobljenosti za obče ljudsko in meščanska : šole se prično na c. kr. ženskem uči-1 teljišču v G »rici dno 5. novembra t. I. ob 8. uri z.utraj. — Pravilno opremljene; prošnje naj se predpisanim potom ulože do 16. oktobra t. I. pri ravnateljstvu podpisane komisije. — C. kr. izpraševalng komisiia za obče ljudske in meščanske ftole v Gorici, dne 1. oktobra 1906. - | Križnič, ravnatelj.
Vsprejetnni izpiti na tuk. ženskem učitelj šču. — Minuli teden bo se dovršili vsprejemni izpiti na tuk. ženskem učiteljišča. N* slovenskem oddelku je delalo izpit 95 nčenk, na italijanskem pa 68. VBprejetih pa je bilo na vsakem oddelka po 42 učenk.
Zaradi pomanjkanja prostora je bilo zavrnjenih 21 slovenskih učenk, ki so sicer naprav.le izpit z dobrim VBpehoin.
Izprijeni otroci. — VčerajSnja „Soča“ poroča: „V Solkanu so t rije H dečki v starosti 10—11 let zvezali! 8-letno deklico ter počeli ž njo taka U reči, katerih ne moremo tu zapisati ! Deklico so tudi poškodovali, da je bila 1 nezavestna ter so mislili, da je že mrtva. Od kod taka izprijenost V4
 - |
__________—
zlata vredne11, so začeli Št. Tomaževci, govoriti. ^Prepričani smo, da nas vladi ljubi in tudi vi in kor nas drugi l ubijoJ bi bili tepci, ko no bi sami sebe ljubili 9
Gospod Žapanov! Čas je, da gremo na Platno. Hočemo slišati, ali se nismo ravnali po vašem nasvetu.
Gremo na Platno in ko zagledam, okamenim od začudonja. To ni nekdanje Platno, to je raj. Sadno drevje vsake vrste. Kamor je bil oopreri pust patnik, so sedaj travniki. „G ejte !“ S-i pohval Bratina, to jabolko, 10 lot staro, mi j« dalo lani žo ‘/2 kvintala sadja. Tuli' letos jih je nekoliko, poglejte".
Ko tem hotel ravno glavo rzd;gniti, da pogledan gor, mi pade jabolko n« nos; jaz čutim bolečine, se zbudim in kihnem.
To to »anje !
Oče nebeški, daj da se uresničijo
Županov.
Na zadnje vprašanje lahko odgovorimo mi : Šila za pohujševanje je mej druj?iini uredništvo »Soče", ki razširja p0 coli deželi smrad in kugo. Gorje otrokom, ki čitajo ,,Sočo“ in „Primorca“! Ztto naj se uredništvo samo potrka na prsi in naj nikdar več ne pohujšuje našega dobrega ljudstva. Ljudje, ki čitajo dan za dnem v „Soči“ grde reči, morajo izgubiti vero in spoštovanje do cerkve in morajo zdivjati.
»Samouprava". — Goriški deželni odbor je razposlal vsem občinskim pred-slojništvom in cestnimodborom okrožnico, s katero jim naznanja, da bo začel j-oriški deželni odbor izdajati list „Sa-inouprava". Ta list bode izhajal vsak mesec in ž njim se bodo seznanjali in-teresentje, s tem kar se dogaja na samoupravnem polju in sicer ne samo v delokrogu deželnega odbora, oziroma deželnega zbora marveč tndi v delokrogu dragih samoupravnih korporacij, posebno občin, cestnih odborov itd. Cena listu bode za celo leto 2 K, za pol leta pa
1	krono.
