Celje - skladišče D-Per GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" IN STEKLARSKE ŠOLE LETO 4 ROGAŠKA SLATINA MAJ 1976 PRISPEVEK K JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA Kaj je dohodek? V zadnji izdaji »Steklarja« je bil objavljen sestavek »Javni razpravi nasproti«. Uredništvo se je odločilo za ta korak najbrž zato, ker se resnično nahajamo pred pomembno javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Umestno se mi zdi, da je treba povedati še kaj več, saj nam bodo zadeve lažje razumljive! V Piranu je sektor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando organiziral 28. in 29. aprila posvetovanje za organizatorje obveščanja v združenem delu. Bil sem udeleženec posvetovanja. V upanju, da bo ta sestavek prispeval k osvetlitvi nekaterih vprašanj o osnutku zakona o združenem delu, sem se lotil pisanja. Čeprav so na posvetovanju razpravljali o vseh bistvenih njegovih vprašanjih, bi svoje razmišljanje omejil na »dohodek«! Zakon o združenem delu predstavlja nadaljevanje poti, ki smo si jo začrtali z novo ustavo, obogaten pa je z izkušnjami v samoupravni praksi. Da predstavlja novi zakon o združenem delu zares delavski zakon, potrjuje vsebina, ki obravnava naslednja določila: — odnose pri pridobivanju dohodka, — odnose v delitvi in razporejanju dohodka, — pravice, obveznosti in odgovornost organov družbenopolitičnih skupnosti pri pridobivanju, delitvi in razporejanju dohodka, — medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, — upravljanje družbenih sredstev, — povezovanje osebnega dela v sistem samoupravno združenega dela, — oblike združenja dela in sredstev, — določitev in registriranje statusa organizacije združenega dela, — odločanje delavcev, — organe upravljanja, — obveščanje delavcev v združenem delu, — samoupravno delavsko kontrolo, — odgovornost za opravljanje samoupravnih funkcij, — družbene dogovore in samoupravne sporazume ter druge samoupravne akte, — družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, — gospodarske prestopke in prekrške, ter — prehodne in končne določbe. Torej ima osnutek zakona o združenem delu pestro vsebino in posega v bistvo samoupravnih odnosov. Skozi ves zakon nas spremljajo: — OBVEŠČANJE, ki je podlaga za samoupravljanje, — SINDIKAT kot razredna organizacija delavcev in — DOHODEK kot družbenoekonomski odnos! In, kot sem že zapisal, tokrat namenimo svojo pozornost dohodku. O drugih področjih pa bomo pisali v prihodnjih izdajah »Steklarja« in spregovorili v javni razpravi, ki jo bomo organizirali po skupinah! Dohodek — družbenoekonomski odnos Dohodek je razumeti kot družbenoekonomski odnos: je lahko sredstvo (plačilo), je denarni izraz tistega, kar temeljna organizacija združenega dela proda. Kakšna naj bi bila narava dohodka? To je odvisno od: Vsebina Obveščanje — naša dolžnost in pravica 3 Postanimo možje dejanj! 4 Tudi kadrovske spremembe 5 Sklepi nas obvezujejo 6 Priznanje in spodbuda 8 Priznanje OF v pravih rokah 9 Salva Koren 10 Vojo Obradovič 10 S posojilom do boljših cest 11 Bogat delovni načrt 12 »Domovina, si še kakor zdravje?« 13 Uvrstili v I. slovensko ligo 14 Tri uspešna tekmovanja 14 Uspeh Djurkoviča 15 Srečno na Bledu! 15 Nagradna križanka št. 38 16 — pravilne oblike pridobivanja, — menjave dela, — deleža v skupno ustvarjenem dohodku, — in od drugih osnov za pridobivanje. Navedeno mora potekati v skladu z zakonom o združenem delu. Kot zanimivost lahko navedemo, da zakon o združenem delu predvideva stroge kazni proti okoriščanju ene delovne organizacije na račun druge ali delovne organizacije na račun potrošnika — širše družbe. Ko obravnavamo dohodek kot odnos v združenem delu, je treba vedeti, da stopamo delavci pri delu v dohodkovne odnose. Temeljno izhodišče zakona o združenem delu je, da je dohodek družbeni kapital. Prvi storjeni korald v socialistični graditvi pod geslom: »Tovarne delavcem«, je bil mišljen, da se delavcem izroči v upravljanje sredstva za proizvodnjo, vendar pa je lastništvo nad temi sredstvi širše Osnovna sredstva so lastništvo vse družbe; tudi tistih delavcev, ki niso zaposleni v proizvodnih organizacijah. Prav zaradi tega moramo tudi dohodek, ki ga ustvarjamo, gledati kot last širše družbe in se pri tem zavedati, da tudi delavci zunaj proizvodnje prispevajo svoj delež k ustvarjanju proizvodnega dela. V delovnih organizacijah je lažje postavljati merila za delitev dohodka. Tukaj so nam v pomoč normativi, plani proizvodnje in še druga merila. Zunaj delovnih organizacij pa lahko postavimo merila za dohodek v družbenih dejavnostih prek izpolnjevanja vsebinskih programov, na primer programov delavske univerze ali programov za strokovno izobraževanje delavcev ob delu. Nadalje je pri delitvi dohodka treba razčistiti z ozkim gleda-, njem posameznikov, ki zagovarjajo tezo, da delavci iz proizvodnje plačujemo davek skupnim službam, vendar le-te organizirajo in vodijo proizvodni proces, finančno poslovanje, politiko prodaje, razvoja delovne organizacije in podobno. V novem zakonu je poseben poudarek na pomembnosti in odgovornosti skupnih služb, kajti te imajo resnično velik vpliv pri ustvarjanju dohodka. Ugotavljanje dohodka Iz celotnega dohodka delovne organizacije se mora najprej izločiti sredstva za poravnanje: — pogodbenih in zakonskih obveznosti, — materialne stroške: surovine, energija — vse kar potrebujemo za obrabe strojev in naprav v proizvodnji. normalen potek proizvodnje, — amortizacije: odplačilo Sele po odbitku ža poravnavo vsega tega imamo pred seboj tisti del dohodka, s katerim svobodno razpolagamo delavci temeljne organizacije. V duhu novega zakona o združenem delu opravljamo delavci družbeno opravilo, ko se odločamo o razporejanju čistega dohodka, ki ga potem delimo na: 1. skupno porabo (skladi) in 2. osebno porabo (osebni dohodki). Del dohodka moramo nameniti za razširitev materialne podlage dela. To pomeni, da moramo misliti na jutrišnji dan, da bomo uvajali takšno novo tehnologijo in proizvodnjo, ki se opira na sedanje izkušnje, obogatene z novimi spoznanji, ki nam bo omogočila rentabilno poslovanje tudi v prihodnosti in ne nazadnje, misliti moramo tudi na rezerve, da bi se lahko vsaj v določeni meri zaščitili pred nihanji ali padci prodaje naših izdelkov na trgu! Pri delitvi dohodka nas morajo voditi ta-le načela: L posameznikova osebna prizadevnost, 2. skupna prizadevnost delovne skupine, in 3. solidarnost. Delavčeva uspešnost se mora izkazati v povečanju dohodka in na novo ustvarjenih vrednostih. V skladu z osnutkom novega za kona o združenem delu mora vsak delavec dobiti prikazan znesek osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih, ki jih določa zakon, in v kakšni meri je njegov osebni dohodek obremenjen z da- jatvami. Izkazovanje teh podatkov je pravica in dolžnost delavcev v združenem delu. Delavci moramo dobiti na vpogled rezultate poslovanja med TOZD, znotraj SOZD (znotraj stroke) itn. Skratka, po novem zakonu moramo delavci biti obveščeni, kaj se dogaja z dohodkom, ki smo ga pomagali ustvarjati. Moramo biti obveščeni, kam je bil naložen, kaj se z njim dogaja, ali se bo vrnil ali ne itn. Kadar se delavci odrekamo delu dohodka v duhu novega zakona o združenem delu, bomo to storili na referendumu. Torej se bomo tajno odločali za takšno odrekanje. Vsako drugo obliko odvajanja dohodka, ki jih v dosedanji praksi ni primanjkovalo, se bo po novem zakonu štelo za prekršek. če bi želeli, na primer, nameniti dodatni prispevek interesnim skupnostim, je nujen sklep, M se izglasuje z referendumom vseh zaposlenih. V tem primeru bi bilo odveč razlagati, da moramo biti po tanko obveščeni, o čem bomo odločali na referendumu. In kdaj je potreben referendum? Kadar bomo odločali o planih razvoja in ko bomo odločali o vsem, kar zadeva dohodek. Reči je treba, da so dohodkovni odnosi osnova za povezovanje in združevanje v TOZD in SOZD. Prav zaradi tega vprašanja v zvezi z dohodkom v tem sestavku še zdaleč nisem izčrpal. Morda je to le podlaga za širšo in poglobljeno razpravo, ki jo bomo kmalu opravili v vseh oddelkih in skupinah. PETER RASPOTNIK Pomanjkanje posluha . . . (po dnevniku (»Delo«) Kaše, da karikaturistu Maksu Toboljeviču para živce administracija. Za zgornjo karikaturo »Splošno pomanjkanje posluha« je pripisal takle vzklik plešočega partnerja: »... Mislim, da ne pleševa po glasbi.. J« KAJ PRINAŠA O MEDSEBOJNEM OBVEŠČANJU OSNUTEK ZAKONA? Obveščanje -naša dolžnost in pravica V tretjem poglavju osnutka zakona o združenem delu je zajeto medsebojno obveščanje delavcev v združenem delu. Najprej navedimo vse člene iz tega vsebinskega področja zakona, nato pa ocenimo, kako imamo obveščanje urejeno sedaj! Zakonska določila o obveščanju delavcev 521. ölen Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti, da bodo delavci redno, pravočasno, resnično, popolnoma ter vsebinsko in oblikovno na dostopen način obveščeni v celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materi-alno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združevanja de la in sredstev, ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uveljavljanje samoupravne delavske kontrole. Delavci imajo pravico zahtevati., da so obveščeni o delu in izvrševa- Takole »opremljen« delavec res ne more opraviti svojih samoupravnih dolžnosti!? nju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnostim, v katere so združili delo in sredstva. 