Leto XX. TRGOVSKI UST te ln toži so ▼ Ljubljani Časopis za trgovino• industriio, obrt in denarništvo Številka 52. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za V« leta BO din, za ‘/« leta 45 din, mesečno 15 din: za lno- UrednlStvo ln upravnUtvfl Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani 6t. 11.953. — Tel. it. 25-89. f_jvsak ponedeljek, laflaja sredo ln petek Liubliana• petek 7. maia 1937 Cena iK,sam«*nJ VC,,a Atevilki din * fudi državna podietia moralo blfi konkurenčna Ne šele danes, temveč že leta in leta se je v naši javnosti ponovno poudarjalo, da bi se pri boljši upravi naših državnih podjetij moglo vsako leto prihraniti na stotine milijonov din. To se je zlasti trdilo za našo železniško upravo. Tako je še v živem spominu uspešni nastop posl. Andra Staniča zaradi oddaje novih železniških prog družbi Batignolles. Poslanec Stanič je takrat nastopil s trditvijo, da jc bila gradnja teh novih železnic oddana imenovani družbi po pogojih, da je bila država oškodovana za približno 800 milijonov din. Da so bile trditve posl. Staniča pravilne, je tudi ofi-cialno potrdil sedanji prometni minister dr. Spaho, ki je dejal v skupščini, da moramo biti posl. Staniču za njegova odkritja hvaležni. Toda ne samo pri gradnji novih železnic, temveč pri vseh državnih podjetjih, zlasti pri velikih, bi se mogli prihraniti naravnost ogromni zneski. Tako so strokovnjaki ugotovili, da bi se samo pri železniški upravi z boljšo organizacijo prometne službe ter boljšim izkoriščanjem materiala moglo na leto prihraniti okoli 700 milijonov din. To je skoraj toliko, kolikor naj da ves davek na poslovni promet in več kakor naj dasta po novem proračunu pri-dobnina in zgradarina skupaj. Kakšno velikansko olajšanje davčnega bremena bi bilo mogoče, če bi se ta možni prihranek tudi dosegel. In zakaj se ne doseže? Tudi na to vprašanje je odgovor strokovnjakov jasen! Ker so državna podjetja brez vsake konkurence, ker imajo vsa že monopolni položaj in se zato niti dosti ne menijo, če se morejo izdatki znižati ali ne. Ta monopolni položaj zapeljuje k po vršnostim ter ubija ambicijo in zato se gospodarstvo v državnih podjetjih ne zboljšuje. Če bi imeli v državi le eno železnico v zasebni upravi, bi se moglo praktično pokazati, kako je mogoče železniško upravo poceniti, ne da bi trpela služba ali da bi se nameščencem zmanjšali prejemki, pa bi se mogla doseči boljša uprava tudi pri državnih železnicah. Kako vse drugače bi bilo, če bi mogli še danes stalno opozarjati na vzgled, ki ga je dajala državni železniški upravi bivša južna železnica. Bolje je plačevala svoje nameščence, bolj je skrbela za potrebna popravila in investicije in Se ji je ostajalo več denarja ko državnim železnicam pri istih voznih cenah. Če se je to posrečilo južni železnici, zakaj se ne bi tudi državni? Toda južna je morala biti v vsakem pogledu konkurenčna, ker je bila last zasebne družbe, državni tega ni treba. Že celo Pa ne danes, ko ima čisto monopolni položaj in ko lahko ukrepa Po mili volji. In kakor je pri železnici, tako je tudi pri drugih državnih podjetjih. Kakšno velikansko premoženje bi si n. pr. dosegli zasebniki iz drž. gozdov in rudnikov in kako razmeroma neznatni so dohodki, ki jih iz tega milijardnega premoženja dosega državna uprava. Če Pa upoštevamo, da ta državna pod-j tja ne plačujejo davkov, da uži- vajo še razne druge ugodnosti, pa se ves čisti dobiček pretvori dejansko v prazen nič, če ne celo v izgubo, kar se je prejšnja lota tudi vedno dogajalo. Boljše gospodarstvo državnih podjetij je dosegljivo le, če bodo la tako konkurenčna kakor so zasebna. In h temu jih je treba prisiliti in zato jim vzeti vse privilegije in napraviti njih monopolnemu položaju konec! Zaradi prazne fikcije, da imamo toliko in toliko državnih podjetij, se ne sme zapraviti niti en dinar davkoplačevalčevega denarja. Drž. podjetja, ki ne morejo konkurirati, razen seveda podjetij, ki so izredne važnosti za državo, kakor n. pr. vojaška, tudi nimajo obstojne upravičenosti. Takšna podjetja naj se prodajo in država bo rešena njih vsakoletnega deficita, poleg tega pa bo še povečala svoje davčne dohodke z davki v zasebno last prešlega podjetja. Nobene sentimentalnosti ni treba tu razvijati, temveč odločilen naj bo le hladen račun. Drž. podjetje, ki ne more kriti pri plačevanju vseh predpisanih davkov svojih izdatkov, mora vedeti, da se bliža ura njegovega konca. Prepričani smo, da bi se samo zaradi te grožnje vse uprave državnih podjetij prav resno potrudile, da takoj dosežejo boljše finančne in poslovne uspehe. Tako pa se zanašajo na svoj monopolni položaj in zaostajajo v svojem poslovanju za zasebnimi podjetji. Posledica tega je, da mora davkoplačevalec plačevati njih deficite, mesto da bi bila davkoplačevalcu v pomoč. Tudi za državna podjetja mora veljati, da morajo biti konkurenčna ali pa so izgubila svojo eksistenčno upravičenost. Kako /e z lesno trgovino Seia iesnega odseka Zveze trgovskih združeni V sredo dopoldne je bila v ljubljanskem »Trgovskem domu« seja lesnega odseka Zveze trgovskih združenj, katere so se udeležili zastopniki skoraj vseh združenj, ki imajo svoje posebne lesne odseke. Sejo je vodil predsednik Škrbec, ki je uvodoma podal tudi poročilo o stanju slovenske lesne trgovine. Iz njegovih izvajanj posnemamo: Slika v lesni trgovini ni tako razveseljiva, kakor se na splošno misli. Na kratko je mogoče stanje na lesnem trgu označiti takole: Narasle so cene okroglemu lesu. Od tega poviška cen imajo zlasti korist severnejši kraji v dravski banovini, ker je prevozna pot v Nemčijo ugodna. V drugih krajih nimajo od poviška cen te koristi. V zadnjem času se opaža na lesnem trgu neka stagnacija. Povpraševanje je bolj mlačno in zlasti naročila za notranji trg so mnogo manjša, kakor pa se je pričakovalo. Vzrok je v tem, ker ne bo gradbena delavnost letos tako živahna, kakor se je mislilo. Povpraševanje po našem lesu iz Madjarske je zelo živahno in tudi kupčija bi bila zadovoljiva, I ki govore o kontroli lesnega iz če ne bi bilo treba tako dolgo čakati na plačila. V Nemčijo je bilo prodanega precej lesa, sedaj pa je kupčija manj živahna, ker je težko dobiti devizna dovoljenja. Nemčija uvaža iz naše države predvsem živila in rude, les šele v drugi vrsti. Zato se tudi devizna dovoljenja zn lesni izvoz dobe teže. Še vedno pa se lahko proda v Nemčijo les, ki služi v vojaške namene. Z Italijo se kupčija še vedno ni razvila. Lansko leto sta rešile slovensko lesno trgovino Nemčija in Anglija. Slednja še nadalje kaže živahno zanimanje zlasti za bukove frize in oblane late. Porast cen ne koristi lesnim trgovcem in industrialcem v tej meri, kakor se splošno misli. Cena je narasla predvsem lesu na panju, da ima dobiček od poviška cene predvsem gozdni lastnik. Poleg tega pa je šel ves povišek od cen za davke ter za višje mezde. Čuti pa se pomanjkanje tramov, ker se les predvsem prodaja podjetjem za izdelavo celuloze. Nato je poročal delegat H o sušaški k Lani v novembru je bila pri Za-| jatve. Na našo iniciativo se je nato vodu za pospeševanje zunanje sklical sestanek na Sušaku, ki je trgovine v Beogradu lesna kon- bil dne 10. aprila in katerega so ferenca radi razdelitve kontingen tov za izvoz lesa v Italijo. V načelu so se na tej konferenci vsi izjavili proti vsakemu omejevanju svobodne trgovine in svobodnega lesnega izvoza. Ker se je mislilo, da se bo naša država kljub temu v pogodbi z Italijo zavezala, da lesni izvoz kontingentira, je skupina delegatov, kateri so pripadali tudi Slovenci, predlagala, da damo ministrstvu konkretne predloge glede razdelitve teh kontingentov. Pozneje pa se je izkazalo, da se naša vlada ni zavezala glede kon-tingentiranja lesnega izvoza. Svoje dni smo tudi mi zahtevali kontrolo lesnega izvoza, ki pa naj bi se izvajala v okrilju naših lesnih organizacij. Ker so se pa med tem razmere na svetovnem lesnem trgu popolnoma izpremenile, tudi ni več kontrola potrebna. Še bolj napačno pa bi bilo, če bi sc ta centralizirala v Beogradu. Ker se je v zvezi z reorganizacijo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine govorilo, da se bo ta kontrola uvedla, smo povabili zagrebške lesne organizacije, da se skup no dogovorimo, kako to kontrolo preprečiti, ker bi ta pomenila za lesna podjetja tudi nove težke da se udeležile tudi vse zagrebške in sušaške lesne organizacije. Konferenci je predsedoval doktor Ernest Itckar. Na konferenci je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se zahteva: l. Nameravana uvedba kontrole lesnega izvoza bi bila za lesno trgovino in industrijo škodljiva ter se zato naproša vlada, da razveljavi določbe uredbe o Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. voza po Zavodu. 2. Izkušnje so dokazale, da so sistemi koiitingentiranja, prefercn-cialov in kliringov samo škodovali normalnemu razvoju mednarodne zamenjave blaga ter imeli za posledico, da se je les za potrošnika podražil, izkupiček od lesa pa zn proizvajalca zmanjšal. Ta izkušnja naj se zato pri bodočih trgovinskih pogajanjih upošteva, .zlasti pri pogajanjih z Italijo. Dobre zveze jugoslovanskih lesnih izvoznikov z italijanskimi lesnimi uvozniki bodo takoj omogočile ugoden potek lesne kupčije med obema državama, kakor hitro padejo vse sedanje ovire. Zlasti pa je gledati na to, da se doseže čim večja prostost v plačilnem prometu. Klirin-gi naj se na vsak način odpravijo! 3. Glede uredbe o minimalnih mezdah ugotavlja konferenca, da je akordno delo v lesni stroki ne-obhodno potrebno. 4. Nujno potrebno je, da se usposobijo naša pristanišča za izvoz in v ta namen naj se predvsem uporabijo vsa sredstva novega kredita za pristanišča. Sedanje morske zveze za reden izvoz ne zadostujejo, zlasti ne za izvoz v Anglijo. 