Kje je Gron? - Prosili smo „Sočou, naj nam pove, kje da je Gron, kjer se jo zgodil škandal, ki so ga baje provzročile nune. Predzadnja nSoča" piše, da „Gron je Gran na Ogrskem; Slovaki imenujejo Gran — Gron, zove se tndi Outrogon, po madjarski Eiztergon". Tako „Soča“ I Ker smo bili radovedni, pogledali smo nekoliko po knjigah. V \Volfovem nemško-slov. slovarju či-tamo, da so reka imenuje Gran ali Gron, mesto pa Ojtrogon, po slovaški Slrigom. Veselič, slovar nemačkoga i ilirskoga jezika, ima za reko ime Gran, za mesto Ostrogon. M ik losi c h v „L(-x. palaeoslov. gr. lat. ima za mesto ie Ostrigom. Vnk Št. Karadžič ima za reko Gran, za mesto pa Okrogom. V madjarščini se imenuje reka Garan in Garam, mesto pa Esztergom! Kakor je videli se je zatekla „Soča“ zastonj k Slovakom. Prepisala je bržkone iz kakega nemškega časopisa, kjer je bilo nemško ime po tiskovni pomoti namesto Gran tiskano Gron.
V	Orkuem so imeli naprednjaki iz Gorice 111 ž njuni zdrnženi socijalisti iz Idrije shod. Pripeljali so s sabo obenem tudi poslušalce. Tako ja prišlo samo iz Idrije 40 socijalistov pod vodstvom slavnega Anti Krista. Shod je bil jako slabo obiskan, kajti „Soča“ pravi, da jih je bilo samo nad 200. Na shodu so glodali stare kosti, kakor imajo navado takile ljudje, ki nič novega in dobrega ne vedo. Liberalci in socijalisti ne morejo pustiti nobenega naših mož v iniru.
Trgatev. — Iz vseh krajev nam poročajo, da se je letOB trgatev slabše sponesla, nego se je pričakovalo. Suša je povsod po Goriškem in tadi v tržaški okolici vzela četrtino pridelka, ponekod celo polovico. Kar se tiče dobrote, je ta na sploh boljša, nego druga leta. Na sploh se računi, da je bilo letos za tretjino pridelka manj, nego lansko leto. S iveda so je zmanjšal pridelek ponekod tadi na polovico. Nekateri posestniki, ki iinajo vinograde v močni zemlji, dobili so letos pa tudi več pridelka, nego lani.
Društvo vojaških veteranov za pokneieno grofovino Goriško-Gradiščan-sko vabi na slavnost odkritja spominske plošče c. kr. majorju in viteza reda Marije Terezije Maksa baronu Fiiller-ju von der Brucke, ki se bo vršila v nedeljo 7. oktobra 1906 ob 10. uri dopoludno v Rubijah pri Gorici. Slavnost se vršila pri vsakem vremenu. Cbobni vlak gre iz Gorice ob 9 26 dop.
Vojnika vest. — Kakor čujemo vdobimo' v Gorico jeden bataljon lovcev. Ti pridejo v Gjrico, ko oddide tuk. domobranski bataljon v Pulj. L)jtnobranski Imtaljon odide pa v Pulj, ko bodo tam dozidana domobranska vojašnica.
(»overite po\Kod slovensko ! — Pišejo nam: Slovenci se pritožujejo na sploh, da ne znajo uradniki slovenskega jeziku. Skoraj po vseh uradih ho nhstav-Ijcni trdi Nemci in Italijani. Slovenski uradnik skoraj no more dobiti kruha. Toda krivi smo le sami I Znano je, kako ne silijo Slovenci, ko prihajajo po opravkih v urade, govoriti nemški in italijanski jezik. Navedli bi lahko brez števila ..naprednjakih-* poglavarjev, ki se po vseh nradih šopirijo z nemščino in itali-jsnščino. Po tej poti pač ne pridemo naprej | Merodajni krogi pravijo, da v Gorici ni potrebua slovenščina, kor znajo itak vai nemški in italijanski ! Na ta način si škodujemo Slovenci sami sebi!
„Narodny list“ proti (lr. Tavčarju.
—	Mladočeško glasilo „Narodni listy“ je priobčilo v soboto zopet oster članek, ki je naperjen proti dr. Tavčarju zaradi njegovega postopanja v volilnem odseku.