522. člen Organi organizacije združenega dela morajo delavce obveščati tako, da se bo vsak delavec lahko seznanil z njihovimi poročili, jih proučil in oblikoval svoja stališča. Način in roke za obveščanje delavcev, vprašanja, o katerih jih je treba obveščati, ter kateri organi so odgovorni za obveščanje delavcev, urejajo zakon, statut in drugi samoupravni splošni akti organizacije združenega dela. 523. člen Obvestila, ki se dajejo delavcem organizacije združenega dela, je treba dati tudi organu samoupravne delavske kontrole in sindikalni organizaciji. 524. člen Delavski svet in poslovodni organ organizacije združenega dela morata delavce in sindikalno organizacijo obveščati o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa, pristojnega za nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacije združenega dela, sodišč, organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma sindikalno organizacijo, če ti organi to zahtevajo. 525. člen Če se dolžnost obveščanja de lavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, delavcev in sindikalne organizacije ne izpolnjuje, se šteje to za kršitev pravic delavcev. Če ne izpolnjuje dolžnosti obveščanja delavcev in sindikalne organizacije, krši poslovodni organ s tem delovno obveznost. Poslovodni organ odgovarja tudi materialno, če zaradi neobveščenosti ali zavest-nostnega dajanja neresničnega ob- vestila ne bi bil sprejet sklep aU pa bi bil sprejet napačen sklep. V preteklosti nepopolni Že prej smo ugotavljati, osnutek novega zakona pa je veliko potrdilo teh ugotovitev, da v naši vsakdanji praksi obveščanju nismo dajali ustrezne veljave. V tem sestavku nimam namena valiti krivde na kogarkoli, vendar lahko brez bojazni, da bom zgrešil, zapišem, da nam je pogosto prav neobveščenost nekako ugajala. Ne za to, da bi se nam to splačalo, ampak bolj za to, ker smo za takšen način dela potrebovali manj časa in poglabljanja. Niso bili redki primeri, ko smo na razne seje prišli nepripravljeni, saj nam je bil znan le njihov dnevni red, vse drugo pa smo lahko slišali šele na seji. Potem ni čudno, če ne moremo odločati tako, kot sii želimo in kot bi morali! Naj so udeleženci kakšne seje še tako pametni in izkušeni ljudje, v tistih nekaj minutah ali poldrugi uri v nobenem primeru niso zmožni preudarno odločiti o še kako pomembnih zadevah. Kako je sploh možno govoriti o delegatskem sistemu, ki ga uveljavljamo v naši družbi, če se še kar naprej gremo članov tega ali drugega organa samoupravljanja? Ali 'sploh vemo, kaj o določeni zadevi meni tista večina, ki nas je izvolila kot delegate — ne kot člane?! že s tem, ko smo se pričeli obnašati po starih navadah, smo najbrž v dobršni meri že izgubili zaupanje sodelavcev..! »To pa še ni dozorelo ...!« V bojazni, da vsega nismo naredili prav, smo pogosto »jadrali« v drugo skrajnost... Razne osnutke, naj gre za takšno ali drugačno vsebino, ki je nekoliko bolj vznemirljive narave, smo »hranili« za pet minut do dvanajsto. Potihoma smo si mislili, da bo še vedno najmanj vroče krvi, če tako gradivo predložimo prej nepripravljenim članom, danes pa nepripravljenim delegatom, da se bodo morali izjasniti v kratkem časovnem razmaku' Zahtev, da bi dali marsikaj v razpravo prej in to pravočasno, ni primanjkovalo. Toda v navideznem strahu, da kakšen predlog ne bi naletel na ugodna tla, je bil najbolj pogost izgovor, češ da »to še ni dozorelo in da skladno s tem še ni za javnost...!«? Od takšne prakse smo seveda imeli najmanj koristi. Naredili smo dve napaki. Prvič, kar je bila naša glavna napaka, smo povzročili nezainteresiranost in pasivnost tistih, ki bi jih takšna zadeva morala zelo živo zanimati. In drugič, nase Smo prevzeli tudi velik del odgovornosti tistih, s katerimi bi jo morali deliti, saj smo mimo njih — neupravičeno — in v njihovem imenu predlagali, kar ne odseva njihovih stvarnih interesov! Od tod najbrž tudi ugotovitev, da imamo med seboj vse preveč takšnih, ki se še vedno ne zmenijo za samoupravljanje. Ce bomo obrnili to plat medalje, ne bo več dvoma v to, da bo kmalu takšnih ignorantov zelo, zelo malo...! Nekatera zmotna pojmovanja Res je sicer, da smo v naših samoupravnih aktih zapisali, kako imamo vsi pravico biti obveščeni. Drugo vprašanje pa je, koliko dosledno smo spoštovali to pozitivno določilo. Menim, da je že zaradi tega, ker pri nas nimamo ustrezne službe za zbiranje, obdelavo, oblikovanje in posredovanje informacij to določilo nemogoče v celoti uresničiti. Drugo zmotno pojmovanje je v tem, ker pri nas — vsaj zaenkrat — še vedno prevladuje mnenje, da je predvsem važno obveščanje »od zgoraj«. V popolnem sistemu obveščanja, ki ga moramo zgraditi, je enako pomembno, da je zagotovljeno tudi obveščanje »od spodaj«. Torej govorimo o medsebojnem obveščanju delavcev kot nosilcev gospodarjenja in samoupravljanja v združenem delu in ne le o obveščanju »nadrejenih« in sprejemanju informacij od strani »podrejenih«! »Steklar« ne zmore vsega! Pred dobrimi štirimi leti, ko smo za 45. obletnico obstoja steklarne izdali prvo številko našega časopisa »Steklar« v okviru tedanjega tednika »TT«, se je že porodila zamisel o ustvarjanju lastnega glasila, ki naj bi bilo med drugim sredstvo obveščanja. Ce smo tedaj mislili, da bo »Steklar« edino sredstvo za obveščanje, je več kot očitno, da smo imeli zgrešeno predstavo o popolnem obveščanju. Že zaradi tega, ker je naše glasilo mesečnik, ki kajpak ne ujame vsega, kar se sproti, vsak dan ali teden dogaja in kar še bo ali se bo moralo zgoditi. O tem smo v uredništvu večkrat razmišljali. Vselej smo prišli do sklepa, da svojega poslanstva ne moremo v celoti opraviti. Prav zaradi že omenjenih resnic ne! Na določen način smo se tudi zavajali in varali, češ, saj imamo časopis »Ste klar«, ki nas obvešča o tem in onem. Pri najboljši volji in želji, pa o nekaterih zelo aktualnih zadevah nismo mogli pravočasno sporočiti članom delovne skupnosti. Zvečine smo pisali kroniko dogodkov, ki so že za nami. Tega bo ne kaj sicer še, toda veliko več bi mo- ralo biti tistega, čemur pravimo pravo obveščanje. Da bi to dosegli, bo najbrž treba prerešetati še vprašanja v zvezi z raznimi sejami ali sestanki v naši delovni skupnosti. Ne v interesu uredništva »Steklarja«, temveč v interesu samoupravljavcev. Treba bo več načrtovanja sej organov samoupravljanja in materialov, ki bodo predmet razprave. V nobenem primeru ne gre prezreti resnice, da je glasilo delovne skupnosti le eden med možnimi načini za medsebojno obveščanje. Predvsem pa je treba reči, da je pri nas najbolj pogosta oblika obveščanja sestanek, kar je vsekakor tudi najbolj primemo, če...!? če glede na naše velike delovne skupine ne bi zgubljali na vrednosti. Poleg sestankov so še javne tribune, ki se jih — žal — premalo poslužujemo. Zelo važno se mi — ne le v tem trenutku — zdi, da bi nemudoma pričeli izdajati občasni informativni bilten, ki bi »pokril« informacijsko praznino med izidom dveh zaporednih izdaj »Steklarja«!« Še enkrat naj se povrnem k trditvi, da brez ustrezne službe za informiranje, ki bo skrbela za zbiranje, obdelovanje, oblikovanje in razširjanje informacij, ne bomo uspešno presadili v življenje ustavnih določil s področja medsebojnega obveščanja, skladno s tem tudi ne postavk v osnutku zakona o združ-benem delu. To pa bi bila resnično velikanska škoda, katere si ne smemo privoščiti! JOVO TISMA TEŽAVEN GOSPODARSKI POLOŽAJ NAM VELEVA ODLOČNOST IN DOSLEDNOST! Postanimo možje dejanj..! »Ne gre in ne gre!