5. Končno se je ugotovilo, da je dvig cen posledica podražitve lesa na panju, delavskih mezd in poviška davkov ter raznih taks in doklad, da nima lesna trgovina od višjih cen nič. Končno je poročal, da bo v kratkem v Zagrebu skupna konferenca vseli lesnih organizacij Jugoslavije in da je potrebno, da že današnja seja zavzame glede posameznih točk sušaške resolucije svoje določeno stališče, da bi potem na konferenci vsi enotno nastopili. Po krajšem pojasnilu predsednika Škrbca je seja soglasno odobrila sušaške resolucije. Sledilo je poročilo g. Gorianca o davčnih zadevah Kot član reklamacijskega odbora mora poročati, da je imel letos v reklamacijskem odboru precej lahko stališče. Mnogo lesnih trgovcev je namreč predložilo davčni upravi svoje knjige in davčna uprava je morala na podlagi teh knjig ugotoviti, da so bila ta podjetja v resnici vsa pasivna. Podjetja obratujejo naprej le z upanjem na boljše čase. Mnogo pa so koristile tudi pritožbe na upravno sodišče, ki je 80% vseh pritožb trgovcev proti previsokim davkom ugodno rešilo. Zato je tudi davčna oblast z večjo uvidevnostjo presojala davčno moč lesnih podjetij. G. Gorjanc opozarja, da morajo biti pritožbe proti odmeri davkov kratke, a utemeljene s številkami. Vsak naj se najprej prepriča, na kateri podlagi je ocenila njegov dohodek davčna oblast in na tej podlagi naj sestavi svojo pritožbo. Naio je prečital g. Gorjanc svoj predlog, ki ga je predložil na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI, ki je ta predlog tudi sprejela. (Predlog objavljamo na drugem mestu.) Nujno potrebno bi bilo, da bi se prometni davek tudi v lesni trgovini plačeval samo enkrat, kakor se plačuje samo enkrat pri moki. Opozarja nadalje na nujno potrebo, da se socialno zavarovanje izvede tudi za trgovstvo. Foročilo g. Gorjanca o davčnih zadevah je bilo soglasno odobreno, krajša debata pa se je razvila zaradi socialnega zavarovanja. V debato so posegli gg. Heinriliar, Škrbec, Majaron, Gorjanc. V debati se je naglašalo, da so nekatera podjetja plačala že na stotiso-če dinarjev za zavarovanje svojih delavcev, podjetniki sami pa so še naprej nezavarovani. Po vzgledu, kakor se je izvedlo zavarovanje za trgovce v drugih državah, naj se to izvede tudi pri nas. Nato je predsednik Škrbec podal na kratko poročilo o uredbi o minimalnih mezdah. V lesni stroki je akordno delo neobhodno potrebno, ker ni mogoče delavcev pri sečnji v gozdu kontrolirati. Zbornica je odposlala vsem združenjem okrožnico, da navedejo svoje mnenje glede minimalnih mezd. Vsi delegati naj se zanimajo za to, kako bodo združenja odgovorila. V zvezi s tem vprašanjem se je. tudi naglašala potreba, da bi moral biti vsak delavec zavezan, da se tudi sam prijavi podjetniku oz. okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, ker podjetnik dostikrat niti ne ve, kateri delavec je prišel na delo ter je potem kaznovan, ker ni delavca prijavil. To velja zlasti pri oddaji dela na daljši rok, Poslanec inž. Zupančič je nato poročal o novem trgovinskem zakonu. Naglašal je, da jp bil zakon izdelan od univ. prof. Škerlja in da so Slovenci pri zakonu odlično sodelovali. Novi zakon je dobro izdelan in je bil sprejet tudi z izredno veliko večino. Strah zaradi novega trgovinskega zakona je neutemeljen. Poročal je tudi o svojem drugem delu kot poslanec. Naglasil je, da je v proračunski debati pri vsakem proračunu gospodarskih ministrstev zagovarjal potrebe slovenskega gospodarstva. Zlasti je obširneje nastopil pri proračunu gozdnega ministrstva. Zahteval je, da vlada že enkrat izpolni obljube, ki jih je dala na veliki ljubljanski konferenci lesnega gospodarstva. Nastopil je tudi proti Narodni banki, ker plačuje terjatve izvoznikov po prenizkem tečaju. Narodna banka naj ima skrbi predvsem s svojimi posli kot emisijski zavod, trgovino pa naj prepusti trgovcem. Ostro je tudi kritiziral razmere v upravi naših železnic. Tu je centralizacija najbolj pretirana. Šef oblastne direkcije ne more sam kupiti niti enega vagona cementa. Ko je bilo treba kupiti 20 vagonov cementa za popravilo mostu pri Borovnici, je morala najprej prositi direkcija za dovoljenje uporabe cementa, nato pa še za nakup cementa. Dne 6. junija je šla prva prošnja v Beograd, dne 16. novembra še ni prišel cement iz Beograda. Proračun železniškega ministrstva znaša okoli 2500 milijonov din. Po mnenju strokovnjakov, bi se moglo z boljšim gospodarstvom prihraniti od tc vsote 700 milijonov din. V tujini vozijo vlaki že s 150 do 180 km hitrostjo, povprečno pa potrebujejo za 120 km 40 minut, pri nas pa potrebujejo za to pot tri ure. Še več zanimivih in žalostnih dejstev je navedel posl. Zupančič. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem. Nato je poročal (predsednik Škrbec o cestnem fondu 4n o anketi, ki je bila včeraj v [Zbornici za TOI. Naglasil je, da so jbila na prvi konferenci zaradi cestnega fonda mnenja še deljena, .včeraj pa so vsi sprejeli stališče, ki smo ga zagovarjali mi že na prvi konferenci. Nameravani cestni fond odklanjamo, ker bi po načrtu o tem cestnem fondu imeli samo dolžnost plačevanja, ne pa tudi pravice soodločanja, kako naj se denar cestnega fonda porabi. V posvetovalnem svetu bi imeli besedo predvsem razni zastopniki ministrstev in uradniki, naše organizacije pa nobene. Ceste bi se gradile predvsem na jugu, mi pa bi morali plačevati za te ceste. V [programu novih cest, ki naj bi se gradile iz tega fonda, ni ceste iz Ljubljane na Snšnk! Za cestni fond bi mogli biti le, če bi soodločevali o uporabi njegovih dohodkov. Soglasno in z odobravanjem je seja to stališče odobrila. Predsednik Škrbec naznani, da bo občni zbor Zveze trg. združenj [dne 23. maja v Slovenjem Gradcu, dan preje pa prcdkonferenca, ki tse začne že ob 10. dopoldne, da bo vsak trgovec mogel povedati svoje mnenje. Vabi vse, da se udeleže predkonference in občnega zbora. Končno je poročal predsednik Škrbec še o jugoslovansko-italijan-skcni gospodarskem odboru, ki je po nekih vesteh že imenovan, po drugih pa bo v kratkem že začel s svojim delom. Lesni trgovci na vsak način zahtevamo, da bodo v tem odboru tudi naši zastopniki Sledile so slučajnosti, pri katerih so se obravnavale še nekatere interne zadeve. Nato je predsednik Škrbec zaključil sejo ter se zahvalil vsem delegatom za ude ležbo težko preboleli izgubo, ki jih je zadela z njegovo Bmrtjo. To tem bolj, ker je bil pokojnik šele v 54. letu, ko je bila njegova delovna sposobnost še trdna. Začel je sicer že pred enim letom nekoliko bolehati, toda še do zadnjega je vodil z varno roko posle svojega uglednega podjetja. Ljubljansko trgovstvo bo obranilo pokojnega Josipa Urbaniča v najlepšem spominu kot enega onih poslovnih ljudi, katerih zasluga je, I ležbo, kar je najboljši dokaz, da je da slovi ljubljanska trgovina po J stanovska zavest v tukajšnjem svoji solidnosti. I združenju na višku, kar ni mala Naše najiskrenejše sožalje težkoI zasluga agilnega predsednika Oe-prizadeti gospe soprogi! j ha. Poudarjal je, da gledata Zbor- Slava spominu Josipa Urbaniča! I nica in Zveza trgovskih združenj na mursko-soboško združenje kot na eno najboljših združenj v vsej Sloveniji. Daljše poročilo o delovanju Zbornice je podal zbornični kon-zulent žagar. Omenil je, da si gospodarski in finančni krogi pri nas niso na jasnem, ali živimo v Skupščina Združenja trgovcev v Murski Sobo#i|Jonjuiikh,!'i"linevMipTina0,da m 1 kriza se 111 odpravljena. Seveda je Prekmursko trgovstvo zopet vstopiio v Zvezo Na dan 16. obletnice ustanovitve trgovskega združenja v Murski Soboti je bila dne 1. maja letna skupščina tega nadvse agilnega trgovskega združenja. Že samo število članov, ki so skupščini prisostvovali, bilo jih je nič manj kot 264, nam kaže, da vlada v tem združenju med članstvom izredno zanimanje za svojo organizacijo ter za stanovske in gospodarske probleme, o katerih je skupščina razpravljala. Delo našega uglednega borca za trgovske interese ter odličnega organizatorja trgovstva predsednika združenja Franca Čeha je rodilo za združenje in njegovo članstvo že veliko vidnih uspehov ter članstvo in navzoči delegati ostalih združenj in gospodarskih institucij niso štedili s priznanjem njegovemu uspešnemu delu. Kako velik ugled in spošto- vanje uživata predsednik Čeh in Združenje trgovcev v vsej javnosti, je dokazovala tudi prisotnost velikega števila zastopnikov drugih gospodarskih in kulturnih institucij. V nabito polni veliki dvorani Sokolskega doma je otvoril skupščino predsednik Čeh, pozdravil vse članstvo ter imenoma: zastopnika Zbornice za TOI zborničnega svetnika Hrastelja in konzulenta Zbornice za TOI žagarja, svetnika zbornice Senčarja in Vezirja Gezo, sreskega podnačelnika g. Vertov-ška, zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika Gornika, zastopnika občine župana Hartnorja, predsednika ljutomersko - gornje-radgonskega trgovskega združenja Vilarja ter narodnega poslanca Renka. Poročilo v predsednika Ceha | Veletržec Josip Urbanič Danes pred osmimi dnevi je umrl v Ljubljani po daljši bolezni splošno spoštovaniljubl janski veletržec Josip Urbanič, ustanovitelj in lastnik po vsej Sloveniji znane veletrgovine s semeni. Pokojnik je bil pravi selfmade-man v najboljšem smislu besedo, ki je edino s svojim znanjem, svojim delom in s svojo sposobnostjo prodrl v poslovnem življenju in ustvaril podjelje, ki je bilo ne le njemu v čast, temveč tudi vsej Ljubljani. Bil je eden tistih tihih jn uspešnih delavcev, ki ne poznajo počitka, ki tudi ne iščejo praznega priznanja, temveč katerim je vse življenje en sam delavni dan. Popolnoma se posvete ti ljudje delu svojega podjetja in oni so tisti, ki ustvarjajo narodno premoženje in ki so izvedli popolno osamosvojitev našega naroda v trgovini. S posebnim priznanjem pa jo še omeniti njegovo zaslugo za zboljšanje semen. Njegova skrb, da je nudil našim kmetovalcem vedno