Narodni listv,, obsojajo njegov nastop kot felonijo na principih svobodomiselnosti, ki jo uganja le iz strankarsko sebičnih namenov, odločno ga grajajo, da je zatajil ves liberalizem in dela „za fevdalizem in reakcijo" skupno s konservativnimi veleposestniki. Ogorčenoza-vračajo njegovo očitanje, da so Cehi izdali Slovence in odklanjajo njegovo zahtevo po obstrukciji, češ, da se Mlado-čehi ne bodo nikdar spozabili, da bi z ozirov na morebitno škodo svoje stranke izdajali svoj svobodomiselni program, in interese slovanskih narodov, kakor jih je dr. Tavčar. Za to ne najde pri Mlado-čehih niti najmanje podpore. „Narodni listy“ napovedujejo dr. Tavčarju popolno blamažo, češ, da bo njegova obstrukcija izginila brez sledu, ter sklepajo : Ako kdo dragi volilne reforme ne prepreči, gospoda Tavčarju se to gotovo ne posroči.
O higljenl. — Smokev (ligo) razprodajati je bilo prepovedano in kakor hočejo ženice, prodaialn, vedeti, je bil vzrok, ker jo baje županov sin vsled njih zbolel. Naj je že bil Peter ali Pavel, na vsak način ni bil kak delavec, ker teh bi moralo zboleti množina, predno bi izdali to prepoved, dočim je bilt* tu dosti ena odlična oseba, radi koje je izšla rečena prepoved.
Smokev je kakor ostalo saije zdrava in dobra jed, ima dosti sladkorja v sebi in radi tega je sladka in zelo izdatna. Toda ako se jih človek naje in po njih občnti žejo, mora piti vodo ali žganje. Kdor pa pije po njih vino ali pivo, zboli in ako so bile od solnca oparjene tudi lahko umrje. Vzrok temu je, ker se smokev, v vinu napije liki kruh in po-Htane neprebavna. V tem slučaju je pač najbolje skrbeti za to, da se povžite smokve izbljujejo.
O tem se bo lahko vsak na svojo očesa prepričal, ako dene smokvo v kozarec vina, bo videl, kako se bode napila.
Znana sta mi dva slučaja, ko sta se dva človeka najedla od solnca oparjenih smokev, potom se vina napila in VB'od tega umrla. V mrzličnih krajih zadostuje, jesti od solnca oparjeno sadje in mrzlica je gotova, zategadelj pobirajo ljudje v takih krajih sadje zgodaj v jutro, dokler je še rosa na njem. Nobeno sadje se ne sme vživati, ako je od solnca oparjeno, ker se lahko zlatenica vdobi, posebno po črešnjah. Torej naj velja pravilo : Ne vživaj sadja od solnca oparjenega, ne pij vina, ne piva po smokvah ampak vodo ali žganje. Potem ne bo potreba prepovedi in s tem škode delati producentom, paodajalcem in konsumen-tom.	Županov.
Ponesrečena tatvina. — V torek je še neznani tat ukradel kolo gospoda Ivana Potočnika, ki se je nahajalo v veži tak. Monta. Ko je g. Potočnik zapazil, da mn je bilo kolo okradeno podal se je koj na policijo, ki je koj obvestila trgovce s kolesi o ti tatvini. In res je prišel nekdo k trgovca s kolesi g. Tabaju, ter ma ponujal na prodaj kolo. G Tabaj je navidezno kupil kolo ter rekel prodajalcu, naj nekoliko počaka, da gre po denar katerega ima v blagajni nahajajoči se v dragem prostora. Ko soje pa Tabaj odstranil izginil je tudi prodajah c pastivši kolo, ker se ma je zdelo, da g Tabaj ni šel po denar, ampHk po redarja. In tako jo tudi v resnici bilo. Ko jo pa redar prišel ni bilo o tata ne duha ne sluha.
„Slov. katoliško polil. društvo11 za bovški okraj priredi prih nedeljo dno 7. okt. ob 5 uri popoludne svoj redni občni zbor, zdražon z zaupnim shodom za društvenike in povabljene goste. Poroča g. deželni poslanec Iv. Lapanja. K obilni udeležbi vljadno vabi
odbor.