« ugotavljamo že dalj časa. Že več kot eno leto, bi človek dejal, se vrtimo v začaranem krogu. Kakšni bodo rezultati v prvih šestih mesecih? Je o tem preuranjeno govoriti? Po vsej verjetnosti ne. In potem? Potem še dva ali tri mesece velika odsotnost zaradi letnih dopustov, pa nam ostanejo samo še zadnji trije meseci, ko bomo spet številnejši, toda ne polnoštevilni. Ni dolgo tega, kar nas je pestila epidemija gripe, ki je botrovala celo 15 % odsotnosti z dela. Naša računica je kaj preprosta. Kolikor manj nas je, toliko manjša je proizvodnja, tolikanj manjša je prodaja in toliko manj denarja je v naši blagajni. In kako polna bo naša blagajna na koncu — za nas trenutno ne preveč — obetajočega leta? Ugotavljamo, da imamo dovolj naročil. Sicer ne za domači trg, saj je novi zakon o zavarovanju plačil zaradi pomanjkanja obratnih sredstev popolnoma ohromil domačo trgovino. Zato smo se zaenkrat popolnoma preusmerili v izvoz naših izdelkov, pa je izvoz na primer v aprilu predstavljal 85 odstotkov naših proizvodov. To je brez dvoma velik uspeh našega kolektiva in še enkratna potrditev naše pravilne izvozne orientacije. Resnici na ljubo pa je treba reči, da izvozne spodbude niso tako visoke, da bi po- krile dvig stroškov oziroma našo domačo inflacijo, zaradi česar so finančni rezultati seveda nekoliko slabši. Velja pa priznati, da so poleg omenjenih težav tudi problemi zaradi naših slabosti! Ugotavljamo, da se vselej ne obnašamo ravno najbolj odgovorno. V sedanjih razmerah pa bi naš čut za odgovornost moral biti bolj izostren...! Omahovanja ne sme biti O tem, kaj bi morali storiti in kako se moramo vesti, smo že veliko pisali, še več pa govorili. Po vsem tem bi bilo treba kar lepo priznati, da smo v precejšnji meri ljudje velikih besed, v dejanjih pa smo precej skromnejši. Zavedati se k moramo, da smo materialno in moralno odgovorni tako pred seboj kakor pred širšo družbeno skupnostjo za obstoj in nadaljnji razvoj našega kolektiva. Prav zato ne sme in ne more biti omahovanja... Do boljšega bolj disciplinirano V prvih treh mesecih letos smo povečali osebne dohodke za približno 14 odstotkov. Takšnega povečanja, gledano skozi prizmo naših proizvodnih rezultatov, gotovo nismo opravičili. Prepričani smo in še res je, da pa je raven osebnih dohodkov še vedno prenizka. Če živimo v takšnem prepričanju, zanesljivo ne bi smeli prezreti naše odgovornosti za doseganja boljših proizvodnih rezultatov. In če jih hočemo, kar sploh ni več vprašljivo, potlej se bomo resnično morali vesti veliko bolj disciplinirano ter spoštovati in dosledno izpolnjevati prevzete delovne naloge. Odstopanj si ne moremo in ne smemo privoščiti. Dokler ne najdemo kaj boljšega, se bomo pač morali oprijeti ustaljenih organizacijskih oblik, kajti proizvodni proces ne more potekati v neredu. Gledanje skozi prizmo osebnih interesov bomo morali omejiti na najmanjšo možno mero in le te podpreti s skupnim interesom. In kaj je naš skupni interes? Nadaljevati in izpopolnjevati našo petdesetletno tradicijo in v tem kot celota in vsak posameznik najti svoje mesto. Osebni dohodki se lahko tudi znižajo, če...?! Vse ugotovitve jasno kažejo, da so nujni takojšnji ukrepi. V na- sprotnem primeru, brez vsakršnega pretiravanja, lahko zaidemo v resne težave. Resno opozorilo narti vsem skupaj naj bo resnica, ne bomo mogli obdržati sedanje ravni osebnih dohodkov, če bomo zabeležili v prvem polletju slabe poslovne rezultate, če bo treba pokriti morebitno izgubo, bodo osebni dohodki prvi pod udarom! Ena med temeljnimi ugotovitvami je, da nam produktivnost upada. Vzroki so nam več ali manj znani. Z izgovori, ki jih doslej ni bilo malo, pa ne bomo ničesar dosegli. Vsakdo med nami naj torej po svojih zmogljivostih da svoj prispevek za odpravo razmer, ki nam niso povšeči! ing. JOŽE PELKO KAJ STORITI, DA BI IZBOLJŠALI POSLOVANJE V TOZD SLOV. BISTRICA? Tudi kadrovske spremembe Sredi aprila smo ugotovili, da so naši poslovni rezultati v prvih treh mesecih in polovici aprila zelo neugodni. Kljub jasno začrtanim napotilom za izboljšanje poslovanja, ki so jih sprejeli zveza komunistov, sindikat, organi samoupravljanja in vodstvo temeljne organizacije združenega dela v Slovenski Bistrici, se neugodno finančno stanje stopnjuje- Takšno stanje močno občutimo vsi člani kolektiva — na svojih delovnih mestih, ob sprejemanju osebnih dohodkov in nasploh. Vsi, ki nam je ustvarjeni osebni doho- dek v naši temeljni organizaciji združenega dela edini vir za zadovoljevanje naših osnovnih življenjskih potreb, seveda nismo in ne moremo biti obrobni opazovalci. Pomembni sklepi delavskega sveta Na pobudo osnovne organizacije zveze komunistov je bil pred nedavnim posvet, na katerem smo prerešetali številna vprašanja in sprejeli nekaj nalog in zadolžitev. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela pa je 28. aprila podrobno razčlenil tedanje razmere in sprejel nekaj pomembnih sklepov. Sklenil je, da moramo izgubo 580-000 dinarjev pokriti z boljšim gospodarjenjem najpozneje do konca prvega polletja. Da to uresničimo, pa je delavski svet sklenil: — s sedanjim in dodatnim in nenehnim priučevanjem novih steklarjev moramo izboljšati kakovostni sestav brigad v oddelku peč; — zmanjšati moramo odpadek stekla; — z najracionalnejšim izkoriščanjem zmogljivosti in delovnega časa moramo znižati materialne stroške; — izpeljati moramo spodbud-nejše nagrajevanje po kakovosti in odpadku; — povečati moramo produktivnost dela; — za osvajanje novih tržišč in za ob držanj e obstoječih tržišč moramo vso skrb posvetiti kakovosti izdelkov; — urediti moramo disciplino, zahtevati ter nadzorovati uresničevanje zadolžitev po sistemizaciji in analitični oceni- Da bi ti ukrepi pospešili doseganje ugodnejših rezultatov, je delavski svet na predlog osnovne organizacije zveze komunistov sprejel še tele sklepe: 1. Vodja temeljne organizacije združenega dela Iztok Vreš je poleg dosedanjih obveznosti- dodatno zadolžen tudi za kvaliteto stekla. 2. Do sedaj odgovoren za steklo D j oko Djordjev se razporedi na de- »NAŠA ZAGNANOST« (PO DNEVNIKU »DELO«) V svojem OGLEDALU je karikaturist Borbe N. Ubovič prikazal našo nekdanjo in sedanjo »zagnanost«. lovno mesto oddelkovodja peči in je skupaj s Feltrinom ter z mojstri odgovoren za organizacijo dela ter pravilno evidentiranje kakovosti dela. 3. Za ustanovitev dveh strokovno kakovostnih brigad se imenuje steklarska mojstra Zvonka Rusa, do-sedaj oddelkovodijo talilne peči, in Daneta Lipovška, dosedaj vodjo kontrole kvalitete izdelkov, za kontrolo kvalitete pa se zadolži oddelke vodkinj o dodelave Nado Ržek. 4. Oddelkovodje so dolžni delati povezano s komercialno službo tako, da ne bo prihajalo do odstopanj med naročenim, proizvedenim in izdobavljenim. 5. Za morebitne reklamacije so odgovorni Djoko Djordjev, Franc Fel-trin, Nada Ržek in Ivo Kučič, če proizvodnemu oddelku ne posredujejo natančnih zahtev kupcev. 6. Za kvalitetno delo, disciplino ter polno izkoriščanje razpoložljivega delovnega časa so odgovorni mojstri — brigadirji, oddelkovodje pa tudi vsi ostali zaposleni. 7. Analizirati je treba sedanji sistem nagrajevanja v oddelku peč in preveriti njegovo formalnopravno veljavnost. 8. Uveljaviti se mora obračun nagrajevanja po kvaliteti, skladno s pravilnikom, ki je porok za spodbudo boljšega dela. 9. Poostriti bo treba delovno disciplino ter materialno odgovornost na vseh delovnih mestih in vsak član temeljne organizacije je odgovoren za uresničitev svojih nalog. 10. Uresničevanje sprejetih sklepov bomo izvedli v maju in o rezultatih tudi poročali. 11. Sleherni delavec mora biti v celoti seznanjen s sprejetimi ukrepi. Delavski svet pa je sprejel še dva pomembna sklepa: 12. Za odpravnino članom temeljne organizacije v primeru njihove upokojitve ali smrti in tistim delavcem, ki imajo do 20 let delovne dobe, bo izplačan znesek v višini dveh lanskoletnih slovenskih poprečnih osebnih dohodkov; tri poprečne mesečne osebne dohodke pa bodo prejeli tisti delavci, ki so zaposleni nad 20 1 13. Vse zaposlene je treba seznaniti s potekom priprav na združitev slovenskih steklarn in na pritegnitev lestenčarjev k sodelovanju. VIKTOR HORVAT ORGANI SAMOUPRAVLJANJA SO SPREJELI POMEMBNE ODLOČITVE . . . Sklepi nas obvezujejo Delavski svet organizacije združenega dela Na seji 12. maja je delavski svet organizacije združenega dela sprejel tudi tele sklepe: 1. Na podlagi javnega razpisa v dnevnem časopisju ter predloga komisije za razpis se imenuje za sekretarja organizacije združenega dela Borut Kopitar. Za to delovno mesto drugih kandidatov ni bilo. Novemu sekretarju se dodeli iz stanovanjskega sklada steklarne družinsko stanovanje v novem stanovanjskem bloku v Ratanski vasi. Sočasno je bil sprejet dogovor o načinu financiranja tega stanovanja. 2. Spremeni se samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo steklarne »Boris Kidrič«: Iz 9. člena črta dosedanja dejavnost »gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini, vodenje evidence in regi ster stanovanjskih stavb«. Iz istega člena se pod točko 7a pri predmetu poslovanja TOZD steklarne, črta besedilo »Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini, vodenje evidence in register stanovanjskih stavb«. 3. Delavski svet je sklenil, da se ukine poslovna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini. 4. Skladno s spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi se spremeni 7. člen statuta organizacije združenega dela, tako da je novo besedilo: »Poslovni predmet organizacije združenega dela steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina predstavlja gospodarske dejavnosti: proizvodnja in prodaja luksuzno brušenega, slikanega, gladkega, gostinskega, kristalnega, raz-svetljavnega ter raznega tehničnega stekla, opalnega stekla, razsvet-ljavnih teles, steklenih palic, steklene galanterije in izdelave lestencev. Prodaja stekla, keramičnih izdelkov, porcelana in izdelkov iz plemenitih kovin. Točenje vseh vrst vstekle-ničenih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, prodaja tobačnih izdelkov in izdajanje abonentskih obrokov članom delovne skupnosti steklarne. Prodaja okrasnih ur, plastičnih proizvodov in kovinskih proizvodov za gospodinjstvo in gospodarjenje s počitniškimi hišicami.