prvovrstna semena, je prisilila tudi tuje konkurenčne družbe, ki so imele na našem ozemlju skoraj monopolno stališče, da so zboljšale kvaliteto svojih semen in tudi znižalo njih ceno. Tako je pokojni Urbanič dokazal, kako vesten in spreten trgovec koristi tudi celoti. Kakor po svoji delavnosti in sposobnosti pa je pokojni Josip Urbanič slovel tudi po svoji dobroti. Njegove roke so bile vedno odprte, kadar je bilo treba poma gr.ti človeku v stiski. Pri tem pa njegova levica ni vedela, kar je dala desnica. Samo naravno je, da je bil srčno dobri Josip Urbanič tudi velik lju bitelj narave in planin. V lepot in veličastju gora je užival svoj oddih po vestnem delu. Pokojni Josip Urbanič si je s svojim' poštenjem ter svojim ple menilim značajem pridobil števil Uvodoma se je spomnil onih tovarišev, ki jih je v minulem letu ugrabila neizprosna smrt, to so naši člani Reisz Izrael iz Hodoša, Heimer Samuel iz Murske Sobote, Kranjec Peter iz Gederovc ter Glažar Malija iz Korovc. Prosim vse navzoče, da počastimo njih spomin s trikratnim »Slava«. Število našega članstva je v minulem letu narastlo za 8, vendar to ni noben znak zboljšanja gospodarskega položaja, kajti v splošnem je promet v našem okolišu v preteklem letu nazadoval za prometom iz leta 1935. ter je tako tudi kupna moč prebivalstvu rudi slabe letine padlu. V goriškem selu našega okraja, to je v okolici Petrove, Hodoša in Domanjševcev, so se v preteklem letu ustanovile nove gospodarske prodajne in nabavljaiuc zadruge. Kljub temu, da so te zadruge oproščene davčnih dajatev, da uživajo razne železniške tarifne ugodnosti, so v našem srezu po zelo kratkem obstoju morale likvidirati že štiri take zadruge, ker je bilo njihovo delovanje finančno pasivno ter so postale delonezmožne. To nam je najboljši dokaz, da se gospodarsko stanje ne zboljšuje, temveč na žalost še vedno slabša, če že toliko favorizirane zadruge ne morejo uspešno delovali. Na tem mestu moramo poudariti, da se vidi tukaj najbolj jasno, da so naši dolgoletni predlogi, s katerimi zahtevamo, da se kmetijskim prodajnim in nabavljalnim zadrugam posveča več p vzornosti, popolnoma utemeljeni. Pogosti so primeri, ko manj zaposlen boljši kmet ali malo bolj agilen učitelj ali upokojenec začne anavljati v kraju zadrugo, dobi skupaj 20 do 50 članov, ti podpišejo deleže, ki jih navadno ne vplačajo, ustanovitelj take zadruge pa postane navadno predsednik, tajnik ali blagajnik, na vsak način pa vodja zadruge, ki potem vodi vse posle na svoj lasten račun. Ko pa pride zadruga v plačilne tež-koče in začnejo deževati tožbe, morajo vsi člani plačevati jamstvene deleže, kar težko prizadene ubogega delavca in kmeta, ki mora plačevati zn izgube, ki so nastale po njegovi nevednosti in zaslepljenosti. Da je število članstva v preteklem letu narastlo za 8, je predvsem vzrok določilo 19.. točka 4 •h. z., proti kateremu se trgovstvo bori že od dneva uveljavitve tega ne in zveste prijatelje, ki bodo U J zakona. Krivično je, da obrtnik, ki ima kakršen koli obrt določeno dobo, lahko začne trgovino, dočim trgovec, četudi se je trgovine iz učil, tudi po 10 in več letih ne more začeli nobene druge obrti brez dokaza za to potrebne usposobljenosti. Veleblagovnico in industrijske prodajalne, ki v zadnjem času ra-pidno rastejo, postajajo vedno bolj nevarne ne le obrtništvu, temveč tildi trgovini. Med trgovstvom je v lanskem letu nastalo razburjenje in odpošiljali so se protesti, ki so popolnoma upravičeni že samo iz razloga davčnih dajatev, če primerjamo tvrdko Bata, ki je odjela v Murski Soboti in okolici kruh več stotinam prebivalcev, a ne plača osnovnega davka niti 2000 dinarjev letno. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je marsikaterega trgovca kruto prizadela, ker mora sam od plačevati svoje dolgove v polnem znesku in poleg tega še visoke obresti, dočim bo prejel od zaščitenega kmeta v teku 12 let v najboljšem primeru vrnjen le dolg brez obresti. Našo obmejno pokrajino je zlasti zadela pred poldrugim letom izdana naredba avstrijskih obla-stev, ki omejuje nakup življenjskih potrebščin pri nas. Kljub strogim odredbam kroš-njarstvo v naših krajih še vedno dobro cvete. Sankcije so prizadejale našemu izvozništvu težak udarec. Še hujši udarec pa smo utrpeli radi devalvacije valut v zapadnih državah. Največje zlo pa je bilo, da so naši trgovci morali čakati na denar za prodano blago v Nomčijo ne le po več mesecev, temveč tudi več ko eno leto. Edina rešitev iz najhujše bede so sezonski delavci, ki so zaposleni v Franciji, Nemčiji ter v Slavoniji, Bački in Banatu. V preteklem letu je združenje kupilo stavbeno parcelo, na knteri bomo zgradili le letos svoj lasten trgovski dom. V tein domu hoče mo nastaniti tudi dvorazredno trgovsko šolo ter bo s tem omogočeno tudi našim Prekmurcem, da izšolajo svoje otroke v strokovnih šolah z majhnimi stroški doma. Sadni odsek pri združenju je v preteklem letu zelo agilno deloval ter je imel lepe uspehe. Lansko leto smo dosegli tesno sodelovanje med združenji v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in Ljutomeru ler smo ustanovili skupno gospodarsko predstavništvo, ki bo I nasprotnega mnenja finančni mi-začelo aktivno delovati po občnih nister. Statistični podatki navajajo, zborih vseh treh združenj. I da se je narodni dohodek povišal Glede volitev v Zbornico za TOI j za 4 milijarde, toda prav tako ugo-omenjam, da je bila v trgovinskem tavlja kr. banska uprava dravske odseku sestavljena sporazumna I banovine tudi na podlagi stalistič-lista med obema strankama ter I uili podatkov, da se je narodni do-upamo, da bo sedaj Zbornica ne-1 hodek Sloveniji v lanskem letu moteno delovala, ker ni več bo- zmanjšal za pol milijarde. Kljub jazni, da bo po prihodu katere I temu nam prinaša novi državni koli stranke na površje razpušče- proračun ogromno zvišanje davna. V veliko zadovoljstvo siho za- ščin in taks. Omenjal je javne da-beležili, da je bil za predsednika j jatve naše banovine in njen delež Zbornice zopet izvoljen naš agilni iz skupnih davčnih dohodkov. Vsaj sodelavec Ivan Jelačin. [polovica naših javnih dajatev naj Radi nekih nesoglasij in popol- bi ostala doma, potem ne bi bilo nega mrtvila v zudnjih letih pri potreba poviševali banovinskih do Zvezi trgovskih združenj smo na doklad. Zahtevamo in pričakuje-našem izrednem občnem zboru mo revizijo zakona o državnih trudne 28. decembra 1936 izstopili iz šarinah. Govoril je o banovinski Zveze, ker so se pa razmere pri trošarini na vino in žganje. Po-Zvezi v naše zadovoljstvo spremc-[ udaril je zahtevo po uvedbi peča-uilc in Zveza res agilno deluje, | tenja kotlov za žganjekuho. S kmet-smo dali na današnji dnevni red | sko zaščito ni zaščiten niti kmet razpravljanje o zopetnem vstopu v [ niti trgovec in tudi ne denarni za-Zvezo. | vodi. Analiziral je našo denarno, Omenim naj še, da je bil odbor kreditno in devizno politiko. Zu za trgovsko nadaljevalno šolo, ki | nanja trgovina se razvija normal-smo ga izvolili na lanski skupščini, | no, posebno si mnogo obetamo od od kr. banske uprave v celoti odo- novega gospodarskega sporazuma hren. Združenje je v teku lanskega z Italijo. Po zatrdilu ministra za leta definitivno nastavilo za taj- trgovino in industrijo je pričako-nika Belo Pollaka. vati novelizacijo zakona o obrtih O vsem delovanju združenja je I V tem pogledu so nase organizn bilo članstvo pravočasno obvešee-1 c‘.ie *e stavile svoje konkretne no z objavami v »Murski Krajini?, predloge glede določi! o prehodu ki je nekako naše uradno glasilo iz °bl'77(>o m < >. < ^[zdravil vkunii-iim v imenu sosed- dohodkih dinarjev izdatkov. Premoženjsko stanje združenja dne 31. decembra 1936 je znašalo skupno z vred nostnimi papirji, zaostalo članarino ter inkorporacijami in po oceni inventarja din 231.393' zdravil skupščino v imenu sosednega združenja. Zbornični svetnik Geza Vezir pa je pozdravil skupščino v imenu gostinstva ter ji želel čim več uspeha. Nato je podal daljše poročilo o Blagajniško poročilo je bilo so- j sptošnili gospodarskih in stanov-glasuo sprejeto.^ skih vprašanjih tajnik Zveze trgov- Po poročilu članov nadzornega [ združenj Milko Gornik. Ome-odbora gg. Kura in Krefta je bila I njnj je izstop združenja iz Zveze soglasno izglasovana upravi raz-1 spremembe, ki so se med tem resnica. pri Zvezi izvršile. Poudaril je od- Proračun za poslovno leto 1937. točilno vlogo predsednika mursko-predvideva dohodkov 85.000 din soboškega združenja Veha pri usta- ler prav toliko izdatkov in je bil brez sprememb soglasno sprejet. Pozdravi gostov V imenu Zbornice za 101 je skupščino pozdravil zbornični svetnik Jože Hrastcl. Izrazil je veliko zadovoljstvo nad tako krasno ude- novitvi in delovanju Zveze ler izrazil željo vsega slovenskega trgovstva, da se on in njegovo združenje s sklepom današnje skupščine povrne v Zvezo. Opisal je delovanje Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj, ki je zlasti v zadnjem času postalo nadvse aktivno. Povabil je članstvo, da se v čim večjem številu udeleži vsedržavnega trgovskega kongresa, ki l»o v mesecu avgustu v Zagrebu. Njegova izvajanja so bila z odobravanjem sprejeta. Narodni poslanec Benko je omenil, da se je mursko-soboško združenje čutilo v zadnjem času zapostavljeno, danes nam pa tu zastopniki pravijo, da smo najboljši in da smo najbolj disciplinirani. Izrazil je željo, naj tako tudi v bodoče ostane. Pr v tako se je izrazil za pristop k Zvezi trgovskih združenj, ki se je v zadnjem času po nasiti željah popravila. Ker je g. župan sam priznal, da nosimo trgovci velik delež občinskih bremen, naproša g. župana, da lo tudi pove na drugih mestih in pri županski zvezi. Zahvalil se je vsem zastopnikom za njihove govore. Omenjal je zasluge g. Mohoriča za vse trgovstvo. Zatrdil je, da ho njihovo Združenje Zvezo v bodoče