Iz Mirna nam pišejo: V nedeljo dne 30 t. in. nam je naš g. župnik z leco med drugim tudi to le oznanil: Orgljanja in petja pri službi božji od danes naprej ne bo več, kajti cerkev je za letos že plačala organista. Zi naprej pa cerkev ne more vsega sama plačati, a občina noče ničesar prispevati. 01 organista pa se tadi ne more zahtevali, da zastonj orgija. Po tem takem ostanemo Mirenci pri službi božji brez orglanja in petja, dokler se občina ne zaveže, da bode za orgljanje in petje razmerno prispevala.
Razglas. — Goriški deželni odbor razglaša : Pri tretjem srečkanju obveznic deželnega posojila	iz leta 1902 od
1.000.000 kron, ktero se je izvršilo včeraj v deželni hiši so se srečkale : obveznica štev.	323	v	znesku	'2000	K;	obveznica
štev.	10:2	v	zneska	1000	K ;	obvoznica
štev.	225	v	zneska	1000	K;	obveznica
štev.	136	v	zr.eska	200	K;	obveznica
štev. 241 v zneska 200 K; obveznica štev. 200 v zneska 200 K. Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1907 naprej polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in to 1. januvarja 1907 se ne zapadlih odrezkov.
Gos, ki ima štiri peroti. — Gospod Gorjanec, gostilničar na Kornju, je kupil minule dni še precej veliko gos, ki ima štiri peroti.
Otvoritev karavanske železnice.
—	V nedeljo je bila karavanska železnica na slovesen način olvorjena. Slavnosti je prisostvoval železniški minister Derschatta. Cerkveno blagoslov-Ijenje je izvršil knezoškof Kahn. Na vseh postajah so pričakovala slavnostni vlak občinska zastopstva. Poleg zastopstev je bilo tudi mnogo občinstva. Mej slavnostnimi gosti so bili deželni predsednik Koroške, državnozborni in deželnozborni poslanci, visoki železniški uradniki mej temi tržaški ravnatelj državnih železnic Ruir — in vojaški dostojanstveniki. Po-poludne bo je vršil slavnostni banket.
Lepo življenje, lepa smrt. — V Gornji Stški je umrl dne 29. septembra mizar gospod Ivan Merhar, vrl mladenič in vnet krščanski socijalec. Poznal je samo tri poti : Pol na delo, da je preživel sebe in svojo mater, pot k društvenim shodom, kjer se je vnemal za kr-ščansko-socijalno misel, in pot v cerkev, ki ji je ostal zvest in vdan sin do zadnjega svojega diha. / mladostnim ognjem je tudi ljubil lepo knjigo in materino besedo, ki se je v njej pogosto bolj v zasebnih krogrh pokazal spretnega govornika. Javno pa še ni nastopil. „Sedaj pa,“ je dejal, „ko sem izpolnil triintrideseto leto in imam že Gospodovo leto, sedaj pa bom kako rekel tadi javno/ Ali Bjg je hotel, da je skrito živel in skrito tudi trpel silne muko v svoji dolgotrajni bolezni ; a njegovo delo in trpljenje ni ostalo zakrito večnemu plačniku. Pokojni jo živel sicor malo časa, a njegovo življenje je bilo bogato blagoslovljeno, kakor da je dočakal dolgo vrsto let. Z Bogom, blagi Ivan, izbrisan si sicer iz življenja, a v knjigi večnega življenje je gotovo z zlatimi črkami zapisano tvoje ime. Tvoja duša se že veseli v Gospodu. Oni pa, ki so te poznali, so te tudi ljubili in te bodo ohranili v blagem spominu 1
Kdo iina dolžnost vzgajati otroke nravsko-versko ? — Gotovo je to dolžnost, sveta dolžnoBt atarišev. Ako hočejo imeti dobre otroke, zamorejo to doseči le na verski podlagi. Toda] ko otrok odraste, treba ga poslati v šole. Tu mora učitelj le nadaljevati, kar Bta začela oče in mati. Pravico imajo torej stariši zahtevati od učiteljev, da v istem smislu nadaljujejo od njih začeto delo. lito zahteva od učiteljev g. Ivan Lapanje, slovenski pedagog.	— V neki
knjižici namreč piše:
Nravako-verska vzgoja mladine spada k glavnim nalogam ljudske šole. Seme krščanske kreposti treba je pa zgodaj sejati, dokler ga nežno srce mladine rado sprejema. Božji strah se mora mladini vcepiti, kakor hitro čuti njeno srce vso dobro in plemenito. Dasiravno je poduk v sveti veri izročen kateheta, vendar ima poglavitno nalogo pri izreje k lepemu, nravskeinu, pobožnemu, kr-ščanakema vedenja vendar le posveten učitelj.