« 5. Spremeni se točko e v 13. čle nu statuta steklarne »Boris Kidrič«, da se odslej glasi: »Uprava podjetja, ki je vključena kot enota v TOZD steklarna Rogaška Slatina in poslovna enota steklarne Rogaška Slatina, ki je vključena v TOZD Rogaška Slatina.« Samoupravna delavska kontrola TOZD Rogaška Slatina Na seji odbora za samoupravno delavsko kontrolo TOZD Rogaška Slatina, ki je bila 12. maja, so obravnavali dnevnice, kilometrino za uporabo privatnih osebnih avtomobilov, porabo sredstev za reprezentanco in porabo elektromateriala in skladišča. Na podlagi razprave so ugotovili, da se v te namene določena sredstva uporablja v realnih okvirih. V zvezi s stroški za reprezentanco pa je odbor delavskemu svetu predlagal, naj se na vsakem računu stroškov za reprezentanco navede tudi vse nudene usluge. V temeljni organizaciji združenega dela Rogaška Slatina je bilo v preteklem letu porabljenega drobnega elektromateriala (žarnic, žice doz, itn.) v vrednosti za kakšnih 420.000 dinarjev. Zaradi nepopolnih podatkov bo odbor za samoupravno delavsko kontrolo vprašanja v zvezi s tem obravnaval na prihodnji seji 23. junija. Poleg tega je odbor predlagal delavskemu svetu, naj sprejme sklep v zvezi s parkirnim prostorom, ki ga je treba urediti in da se z ustreznimi znaki prepove parkiranje vseh motornih vozil ob po- toku in v ulici Talcev, saj v primeru kakšne nesreče ne bi mogli nuditi učinkovite pomoči. Zaradi prekinitve delovnega razmerja Mirka žurmana z delovno skupnostjo in zaradi onemogočenega prevoza Francu Černeliču s Kozjega odbor za samoupravno delavsko kontrolo predlaga, da se izvoli dva nova člana. Delavski svet TOZD Rogaška Slatina Delavski svet TOZD Rogaška Slatina je 13. maja sprejel veliko sklepov, zaradi tega smo izbrali tiste, za katere menimo, da so najbolj pomembni. 1. V zvezi s spremembami statuta so sprejete take dopolnitve, kakor jih je sprejel delavski svet OZD, seveda pa se besedilo prilagodi temeljni organizaciji združenega dela. 2. Ustanovi se nova delovna mesta in to: — Vodja kontrole kvalitete — Pogoji: višja ali srednja šola kemijske smeri s štiriletno prakso v industriji ročno pihanega stekla. Delovno mesto je ocenjeno s 1400 točkami. — Tekoči kontrolor kvalitete v oddelku brusilnice — Pogoji: VKV steklobrusilec s štiriletno prakso na področju proizvodnje ročno brušenega stekla. Delovno mesto je ocenjeno s 1090 točkami. Drugi pogoji so določeni v analitični oceni delovnih mest. — Tekoči kontrolor kvalitete v oddelku peč — Pogoji: VKV steklo-pihalec s štiriletno prakso na področju proizvodnje ročno pihanega stekla. Delovno mesto je ocenjeno s 1090 točkami. 3. V skladu s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov kemijske in sorodnih panog je delavski svet sklenil: — najnižji osebni dohodek delavcev v TOZD Rogaška Slatina je 1.800 dinarjev; — delavcu pripravniku pripada akontacija ali predplačilo osebnega dohodka in sicer: s srednjo izobrazbo 70 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, z višjo izobrazbo 90 odstotkov takšnega poprečnega osebnega dohodka in z visoko izobrazbo 105 odstotkov poprečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu. 4. Za nadurno delo pripada delavcu dodatek v višini 50 odstotkov od obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovnega časa. Delo članov kolegijalnih poslovnih organov, vodilnih in vodstvenih delavcev bo ovrednoteno tako, da le^ti ne bodo prejemali dodatka osebnega dohodka za nadurno delo, ker bo takšno njihovo delo ocenjeno že v osnovi. Izjemoma pa je takšno plačilo možno, če pristojni organ samoupravljanja tako sklene za vsako delo posebej. Za primer dežurstva ali stalne pripravljenosti določajo podpisniki podrobnejša določila v svojih samoupravnih aktih. Nadalje je določeno: — dodatek za deljen delovni čas, če je prekinitev delovnega časa večja kot eno uro, znaša 400 dinarjev neto; — nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni je 90 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem letu; — dnevnice so za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 96 dinarjev in za čas odsotnosti nad 12 ur 150 dinarjev: — stroške za prenočevanja na podlagi računa se krije v višini največ do 170 dinarjev, če delavec ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 75 dinarjev na noč; — nadomestilo osebnega dohodka delavca za čas njegove udeležbe na mladinskih delovnih akcijah je enak obračunski osnovi njegovega osebnega dohodka; — nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 1250 dinarjev. Delavec ni upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če odkloni primemo stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je preselil v stanovanje, svoje družine pa ni preselil; — delavcem, učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi se lahko povrne potne stroške za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza, s tem da delavec prispeva 40 dinarjev. Kjer ni možnosti za prevoz z javnim prevoznim sredstvom, se obračuna kilometrino v višini 0,50 dinarja za prevožen kilometer za prevoz z lastnim motornim vozilom; — regres za prehrano med de-lom se izplačuje v višini 150 dinarjev mesečno na delavca. Do regresa so upravičeni tudi učenci v gospodarstvu, študentje in dijaki na praksi ter drugi, ki delajo skrajšan delovni čas v organizaciji združenega dela. Drugim osebam regres ne pripada; — nagrade učencem v gospodarstvu pripadajo vse leto, tudi v času njihovih šolskih počitnic in v času njihove odsotnosti z dela zaradi bolezni, višina pa je: za 1. letnik 720 dinarjev, za 2. letnik 840 dinarjev in za 3. letnik 1000 dinarjev. Obvezna in dodatna nagrada skupaj pa ne smeta presegati višine najnižjega osebnega dohodka zaposlenih v temeljni organizaciji združenega dela; — nagrade študentom in dijakom na praksi znašajo 720 dinarjev mesečno; — regres za letni dopust se izplačuje v višini 1000 dinarjev za delavca. Do regresa je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe letnega dopusta. Regres prejme v tisti delovni organizaciji, pri kateri izrabi letni dopust. Pravico do regresa za letni dopust imajo tudi učenci v gospodarstvu. PLODNO SODELOVANJE (PO DNEVNIKU »DELO«) Karikaturist Maks Toboljevič si takole zamišlja sodelovanje gospodarstva in administracije na veslaški regati... Na podlagi potrjenih sprememb se ustrezno spremeni pravilnike TOZD steklarne Rogaška Slatina! 5. Predlaga se tehnični službi, da v desetih dneh pripravi tehnične ukrepe o izboljšavah pri delu ter ugotovi, kje se mora uvesti spremembe, da se bo dvignila produktivnost dela- 6. Nova člana odbora za samoupravno delavsko kontrolo (do no- vih volitev) bodo izvolili na zborih delovnih ljudi. 7. Vzame se na znanje predlog odbora za delavsko kontrolo v zvezi s prepovedjo parkiranja motornih vozil ob potoku in Ulici talcev. Ra zen proti kupcem bodo sproženi proti vsem drugim, ki bodo tam parkirali, ustrezni ukrepi. 8. Pritožbo Irene Hernaus por. Kučko in prošnjo Gordane Pance por. Antolinc o vrnitvi oziroma o zmanjšanju zneska za vrnitev je delavski svet odklonil oziroma predal sodišču v presojo. Pritožbo Antona Krivca na osebni dohodek je delavski svet ugodno rešil, tako da bo imenovani prejemal znesek v višini 500 dinarjev mesečno, dokler ne bo napredoval s svojo udeležbo v deležu do zneska, ki ga je prejemal na prejšnjem delovnem mestu —- v stari kislinski polimici. EMICI ZABUKOVŠEK SREBRNI SINDIKALNI ZNAK Priznanje in spodbuda Odločitev, da sočasno s podelit- organizaciji sindikata Steklarske vijo sindikalnega priznanja osnovni šole prejme srebrno odličje tudi KADROVSKE ZANIMIVOSTI V APRILU SO PRIŠLI: — V TOZD Rogaška Slatina: Milan Čuček in Mirko Žerjav — kot odnašalca, Franc Bergaus in Ivan Horaček — kot vlagalca zmesi, in Janez Gmajnič, Marjanca Planko, Bojan Štih, Zvonko Vodušek in Anton Zupan — vsi koit steklobru silci, Ana Halužan, Cvetka Kunštek, Andjela Pod-hraški, Brigita Pongračič, Vera Planišek, Božena Šolman in Stanka Štruklec — kot umivalke stekla, Davorin Skrinj arič — ekonomist, pripravnik. — V Steklarsko šolo: Milica Bračun — kot čistilka, Danijel tigrovski, Martin Kokolj, Veljko Kokelj, Alojz Koražija in Ivan Toplak — kot stiskalci. — V TOZD Slovenska Bistrica: Branislav Habjanič in Jože Marguč — kot stiskalca, Vlado Antolič — kot rezalec stekla II Vsem novim sodelavcem želimo veliko delovnih uspehov in zadovoljstva v naši sredini! V APRILU SO ODŠLI: — iz TOZD Rogaška Slatina: Jože Fric, odnašalec — samovoljno, mojster steklopihalec Ivan Pildek — upokojen, vlaga-lec zmesi Albin Ptičar — samovoljno, steklobrusilec Bruno ___________________________________ Šverko — sporazumno, Alojzija Urbič — odpoved, pregledovalka stekla Avgusta Halužan — izključena, pregledovalka stekla Emilija Plemenitaš — upokojenka, transportni delavec v kislinski polimici Vinko Besednik — izključen, zavij alka stekla Neža Šrimpf — odpoved, pripravnik Pavla Goričan — sporazumno in Terezija Bercko — odpoved. — TOZD Slovenska Bistrica: stiskalec Stanislav Stoporko —• samovoljno in knjigovodkinja osnovnih sredstev Vera Šuc — sporazumno. POROKE Cirila Pildek — poročena Kikelj, Rozalija Krivec — poročena Grobelnik, Frida Mikolič — po-ročena Antolinc. Veliko sreče na novi življenjski poti! ROJSTVA Ksenija Cajzek — hči Majde, Roman Vreš — sin Matilde, Andreja Mikolič — hči Franca, Ivica Boršič — sin Rudija, Irena Strašek — hči Avgusta in Simona Vah en — hči Franca. Novorojenčkom želimo obilo zdravja, staršem pa čestitamo! naša sodelavka Emica Zabukovšek — rojena Cerovšek, nas ni presenetila. Prijetno je pisati o sodelavki, ki jo cenimo in spoštujemo vsi člani šolskega kolektiva • -.! Emica je dolgoletna prizadevna članica osnovne organizacije sindikata. Izd voj ena iz tople sredine bratov in sester v trdi kmečki domačiji je z zaupanjem gradila svoj trajni življenjski prostor v našem šolskem kolektivu. Tod je bilo trdih in lepih dni, dela, skrbi in dolžnosti na pretek. Vzorna natančnost^ domiselnost, doslednost in iskriva delovna uspešnost so Emičine odlike tako na delovnem mestu kot pri delu v sindikalni organizaciji in organih samoupravljanja. S takšnim odno- Med petnajstimi posamezniki in tremi sindikalnimi organizacijami je pred praznikom dela — 1. majem prejela srebrni sindikalni znak naša Emica Zabukovšek-Cerovšek. som do dela in do številnih drugih obveznosti upravičuje odločitev občinskega sveta Zveze sindikatov občane Šmarje pri Jelšah o podelitvi srebrnega znaka sindikatov Slovenije prav tej naši sodelavki. Na moje vprašanje, kaj ji pomeni prejeto sindikalno odličje, je Emica Zabukovšek-Cerovšek skromno odgovorila, da je v našem kolektivu mnogo njej enakih sodelavk in sodelavcev. Mi pa vemo in čutimo, da je prav ona izredno pomemben član v vodilnih skupinah našega sindikalnega dela. Kot žena in mati prevzame številne pomembne funkcije in v vseh je močno izražen čut odgovornosti. »Naš samoupravni sistem terja na vsakem delovnem mestu polnega človeka«, je pribila Emica in še dodala, da se nekateri še vse preveč predajajo golemu zaslužkarstvu. Občasne težave pri zagotavljanju sklepčnosti niso v čast samoupravljavcu, še manj pa v njegovo korist. Naučiti se bo treba pripraviti jedrnate in kratke sestanke z jasno oblikovanimi sklepi, ki bodo omogočili dosledno uresničevanje po ustavi neodtujljive pravice in dolžnosti vsestranskega odločanja delavcev. V sproščenem pogovoru je beseda stekla tudi o mali ustavi, o zakonu o združenem delu. Emica je ugotavljala: »Mala ustava nas bo v marsičem zalotila še na starih pozicijah. Delo v novi pihalnici zahteva temeljite in premišljene organizacijske in poslovne spremembe. Ob branju osnutka zakona o združenem delu čutimo, da bo človek kot svobodna ustvarjalna osebnost temeljni smoter proizvodnega procesa, storilnost pa osrednje gibalo našega ekonomskega in družbenega razvoja. Boj za kakovost in količine proizvoda, spoštovanje tudi majhnih vrednosti ter dosledna poslovna morala bodo oblikovalci našega po- ložaja v združenem delu. Marsikatera stara merila za dosego osebnega dohodka bo treba potisniti v senco in dati večjo veljavo načelu plačila po delu«. Tudi o poslovni politiki Steklarske šole ima Emica svoje stališče: »Proizvajati bo treba za trg, za porabo in čim manj na zalogo. Nujno je stalno sodelovanje med proizvodnjo, komercialo in računovodstvom ...« Manj skrbi je odrazil Emičin obraz, ko sva pokramljala še o njenem domu in družim, potem pa je vendarle nekoliko zamišljeno sklenila: »Ni lahko biti mati in žena, saj nas družina kot elementarna družbena celica hudo pogreša.« Zahvalil sem se Emici za pogovor in si želel, da bi ob prihodnji delitvi sindikalnih odličij imeli več kandidatov. REMI KOČIČA NAŠ ŠTEFAN REPNIK DOBITNIK PRIZNANJA OF Priznanje OF v pravih rokah Na svečani seji občinske konference SZDL Slovenska Bistrica konec aprila, ki je bila posvečena praznovanju obletnice ustanovitve osvobodilne fronte in praznika dela — 1. maja, so podelili letošnja priznanja osvobodilne fronte desetim najzaslužnejšim prebivalcem te občine. V naši temeljni organizaciji združenega dela smo bili tega dne zelo veseli, saj smo zvedeli, da je med prejemniki tudi naš sodelavec Štefan Repnik. »Štefanu Repniku iz Črešnjevec pri Slovenski Bistrici za požrtvovalno aktivistično delo v socialistični zvezi delovnega ljudstva in krajevni skupnosti Črešnjevec«, se je glasila javna obrazložitev ob sprejemu najvišjega občinskega priznanja. Novica o tem nas je prijetno presenetila, zasluženo priznanje pa je prišlo v prave roke. Da je res tako, lahko potrdimo tudi v našem delovnem kolektivu, saj Štefan v ničemer ne zaostaja pri nas v primerjavi z delom v krajevni skupnosti. Med nami dela Štefan že več kot dvajset let in že vseskozi na delovnem mestu vratarja, na katerem dela uspešno še sedaj. Kljub temu, da je njegova vratarska služba povezana z veliko odgovornostjo, pa Štefan vedno najde dovolj časa za delo v organizacijah in organih samoupravljanja. Bil je tudi ustanovitelj našega prostovoljnega gasilskega društva, v katerem z nezmanjšano prizadevnosjo deluje še danes. Na delovnem mestu vratar j a-telefonista je Štefan poznan kot vesten in prizadeven, med sodelavci pa priljubljen. To je na takšnem delovnem mestu zelo težko doseči, saj se mnogokrat srečuje z raznimi posamezniki, ki radi zamujajo delo ali pa se jim na delovnem mestu zbudi želja po alkoholu. Tako torej preživlja prijetne in težke položaje, oboje pa uspešno usmerja v dobro delovnega kolektiva. Poleg prejetega priznanja OF, Štefan Repnik poseduje tudi druga priznanja. Uredništvo »Steklarja« in člani kolektiva mu za zadnje prejeto priznanje iskreno čestitamo! VIKTOR HORVAT Štefan Repnik, ki poleg vestnega opravljanja svojih delovnih dolžnosti dela zelo uspešno tudi kot družbenopolitični delavec. > 'i I NAŠA UPOKOJENA SODELAVKA Salva Koren Pretekli mesec je naše vrste zapustila Salva Koren, še ena med starejšimi delavkami, ki je z veliko dobre volje in prizadevnosti pomagala postavljati in utrjevati temelje naše delovne organizacije. Dolgotrajna in močna bolezen je bila osnovni vzrok, da se je — čeprav s težkim srcem — 49-letna Salva po 24 letih dela v naši delovni organizaciji invalidsko upokojila- Pri nas je preživela najlepša mladostna leta, ki niso bila z rožami posuta. Težavno delo brusilke v grobi brusilnici in skrb, da bi z možem ustvarila topel dom, sta na Salvi pustila težke posledice, ki se kažejo v njenem zdravstvenem stanju. Skupno z razvojem kolektiva, v katerem je dobila prvo zaposlitev, dobre sotovariše in sodelavce, je Salva Koren spreminjala način de- la in se z lahkoto prilagajala novim delovnim zahtevam, kakršna je bila na primer prehod od proizvodnje sanitetnega materiala na izdelavo steklenih gumbov in pozneje razsvetljavnega stekla. Pred upokojitvijo je bila kontrolorka rezanja stekla. Zaradi slabega zdravstvenega stanja Salva svojih upokojenskih dni ne preživlja v zaželenem vedrem razpoloženju. Nenehni obiski zdravnikov in strogo upoštevanje njihovih navodil ji to onemogočajo. Nič čudnega torej, če sta njeni veliki želji boljše zdravje in vrnitev med svoje sodelavce, čeprav ji tudi dom, ki si ga je ustvarila predvsem s trdim delom, nudi toplo in domače zavetje...! Draga sodelavka, da bi se ti želji čimprej uresničili...! VIKTOR HORVAT Upokojena soaeiavka Salva Koren NAŠ NOVI POVERJENIK »PREŠERNOVE DRUŽBE« Vojo Obradovič Petnajstega aprila je Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Šmarje pri Jelšah sklicala sestanek vseh poverjenikov Prešernove družbe na šmarskem. Osrednji namen razprave je bil odgovoriti na vprašanje, kako povečati članstvo v PD. Med drugim so ugotovili, da je samo 450 članov Prešernove družbe v primerjavi s 30 tisoč prebivalci na območju občine Šmarje pri Jelšah vendarle preskromno. Pohvaljen naš dosedanji poverjenik Mile Jovičič Iz tajništva Prešernove družbe je bilo pohvaljeno delo dosedanjega poverjenika Prešernove družbe v steklarni Mileta Jovičiča, ki je s svojo prizadevnostjo v našem kolektivu uspešno širil krog naročnikov na dobre knjige Prešernove družbe. Zaradi zdravstvenih razlogov pa je Mile, žal, moral poverjeništvo prepustiti drugemu. Da je zelo rad opravljal svoje po ver j e-niško delo in da je ljubil knjige Prešernove družbe, dokazuje tudi to, kako si je Mile močno prizadeval najti dostojnega namestnika. In našel ga je v Voju Obradoviču! Pogovarjali smo se z novim poverjenikom Vojom Obradovičem Z novim poverjenikom Prešernove družbe Vojom Obradovičem sem navezal kratek pogovor in v imenu številnih bralcev stresel nekoliko svoje radovednosti! Kako si sprejel pover j eniško dolžnost? »Priznati moram, da je na to v prvi vrsti vplival Miletov nagovor. Dejal mi je, kako velikanska bi bila škoda, če bi knjige Prešernove družbe ne našle poti v vsak dom-Prepričal me je, da je res tako, saj sem polnih devet let redni naročnik na te dobre — in kar je danes zelo pomembno — poceni knjige.