vsestransko podprlo. Predsednik Ceh je prečita! prispelo brzojavko g. Ferda Pinterja, prvega podpredsednika Zveze trgovskih združenj, v kateri obžaluje, da se današnjega zborovanja radi zadržanosti ne more udeležiti in želi skupščini mnogo uspeha. Naprosil je dosedanja člana davčnega odbora Benka in Kiihar-ja, naj še nadalje sprejmeta to funkcijo, ker letos poteče njihova funkcijska doba. Nato se je razvila daljša debata o odmeri članarine za trgovsko združenje in je bil predlog uprave soglasno sprejet. Glede pristopa združenja k Zvezi trgovskih združenj je bilo soglasno sklenjeno, da se uprava pooblasti, da sklene pristop k Zvezi, ko uvidi, da so se tam razmere spremenile kakor smo zahtevali pri lanskem izstopu. Sprejet je bil predlog, da se ukine razdeljevanje vseh novoletnih daril. Prav tako je bil sprejet predlog gg. Kroga in Kerenčiča, po katerem se smatrajo nakupovalci za deželne pridelke kol nameščenci svoje tvrdke s fiksno plačo, da morajo biti pravilno prijavljeni v bol. zavarovanje ter plačevati usluž-benski davek. Ce ni nakupovalec stalno nameščen uslužbenec, ki izvršuje za svojo tvrdko le nakupovalne posle, si mora pribaviti obrtni list, pa naj dela za provizijo ali za fiksno plačo. Med slučajnostmi so se razpravljali razni predlogi lokalnega značaja, med drugim tudi predlog, da se prepovejo sejmarjem na stojnicah pomočniki. Skupščina je potekla v najlepšem redu ob živahnem sodelovanju članstva ter tako manifestirala res vzorno enotnost in solidarnost vsega trgovstva v našem obmejne murskosoboškem združenju. d) v odsekove odbore, e) 4 delegatov in ‘2 namestnikov za Zvezne skupščine. 11. Slučajnosti. V smislu čl. 1fi pravil sklepa skupščina z absolutno večino glasov navzočnih članov. A ko ob sklicani uri ne bo navzočnih zadostno število članov, t. j. tIs, bo skupščina 1 uro pozneje ter sklepa o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov. Skupščina sme sklepati samo v zadevah, ki so postavljene na dnevni red, ali ki so jih poedini člani najmanj 3 dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi. O udeležbi se bo vodila poimenska evidenca. Člani izvršujejo svoje pravice osebno in jih ne- morejo vršiti po pooblaščencih. Računski zaključek za leto 1930. je dostavljen vsem članom, kakor je v smislu čl. 40. objavljen v pisarni Združenja, da ga člani lahko prouče. Istotako je objavljen v pisarni tudi proračun za leto 1937. Udeležba je za vse člane obvezna! V Kranju, dne 20. aprila 1937. P. v. podpredsednik: Franc Berjak s. r. Skupščina v Kočevju Združenje trgovcev v Kranju ima redno letno skupščino v četrtek 2(1. maja 1937 ob 13. uri v mali dvorani (bivša kavarna) Narodnega doma v Kranju. D n e v n i r e d : 1. Volilev 2 overovateljev zapisnika. 2. Poročilo uprave. 3. Računski zaključek za leto 193(i. 4. Poročilo nadzorstvenega od-Imra. 5. Zadruga »Trgovski liste. 6. Proračun za leto 1937. 7. Odobritev pravilnika odsekov. 8. Sprememba pravil. 9. Samostojni predlogi, ki pa morajo biti predloženi upravi najmanj 3 dni pred skupščino. 10. Volitve: a) predsednika in podpredsednika, Ib) 7 članov in 4 namestnikov uprave, c) 3 članov in 2 namestnikov nadzorstva, č) 3 članov v častni odbor, Skupščina kočevskega trgovstva je bila v nedeljo, dne 25. aprila t. 1. Vodil jo je predsednik združenja g. Franc Hubcr, ki je uvodoma pozdravil sicer res maloštevilne udeležence, posebej še zastopnika sreskega načelstva Jarca ter zastopnika Zveze trgovskih združenj zveznega tajnika Gornika. Po komemoraciji članov združenja, ki so umrli tekom preteklega poslovnega leta, je podal predsednik svoje poročilo, iz katerega v kratkem posnemamo: V kočevskem okraju se je polo-žaj, vsaj kolikor se tiče lesne trgovine, deloma zboljšal, toda delavec in kmet še vedno nimata denarja. Poudariti je treba, da smo Kočevci odvisni od denarja naših izseljencev, ki ga sedaj le težko pošiljajo. Sama občinska doklada znaša nič manj ko 120% na državne neposredne davke. Pomisliti je treba, da je bil davek mnogim obrtnikom z novim finančnim zakonom pavšaliran in da Itodo ti sedaj manj plačali, primanjkljaj bomo morali seveda nosili mi trgovci v veliki večini. Priznamo v tem pogledu velike zasluge našemu odličnemu zastopniku v narodni skupščini narodnemu poslancu g. Mohoriču, le prosimo ga, da dela še nadalje z vso vnemo na tem, da se tudi malim trgovcem davek pavšnlira. Dalje poudarja predsednik potrebo po trdnih organizacijah v trgovskih vrstah. Organizacije so nam bolj ko kdaj potrebne v težki borbi, ki jo bijemo na vseh straneh, zlasti v neenaki borbi posameznih trgovcev proti kartelom. Pri tej priliki omeni predsednik dogodek, ki se mu je pred kratkem pripetil in ki dovolj na* zorno kaže, kako daleč smo prišli in kako smo že popolnoma odvisni od milosti in nemilosti karlelira- nih tvrdk. Pri njem se je oglasil potnik neke novosadske tvrdke, ki ga sicer večkrat obišče. Pri tej priliki je predsednik pri potniku zapazil, da je imel na mizi tudi rdeč listek, na katerem je bilo več vprašanj. Radoveden, čemu ima potnik ta listek, se je predsednik pri potniku interesiral in ga o tem vprašal. Tedaj mu potnik na njegovo ne malo začudenje odgovori, da morajo sedaj vsi potniki karteliranih tvrdk zaupno poizvedeti, koliko blaga je posamezni trgovec kupil od nekarteliranih tvrdk, katero je to blago, kdaj je zadnjič od teh tvrdk kupil ild.. vse to pa zato, da bodo za naprej kartelirane tvrdke take trgovce popolnoma izključile ter jim ne bodo karteli rani grosisti dobavljali nobenega blaga, oziroma jim ne bodo dajali nobenih bonifikacij. Tudi zato predsednik obžaluje, da je na današnjem zboru tako malo članov navzočnih, kar priča o zelo majhni stanovski zavednosti članstva. Želi, da bi se v bodoče trgovske vrste tudi v kočevskem okraju bolj tesno strnile. Tajniško poročilo o delovanju združenja v preteklem poslovnem letu ter o stanju članov (ki jih je 125), pomočnikov in vajencev je podal tajnik združenja Kopitar. -Blagajniško poročilo je podal blagajnik združenja llerbst Edvard. Yr imenu nadzornega odbora je podal poročilo o pregledu knjig in ostalega poslovanja član nadzornega odbora Macher, ki je predlagal, da se da upravi in nadzornemu odboru razrešnica, kar je bilo soglasno sprejeto. 1’roračun za poslovno lelo 1937. s preliminiranimi izdatki 18.840'— din ter prav tolikimi dohodki je bil soglasno sprejet. Tudi je bilo sklenjeno, da se vsak član, ki stanuje v oddaljenosti do 4 km od Kočevja in se ne udeleži letne skupščine brez tehtnega opravičila, kaznuje z globo din 50'—. Zaslopuik Zveze trgovskih združenj zvezni tajnik Gornik se je predsedniku prav lepo zahvalil za njegove lepe pozdravne besede ter sporočil skupščini pozdrave obeh naših gospodarskih in stanovskih institucij. V svojem poročilu opisuje borbo Zveze za zboljšanje položaja v trgovini, razpravlja o najaktualnejših gospodarskih problemih, poda sliko poslovanja Zveze v preteklem, letu ter očrta smernice za bodoče delo pri naši edini stanovski borbeni organizaciji. Apelira pa tudi na članstvo, da goji med seboj zavest skupnosti in solidarnosti in da se bolj oklepa svojih organizacij. Njegova izvajanja so bila od vseh sprejeta s splošnim odobravanjem. Med slučajnostmi se na predlog g. Turezanskega sklene, da se ustanovijo pri združenju štiri posebne sekcije: I. grosistov, 2. železninar-jev, 3. manufakturistov, 4. špeceristov. Združenje bo pozvalo člane posameznih strok na sestanek, kjer naj se te sekcije konstituirajo. Prav tako je bilo sklenjeno, da se zapirajo trgovine tudi ob sobotah poleti in pozimi ob 7. uri zvečer in ne ob 8. uri, kakor je lo bilo do sedaj. Sprejet je bil tudi predlog g. Herbsta, naj bi se trgovine odpirale ob praznikih ob istem času kot ob nedeljah. Ker ni bilo več govornikov, je predsednik zaključil z zahvalo vsem udeležencem in zastopnikom skupščino, ki je trajala nad dve uri in potekla v najlepšem redu. Skupščina v Iv. Lenartu v Hov. goricah V navzočnosti lepega števila 1 članov ter delegata Zveze trgovskih združenj tajnika Milka Gornika je bila v nedeljo dne 2. maja redna letna skupščina združenja v Sv. Lenartu. Skupščino je otvoril predsednik združenja Jožef Tušak, ki je podal tudi predsedniško poročilo, vodil pa je skupščino poslevodeči podpredsednik združenja Leo Rataj. Uvodoma je pozdravit vse udeležence in zlasti zveznega tajnika, nato se je spomnil umrlega elana združenja Alojzija Bračiča, ki mu je skupščina izkazala čast. Tz poročila predsednika Tušaka posnemamo na kratko: Stanje in borba podeželskega trgovca sta obupna. Krošnjarstvo, šušmarstvo ter neznosne davščine bodo trgovino uničili. Danes plačuje trgovec davke ne na račun dobička, temveč na račun zaloge, kar ga bo moralo polagoma popolnoma uničiti. Toda kljub temu ne smemo klonili, strnjeni in složni Ikmuo dosegli vendar nekaj, vsaj trohico naših pravic, za kar nam je zlasti porok naš neumorni poslevodeči podpredsednik Rataj, čigar neustrašeno in požrtvovalno delo vsi poznamo. Zato ludi predlaga, naj si ga združenje pri današnjih vo-1 litvah izvoli za novega predsednika, da mu s tem tudi izkaže priznanje za vse, kar je storil v prid združenja in vsega članstva in kar Im v še večji meri storil v bodoče. G. Rataj se zahvali predsedniku za njegovo poročilo ter tudi sam na kratko poroča o delovanju združenja v zadnjih treh letih, za katero dobo polaga danes uprava obračun. Omenja zlasti, da so znašali dolgovi združenja, ko je prevzel mesto poslevodečega podpredsednika, nič manj ko din 5800'—, danes pa ima združenje v blagajni in naloženih din 10.808'—. Našteva tudi vse borbe združenja proti najrazličnejšim nadlogam, ki vsak dan na novo prihajajo nad trgovski stan. Priporoča članstvu, da v čim večjem številu pristopa k mariborski »Samopomoči«, ki uspešno deluje v prid trgovstva. Zlasti obširno poroča o delovanju sadnega odseka pri združenju ter o sestanku sadnih trgovcev in izvoznikov v Mariboru dne 21. marca t. L, "a katerem združenje ni bilo zastopano, ker ni prejelo oficialnega vabila. Izjavi pa, da je združenje pripravljeno, da ludi njegovo članstvo vstopi v združenje sadnih izvoznikov v Mariboru, ter prizadevanju zbornice, da se trgovske zahteve in težnje bolj upoštevajo. Njegova izvajanja so navzoči cesto z odobravanjem prekinjali ter ga na koncu nagradili z velikim aplavzom. Pri volitvah je bil z vzklikom soglasno izvoljen za predsednika združenja dosedanji poslevodeči podpredsednik Leo Rataj, za podpredsednika pa Josip Tušak. Za člane uprave so bili izvoljeni: Anton Hrastelj. Franc Cvetko, Martin Kocbek, Rudolf Žnidar, Maks Šuman, Valentin Dreo, Maks Dr man, Rctzcr Franc. Za namestnike: Ivan Brigott, Ignac Kocbek, Franc Perko, Vili Rozman in Peter fteneker. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Šauperl Alojz, Kirbiših Karol in Rojs Martin. Za delegata za Zvezo trgovskih' združenj predsednik Leo Rataj, za delegala za Zvezno skupščino pa L. Rataj in A. Hrastelj. Med slučajnostmi »o se sklenili novi ukrepi za uspešnejše pobijanje krošnjarstva, dalje ukrepi proti nadlogi nakupovalcev in protest proti previsokim davščinam. Sprejeti pa so bili tudi potrebni sklepi o zatiranju nelojalne konkurence med trgovci samimi. Zanimivo je, da je skupščina najmanjšega trgovskega združenja v Sloveniji, saj ima to združenje le 77 članov, trajala nepretrgoma nad štiri ure in potekla vseskozi stvarno in resno. Pokazala je, da so tudi manjša združenja življenja zmožna, samo treba je pravih mož, ki se svojim organizacijam z vso vnemo posvetijo. toda le pod pogojem, da se bo tam res delalo nepristransko in strogo objektivno in da bo za predsednika tega združenja izvoljen tak mož, ki ne bo neposredno intere-siran na sadnem izvozu. Sicer da se bo skušal odsek priključiti odseku v Murski Soboti, ki kar najbolj uspešno in samostojno deluje. O sestanku izvoznikov v Mariboru je dal potrebna pojasnila tudi zvezni tajnik g. Gornik. Po poročilu blagajnika o račun skem zaključku za preteklo poslovno leto ter poročilu nadzornega odbora je bila dana upravi in nadzorstvu soglasno razrešnica. Nato je bil tudi soglasno sprejet proračun za poslovno leto 1937. s preliminiranimi izdatki 9.392 din in prav tolikimi dohodki. Zvezni• tajnik Milko Gornik je pozdravil skupščino v imenu Zveze trgovskih združenj ter opravičil odsotnost zborničnega svetnika Ferda Pinterja, ki je bil prvotno delegiran na to skupščino kot za slopnik zbornice, toda se vabilu radi nujne zadržanosti ni mogel odzvati. Nato je podal zvezni tajnik dol go in izčrpno poročilo o vseh vprašanjih, ki danes interesirajo trgovski stan, o delovanju /veze Sitnosti s tisoč din a bankovci Opozorilo Zbornice za TOI Narodni banki in finančnemu ministru V zadnjem času se na pošti zahteva od vsakogar, ki plača s tisoč-dinarskimi bankovci, da mora napisali tudi svoje ime. Ta predpis naj menda pomaga pri zasleditvi ponarejevalcev in razpečevalcev falzifikatov. Zelo pa dvomimo, da bo ta namera tudi dosežena, ker bi bilo treba postaviti velikanski uradniški aparat, da bi to zapisovanje imen imelo kakšen pozitiven uspeli in ne bi bilo le nepotrebno sitnarjenje. Novi predpis je zato tudi v poslovnem svetu vzbudil veliko nejevoljo ter zelo nezaželene posledice. Zato je Zbornica za TOI v Ljubljani poslala Narodni banki in g. finančnemu ministru naslednje opozorilo: »Zbornica za TOI v Ljubljani prejema iz trgovskih vrst številne pritožbe zaradi neprijetnosti, ki nastajajo sedaj v trgovinskem iu v plačilnem prometu zaradi falzifikatov bankovcev po 1000 din. Odjemalci v trgovskih lokalih so silno nejevoljni, kadar se zapiše njih ime pri plačilu s 1000diuar-skim bankovcem. Protestirajo ter so razburjeni, a tudi trgovci sami so v največji zadregi, ker se boje, da bo bankovec, s katerim so plačali svoj račun, kasneje proglašen za falzifikat terHui imeli zaradi tega veliko in nenadomestljivo škodo. Z vso pravico se sprašuje, svet, kako pride do lega, da se dela takšna vznemirjenost in da se čislo nekriva javnost postavlja v nevarnost, da bo imela škodo, ko je vendar dolžnost Narodne banke, da poskrbi za vse potrebne ukrepe, da kontrolira promet z bankovci iu da pravočasno vzame ii prometa vse falzilikate, ki so se ev. mogli pojaviti, in to brez vznemirjanja javnosti ter brez motenj za plačilni promet. Zbornica smatra zato za svoj® dolžnost, da Vas opozori na te pri*] tožbe gospodarskih ljudi ter Vas' prosi, da blagovolite izdati potreb-; ne ukrepe, da se odpravijo motnje,j ki so nastale zaradi pojava neka-; terih falzifikatov v plačilnem pr»-! metu. Prosimo, da se nam sporoča izdani ukrepi. Politične vesti Bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov bo v juniju oficialno obiskal Ankaro, kjer bo gost predsednika turške republike Kemala Atatiirka. Miklas in dr. šušnik sta se vrnila iz Budimpešte na Dunaj. Ob njunem odhodu je bil izdan komunike, ki pravi, da se je tako pri vseh svečanostih ko tudi pri vseh posvetovanjih ponovno manifestiralo popolno soglasje obeh držav v vseh vprašanjih ter tradicionalna povezanost interesov, ki veže oba naroda in ki je že prestala svoje najtežje preizkušnje zmagovito. Miklas je bil odlikovan od drž. upravitelja Horthyja z najvišjim madjarskim odlikovanjem. Dunajsko časopisje obširno komentira Miklasov obisk v Budimpešti. Iz vseh teh komentarjev se vidi, da se Avstrija in Madjarska bojita, da bi popoln sporazum med Nemčijo in Italijo mogel pomeniti konec njih samostojnosti in da bi obe države padle na stopnjo kolonij. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je že odpotoval na svečanosti kronanja v London, da bi mogel imeti čim več konferenc z vodilnimi državniki britanskega imperija. O razgovorih nemškega zunanjega ministra Neuratha z Mussolinijem in grofom Cianom je bil objavljen krajši komunike, ki pa ne vsebuje nobenih konkretnih podatkov. V komunikeju se govori samo o popolnem soglasju in prijateljskem duhu, v katerem so se razpravljala vsa vprašanja, ne pove pa se nič o konkretnih rezultatih, ki bi bili doseženi. Listi tudi poročajo, da se misija ministra Neuratha ni popolnoma posrečila ker ni hotela Italija popustiti, da bi se njen vpliv v Podonavju in na Balkanu zmanjšal. Po Neurathu in Giiringu pride v Rim še vojni nemški minister Blombcrg. Baje pomeni njegov prihod sklenitev vojaške zveze med Nemčijo in Italijo. Italijanska poslanska zbornica je razpravljala o novem italijanskem državnem proračunu. Na dnevnem redu so bili proračuni vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva. Vsi proračuni so bili odobreni z vsemi predlaganimi poviški. Parlament je odobril stališče vojnega ministra, da mora biti tehnična in materialna oprema italijanske vojske na višku, da more armada hitro in takoj zmagati. Zato mora biti armada sposobna, da more v kratkem času vreči na ogrožena mesta tudi velike oddelke vojske. V Barceloni je prišlo do hudih nasprotij med vlado in anarhisti, ki se upirajo uvedbi strogega reda v vojski. Prišlo je celo do krvavih pouličnih bojev. Vlada v Valenciji poroča, da pa je na vse zadnje vendar prišlo do sporazuma med obema taboroma. Baskovska vojska je bila popolnoma reorganizirana ter je bila motnost poveljevanja uvedena. Bojna sposobnost vojske se je takoj nato povečala in so Baski kmalu nato tudi dosegli večje uspehe. General Molla je zasedel s svojimi četami mesto Mungu jo ter ikuša na ta način prodreti v Bil_ bao od zadaj. Mesto Bilbao je od nacionalističnih čet že skoraj obkoljeno. Zunanji minister nacionalistične vlade v Burgosu je odstopil ter takoj nato odpotoval v tujino. Minister je odstopil, ker se ni strinjal z generalom Francom, da tre->a nastopiti proti londonski vladi in ker je odklonil tudi zahtevo generala Franca, da se mora včla niti v fašistični stranki. Položaj Baskov na fronti se ie /.n at n n zboljšal Prodiranje cet generala Molle je povsod ustavljeno. Na nekaterih mestih so mogli Baski celo uspešno prodreti v nekatere položaje Francovih čet. V Barceloni se ni upor anarhi stov zatrt. Pod vodstvom Compa nysa se je ustanovil direktorij. ki stalno pridobiva na moči. Na seji odbora za nevmešavanje je nemški veleposlanik v. Ribbentrop zagovarjal bombardiranje nezaščitenih mest. Proti temu stališču so viharno nastopili zastopniki Ffancije, Anglije in Rusije, dočim ;o zastopniki Italije in Portugalce to stališče zagovarjali. Napetost med Francijo in Polj ko zaradi obiska zunanjega mini ;tra' Becka v Bukarešti je likvidi-■ana, ker je dala Poljska Francij ■•adovoljiva pojasnila o cilju tega x)lovanja. . . . Janonski tisk vedno glasneje za hteva odstop vlade, ki je doživela >a volitvah popoln neuspeh. Ge leral Hajaši pa kljub temu izjav ja. da ne bo odstopil. Uradniške in delavske plače to ile na Poljskem povišane. Samostojni zborničnih Franc Gorianc: Za dvig lesne trgovine Po slalisliki je bilo v letu 1936. v trgovinskem odseku 767 prijav in 1.150 odjav j torej padce za 383 obratov, in to največ ravno iz vrst lesne trgovine. Nujno je, da se temu odpomore, ker ravno zbog propasti lesne trgovine največ trpi naše gospodarstvo. Velik povod temu propadanju lesne trgovine so zelo mnogovrstne socialne dajatve, ker ravno lesna trgovina mora zaposliti mnogo ljudi, preden pride blago na trg. Eno zelo težkih bremen za lesno trgovino, katera ima večji promet, je prispevek za čezmerno porabo cest. Plačilo za čezmerno porabo cest zahteva od vsakega vagona, ki ga trgovec prejme, ali ki ga odpošlje, najprvo država, ako se prevozi blago, čeprav samo 1 km |K) državni cesti, potem zopet cestni odbori za izredno porabo banovinskih cest. Plačilo o izredni porabi cest se pobira po banovinski uredbi, razglašeni v »Službenem listu« z dne 