Kako naj torej učitelj postopa? Poduk in opomin delujeta tukaj vspešno, in božjo besedo posluša tndi mlado dete rado, ako se ma jo rahlo polaga in to bolj na srce nego na pamet. Več pa še izdasta pri nravskoverski vzgoji izgled in navada. Kdo bi so pač upal tajiti veliko moč izgleda V — Tudi govori gosp. pisatelj o vplivu izgleda na odrasle. Ako že izgled na odrasle tako vpliva, koliko bolj pa še na otroke. Vse, kar dete vidi ali shši, ali kar z rokami potiplje lo so mu tudi stisne v dušo, kjer se mu delajo predstave, kjer čuti in poželi. Kako važno jo torei, da daje učitelj z besedo in dejanjem dober izgled. Učitelj mora biti' torej sam bogaboječ, iz njegovih ust najsliši otrok pravo in resnično božjo besedo; vse njegovo obnašanje naj kaže pobožnost, ponižnost in strah božji. Svoje dolžnosti naj opravlja vestno in
potrpežljivo in dober vspeh naj od božje pomoči pričakuje. Božje ime naj s sveto pobožnostjo izgovarja in z vso spoštljivostjo naj govori o cerkvenih obredih.
S takim vedenjem bode za vse dobro občutljive otroke pripravil, da se bodo obnašali, tako kakor cerkev zahteva oi mladih kristjanov. S ovenski učitelj naj še posebej zastran nravsko-verske vzgoje pomni te-le dobre in svete nauke:
a) Moli z mladino pred in po šoli.
b) Vpelje naj poleg drugih, krščanski pozdrav : Hvaljen bodi Jezus Kristus.
c) Nadzoruje naj mladino pri verskih vajah (sv. maši, obhajilu, spovedi).
č) Podpira naj kateheta v vseh zadevah, katere se strinjajo z obstoječimi šolskimi postavami in ukazi.
Uredništvo glasila kat. nar. dija-štva „Zora‘ zadevajoče stvari je naslavljati :	phil. Mirko Božič, Dunaj, IX.
Lazarethgasse 18 lil. 26.
Škof v Makarskl je postal prof. dr. Jurij Carič, doslej vodja zadrskega semenišča. Dr. Čirič je vnet katoliški Hrvat, ki ima razum in srce tudi za gospodarske težnje in potrebe liudstva. Tudi je vnet pristaš glagolice.
Velike delavske demonstracije.
—	Rudarji oslravsko-karvinskih rudnikov so se zbrali v Orlovi na Moravskem, kjer so priredili velik shod, na katerem je bilo nad 23.000 delavcev. Sklonili so do-zvati delodajalce, naj dajo gotovi vrsti radarjem, zidarjem, in tesarjem, ki so dovršili ‘2i leto in delajo že 5 let, minimalno plačo i K na dan, drugim rudarjem 3 K, mladim delavcem pa, ki še niso dovršili 18 let, ?■ K 80 v. Delavci pričakujejo odgovora do 5. oktobra. Ker jim delodajalci ne ugode, bodo priredili splošni štrajk.
Socijulnodeinokraški shod v Maunlieimtl.--Strankarski shod socijalne demokracije je z 323 proti 02 glasovi vspre-jel Beblovo resolucijo, ki se izreka proti nepremišljenemu splošnemu političnemu štrajku. Debata jo bila precej viharna, zlasti se je potegovala za štrajk znana prismojena Raza Luksemburška.
Ljudje hujši kot zverine. — Ko se jo pri potresu v Valparaisu zrušila hiša bogatega Monteja, padla je na cesto njegova žena ter obležala nezavestna. Tolpa razbojnikov, ki je povsod prežala na plen, je planila na nesrečno ženo ter ji porezala ušesa in prste, da se polasti njenih uhanov in prstanov. Usmiljeni ljudje so prenesli umirajočo ženo na ladijo v pristanišče.