« Ali upaš, da bo krog bralcev knjig Prešernove družbe širši? »Preveč pogumno bi bilo trditi, da bom uspel to, kar je Mile zmogel, saj 191 članov iz naše delovne skupnosti ni majhno število, Pri prevzemu te naloge sem si zadel edinole nalogo, da se bom na vso moč trudil, da bodo sodelavci dojeli koristnost teh knjig. Žčlja, da bi bilo čim več naročnikov, ni veza na na prestiž, ampak izključno na to, ker so knjige Prešernove družbe res nenadomestljiv prijatelj.« Ali imajo dosedanji člani, ki jih poznaš, kakšne pripombe? »Vsekakor menim, da je vprašanje preuranjeno, kajti komaj sem zajadral v vode poverjenikov. Na sestanku poverjenikov je bilo izraženo več želja. Predvsem so želeli, da bi med knjigami Prešernove družbe radi imeli Ukano in še kakšno knjigo praktičnega značaja. Upam, da bodo sčasoma vse želje naročnikov tudi uresničene.« Kaj nam ponujate letos? »Predvsem bi rad poudaril, da so knjige zelo poceni, saj stane 6 knjig v platno vezanih le 140 dinarjev, broširanih pa 80 dinarjev! Letošnja zbirka sestoji iz naslednjih knjig: 1. roman Štefanije Ravnikar — Podbevšek »Nad prepadom« 2. roman Smiljana Rozmana »Leteči krožnik« 3. roman Ivana Cankarja »Martin Kačur« 4. priročnik Andreja Gruma »Pletenje« Na levi je novi poverjenik »Prešernove družbe« Vojo Obradovič, ki je prevzel to odgovorno kulturno poslanstvo od dosedanjega našega poverjenika Mileta Jovičiča. Upajmo, da bo letos prišla zbirka »Prešernove družbe« v še več naših družin?! 5. roman Nevila Shutteja »Čarobni piskač« (naročnina mora biti poravnana do 30. junija letos!« 6. Prešernov koledar 1977. Poleg tega je še zbirka romanov Ljudske knjige. Cena je za broširano zbirko, tiskano na navadnem tiskovnem papirju, 140 dinarjev; za vezano v platno in tiskano na brezlesnem papirju pa je cena 220 dinarjev- V zbirki so: roman L. P-Hartleya »Najemnik«, roman Miha j la Kolesnikova »Atomsko me-sto-Pravica izbire«, roman Janeesa Caina »Serenada«, roman Romain Gary »Prva ljubezen in zadnja« in roman Uptona Sinclairja »Petrolej«. In tvoje želje; »Dejal bi tudi drugače. Denimo: stari naročniki so spoznali dobro knjigo, pa si bodo najbrž ostali zvesti; novi bodo knjige šele spoznali. Ko jih spoznajo, bodo sami hoteli ostati naročniki.« V prepričanju, da bo krog naročnikov res širok, sva sklenila kratek pogovor. JOVO TIŠMA ZAČELA SE JE POMEMBNA DRUŽBENA AKCIJA S posojilom do boljših cest! Izvršilni odbor skupnosti sloven-" skih občin je na svoji novembrski seji sklenil, da se skupnost slovenskih občin vključi v uresničitev zamisli o posojilu za ceste kot v izredno pomembni akciji, ki jo je predlagala republiška skupnost za ceste. Z njo naj bi prišlo do uresničitve slovenskega srednjeročnega načrta o gradnji republiške cestne mreže za obdobje 1976—1980. Za uresničitev načrta o gradnji republiške cestne mreže so potrebna večja finančna sredstva, kot jih zagotavlja prodaja bencina in nafte ter od plačevanja cestnih taks in cestnin. Zato naj bi manjkajoča finančna sredstva zbrali s posojilom. Računajo, da bo primanjkljaj, ki bi ga bilo treba zbrati, znašal 900.000.000 dinarjev. Program rekonstrukcije cestnega omrežja za obdobje 1976—1980 obsega: 1. modernizacijo 728 kilometrov makadamskih cest, 2. okrepitev 601 kilometrov moderniziranih cest, 3. rekonstrukcijo 216 kilometrov cest, 4. nove gradnje 117 kilometrov cest, od tega 36 kilometrov avtoceste, 5. zgraditi 22 cestnih mostov, več podpornih zidov, zavarovanj železniških prehodov in še drugih objektov. Naši občini bi šlo kar 91 milijonov dinarjev, če...!? V vseh slovenskih občinah akcija za vpis in vplačilo posojila za ceste že poteka; enako tudi v naši občini! Izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah je imenoval odbor ter organizacijo posojila, v katerem so tudi trije člani iz naše steklarne. Načrt za posojilo predvideva, koliko finančnih sredstev naj se zbere v vsaki občini in kako se bo le-ta porabilo. Kako to izgleda za našo občino? Zaposlenih nas je 5.256. Načrtujejo, da bi vsak zaposleni vpisal posojilo v višini poslovice enega svojega poprečnega mesečnega dohodka. Če bi se to uresničilo, bi v naši občini zbrali 7,765.300 dinarjev. Po delovnih organizacijah izgleda ta plan takole: (v dinarjih) Zaposlenih Planiran znesek Steklarna 1.154 1.535.400 Zdravilišče 767 1.143.900 Splošno gradbeno podjetje 515 719.950 KORS 439 557.500 »Jelša« 245 381.300 Osnovna šola 290 531.000 Steklarska šola 180 302.000 itn. Nadalje je predvideno, naj bi vsak obrtnik, teh pa je na območju občine Šmarje pri Jelšah 206, vpisal po 3.000 dinarjev posojila, kar bi dalo 618.000 dinarjev. Akciji bi se seveda pridružili tudi kmetje, če bi vsak vpisal 10% od svojega katastrskega dohodka, bi to pomenilo 550.000 dinarjev. Tako bi skupno zbrali 8.933.300 dinarjev! Seveda, če bi tak idealen račun v celoti uresničili!? —*~**w* umu ciuxaui nacrio-vana sredstva, bi za območje naše občine prišlo največ sredstev, saj je predvideno, da bi bila naša obema deležna 91,000.000 dinarjev druge občine pa zneske: Celje 28.000. 000 dinarjev. Laško 22,400.000 dinarjev, Mozirje 22,400.000, Slovenske Konjice 20,800.000, Šentjur 49.500.000, Velenje 33,600.000 in Žalec 72,600.000 dinarjev! Način vpisovanja in vplačevanja posojila Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah ter v vseh poslovnih bankah lahko vpisani znesek posojila vplačajo naenkrat ali pa največ v 24 mesečnih obrokih. Socialistična republika Slovenije je prevzela vse obveznosti, da bo lastnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če tega ne bi storila republiška skupnost za ceste. Obveznice se obrestujejo po 10% letni obrestni meri. Posojilo bo izplača- no v petih letnih anuitetah. Sloveniji pa bo treba poleg sred- razdelitvi prometnega davka od Za uresničitev slovenskega sred- štev, ki bodo zbrana s posojilom, bencina in nafte in cest. hjeročnega načrta o gradnji cest v sprejeta še nujen dogovor o pre- dipl. inž. VOJO DJINOVSKI KAJ BO LETOS DELALA KRAJEVNA SKUPNOST »ROGAŠKA SLATINA«? Bogat delovni načrt... Ustave SFRJ in SRS sta postavili pred krajevne skupnosti povsem nove naloge in delovanje teh v preteklih dveh letih je pokazalo izredne uspehe. Seveda pa so bili uspehi odvisni od aktivnosti družbenopolitičnih dejavnikov, od sredstev, od kadrov in od mnogih drugih objektivnih in subjektivnih okoliščin v posameznih krajevnih skupnostih. V skladu z možnostmi so bili v preteklih letih dosežem relativno dobri uspehi tudi v krajevni skupnosti Rogaška Slatina. Pri tem ne mislimo samo na uspehe materialne narave, ki jih sicer občani najbolj opazijo, temveč bi tu radi opozorila na rezultate in uspehe^ krajanov v razpravah in soodločanju pri reševanju krajevnih problemov. Ko so o tem razpravljali organi v krajevni skupnosti, je bilo posebno poudarjeno, da je treba zastavljeno delo še izboljšati in ga s poudarkom na sodelovanju vseh krajanov tudi letos nadaljevati. Da bomo to širino lažje doumeli, poglejmo sodelovanje občanov v organih krajevne skupnosti! Stalni organi krajevne skupnosti vključujejo: svet KS 25 članov, delegacija KS 26, predsedstvo 7, upravni odbor sklada za izvajanje komunalnih del 9, štab za splošni ljudski odpor 21, odbor za civilno zaščito 9, potrošniški svet 5, komisija za stanovanjske zadeve 7, komisija za urejanje cest in mostov 12, komisija za otroško varstvo 5, komisija za prosveto in kulturo 5, 8 vaških odborov 40, poravnalni svet 7, komisija za telesno vzgojo in rekreacijo 7 ter finančna komisija 3 člane. Občasni organi, ki so delovali v letu 1975 in ki naj bi nadaljevali delo tudi letos do končanja del pa vključujejo: štab za odpravo posledic potresa 9 članov, komisija za gradnjo kulturnega doma 7, komisija za statut 5, komisija za izdelavo programa komunalnih del v obdobju 1976—1980 8 in komisija za izdelavo srednjeročnega plana 11 članov. Vsi ti organi so v letu 1975 — razen nekaj izjem — delovali zelo uspešno. Njihov delovni program za leto 1976 predvideva poglobljeno delovanje, občane pa je treba bolj kot doslej obveščati o vsem, kar se razpravlja, sklepa ali kako drugače ukrepa in dogaja v krajevni skupnosti! Poglejmo na kratko letošnji delovni program krajevne skupnosti, ki ga je pred kratkim sprejel svet krajevne skupnosti! 