7. II. 1931, kjer je pod po- stavko člena 12 tudi naznačena cena, na bazi katere se pobira plačilo za to porabo ceste. Na podlagi čl. 2 zgoraj navedene naredbe mora trgovec plačati za vse blago, kar ga odpošlje preko 52 ton letno, tudi če kupi od kmetov-posestnikov ali malih žagarjev le posamezne vozove tramov ali desk, ker je vedno odgovoren za plačilo izredne porabe ceste odpošiljatelj vagona. Zato predlagam: Plačilo za prekomerno porabo cest naj se odpravi in naj ostane samo tam, kjer se izkoriščajo večji gozdovi ali kjer se delajo velika javna dela, kjer se torej v resnici ceste izredno uporabljajo. Neumestno je, da se mora plačati od vsakega vagona koruze, ki jo trgovec dobi ali od vsakega vagona krompirja, ki ga trgovec odpošlje, ako presega njegov promet le 52 ton letno, medtem ko so zadruge, ki so najmočnejši konkurent trgovini, tega oproščene. Prosim, da se usvoji moj predlog in se predloži na merodajno mesto. nitev koristi rentnega socialnega zavarovanja tudi za primer prehoda zavarovancev v že naprej nameravani samostojni obrtni poklic. To bi bilo v skladu in nujno potrebno tudi z ozirom na določbe § 384. obrtnega zakona, ki predvidevajo obvezno zavarovanje obrtništva za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nezgode, čim izda minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje tozadevno uredbo. Na podlagi tega zahtevamo: 1. Novelira naj sc zakon o zavarovanju delavcev in s primernimi predpisi v izvršilnih uredbah predpiše: a) vplačani prispevki za zavarovanje delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti se v Fran Iglič: primeru prehoda zavarovancev v samostojni obrtni poklic po odbitku režijskih stroškov zbirajo v poseben donosno naložen sklad; b) čim se uvede zavarovanje obrtnikov za primer onemoglosti, starosti ali smrti v smislu določb § 384 obrtnega zakona, se ta sklad izroči krajevno pristojni obrtniški zavarovalni instituciji. 2. Minister za trgovino in industrijo naj nemudoma izda na podlagi § 384. ob. zak. uredbo o zavarovanju obrtništva, in sicer tako, da se uvede za enkrat obvezno zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti, ostale panoge zavarovanja pa postopoma. 3. Zavarovanje obrtništva je izvesti po načelu čim širše samostojnosti poedinih zavarovalnih institucij, po okoliših poedinih' zbornic. * Tem predlogom se je v podobnem smislu priključil v polnem obsegu za trgovinski odsek njegov predsednik Albin Smrkolj. Rokodelska dela v kaznilnicah to nedoputt Zborn. podpredsednik Ivan Ogrin: Rentno zavarovanie delavstva Obrtni odsek je na podlagi razprave v svoji seji dne 19. aprila zavzel glede rentnega zavarovanja delavstva to nuccluo stališče: Ugotavlja se, da uredba o zavarovanju delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti ne vsebuje nikakih določb o tem, kaj se bo zgodilo s prispevki onih zavarovancev, ki preidejo ali k samostojnemu izvrševanju obrta ali pa v službene poklice, ki so podrejeni zavarovanju pri Pokojninskem zavodu za zavarovanje privatnih nameščencev v Ljubljani. Če se računa, da preide iz vrste zavarovanega delavstva v normalnih razmerah letno okrog 2.09« oseb k samostojnemu izvrševanju obrta in če se upošteva, da je rabinati pri okroglo 80.000 zavarovancih na okroglo 20 milijonov dinarjev letnih rentnih prispevkov, se pokaže, da bo znašala vsota prispevkov zavarovancev, ki preidejo v samostojni obrt in ki po sedanjih predpisih izgube pravico do kakršnih koli koristi iz vplačanih rentnih prispevkov, vsako leto okroglo pol mitijona dinarjev ali 2'5% vseli letno vplačanih rentnih prispevkov. Ker je delavsko zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti po zakonu obvezno za one kategorije delavstva, ki je po svoji zaposlenosti za časa učne dobe in pomočniškega službovanja po obrtnem zakonu že naprej namenjeno, da se osamosvoji v raznih obrtnih strokah, zahteva Že načelo socialne pravičnosti, zlasti pa bistvo in namen socialnega zavarovanja, da bi tozadevni zakonski in uredbeni predpisi vsebovali tudi določbe, ki bi predvidele ohra- Poleg vsega zla, ki se kopiči na našega obrtnika, je še zlasti omeniti konkurenco kaznilniških rokodelskih delavnic. Kaznilnici v Ljubljani in Mariboru izvršujeta skoraj vsa rokodelska dela, a ne samo za lastno potrebo, temveč prevzemajo tudi velika naročila za privatnike. Dokazano je, da se zlasti v mariborski kaznilnici izvršujejo velika dela v mizarskih in krojaških delavnicah in da ni v vsem mariborskem območju niti enega podjetnika, ki bi imel toliko naročil kakor kaznilniške delavnice. Imajo jih celo toliko, da Miro Peterlin: morajo nujnejša dela odklanjali. Pri vhodu teh delavnic je tudi značilen napis: »Tovarniška pisarna«. Zato predlagam: Visoka zbornica naj odločno intervenira pri odločujočih činiteljih, da se v teh zavodih prepove prevzemanje privatnih naročil, ker se s tem ogroža obstoj legalnih rokodelskih mojstrov, pošteni rokodelski pomočniki pa se z deli kaznen-cev tirajo v propast in brezposelnost. V tem smislu naj se revidira zakon o izdržavanju kazni na prostosti. — Zadeva je nujna in neodložljiva! Glede ustanavliania krcem in bufetov Gostinski odsek je na svoji seji dne 19. aprila 1937 soglasno ugotovil, da vlada docela nedosledna praksa pri občnih upravnih oh-lastvih I. stopnje glede krajev, za katere se naj izdajajo dovolila za ustanavljanje bufetov oz. krčem. Gostinski odsek istočasno ugotavlja, da je pravilnik o gostilnah in kavarnah in oslalih obetih z alkoholnimi pijačami z dne 15. junija 1925 glede ustanavljanja bufetov, t. j. v čl. 82. do 85. še vedno v veljavi, kar izrečno izhaja iz določbe § 427. o. z. Te določbe ustrezajo Se danes obstoječim razmeram in interesom gostinstva. Na ta način se bodo tudi v bodoče mogli ustanavljati bufeli samo v krajih z nad 5.000 prebivalci oz. v mestih, trgih, sedežih državnih oblastev, priznanih letoviščih in kopališčih. Krčme Direktor Prelovšek se poslavlja Ljubljana, koncem aprila. Od mestnega gradbenega urada se te dni loči na lastno prošnjo inž. Matko Prelovšek. Lani smo se sicer spominjali njegove 60-letnice, vendar pa o kaki ostare-1 os t i pri njem ni niti govora, zato bo pa Ljubljani žal za tem živahnim, vedrini in delavnim ter tudi vedno prijaznim mestnim uradnikom. Izredno socialno čuteči direktor je bil slehernemu dostopen in je vsakemu rad pomagal ter vedno ublažil nasprotja med trdoto zakona in interesi posameznih občanov. Prezgodaj gre, čeprav je mladega, temperamentnega narodnega borca že župan Ivan Hribar sprejel v mestno službo in je iz potresnih ruševin stare, provincialne Ljubljane pomagal graditi novo, slovensko glavno mesto. Dr. Ivan Tavčar mu je izročil .vodstvo mestnega gradbenega urada in bil je desna roka županu dr. Periču komisarjema dr. Senekoviču in dr. Mencingerju, gerentskemu triumvirntu dr. Puca. Likozarja in Turka ter dolga leta županu dr. Pucu. dokler mu ni mestni poglavar dr. Adlešič z lepo besedo zahvale segel v roko za slovo. . Lepo, da. toda prezgodaj... Prezgodaj odhaja mož. ki je pomagal presnavljali ruševine dol- ge vasi in jih presnoval v modeiv no prestolnico Slovenije ter v njej zasnoval ogelne kamne slovenskega velemesta ob stiku treh držav in treh kultur. Za naloge klijočega velemesta je treba zrelega in mirno razsodnega moža. Toda nikakor ne drhtečih prstov častitljivo skisanega birokratskega odličnika, temveč izkušenih in krepkih rok podjetnega in okretnega delavca. Za Veliko Ljubljano bomo pač morali poiskati takega strokovnjaka. Moral bi biti prav za prav natanko takšen, kakršen je današnji — Prelovšek. Zares, edino pravi bi bil Prelovšek v p. brez »v. p.«1 Tri in dvajset let torej je inž. Prelovšek načeloval mestnemu gradbenemu uradu ljubljanskemu. Od dveh tlakovanih mestnih ulic smo prišli do okroglih 15 km s 120.000 ms tlakovane površine. Stanovanjska akcija nam je dala čez 80 novih mestnih hiš, med njimi pa Rdečo hišo in stanovanjsko hišo na .Jegličevi cesti, poleg teli pa Delavsko zbornico in Delavski azil, šolo za Bežigradom, velemestno klavnico in polno manjših poslopij. Inž. Prelovšek .je ves čas sodeloval pri regulaciji Ljubljanice, še |K>sebuo pa pri izvedbi regulacije mesta in pri uveljavljenju grandioznih regulacijskih načrtov mojstra Plečnika. Ni nam treba nadaljevati z na- števanjem, saj smo pri največ,|i zaslugi direktorja Prelovška. Za lepo in moderno Ljubljano je imel toliko smisla, da je pridobil arhitekta Jožeta Plečnika in večkrat tudi z največjim naporom realiziral projekte njegovega genija. Zaradi neomahljive vere v mojstra Plečnika je prišel marsikdaj navzkriž % večino malomeščansko orientiranega prebivalstva in moral neprestano premagovati dvome in večkrat tudi strastni odpor v estetskih zadevah namišljenih avtoritet. Ni slehernemu dano, da bi gleda! in ustvarjal za stoletja naprej, in večina presoja vsako stvar le po svojih potrebah, vidi le v svojem ozkem obzorju. Šele ko je direktor Prelovšek realiziral toliko Plečnikovih načrtov, da so celi deli mesta dobili Plečnikov pečat, je Ljubljana spoznala in tudi s hvaležnostjo priznala mojstrove neprecenljive darove rodnemu mestu. Tisto, kar imenu jemo ljubljansko srce, danes ? najtoplejšo ljubeznijo spoštuje de la svojega mojstra, ker se morda še ne zaveda, a čuti. da tudi v teh delih utripa, ljubi in se lepote svojega itijslnega kraja radii je — ljubljansko srce. Najpre je pa to občutil preprosti Ljub ljaričan. pravi otrok Ljubljane. In ko bodo učeni potomci današnjih Ljubljančanov s ponosom pisali o slovenski narodni umetnosti tujci že pišejo o Plečnikovem slo-j venskem slogu — tedaj bo pozabljen gnev tistih namišljenih avtoritet in izbrisana bodo njih imena. Tivoli bo dorasel, bajni grad z vsemi izbranimi spomeniki slovenske kulture v vencu nasadov, novi magistral z novo okolico, slovenske prokuracije na Paradnem trgu, univerza po livadah in gajih tja do Cekinovega gradu, narodna knjižnica nad Novim trgom z vrsto spomenikov od Križank do Paradnega trga in po vsem mestu, tržnice in spet široki zeleni pas s športnimi in otroškimi igrišči okrog osrednjega mesta, skratka, zdrava, vrtna Ljubljana od Barja do Posavja bo cilj romarjev, občudovalcev in pouka željnih učencev slovenskega sloga. In tudi na Marijinem trgu bo stala palača s pročeljem, »kakor ga predpisuje m. o., ki hoče, da bo pročelje te nove palače v estetskem oziru v skladu z okolico, zlasti s trimost-jem«. Inž.