Na sedemletno ječo so porotniki v Inomostu obsodili vdovo Rulthofer, ki je svojega moža zaklala.
Sredstvo proti trtni uši je našel profesor kemije tehniške šole lilvard Mies. To sredstvo trtno uš baje naravnost uniči.
Znameniti kirurg prof. Wein-lechner je včeraj v Bračku ob Muri, zadet od kapi, nagloma umrl.
Koliko črnila se porabi na vsem svetu, Bpoznamo po priliki iz toga, da je samo mesto Pariz naročilo za svoje šole 80.000 litrov črnila. Pariz ima 387 šol, ki jih obiskuje 160.000 otrok. Potemtakem pride na vsakega otroka pol litra črnila, kar niti mnogo ni.
Loterijske številke.
29. septembra.
Trst......... 8	63 81 15 17
Line........ 70	62 28 84 24
BooooooooB
”]. EiGhinger,"
Dunaj I. Milclpse 2.
Prodaja devocijo-nalije, rožne vence, mašne obleke, pisalne potrebščine ter se priporoča častili duhovščini.
Odlikovan od nieerove svetosti Pij a X.
BooooooooB
•
Delavnica ccrhUenih posod in cerhOenega orodja
Fr. Leban,
Magistralna ulica Steff. 8.
Priporoča preč. duhovščin, svojo delavnico cer- \W k'enega orodja in cerkve- ^ mh pesod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsa-kem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franfte.
emm
vam ■‘TMSigrFTgS?
 _________________
Peter Sbepbic,
Gorica, Rita Como li. št. 13
(nasproti zaloge vina gg. bratov Bolaffijo)
Pripomf-a svojo zalogo edino le marčnega piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani v sodili in pastariziranega v steklenicah.
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica tekališče kr. Josipa št.2 (lastna
hiša,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k!’Or ga nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Rojaki, spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega Doma“.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini In slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga 11. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej-I :i. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, I, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz toch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Vsakdo, kdor želi Imeti
dobro in zanesljivo uro, nsi.j se obrne do
1 Šuligoja
urarja e. kr. drž, železnic v Gorici, v Gosposki ulici hiš, štev 35.
Ul) enem priporoča najno-\cjsc in trpežne šivalne stroja*.
9®
f
.štev. 2884 ’ Op.
Naznanja se, da
Razglas.
javna dražba
zastavil III. in IV. četrtleta 1904. t. j. mesecev
julija, avgusta, septembra, oktobra, no-vembra in decembra istega leta
začne
v pondeljek, 15. oktobra 1906
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne.
Ravnateljstvo zastavljalnice.
V Gorici, 15. septembra 1906,
,Centralna	posojilnica,
registrovana zadruga v Qorici, ulica Vetturiui št. ‘J.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
na menice pa SVL na vknjižbo po 5°|„
upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
i
t
t
4
'
velika zaloga oljkiaega olja iz najogodnejili krajev.
Gorica, via Teatro št. 20 *W JW Gorica, via. Seminario št. 10
Olju zn luč :tn kr. lil. „ lim.jc	44	„	„
„ linije	44	„	„
„ ilnliiint.	4S	„	„
„ istrsko	Mi	„	„
Olje curfu „ buri ,. lnccn .. nizzu
Mi	kr.	lit,
lit)	„	„
<«	„	,,
SO	..	„
I	liajfineje	1 gl. „
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
=	Edina	zaloga oljkinega olja v Gorici. ^
I
r
m
—zzsS. „llzajemna zavarovalnica v Ljubljani" §r
Dunajska ceta 19  v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
VMprejeiiiia:	|
1. Za varovanj ti vsakovrstnih poslopij, premičnin i in pridelkov proti požarni škodi;	4r
2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poskod- W bi in	jL
3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- y varovalnico na Dunaju za življenje in za ^ nezgode.
Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Taedina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri o vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost.
Svoji k svojim!
#
IV'
si
m
*
i'