1. Krajevna skupnost bo letos organizirala, financirala ali sofinancirala: — dograditev pločnika ob Kidričevi cesti od železniške postaje do Takale; — asfaltiranje Sotelske ceste od Takale do mosta pri Šerbaku NRH. Pri tem bo krajevna skupnost organizirala vse sindikalne podružnice, da bi delavci delali vsaj en dan za to cesto, angažirala finančna sredstva krajanov, ki so vezani na to cesto, delovne organizacije, sredstva komunalnega prispevka itn. Cesta naj bi bila zgrajena še letos; — zbrati sredstva za postavitev RTV pretvornika pri Trojici za I in II program RTV Ljubljana, da bi tako omogočili dober sprejem vsem krajanom v Rogaški Slatini; — z manjšimi sredstvi podpreti akcije krajanov za rekonstrukcije in asfaltiranje nekaterih krajših cest na območju mesta Rogaška Slatina- Vsa sredstva za ceste, ki jih bo dala občina, bodo vložena za popravilo cest zunaj mestnega območja Rogaška Slatina, pri tem pa bo angažirano še vsaj toliko sredstev krajanov. Krajevna skupnost bo za popravilo cest pridobila v lastnem kamnolomu najmanj 5000 kubikov gramoza. 2. Krajevna skupnost se bo zavzemala za izpolnitev naslednjih nalog: — urediti smetišče v Tuncovcu, za kar je treba zbrati še sredstva pri vseh direktnih in indirektnih uporabnikih tega smetišča; — v sodelovanju z občino, vo dno skupnostjo Celje in OKP je treba pripraviti in podpisati sporazum za gradnjo čistilne naprave ob Sotelski cesti. Z gradnjo naj bi pričeli v juliju; — zbiranje sredstev za gradnjo obvozne ceste Tekačevo — Nego-nje — Sečovo — Tržišče; — s posebnimi odbori organizirati 12 srečolovov, katerih čisti dobiček bo namenjen za komunalno ureditev Rogaške Slatine (asfaltira-nje cest, javne razsvetljave itn.). Tako bo zbranih 300.000 dinarjev; — podpreti tudi finančno gradnjo vodovoda v Ločen dolu, kjer je še 16 hiš brez vodovoda; — Podpreti je akcijo krajanov naselij Ratanska vas — Tekačevo za zgraditev telefonskega omrežja, s katerim bi pridobilo 120 interesentov telefonske priključke; — podpirati akcijo osnovne šole za gradnjo nove šole v Ratanski vasi. Treba je pričeti s pripravami, da bi gradnjo pričeli leta 1979; — organizacijsko in finančno podpreti gradnjo otroškega vrtca v Ratanski vasi, ki mora biti gotov še letos; — podpreti in se zavzemati za gradnjo poslovnega centra v parku od pošte v smeri Bohorja, kjer bodo dobili mesto lokali za nove trgovine; — organizirali priprave za gradnjo kulturnega doma in pripraviti načrte, da bi gradnjo pričeli v letu 1977. 3. O delu ter o akcijah krajevne skupnosti bosta večkrat kot doslej pisala lista »Steklar« in »Vrelci«. Na ta način bodo obveščeni vsi delovni ljudje in svojci. Doslej je bilo obveščanje pomanjkljivo! 4. Na seje sveta krajevne skupnosti bodo vabljeni predstavniki krajevne konference SZDL, krajevnega sveta ZK in predsednik delegacije krajevne skupnosti. 5. V letu 1976 se izteče samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma, zato bo stekla akcija za organizacijo novega referenduma za samoprispevek v naslednjih petih letih. Posebna komisija že priprav- Ija program del, ki naj bi bila sfi-nancirana v naslednjih letih iz samoprispevka. To je le del nalog, ki so zajete v delovnem programu krajevne skupnosti. V razpravah o uresničljivosti programa se je zaostrilo vprašanje, kako delati v krajevni skupnosti brez potrebnih finančnih sredstev za funkcionalne stroške. Za uresničevanje nalog so potrebni delavci, ki delo organizirajo, to so tajnik, računovodja, knjigovodja. Tu so tudi stroški za elektriko, gorivo, telefon, pisarniški stroški itn. Takih stroškov je bilo v preteklem letu za 190.000 dinarjev, letos pa bi morali imeti za njihovo kritje najmanj 238.000 dinarjev. Skupščina občine je lansko leto dela iz proračuna za funkcionalne stroške 90.000 dinarjev, letos pa le 10.000 dinarjev. Razumljivo je, da je zaradi takega nerazumevanja prišlo do nepričakovano novih težav in res je vprašanje, kako naprej. Krajevna skupnost prevzema vedno večje naloge pa tudi občina prenaša nekatere na krajevne skupnosti, sredstva za funkcionalne stroške pa se manjšajo!? Ni namen tega sestavka polemizirati o teh vprašanjih — čeprav bomo morali tudi o tem bolj široko razpravljati, ampak le opozoriti, da bo treba vprašanja o pokrivanju stroškov za funkcioniranja krajevne skupnosti takoj rešiti, sicer bomo morali zreducirati njeno poslovanje na nekaj sestankov na leto! ALI STE ŽE KUPILI KNJIGO: si še kakor zdravje?” „Domovina, Pri Založbi Borec je pravkar izšla knjiga Petra Likarja, ki nosi prav tak naslov, kot je naslov tega sestavka. S tem delom dobivamo Slovenci novo razširjeno in poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, znani TV komentator Peter Likar, je po vsej Sloveniji zbral stotine primerov onesnaženja okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V osnovi se je pretežno oslanjal na podatke naših in tujih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s posameznimi področji, potem pa je okrog tega jedra nanizal žive primere, ki jih je ilustriral s pri-povedovajem prizadetih ljudi, družbenopolitičnih delavcev in z lastnimi opazovanji ter ugotovitvami. Naravnost leksikografsko poznavanje _ problema, poznavanje ozadij, želja po izboljšanju ogroženega dela, navajanje primerov, ko je bilo okolje rešeno pred onesnaževanjem, hkrati pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu še poseben pečat. Knjiga je napisana s spretno roko novinarja in bralca pritegne, da je ne odloži, dokler je ne prebere. Mnogi med tistimi, ki so knjigo že prebrali, so jo poimenovali % kar »kriminalka o našem okolju«. V takem okolju sta avtor in fotografski mojster ing. Marjan Smerke posnela marsikatero fotografijo. Knjiga je opremljena s približno 120 barvnimi in črnobelimi fotografijami, ki sam tekst več kot zgovorno dopolnjujejo. Avtor obravnava ogroženost zem-Ije, vode, krasa, gramoznic, živali hrane — vsega, kar nas obdaja in na kar ljudje dostikrat še pomislimo ne, da je v nevarnosti. Vsi obravnavani problemi zadevajo Slovenijo. Avtor le poredko sega v druge republike ali na širša območja. Knjigo bi moral imeti vsak občan, ki mu ni vseeno, kaj je sojeno našemu okolju, predvsem pa bi jo morali imeti tisti, ki se že po naravi svojega dela ukvarjajo ali pa bi se morali ukvarjati z bojem proti onesnaževanju okolja: delavci v industriji, delegati, delavci v organizacijah jame uprave in šol. Bolj ko se dviga življenjski nivo, bolj je ogroženo človekovo okolje, hkrati s tem pa raste tudi zavest občanov in skrb, da bi okolje vendarle zavarovali in ga ohranili. Če ob vsem, kar nam to branje nudi, zanemarimo včerajšnji ali današnji dan, ta trenutek (čeprav tega enostavno ne moremo) in se ozremo malce naprej in se spet zamislimo nad vprašanjem okolja, ki je naš skupen problem, šele tedaj se prav zavemo, da nam v usodnih časih onesnaženo okolje ne bo zaveznik, temveč velik sovražnik. Pre-nekateri se še predobro spomnijo, ko so se morali odpovedati požirku vode na dolgem pohodu, ker je bila voda okužena. Strupi in odplake nam še bolj zmanjšujejo vire. Med NOB je bila umazanija šteta med sovražnike, posebej še, ker ni bilo dovolj zdravil. In kako bo jutri? Potrebne so nam čiste podzemske jame, gore, gozdovi, naravna zavetišča in skladišča. Zaledje je naš prostor gibanja in življenjski vir v času miru in v času vojne. O vsem tem in še mnogočem govori ta knjiga. Knjiga, ki je naša vest. Knjiga, ki nas uči. Knjiga, ki je vredna branja. Knjiga — za danes in za jutri. To je branje, ob katerem se šele prav zavemo, kako daleč smo se zabredli in kaj nas Nepreklicno naročam (o) . . . izvodov DOMOVINA, SI ŠE KAKOR ZDRAVJE? naslov: kraj: ZALOŽBA BOREC ulica: knjigotrški oddelek pošta: zaposlen(a): datum: 61000 LJUBLJANA podpis: Miklošičeva 28/1 13 šele čaka, če si ne bomo vsi skupaj še bolj prizadevali, da pride do streznitve v našem mišljenju in v povsem praktičnem delovanju. Seveda pa to ni nobeno črnogledo pisanje. Avtor s pozornostjo opiše vsak pozitiven premik, ki ga je bilo moč zaslediti zadnja leta. Uvod h knjigi »Domovina, si še kakor zdravje?