-Prelovšek, direktor v p., je pustil v gradbenem uradu zaklad: polno Plečnikovih načrtov, ki jih direktor Prelovšek ni mogel ali ni smel realizirati zato ali zato. Dolgo bodo jemali iz tega zaklada, regulirali, sadili in zidali, se učili in tudi še vedno poskušali lepšati in krasiti Ljubljano, v sijaju mojstrovega imena se bo pa svetilo ime njegovega zvestega* pomočnika inž. Matka Prelovška. A. G. nem nespremenjen: obresti in provizije 4,86, ostali dohodki 2,26 mili j., na drugi strani pa so se osebni izdatki le malenkostno zmanjšali, kakor tudi stroški. Narasli pa so izdatki za davke. Zaradi odpada postavke za odpis du-bioznih terjatev je cisti dobiček narastel (brez prenosa) od 1,6 na 1,8 m iti j. din. Pokojninski sklad zavoda je dosegel že 5,3 milij. din. _ Za novega upravitelja ljubljanske podružnice zavarovalnice »Croatia« je bil imenovan dr. Dragotin Svetel, ki je po rodu Slovenec in ki je že dolgo nameščen pri »Croatiji«. Dr. Svetel bo svoje novo mesto v kratkem nastopil. Posojilo mesla Pariza v višini 900 milijonov frankov je bilo podpisano v nekaj dneh. Glavna skupščina zavarovalnice »Assicurazioni Generali« v Trstu je odobrila zaključne račune zavarovalnice za 1. 1936. Premijski dohodki v zavarovanju proti škodam so narasli na 382 (plus 96) milijonov lir, premijski dohodki v življenjskem zavarovanju pa za 169 na 426 milijonov lir. Tehnične rezerve so se pomnožile na 2.13 milijarde lir, vsa jamstvena sredstva zavarovalnice pa za 600 milijonov na 2.5 milijarde lir. Dividenda banke je ostala neizpremenjena, namreč 175 lir za delnico. Zunanja trgovina V Vratislavi se začnejo danes pogajanja z Nemčijo za ureditev naših trgovinskih odnošajev in plačilnega prometa z Nemčijo. Našo Narodno banko zastopa pri podajanjih viceguverner dr. Belin. Svetovna gospodarska konferenca je nemogoča, dokler se ne konča španska državljanska vojna. O tem sta se že zedinila angleški finančni minister Chamberlain in Rooseveltov delegat Davis. Gospodarski svet romunske vlade je odpravil uvozne kontingente za nikelj, cink, antimon, baker, jeklo, surove kože, barve, kemične proizvode za tekstilno industrijo in surovi kavčuk. Tudi uvoz bombažnega prediva bo olajšan. SLO VEHIA - TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reckspedieije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno Češkoslovaška bo letos izvozila še 45.000 vagonov pšenice. Bombažno, volneno in svileno blago se bo pri nas v kratkem podražilo za 20%. V Nemčiji so cene skočile že za 30%, na češkoslovaškem za 40, v Romuniji pa kar za 50%. Zunanja trgovina Združenih držav Sev. Amerike je bila v letošnjem prvem četrtletju pasivna za 113 milijonov dolarjev. ■HHMMMK barva, pleeira In kemično onaii nhlelre, klohnke itd. Skrobi in aretloliba srajce, ovratnike ia manšete. Pere. suši, monga la lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgeva al. 9 Telefon št. 22 72. Že v 24 urah LICITACIJE: Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani razpisuje prvo javno ofertno licitacijo za nabavo 8 milijonov položnic. Licitacija bo dne 2. junija 1937 ob 11. uri dopoldne v tajništvu Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani. Pogoji so interesentom na razpolago v tajništvu zavoda. Kavcijo v višini najmanj 10% (i nožem c i 20"/.,) ponudbene vsote morajo položiti interesenti na blagajni zavoda najkasneje do 10. ure dopoldne na dan dražbe. Komanda podvodnega orožja v Kuniboru sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo sirene na električni pogon. Zahvala Vsem, ki so mojega dragega, nepozabnega moža, oziroma brata, strica in svaka, gospoda Josipa VLvfh veletrgovca m posestnika pa naj bi se ustanavljale samo v od prometa oddaljenejših podeželskih krajih, kar odgovarja duhu tedanjega obrtnega zakona. Z ozirom na to predlagam: Visoka zbornica skleni naprositi ministrstvo za trgovino in industrijo, da izda v gori navedenem smislu potrebna navodila glede ustanavljanja krčem in bufetov. Josip Serec: Ustanavlianša podeželskih gostiln in gradbeni predpisi Ministrstvo za trgovino in industrijo je dne 23. januarja 1937 izdalo navodilo glede veljavnosti gradbenega zakona za lokale podeželskih gostiln. Z omenjenim navodilom se dejansko poslabšuje pravno stanje, ustvarjeno z uredbo o ustanavljanju in ureditvi pogostin-skih obrtov z dne 19. oktobra 1934. Dejstvo, da gradbena zakonodaja še ni izvedena po vaseh, ne sme vplivati na ureditev gostinskih obratov, ki se imajo obravnavati izključno po vidikih obrtne zakonodaje. Zato predlagam: Visoka zbornica skleni pri ministrstvu trgovine in industrije intervenirati, da razveljavi oziroma izpremeni v smislu veljavnih obrt-no-pravnih predpisov citirano navodilo. Jakob Zadravec: Rokodelska dela v kaznilnicah se moraio nehati! Deoarstvo spremili na zadnji poti, ga obsuli h krasnim cvetjem in prisrčno sočustvovali, izrekam iskreno zahvalo. Še posebej pa se zahvaljujem častiti duhovščini, zlasti prečastitima gospodoma dr. Kotniku in dr. Levičniku za podeljena tolažila sv. vere, gospodu primariju dr. Lavriču za ves njegov v resnici požrtvovalni in dolgotrajni trud, da bi mi ohranil pokojnika, gospodu dr. Krajcu za njegovo neutrudno vnemo, da je čim bolj olajšal pokojniku trpljenje ter č. sestram in vsej upravi „Leonišča“ za ljubeznivo strežbo. Nadalje se zahvaljujem pokojnikovim gg. stanovskim tovarišem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, istotako pa tudi gg. pevcem za pretresljive žalostinke. Ysem še enkrat iskrena hvala in Bog plačaj! J c sipin a Urbanič in sorodstvo. Že lela in leta je obrtništvo zlasti mariborskega okoliša ponovno opozarjalo na poslovanje mariborske kaznilnice, ki z izvrševanjem najrazličnejših del v velikem obsegu in za najširši krog naročnikov povzroča obrtništvu najhujšo konkurenco in veliko škodo. Odvzema mu delo in zaslužek, zaradi davčne prostosti in cenene delovne sile ter nizkih cen pa ubija tudi cene obrtniških proizvodov. Samo v mizarskih delavnicah moške kaznilnice je zaposlenih okrog 100 kaznjencev. V enem dnevu je bilo izvršenih 22 poizkušenj obleke in v enakem obsegu se dela v kaznilnici tudi v čevljarski, slikarski, ključavničarski, tapetniški in še celi vrsti drugih strok. Vse naše dosedanje predstavke in intervencije so bile brezuspešne. Upravičenost našega stališča, da taka konkurenca ni dopustna, dokazuje celo razpis ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. junija 1935, ki pravi, da se ministr- stvo strinja z zbornično predstav-ko, da se v zavodih za izvrševanje kazni ne bi smela izvrševati rokodelska dela po naročilu in za javno prodajo. Vendar pa pravosodno ministrstvo, kateremu je tudi dobro znano določilo § 1., t. 8., zak. o obrtih, vztraja na tem, da se na podlagi § 36. zakona o izvrševanju kazni v kazenskih zavodih smejo ti zavodi pečati s preje navedenimi posli. Ker je razburjenje obrtništva prikipelo do vrhunca, predlagam: Posebna deputacija članov obrtnega odseka naj predloži izčrpno utemeljeno predstavko ministru za trgovino in industrijo, ministru za pravosodje in predsedniku vlade ter s tehtno ustno obrazložitvijo položaja zahteva tako izpremembo prakse in Če treba tudi veljavnih predpisov, da se v kaznilnicah in jetnišnicah sploh ne bodo smela izvrševati rokodelska dela za stranke. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani V torek je bil pod predsedstvom g. Andreja Šarabona XVII. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Predložena bilanca za leto 1930 je bila soglasno odobrena. Dobiček je nekoliko večji kot lansko leto in znaša 2,362.059'50 din. Sklenilo se jo razdeliti dobiček po dosedaj običajnih načelih ter plačati desetodstotno dividendo. Dividenda s kuponom št. 17 se bo pričela plačevati z 20. majem 1937, in sicer z odbitkom dividendnega davka pri blagajni Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Iz računskega zaključka za leto 1936 posnemamo nadalje še podrobnosti: Vloge na knjižice so narasle od 51,5 na 53,75 milij., upniki pa od 195,9 na 208,9 milij. din. Lastna sredstva zavoda dosegajo 30,9 milij. din, od česar odpade na glavnico 12,5, na rezerve 18,4 milijona din. Lani je bil poleg tega ustanovljen tudi sklad za neke dvomljive terjatve v skupnem znesku 0,66 milij. din. Tem obveznostim stoji nasproti velika likvidnost, kajti blagajna je lani narasla od 36,04 na 38,87 milij. din, dočim so se vista naložbe zmanjšale od 7.6 na 6,2 milij. din. Zavod je lani v pretežni meri gojil kratkoročne kredite, kar se vidi iz dviga menic od 41,7 na 59,3 milij. din, dočim so ostali dolžniki padli od 173,8 na 172,1 milij. din. Vrednostni papirji so se zmanjšali od 12,05 na 10,85, kar je bilo delno kompenzirano s povečanjem konzorcialnih računov od 9,1 na 9,2 milij. din. Bilančna vsota se je povečala od 280,4 na 296.6 milij., promet pa je narastel od 5,664 na 6,189 milij. din. Donos poslovanja je ostal v glav- ima že Din 122,000.000'— novih vlog, ki jih izplačuje brez vsake omejitve Za vse vloge Jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvriuje po najugodnejših pogojih IVAN GENIISSI Telefon št. 22-07 LJUBLJANA Gregorčičeva ulica St. 17c Vezalke „Triiiiiif“ Kolodvorska ulica 11 - Ljubljana za čevlje vseh vrst dobe trgovci najceneje od tovarne Od ministrstva za trgovino in industrijo koncesijonirano podjetje javnega skladišča tvrdke: Javna skladišta DRUŽBA Z O. Z. Ljubljana • TyrSeva cesta 33 se priporoča industrijcem in trgovcem za skrbno shranjevanje njihovega blaga ter nudi s tem zlasti producentom in veletrgovcem izven Ljubljane koristno možnost hitre in točne postrežbe njihovih odjemalcev v ljubljanskem trgovskem okrožju. Skrbno varovanje interesov deponentov blaga in točno izvrševanje njihovih odpremnih naročil zajamčeno. Nudi se udobnost prostosti občinske trošarine in uvoznine tekom ležanja blaga v skladišču. Te davščine se plačajo šele ob izvozu blaga iz skladišča, toda le za količine, ki se uvozijo v rajon občine ljubljanske. Na razpolago tudi posebno carine prosto skladišče. Na željo se deponentom izdajo sladiščni listi z varantom. Skladišče posreduje z uspehom podeljevanje predujmov na varante. Povoljni poslovni pogoji. Prevaianie in shranjevanje pohištva Brz. naslovi Skladišta Tolofon it. 23-66 EFKO IZDELKI S TO ZNAMKO * VAM JAMČIJO ZA STALEN * PORAST VAŠEGA PROMETA * SVILENE SRAJCE ZA GOSPODE IN BLUZE ZA DANE KOPALNE IN OBALNE OBLEKE F. K O S LJUBLJANA ŽIDOVSKA 5 Zaščitne barve proti rji______________________________ Vsem industrijam, tovarnam, kov. obratom, pleskarjem itd. priporočamo zanesljivo sredstvo proti rji, pari, kislinam, vplivom vode itd.: barve znamke ,, SIAL“. „5 J AL" D. O., Prodajno zastopstvo za Slovenijo: Milan D. Česnik, Ljubljana, Slomškova 12 Zahtevajte prospekte In vzorce. Velikanski dobički borske-ga rudnika Po poročilih francoskih finančnih listov navajamo naslednje podatke o sijajnem finančnem stanju družbe, ki izkorišča borske rudnike bakra v Jugoslaviji. Kosmati dobiček družbe je znašal v lelu 1936 nič manj ko 175,1 milijona fr. frankov, torej okoli 350 milijonov din. Cisti dobiček pa je rastel takole: leta milijonov frankov 1928 30,7 1929 49,8 1930 19,5 1931 8,7 1932 9,3 1933 21,5 1934 21,0 1935 26,2 1936 51,0 Lani je znašal torej čisti dobiček nad 100 milijonov din. Družba pa je kljub temu plačala pri nas le 3,3 milijona din davkov. Zaradi tako velikega čistega dobička je tudi mogla družba znatno povišati dividendo, in sicer jo je povišala za prioritetne delnice od 160 na 275, za navadne pa od 157 na 272,3 franka. Lansko povečanje delniške glavnice od 15 na 60 milijonov frankov je torej mogla družba v celoti kriti samo iz lanskega čistega dobička. Kako silno bogata je družba bor-skih rudnikov, kažejo naslednje postavke njene bilance (vse številke v milijonih frankov): razpoložljiva sredstva 82,6, zaloge surovin in izdelkov 31,6, investicije 150,8, dolžniki 81,3 milijona frankov. — Na pasivni strani pa: glavnica 60, amortizacijski fondi 119,8, rezervni fondi 37,5, razni upniki 76,7, upniki 29,6. vam da lep sijaj in obenem očisti vse madeže iz parketa* Cena škatli: l/, kg Din 10--, '/, kg Din 18'-odprta 1 kg Din 24'— Trgovcem primeren popust! R. HAFNER, Ljubljana Celovška c. 61 Tel. 35-G5 Lastna sredstva družbe znašajo torej skoraj četrt milijarde frankov. Vse se nam zdi, da bi družba potrebovala še nove privilegije, da bi mogla doseči še večje dobičke! Kako bi bilo lepo za domača trgovska in industrijska podjetja, če bi tudi ona plačevala lako nizke davke in dosegala tako velikanske čiste dobičke! Kaj več o tem ne rečemo! Doma in po sveto V četrtek se je začela v Beogradu konferenca parlamentarnih delegacij držav Male antante. Konferenca ima poseben pomen, ker se bodo z njo demantirale vesti o neenotnosti držav Male antante. češkoslovaško delegacijo vodita predsednik poslanske zbornice Malypetr ter predsednik senata dr. Soukup. Vodja romunske delegacije je podpredsednik senata Sandulescu, v delegaciji pa je tudi več bivših ministrov. Iz našega Primorja sporočajo, da pričakujejo letos posebno velik obisk tujcev. Bolgarski poslanik na našem dvoru Popov je prebil velikonočne praznike na Jadranu, Vojvoda VVindsorski in vojvodinja VVindsorska bosta na svojem ženitovanjskem potovanju obiskala tudi Dalmacijo. Zagrebški mestni turistični odbor je sklenil, da priredi od 4. do 13. junija veliki kulturni teden, da tudi z velikimi glasbenimi prireditvami privabi tujce v Zagreb. Hrvatska matica bo priredila poleg tega dneve knjige, priredila se bo nadalje razstava narodnih vezenin, pevska društva pa bodo poskrbela za koncerte ter za prikazovanje narodnih običajev. Končno bodo razna kulturna društva priredila celo vrsto predavanj in vodstev po zagrebških muzejih in razstavah. Komisarji Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunije na svetovni razstavi v Parizu so sklenili, da se vsi trije paviljoni držav Male antante otvorijo isti dan, to je 10. junija. Tehnična unija je spremenila svoje ime ter se sedaj imenuje Prometna in organizacijska delniška družba v Zagrebu. V upravo nove družbe je vstopilo več zagrebških trgovcev. Letna skupščina Zveze lirvatskih obrtnikov bo 16. maja V Djakovu. Zaradi povodnji je začasno ustavljeno sprejemanje pošiljk za postaji Smederevo in Sremska Mi-trovica-Sava. Birmanska darila ure, zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar. LJUBLJANA SV. PETRA CESTA STEV. 36 Ksilolitna tla so za trgovske lokale, skladišča, kuhinje, kopalnice najprimernejša. Zahtevajte informacije in cene pri izdelovalcu MATERIAL trg. *. z.. z.. LJUBLJANA Telefon 27-16 TyrSeva c. 36c Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe čJvcth Jelačin Bfwi.blfa.ng. Zaloga sveče pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! Naprodaj Pocem skoraj nova dvodružinska hiša (vila) z 2 vrtoma, 1.154 m’ zemlje, gospodar, poslopjem itd. (elektrika), tik šole, blizu železniške postaje (Ma-ribor)-Tezno. Izvrsten trgovski prostor (blizu 3 velike, 2 manišl tovarni brez trgovin). — Ugodno za šolanje otrok v Mariboru. — Potrebna gotovina din 157.000'— Vprašati: Tomažič, Maribor, Mestna hranilnica Izseljeniški muzej je bil otvor-jen 6. maja v Splitu. Lansko leto ie dobil takšen muzej Zagreb. Kdaj dobi tudi Ljubljana podoben muzej? V boju s tihotapci tobaka so organi finančne kontrole blizu Kruševca 2 tihotapca ustrelili, 7 pa nevarno ranili. Pred sodiščem v Šabcu je bil obsojen na osem let robi j e bivši ravnatelj Podrinske hranilnice, ker je oškodoval male vlagatelje za 2 in pol milijona din. Zaradi graditve državne ceste Zagreb—Sesvete je na tej cesti ustavljen od 10. maja do 1. septembra ves avtomobilski promet. Pod predsedstvom min. predsednika Metaksasa je bila v Atenah konferenca zastopnikov industrije in grških finančnih krogov, na kateri je bilo sklenjeno, da postavi Grčija veliko jeklarno in da zgradi več velikih plavžev. Gospodar ski minister je dobil nalog, da sestavi podroben načrt. Vojvoda Windsorski je odpotoval iz Avstrije v gradič »Conde« v Franciji, kjer se bo prvič po abdikaciji sestal z gospo Simpsonovo, ki pa je med tem že zopet prevzela svoje dekliško ime. Vprašanje apanaže bivšega kralja je bilo rešeno na ta način, da bosta odstopila del svojih dohodkov kraljica mati in njegov brat vojvoda Gloucesterski. Za podkralja Etiopije bo baje imenovan guverner Libije maršal Balbo, ker Graziani še vedno boleha zaradi ran, ki jih je dobil pri znanem atentatu. Nemški potniški zrakoplov Hindenburg je eksplodiral in je bilo pri tem 100 oseb ubitih. Vzrok katastrofe ni znan. Ujeti nemški letalci so priznali, da so nemška letala uničila mesto Gucrnico. Vesti, da bi komunisti sami zažgali mesto, se nikakor ne potrjujejo. V tovarni za municijo v Ankari je zaradi kratkega stika nastala eksplozija. 50 delavcev je bilo ubitih. Strašna nevihta je divjala nad Bolgarsko, železniška zveza med Sofijo in Burgasom je bila pretrgana. škoda se ceni na eno milijardo levov. Radio Ljubljana Sobota, dne 8. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Veselimo se pomladi (igra radijski orkester) — 18.40: O varovanju in reševanju na ledenikih (Janez Kveder) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Janeza Vidmarja prečudne sanje. Zvočna igra. Napisal V. Vodopivec, izvajajo člani rad. igr. druž. — 21.20: Plošče po željah — 22.00: čas, vreme, poročila — 21.15: Vesela glasba (radijski orkester). Nedelja, dne 9. maja. 8.00: Plošče — 8.30: Telovadba (vodi prof. M. Dobovšek) — 9.00: čas, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45: Verski govor (p. dr. Gvido Rant) — 10.00: Otroška ura: Jurček in Jerica v tujih deželah (zvočna slika) — 10.30: Prenos koncerta Rančigaje-vih harmonikarjev — 12.00: Plošče — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 16.00: Radijski orkester — 17.00: Kužne bolezni mladih živali (dr. L. Hribar) — 17.20: Za zabavo in za smeh. — Sodelujejo: Magistri, Fantje na vasi in Veseli bratci — ld.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura: Istolinska duša Balkana 19.50: Prenos šmarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 20.15: Slovenske Marijine božje poti II. — Igra za radio. Napisal Niko Kuret, izvajajo člani rad. igr. družine, sodelujejo (s posnetki na ploščah) Akademski pevski kvintet in sestre Stritar. Vodi I. Pengov — 20.45: Jožek in Ježek — 21.30: Koncert s sodelovanjem radijskega orkestra in gdč. Vide Rudolfove — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, dne 10. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, spored, obvestila — 13.15: Citraške in mandolinistične točke (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: O sladkorni bolezni (dr. Ivan Matko) — 18.20: Glazu-nov: Stenka Razin, sinfonična pesnitev (plošče) _ 18.40: Maksim Gorkij (dr. Nikola Preobraženskij) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Beograd v ilirskem pokretu 19.50: Zanimivosti — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester. Širite »Trgovski list«! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihaiek, vsi v Ljubljani.