« je napisal predsednik komiteja za varstvo okolja in podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Avguštin Lah. Knjigo naročite tako, da izpolnite objavljeno naročilnico, jo iz- režete in nalepite na dopisnico, ki jo naslovite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, 6100Q Ljubljana. Miklošičeva 28/1. Cena: 250 dinarjev. Naročnino lahko poravnate v treh, dveh ali enem obroku. V sami naročilnici ustrezno obkrožite. PODVIG NAŠIH IGRALCEV NAMIZNEGA TENISA Uvrstili v I. slovensko ligo! Sedmi maj bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino namiznoteniškega kluba Steklar. V tako imenovani majstrici v nevtralni dvorani v Ljubljani so po prepričljivi zmagi nad Ingradom iz Celja s 5:1 postali člani prve slovenske namiznoteniške lige. To je prvi klub iz Obsotelja, ki je postal član najvišjega tekmovalnega razreda v naši republiki. Odslej bo gostil najboljše slovenske klube. Uspeh igralcev namiznega teni sa je toliko več vreden, če vemo, da so delali pod izredno težkimi pogoji. Odločilno za njihov uspeh, vsaj po besedah igralcev in vodstva, je veliko prijateljstvo med igralci-Igrali so vsi za enega in eden za vse! Težko bi našli primere, da je kakšen klub v petih letih dospel tako visoko. Pred petimi leti so naši igralci namiznega tenisa pod imenom TVD Partizan iz Podčetrtka pričeli v peti slovenski ligi in vsako leto napredovali v višji tekmovalni razred. Sadovi napornega dela so vidni Prizadevnost vseh je poplačana Da je med njimi razvito veliko prijateljstvo, med drugim potrjuje tudi to, da zasluge za osvojeno prvo mesto pripisujejo enako predsedniku Marasu, trenerju Pšajdu kot igralcem Lešniku, Potočniku, Posavcu, Podpečanu in enajstletnemu Marasu. Trenirajo in igrajo v slabih raz merah, saj nimajo niti trdnih tal pod nogami, ker so deske v prostorih pri stari osnovni šoli pri Križu že precej sprhnele- Mize se razlikujejo od drugih, saj takšnih, na kakršnih trenirajo, drugje nihče več ne uporablja. Se okrepčila po napornih treningih in -tekmah plačujejo iz svojih žepov. Z uvrstitvijo v prvo slovensko namiznoteniško ligo so si igralci in vodstvo našega namiznoteniškega kluba »Steklar« nakopali še dodatne skrbi. Sedaj se upravičeno vprašujejo: »Kje dobiti prostor za vadbo? Od kod dobiti ustrezno mizo? Kje zbrati potrebna sredstva za nemoteno tekmovanje?« Vprašanj pa je še in še! Upati moramo in prav bi bilo, da se upanje uresniči in da bo Rogaška Slatina našla ustrezen prostor in sredstva, da bodo igralca »Steklarja« nemoteno nadaljevali to, za kar so si zaslužili iskrene čestitke vseh nas! J. T. VSE BOLJ MNOŽIČNO REKREACIJSKO IN ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE Tri uspešna tekmovanja V namiznem tenisu sme najmočnejši! V okviru delavskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah je bilo 8. aprila tekmovanje v namiznem tenisu. Nastopilo je sedem moških in troje ženskih moštev. Naše zastopstvo je bilo zelo številno, saj smo nastopili s štirimi moštvi- Končni rezultati potrjujejo, da naši igralci namiznega tenisa niso imeli resnejših ovir v boju za najboljše mesto. Ivan Pšajd je bil najboljši igralec, saj je premagal vse svoje nasprotnike. Ob izdatni pomoči Jožeta Čoha in Ivana Boroša je bilo tako prvo mesto zanesljivo naše. Zelo dobro se je odrezalo tudi drugo moštvo, ki je zasedlo tretje mesto, lepo presenečenje pa so pripravili še brusilci iz Kozja, ki so se uvrstili na tretje mesto-Marjana Ogrizek in Mira Frešer pa sta naši delovni skupnosti priborili drugo mesto, kar tudi lahko štejemo za lep uspeh. To tembolj, saj vemo, da v prejšnjih letih sploh nismo imeli ženskih zastopnic v namiznem tenisu. Žal je senco na tekmovanje vrgla zelo slaba organizacija! Drugo strelsko moštvo presenetilo in osvojilo prvo mesto Strelski družini »Steklar« je pripadla v okviru delovskih športnih iger organizacija tekmovanja strelcev. Izkazali so se z odlično organizacijo in doseženimi rezultati. Na tekmovanju se je zbralo 17 moštev in to 10 moških in 7 ženskih. Našo delovno skupnost so vnovič zastopala štiri moštva. Prijetno presenečenje je pripravilo drugo moštvo. Doseglo je največ, kar 591 krogov. Sledijo Steklarska šola s 580 krogi, Steklarna I 576, Zdravilišče 521, Skupščina občine 488 krogov itn- Zmagovalno moštvo je nastopilo v sestavi Adolf Škorjanc 152 krogov, Ivan Boroš 148, Polda Ogrizek 146 in Jože Čoh 145 krogov ter skupaj doseglo 488 krogov. Najboljši posameznik pa je bil Janez Poš s 155 krogi, pred škorjancom 152, Jerankom (Steklarska šola) 151 itn. Zenske iz Steklarske šole niso imele resnih tekmic za prvo mesto, saj so dosegle 389 krogov in za se- Nogometaši Kozja igrajo s spremenljivim uspehom v TNZ Celje, toda že to je uspeh, da po zaslugi naših brusilcev sploh delujejo... boj pustile drugouvrščeno »Metko« 339 krogi. Brusilke iz Kozja so Kozje za 38 krogov, tretje mesto pa nastopile prvič in zasedle peto meso zasedle ženske iz Steklarne s sto. V kegljanju je zdaj znano, kdo je starejši! že dolgo pričakovanega dvoboja med kegljači steklarne so se veselili člani obeh moštev- Spopad so dogovorili za 17. april in moštvi sta se tisti dan pojavili na stezi. Neobičajno, na vsaki strani s po sedmimi možmi. Po dogovoru med moštvi so medsebojne račune razčistili v borbenih partijah. Le v začetku so se člani drugega moštva uspešno upirali, toda počasi in zanesljivo je prvo moštvo večalo razliko v podrtih kegljih sebi v prid- Prvi krog je pripadel prvemu moštvu v razmerju podrtih kegljev 310 : 257, drugi pa že bolj tesno in sicer v razmerju 288 : 272. Skupni rezultat je bil 598 : 529. Za prvo moštvo so nastopili Stanko Colnarič, Stanko Strniša, Ivo Kovačič, Stipe Pešič, Mirko Plevčak, Viktor Krklec in Franc Vehovar, za drugo moštvo pa so nastopili ing. Jože Pelko, Ivan Bo-roš, Rudi Jugovar st., Franc Zupanič, Vinko Srpčič, Nikola Bursač in Mirko Trunkelj. ZVONKO CANAKI KAR 41 ŠAH1STOV NA LETOŠNJEM PRVOMAJSKEM OBMOČNEM TURNIRJU Uspeh Djurkovica Člani šahovske sekcije naše delovne skupnosti se niso nadejali, da bo prvomajski šahovski turnir, ki so si ga omislili pred šestimi leti, prerasel v množično šahovsko prireditev. četrtega maja se je namreč v prostorih zgornje jedilnice delavske restavracije zbralo 41 šahistov iz celjskega območja, Trbovelj, Hrastnika, Maribora in Ljubljane. Že ta podatek zadostuje za trditev, da je ta šahovska prireditev zdaleč presegla krajevne okvire. Udeleženci so bili najprej razdeljeni na tri skupine in potem skladno s svojo uvrstitvijo sestavljali finalne skupine. Zmagovalec tega šahovskega tekmovanja je dobro mani in zanesljivi igralec prvokategornik Franc Pešec iz Celja z zbranimi 9 točka- mi, ki po moči sodi v višji šahovski razred. Sledijo: Krajnc iz Hrastnika in Štorman iz Šempetra s 7 točkami, Sorčnik iz Maribora s 6,5 točkami, Djurkovič iz naše Steklarne in Pertinač iz Celja s 6 točkami itn. Glede na nezadostno uigranost na hitropoteznih turnirjih je uspeh našega Djurkovica spoštovanja vre-cten! NAŠI ŠAHISTI NA SINDIKALNEM MOŠTVENEM PRVENSTVU SLOVENIJE Srečno na Bledu! V soboto in nedeljo, 29. ta 30. maja bo na Bledu sindikalno šahovsko moštveno prvenstvo Slovenije. Nastopili bodo moštveni prvaki vseh slovenskih občin. Le iz mest bodo nastopile še drugouvrščene ekipe. Naši šahisti so si z osvojitvijo prvega mesta v občinskih delavskih športnih igrah pridobili pravico nastopa na republiškem sindikalnem prvenstvu. Kaj lahko pričakujemo od naših zastopnikov? Predvsem si lahko zaželimo, da bi z borbenostjo uspešno zastopali naše barve, če se bodo uvrstili nekje v sredino tekmovalne lestvice, bomo že lahko rekli, da je to uspeh. To bo prvi nastop naših šahistov na moštvenem sindikalnem prvenstvu Slovenije, zato jim zaželimo veliko športne sreče! J. T. ZA ZABAVO IN RAZVEDRILO Nagradna križanka št 28 Med reševalce nagradne križanke št. 28 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrado 70 dinarjev 2. nagrado 50 dinarjev 3. nagrado 30 dinarjev Rešitev križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Tržišče ali pa jo vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 18. junija 1976! Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA ST. 28«. Prijetno razvedrilo in srečno pri žrebanju! Za nagradno, križanko št. 27 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado Tatjani Čoh 2. nagrado Viktorju Grahovarju 3. nagrado Branki Dimeč Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 27: prvi maj, Ježek, otoman, anatema, kadet, svak, Nil, ona, estakada, RJ, šmarnica, HB, a, slavist, ralo, apetit, kipar, novica, palača, barakar, Otočec. HUMOR O VLADIMIRJU BEARI Nekdanji jugoslovanski reprezentančni golman Vladimir Beara je Dalmatinec. Ko je natakar v enem izmed nemških mest, kjer je Beara zastopal Hajdukove barve, vprašal naše nogometaše, kaj bi za zajtrk, se je Beara odločil za jajca. Ker se hrvaško reče »Jaja«, je Beara izkoristil naročilo jajc tako, da je uporabil nemški »Ich« dvakrat in rekel natakarju: »Ich, Ich«! DEL MOŠKE GARDEROBE, SAHOVEZU/CA E JR OP. MAR Ob. skup/ma PESMI PRITOK ZAHODNI MORAVE /HbuSTRI JSKO MESTO V S/ßlR/J/ j lili § MK, PRELEST obVAJA- NJE m epo-tre/dme UObE, OSUŠE- VANJE ČELA ZSM SVET AVTO OZMAKA REKE GL A V Ml ŠTEVNI* * 111 ŽE M SKO /ME ŽELE- ZARSKI IZDELEK komec MOL/TVS OTROK, Ml VEL/JiO XR/C/ trmjast <3Rn z VŽ/TMIMI (Rmimi PL odo«/ SOZA'Ac- M/CA fiJEPO Klicu/ ŠPORT- vV/X SLIKARSKA DEŠČICA, za MESARJI Barv MA J VIŠJA BORA TURČIJE /JA J VEČJE MESTO PAK/S-TAMA DAL MAT. M. !M£ SLOV. « ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR AZIJSKA 2>R2A V A EUOČlč-MK V MA-TEMA T/K/ ALP REt) Moaei MARlbORr SKO PIVO SESTAVIL A- KUOALE DALMATIN- SjŠmjA OKEMSKA STEKLA OKROGLA BRU3IL-MA „ PLOŠČA VEČAMJE ZMAČUMA O&UKA, VRSTA, IZVEDBA OBISKOVALKA SOLL UČEMKA E O <3 MODROST! Z*A* ZA & Pom HERCEGOVEC AVSJR/j^ MA (RT ZA POTO-VAl/JE VEzMIK O&D0&- Je> VEK STEKLAR ZELO STRUPE-KA KAČA ŽVEPLO PR/PAb-N/K SLO-VAHSKCGA NAROPA 2>US/p PAZVR- SCEM03T PO sistemu Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063 ) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana.