Stev. 325 TRST, četrtek 24. novembra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN M •» mdtljab ta praznikih «fc 5., rt IffcHi t. <|«trt|. PtuMlii* IUt. m prodajajo p« S nv6. (6 stot.) y mnogih 4*bakaruak v Treto ic okolici. Gorici, Kr«nju, St Petru, ^ođtojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu. Ajdor-iciai, Dornberpc itd Z*»iarete it«v. po 5 arč (10 stot.). 3QLA0I RAČUNAJO NA MILIMETRE v ftirokosti 1 Jrclo««. ČELNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, c3flartnice. zairale. poslanice. o|rla»i denarnih zavodov po 2* 6U mm Zk opias« t t^kstn lista do 5 rrst 30 K. rsaka sAdaijna -r»ta K Lf. Mali oglasi po * atot. beseda, naj-aan^ pa 40 »tot. Oglase --prejema Inseratni oddelek uprav® »Edinosti".'— Plačuje s« izključno 1« upravi „Edinosti". -..i------ Plaftjlvo In utofIjtvo v Trstu. ■ =• NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. u Mio isto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na *a-rofibe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. *c«»ljak* lx«aaj* „KX»ZWOSTt" itu*! mm ••lo lat« Kres 5 20, u l»ta Krom s so. Tri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank*-rut pisma ss nt »prejemaj« in rtkapisl se as vraćaj« Naročnino, oglase in reklamacije je poiiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioe Glergie Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFA N UODINA. Lastnik koDHorcg liata „Edinost- - Natisnila Tiskarna „Edinost" rpiaana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica n - Giorgio Galatti 4ter. 18. ===== ?«itno-hranllnl(nl račun SL 141 652. TELEFOM St. 11-57. Politično društvo „EDINOST" v Trstu sklicuje naslednje javne shode 1) na dan 26. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilno gosp. Frana Birsa v ulici G. Gatteri št 10; 2) na dan 27. t. m. ob 10. predpo-ludne v gostilno „Pri starem Matevžu" v Kolonji ; 3) na dan 27. t m. ob 3. in pol uri pop. v „Konsumno društvo" v Ro-colu s sledečim dnevnim redom: „Ljud-ko š etje (( Podpisani priredi jutri in pojutršnjim petek in soboto tečaj za ljudsk. štetje v družbini šoli pri sv. Jakobu v ulici Giuliani. Začetek ob 8. uri zvečer. Na obilno udeležbo vabi ODBOR Pol. društ. „Edinost". Grof Lev Nikolajevič Tolstoj. MOSKVA 23. Dijaki so pred hišo Tolstega priredili demonst acijo proti sv. Sinodu. Policija je razgnala demonstrante. Enake demonstracije so bile tudi v drugih mestih. V petrograjski armenski cerkvi je bila edina maša zadušnica, opravljena za pokojnika v Petrogradu. * * * Pogreb Tolstega. Priprost je bil pogreb največjega sinu raskega naroda. Brez vsakih ceremonij in govorov so pokopali Leva Tolstega, v domači vasi Jasni Poljani. Na zadnjem potu ffi je spremljalo nekaj ožjih prijateljev in sorodnikov in vsi njegovi mužiki. Položili so ga v grob, izkopan od kmetov, in obdan •d devetero hrastov. In tam na onem gričku bo počival ruski apostol v miru in samoti, katere si je tako želel. In gotovo nihče, kogar zanese usoda v Jasno Podano, ne pozabi groba, kjer sniva večno spanje največji apostol ljubezni devetnajstega stoletja. SASIEKA 22. Poslavljanje od trupla Tolstega, ki je ležalo na odru v kabinetu, je trajalo do 2*30 popoludne. Krsto so ponesli iz hiše sinovi Tolstega, kmetje in dijaki. Množica, ki je stala okolu hiše, je padla na kolena in pela koral „Pamjat več-oaja-. Nato se je podala procesija k grobu, ki so ga izkopali kmetje. Grob obdaja devet hrastov. Najprej so šle deputacije, pevci ki nosilci vencev, krsti so sledeli grofica in sorodniki pokojnika. Red je bil vzoren. Ob 3. uri je dospel sprevod do groba. Ves čas pogreba je množica klečala pevajoč koral „Pamjat večnaja." Mnogi so jokali. Cez pol ure je bil sveži grob pokrit z venci. Nagrobnih govorov ni bilo. Neki neznanec je vskliknil: Veliki Lev je umrl. Živel duh velikega Leva! Naj se uresničijo njegove zapovedi krščanstva in ljubezni! Ob 4 30 je bila pogrebna slavnost pri koncu. Car o Tolstoju. Na poročilo ministra notranjih stvari o smrti Tolstega je car napravil sledečo o-pazko: Srčno obžalujem smrt velikega pisatelja, ki je v cvetju svojih let in svojega talenta utelesil v svojih spisih najslavnejše tipe iz ruskega življenja, Bog naj mu bo milosten sodnik I Praški občinski svet Tolstemu. Praški občinski svet je poslal vdovi Tolstega sožalno brzojavko in je dal v znak žalosti razobesiti na mestni hiši črno za-i stavo. PRAGA 23. Češki narodni svet je poslal vdovi Tolstega in državni dumi so-žalnico. Bosanski deželni zbor in Tolstoj. SARAJEVO 23. Pričetkom današnje seje deželnega zbora se je posl. Maj kič v toplih besedah spominjal grofa Tolstega. Na predlog posl. Grgiča je zbornica sklenila odpo-slati ruski dumi sožalnico. BRZOJflUNE VESTI. Pred otvoritvijo državnega zbora. DUNAJ 23. Včeraj je bil ministerski predsednik v posebni avdijenci pri cesarju, ki je trajala 1 uro in četrt. Potem se je vršil ministerski svet. Danes imajo posvetovanja skoraj vse parlamentarne skupine, da se sporazumejo glede taktike, ki jo zavzamejo. Volitev delegatov bo bržkone v petek zvečer v izredni seji. DUNAJ 23. Slov. klub je imel danes predpoludne sejo, na kateri je načelnik posl. dr. Sušteršič poročal o političnem položaju. Posvetovanje se bo nadaljevalo popoludne. Odločitev v zavzetju stališča k vprašanju italijanske pravne fakultete je bila prepuščena jugoslovanskemu visokošolskemu odseku. Turčija. CARIGRAD 23. Francosko-turški dele-gatje so pričeli z urejevanjem meje med Tri-polisom in Tunisom. Dr. Crippen obešen. LONDON 23. Danes zjutraj so obesili dr. Crippena. Pred smrtjo ni niti česar izpovedal, niti podal kako izjavo. Smrtna kazen je bila izvršena v Pen-touvilski ječi v severnem delu Londona. Občinstvo ni smelo na morišče. Kolera. CARIGRAD 23. Danes je obolelo na koleri 38 oseb, od teh jih je 22 umrlo V armadi je obolelo 16 vojakov, 11 pa jih je umrlo. CARIGRAD 23. Od 15. do 21. novembra je tukaj obolelo na koleri 173 oseb, u-mrlo pa 96. Ker se nočejo niži sloji moha-medanskega prebivalstva pokoriti zdravstvenim odredbam, je šejk-il-islam pozval mohamedanske propovednike, naj pojasnijo vernikom potrebo zdravstvenih odredeb. RIM 23. V zadnjih 24 urah so v po- D O D L I S T E K. Hrepenenje. Ljubavna zgodba. Že teden ali već je prešlo, odkar je fciia poroka. Bilo je zvečer in Iduna je hitro, kakor vedno, naročevala služkinji glede gospodinjstva, in potem je odhitela v Deltenovo sobo. Ko je vstopila, je ravno odmaševal steklenico črnila pri pisalni mizi. Na zele-■em suknu je ležal kupček listkov od koledarja, ki je visel na steni. Z bežtčo naglico, kakor bi se bala česa važnega — zamuditi eno minuto svoje sreče — je prihudourila v sobo. Sedaj je stala tu vsa osupla kakor pred nečem velikanskim. „Kaj delaš tu ?- se je izvilo iz njenih prsij napol prestrašeno, napol ogorčeno. Pri tem je segnila po onih listkih s ko-ledaria, ki so ležali na mizi, in jih zmečkala v klobčič. On jo je pogledal, fino smeje se. „Ali Še ni čas Iduna, da postanemo pametni ?" krajini Caserta obolele na koleri tri osebe, v pokrajini Catanisetta in Palermo pa po 1 oseba. Korajžne angležke ženske. LONDON 23. Ženske, ki zahtevajo volilno pravico, so sinoči razbile okna pri petih ministrih. — Aretiranih je bilo tekom včerajšnjega dne 156 žensk. LONDON 23. Ministra Birrala so su-fragetke (ženske, ki zahtevajo volilno pravico) sinoči tako naklestile, da leži bolan v postelji. LONDON 23. Danes je prišlo pred sodnika 150 žensk, ki so bile aretirane radi sinočnjih demonstracij. Bile so večinoma takoj spuščene. LONDON 23. Danes ob 2.30 uri popoludne so sufragetke ponovno napadle hišo ministerskega predsednika Asquitha in razbile vse šipe. — Bilo jih je več aretiranih. _ Dunaj 23. Nižeavstriiski deželni zbor je bil zaključen. Bruselj 23. Buletin izdan danes ob 7*30 zjutraj pravi, da je kraljica dobro prebila noč. Bolezen se razvija normalno. Petrograd 23. Včeraj so bili izmenjane ratifikacijske listine rusko - japonske pogodbe. Rim 23. Kardinal Samminiatelli je težko obolel. Njegovo stanje je opasno. Revolucijonarno gibanje v Meksiku. LONDON 23. „Reuterjev biro- javlja k nemirom v Meksiku iz New-Jorka: Število žrtev v Terreonu, kjer je kakih 1000, z modernimi puškami oboroženih ustašev več ur zaporedoma streljalo tako, kakor bi padala toča, je zelo veliko. Delavci so se baje združili z revolucionarji. — Častniki se ne morejo več, zanašati na vojake, ker velik del teh poslednjih obstoji iz hudodelcev, ki so bili vtaknjeni v vojsko mesto v zapor. En oddelek vojakov je prišel o poludne v Barral, pregnal revolucijonarje, od katerih je bilo 8 ubitih, ter je utrdil strategično važne točke. NEW-JORK 22. Iz Meksike javljajo: V j nedeljo so našli v hiši nekega revolucionarja spise, iz katerih je razvidno, da bi se i imelo umoriti skoro vse višje uradnike in izdajatelja lista „Imparctal". V Chihuahui nadaljuje boj. Iz Matamo-roza javljajo da je bilo včeraj na ulicah me-stah Camargos ubitih več oseb. 79. revolu-1 cijonarjev je napadlo garnizijo, a so bili ! pregnani iz mesta. . EL PASO 23. V Torreonu še vedno trajajo boji. 2000 revolucijonarcev se bori proti 600 vojakom. Govori se, da so pretrpeli revolucijonarci veliko škodo; vendar so bile čete odbite in 600 vojakov vjetih. Chihuahua je> nevarnosti, da jojiapade 8 do 10.000 revolucijonarcev. NEW-JORK 23. Neka brzojavka iz EI | Paso poroča o hudih bojih pri St. Isidorju blizu Chihuahue. Pri Torreonu trajajo boji še vedno. _ Slovenska porota in „Piccolo". u. Nasproti zahtevi, naj se v porotno listo vsprejemajo le osebe, ki so zmožne tudi slovenščine, omenja „Piccolo-, da bi se Ona se je zasmejala prisiljeno, vrgla klobčič papirja v zrak in ga zopet vjela, kakor žogo. „Jutri lahko služkinja zakuri s tem papirjem," je dejala. „Ali se huduješ nad časom, da uhaja, Iduna ?- „Človek ga lahko zadržuje, ako hoče !" Poznalo se jc tem besedam, da se ona, ki jih je izgovorila, kuja. „Ne, dete moje, človek mora iti s časom, ne ostajati slabotno zadaj, zadržavati ga pa ne more...- Iduna ni vedela, kaj bi odgovorila. Te zadnje Deltenove besede so vplivale nanjo kakor mrzel piš. Sedela je še trenotek tu in ga opazovala. Zdelo se jej je tako brezsmiselno vse, kar je le napravil: napolnjevanje črnilnika, iskanje papirja po predalih, razrezavanje pred kratkim došle nove knjige... Kaj je vse to brigalo njo, v kaki zvezi je bilo to z njenim življenjem ?... No, in sedaj se je ustavil njegov pogled na eni strani, pričel je čitati... In med tem, ko je čital, je postajal njegov izraz vedno resneji, zagonetneji. S takim izrazom ga je videvala preje pred poroko, ko je bil le sam za-se, ko je živel Še sam s seboj... Dvignila se je, ne ravno prav tiho, stopila k durim in jih odprla s silo, da je i zaškripala kljuka, a Delten se ni piti zganil. Obrnila se je Še enkrat nazaj. „Ali si kaj rekel, Julij ?u On ni slišal niti zvoka njenega glasu ; tu jo je minula potrpežljivost in zaloputnila ;je z vratmi. Sla je v svojo sobo. — V vsem tem stanovanju je bila edino ta soba, ki jej ni bilo poznati one hlastajoče ureditve. Brez štila sicer, ali vendar sledeča nekemu cilju notranje harmonije, je nanesla Iduna lu notri vse, kar je odgovarjalo njenemu finemu, impresionističnemu ukusu. Bila je v njej nekaka bolna bojazen pred vsem golim, praznim, neizpolnjenim; j nasprotna modernemu duhu, ki nahaja lepoto v dostojanstvenem miru, široki ploskvi in umerjeni, lepi liniji, ter se z bojaznijo izogiblje vsega natlačenega, prenapolnjenja. Ona je, nasprotna temu, skušala izpolniti vse kote in kotičke, da se ne bi mogla v i njej porajati misel praznote. S sten je viselo vsepolno raznih tepi-hov, temnobarvnih šalov in slik s temnimi okvirji, tako, da ni bilo videti skoro nikjer kake špranje žolte tapete. Bile so večinoma,1 umetniško izvedene pokrajinske fotografije. Med temi je viselo tudi dvoje reprodukcij in sicer silna Rubinsteinova glava, kakor jo jo je naslikal čopič ženijalnega ruskega sli-i moralo zahtevati tudi znanje hrvaščine in nemščine, ker priznanje svojega jezika zahtevajo tudi Hrvatje v volovskem okraju ia Nemci v Opatiji. Kar se Hrvatov tiče, razume se same ob sebi, da imajo oni kakor avtohtono prebivalstvo enake pravice kakor Slovenci in Italijani ; no razlika mej slovenščino in hrvaščino, kakor se jo v naših krajih govori, je tako neznatna, da se Hrvatje in Slovenci mej seboj popolnoma razumevajo: gotovo pa bolje, nego na pr. tržaški Lahi in Fur-lani. Jaz sam sem p'isostvoval razpravi ▼ Ćervinjanu, ko je moral italijanski sodnik, rodom iz Istre, poklicati tolmača, da mu razloži, kaj pravi stranka, ki je govorila le furlanski dijalekt. Kaj tacega se mej Slovenci in Hrvati ni še zgodilo; saj vidime celo, da se tudi laški sodniki smatraj® jezikovno vsposobljene za hrvaške i n slovenske okraje, če tudi le za silo obvladujejo le enega teh dveh jezikov. Tem lagljt se seveda razumevajo mej seboj rojeni Slovenci in Hrvatje. To skrb naj torej „Piccolo" le nam prepusti: mej hrvaškimi in slovenskimi porotniki ne bomo delali razlike. Zelti zanimiva pa je „ Piccolo vaM skrb za opatijske Nemce. Teh je bilo leta 1900 vsega skupaj 1413, in sicer po veliki večini takih, ki se mudijo tam le par mesecev. In te postavlja „Piccolo" v isto vrste z domačini, Hrvati in Italijani ! Ali mu ni znano, da je ministerstvo že dvakrat odločilo, da nemščina ni deželni jezik v Istri ia da zato n. pr. občinski uradi niso siljeni sprejemati nemške dopise niti od c. kr. uradov ? Ali hoče torej „Piccolo14 biti bolj nemški nego celć dunajsko ministerstvo ? 1 Nadaljna svoja izvajanja v prilog izključni rabi laščine pa si je „Piccolo" zelo olajšal. Trdi namreč, da pozna naša kazenska procedura le en sodni jezik ii da se morajo zato v tem jeziku vršiti vse razprave. Ako bi procedura res poznala le e« sodni jezik, bi se tudi Lahom slabo godilo, kajti avstrijski zakonodajalec, ki bi bil hotel res določiti le eden sodni jezik, bi bil zšt tacega gotovo proglasil edino le nemščino i No, naša procedura ne govori niti o nemščini, niti o laščini, niti o drugih jezikih ; v njej sploh ne nahajamo določb, v katerih jezikih se smejo vršiti razprave. Ona pač govori o „sodnem jeziku- in o „običajnem na sodišču-, ne pravi pa, kateri jezik je na tem ali onem sodišču „običajen- ali „sodni* jezik. Dotične določbe najdemo le v že navedenem čl. XIX in v različnih ministerijalnih razpisih in poznejših zakonih. Iz teh pa sledi brezdvomno, da je vsak jezik, ki ga govori tudi le del prebivalstva v kaki kro-novini, običajen v tej deželi ia torej tudi na dotičnih sodiščih (landes- und gerichts-iiblich). Kdor hoče to zanikati, ta mora, kakor dr. Brocchi v deželnem zboru, proglasiti neveljavnimi vse goriomenjene zakonite predpise in označiti za nezakonito vso današnjo prakso in judikaturo avstrijskih sodišč, gori do najvišega in do državnega sodišča; no, preko takih — čudakov preide ostali svet na dnevni red. „Piccolo" pa prav resno trdi, da se daja veljava laščine kakor izključnega sodnega jezika za Trst deducirati že iz dejstva, da je bil za Istro in Dalmacijo potreben karja Rjepina. Kakor pendent je visel poleg, te glave portre Klingerjevega Nietzscheja. Ko je videla to sliko v razložbi, jo je takoj kupila. Reklo se jej je, da predstavlja Nietzscheja. a ona je pritrdilno pokimala z glavo in mrmrala: „Žal-. To je bilo edino, kar jo jo motilo ca njej. Pozitivnost ugotovljene resnice je pri njej vedno zmanjševala vtis subtilnega razpoloženja. Ona ni občutila nikoli potrebe, da bi si pri gotovih osebah predstavljala nekaj gotovega, pozitivnega. Albumi fotografij so se jej gnjusiii že od nekdaj. Obisk v panoptikumu n. pr. je zapuščal v njej nekako fizično kljubovanje. Zdelo se jej je, da vsako omejevanje zmanjšuje stvar samo... Ta občutek jej je spremljal povsod ia jo obhajal ob vsakem dejanju in nehanju... In ko je sedaj prišla v svojo sobo, se sesela na tepih in naslonila komolce na k životu pritegnjena kolena, jej je vstajala v srcu nejasna, a velika bolest... Razmišljala je o minolosti, domislila se onega časa, ko je pred rdečežarečim ognjem lombardskega kamina čitala prvo Deltenove pismo... Je-li utripalo njeno srce kedaj pozneje polneje, nego tedaj ? Je-li resnična postara njenega moža kedaj odgovarjala njenemn hrepenečemu jasnemu predstavljanju ?... (Pride še.) Strmu II »EDINOST« it. 325 V Trstu, 24 novembra 1910 poseben zakon, ko se je hotelo odpraviti izključno rabo laščine v civilnih pravdah. Ker se pa to za Trst ni storilo, bi moral ostati laški sodni jezik v izključni veljavi I Tu si je „Piccolo" dovolil očito paćenje resnice. PolItKnI položaj no Hrvatskem. Sabor odgodjen. — Ex lex. — Situvacija. Zagreb, 22. XI. —B— V tretjič danes je poslanec Barčić — kakor starostni predsednik — Za Istro in Dalmacijo je pač bil potre- otvoril hrvatski sabor. Tretjič ga je otvori!, ben poseben zakon in sicer zak. od 25, v tretje je bil sabor — odgodjen. Interesan-aiaja 1883 d. z. 1. št. 76, ker je za te dve ten je pogled na zadnja štiri leta hrvatskega kronovini tistikrat veljavni sodni red (takozv. saborskega življenja. V teh štirih letih smo italijanski sodni red, ki je bil uveden s ces. Jme|j 3 nove volitve, 3 slavnostna otvore-pat. od 24. aprila 1815. I.) v svojem § 14 nja, 2 zatvorenji, 3 odgodbe, 4 vlade (Pe-izrecno določal, da se imajo stranke v svo- jačević, Rakodczay, Rauch in Tomašič), 2 jih spisih posluževati laščine ! Tu je bila veleizdajalska procesa („Velesrbskega" v torej posebna sprememba potrebna. Za Trst Zagrebu in Friedjungovega na Dunaju), 2 pa je bil v veljavi takozvani „občni sodni obstrukciji, 2 absolutni (Rakodczay in Rauch) red-, ki je v svojem § 13 določal, da imajo in 2 „ustavni" vladi, Pejačevićevo in To-stranke rabiti v deželi običajni Jezik. mašićevo (!!!). Da se je pa s tem mislilo na vsak v zares interesantna politična statistika za deželi običajni jezik sledi iz tega zakona d0b0 4 let. Interesantna statistika — ali za samega, ker pravi isti v § 119, da morajo politični in gospodarski položaj naroda ža-biti knjige opravičenih trgovcev pisane v |ostno stanje. Vzrok vsem tem spremem- francoskem ali v jeziku, bam je v tem, da se je hrvatski narod zganilda je vstal energično na obrambo svojih pravic, zavarovanih mu v zakonu! Kakove pojme more zadobiti narod, ko vidi, za Trst treba poseb-^a kršijo zakon tisti „krogi", ki so v prvi vrsti poklicani, da ga — ščitijo ?! No, aemškem, laškem, v deželi običajnem. In določba % 13 obč. sodnega reda je že danes v veljavi. Ali razume sedaj „Piccolo", zakaj ni bilo ■ega zakona ? A tudi tolmačev nam ni treba. Kajti ogrski 'zakonodajalci se ne brigajo' za to. Za ravno kazenska procedura določa v §§ 100, nj,h so Hrvatje — izven zakona in nimajo 163 in 198, da se sme klicati tolmače le za j druge naloge, nego da se vtope v ma-obdolžence in priče, ki niso zmožni na so- , djarskem imperijalizmu. Ta borba za spo-dišču običajnega jezika. Ker pa sta slo- štovanje zakonov je provzročala omenjene venščina in hrvaščina na deželnem so- spremembe v zadnjih štirih letih! dišču v Trstu običajna jezika, je raba tol- mačev skozi i,z skozi nezakonita. Iz tega sledi, da se morejo razprave proti Slovencem, oz. Hrvatom, vršiti brez tolmačev v slovenskemr oziroma hrvaškem jeziku. To je pa le možno, ako so sodniki, torej tudi porotniki teh jezikov zmožni Sod-■iki so radi strank tukaj, ne pa narobe. Ako torej Lahi druzega deželnega je- Sabor je torej odgodjen ob — protestu starostnega predsednika Barčiča proti temu neustavnemu vladnemu činu. Vladina idemniteta končuje koncem tega meseca in potem nastopi na Hrvatskem stanje ex lex. V tem stanju začne ban Tomašič svoje delovanje za sestavo saborske večine. Ozi-rom na to bo imela danes koalicija svojo sejo. Vsprejme-li ta poslednja pogoje ba- nka ne znajo ali nočejo znati, so jedno- nove> bo kriza re§ena in dežela osvobojena stavno za častno službo porotnikov nespo- iz stanja ex lex; v nasprotnem slučaju bo sobni. Oni imajo pač pravico zahtevati, da sabor zopet sk|jcan in — razpuščen in ban se jih sodi v njihovem jeziku, nikakor pa Tomašič, ali pa njegov naslednik razpiše nimajo po naših zakonih pravice soditi nas nove volitve. Lahko bi se tudi dogodilo, da v svoiem nam tujem jeziku. Lahi bodo morali priti do spoznanja, da nepoznavanje drugih jezikov, ni nikaka prednost in da tudi ne daja pravice do pri- se hoalicija razdvoji in da pojde en del med banove pristaše. Situvacija je torej skrajno zmedena, motna in negotova, a že omenjena seja ▼ilegijev, temveč da je to nedostatek, vsled koalicije utegne prinesti malo svetlobe. Po- katerega se bodo morali umakniti tistim, ki so vešči obema deželnima jezikoma. Takih, in sicer tudi inteligentnih, se pa nahaja na stotine ne samo na Krasu in v Liburn ji, kakor misli „Piccolo", temveč posebno veliko tudi v Trstu. Ravno tukaj imamo prav ▼eliko število ljudij, ki imajo 30 let, bivajo že eno leto v Trstu, znajo čitati in pisati, plačujejo na izravnih davkih K 40 in govorijo laški in slovenski, oziroma hrvaški. Vsi ti bodo porotniško službo vsaj tako dobro tem pa bodo zopet novine reševale krizo vsaka po svoje in ban bo lovil koalicijo, narod hrvatski pa po vsej priliki dočaka — nove težke borbe. No, ne verujemo, da bi koalicija izdala Tomašiču novo diplomo »patrijotizma". Vederemo! Dnevne novice. Če§kl deželni zbor je bil v torek _____r_________________ ___i __________odgodjen. S tem so_ spravna pogajanja med opravljali, kakor tisti sedanji tržaški porot- Čehi in Nemci na Češkem za enkrat poko-■iki, ki razun tržaškega dijalekta sploh pana. Po razpoloženju, ki vlada v enem in aobenega jezika ne u mejo ! | drugem taboru, je prav malo izgleda, da „Piccolo" priznava napćsled, da se od bi v doglednem času prišli do kakega spora-mene v interpelaciji navedeni §§ bavijo tudi zum?' ker so dobi,i na obeh straneh radi-z jezikovno vsposobljenostjo kandidatov za L">1"3 porotniški posel; no tudi tukaj hoče oslabeli pomćn dotičnih predpisov. Zakon pa je tako jasen, da se njegov aamćn ne da zakriti. kalni elementi premoč. Posl. Kram&f priobčuje v „Narodnih Listih" članek, v katerem odgovarja na očitanja „Novega Vremena", češ, da Je prevelik avstroslavist. Izlasti odklanja Kra- § 5 zak. od 23. maja 1873 nalaga pred insinuacijo „Novega Vremena", češ, da v jem občinskim predstojnikom dolžnost, da se ie Pred svojimi potovanji v Petrograd zaznamujejo, katere deželne jezike govorijo, Prel posvetoval z Aehrenthalom. — Dr. •sebe, ki so jih vsprejeli v prvotno porotno j Kramar se izreka proti zvezi z Nemčijo in Usto. Govori torej o vseh deželnih jezikih ! Pravi na zvršetku članka sledeče : „Mi no in ne samo o poznavanju kacega državnega čemo in ne smemo delati ruske politike* ali priviligiranega sodnega jezika, kakor bi temveč moramo delati svojo češko politiko, kotel dati razumeti „Piccolo V § 9 istega zakona se ukazuje okr. ki pa mora biti dobro slovanska". Abolicija „veleizdajniškega" pro- tlavarjem, da v prvotnih listah označijo pesa. Iz Zagreba poročajo, da je izšel uradni tiste osebe, ki se v večjezičnih deželah izkazujejo posebno pripravne vsled svoje jezikovne porabnosti. Besede o .večjezičnih deželah" menda jasno govore, k£ko jezikovno porabnost je imel zakonodajalec v mislih. Gotovo ni mislil na znan;e francoskega ali turškega ali morda celo kitajskega jezika. Naposled nalaga še § 14 omenjenega zakona komisiji na deželnem sodišču dolžnost, da izbira iz prvotnih list za glavno parlament listo tiste osebe, ki jih v z m i s 1 u § 9 da se za smatra za najvrednejše in Da je pa oseba, ki ne najsposobnejše. pozna deželnih komunike, v katerem se razglaša, da je po najvišem ukazu ustavljeno nadaljno kazensko postopanje proti Adamu Pribičeviču in tovarišem, ki so obtoženi „veleizdaje". Odprava obveznega potnega lista v Turčiji. Dosedaj se je moral vsak tujec, ki je hotel prestopiti turško mejo, izkazati s potnim listom. Tudi za potovanje po notranjosti je bil dosedaj predpisan potni list. V seji dne 21. t. m. pa je turški sklenil z 85 proti 78 glasovom, vso Turčijo odpravi obvezni potni list. Profesor Ernst Haeckel, slavni na- jezikov, ravno v smislu § 9 nesposobna za ravoslovec in pisatelj knjige „Svetovne porotniški posel v večjezičnih deželah, to je uganke" (Weltratsel), je izstopil iz prote-po gorirečenem jasno za vsacega. Sodnik, stantske cerkve. ki ne razume obtoženčeve branitve, ki priči Posvetovanja o sklepih sofijskega ■e razume, je ne samo za ta posel nespo- slovanskega kongresa so se vršila v soben, temveč tudi zelo malo vesten ako Petrogradu pod predsedstvom predsednika tak posel vsprejema. Jaz res občudujem I dume Gučkova. Posvetovali so se o sle-pogum njih, ki obsojajo ljudi na večletno dečih stvareh: Slovanska razstava v Pragi ječo, da celo na smrt, ne da bi bili iz nji- 'eta 1913, zveza založnikov, zveza slovan-hovih ust slišali, zakaj in kako se je stvar skih akademij, kongres slavistov, pripuščanje zgodila, radi katere so obtoženi! Kaj tacega se, žalibog, ne more zapre- Slovanov na ruske visoke šole, zveza slovanskih gledališč in slovanska brzojavna dti, kadar se gre za tujceT ki govorijo" pri agentura. Vprašanje o slovanski banki je ■as nepoznan jezik; da pa mora avstrijski bilo odloženo. Vprašanja glede obiskovanja državljan na domači zemlji, pred domačim1 ruskih visokih Šol in kongresa slavistov so sodiščem, iskati pravice s pomočjo tolmačev, to je ne samo protizakonito, temveč naravnost v nebo vpijoče. In te krivice ne ■ore opravičiti nobena „Piccolova" sofisterija. Radi komoditete Italijanov ne bo trpeia javna pravica Slovanov. Dr. O. Ryb*f. bila izročena sijama. v pretres posebnima koini- Domače vesti. Tečaj za ljudsko štetje, kateri se mi-noli teden ni mogel izvršiti v polnem redu, se obnovi za Sv. Jakob in bližnjo Sv. Ma- rijo Magdaleno jutri In pojutršnjem v družbini šoli v ul. G'uliani. Odbor Polit, društva je določil podpisanega za predavanje v tem tečaju. Z ozi-rom na važnost predmeta, in tudi radi tega, da ne bo treba ponavljati tečaja za isti kraj večkrat, mej tem ko je treba prirediti take tečaje še na drugih krajih, prosi podpisani, najtopleje, da pride na tečaj kolikor mogoče onih, ki se želijo poučiti o ljudskem štetju, da bodo znali pomagati sebi in drugim pri tem važnem činu. Dr. Josip Wiljan. Zahvala. — Ganuta srca zahvaljujem Vama svima, ugledni moji prijatelji, što ste iskazali zadnju počast sjeni moje nezaboravne majke Vjekoslave. Za života, Ona je i vas, i čitav naš narod neizmjerno ljubila, pa je ostavila meni, mojoj braći i mojim sestrama jedinu i najveću baštinu: srce odgojeno ljuba vju za svoj rod. Zato ću Vam do groba dugovati, što ste ispunili zadnju želju moje majke: da bude pokopana na domaćoj grudi, oplakana od svojih zemljaka. Suznih očiju šaljem osobnu zahvalu Vama, plemeniti moj dobrotvore, d.re Justu Pertot. koji ste lane spasili o nit viseći život Pokojnice, a onomadne Joj, kao ljubeći sin zaklopili umorene vjedje. Vašeg dobročinstva ne bih naplatio nikakvim blagom. Jedina Vam hvala: suza zahvalnica siromašne siročadi, koje ste bili evandjeoski dobrotvor. Josip Jedlowski za sebe i rascviljenu braću i sestre. Naš dosedanji zagrebški dopisnik se je odrekel dopisovanju iz razloga, ker je stopil v službo „Zemaljske blagajne za osiguranje radnika". Seveda smo se hitro pobrigali za druzega dopisnika. „Piccolo" In novi tržaški škof. — Včerajšnji „Piccolo" se že huduje, ker bo novi tržaški škof Slovenec. Da „Piccolu" to ne bo prav, se umeje samoobsebi ; ravno tako je samoobsebi umevno, da „Piccolo" | ne more napisati nobene vesti, ne da bi se pri tem parkrat prav debelo zlagal. Tako tudi včeraj, ko trdi, da je večina prebivalcev tržaško- koperske škofije italijanske narodnosti. Će „Piccolo" nima druzega argumenta proti slovenskemu škofu, potem je njegova opozicija res na zelo slabih nogah. Kar se tiče našega ljudstva bi sodilo novega škofa po njegovih delih. — Vsprejme ga brez predsodkov in brez sovraštva, a ljubezen si bo moral pridobiti s svojimi deli. Ustanovni shod zadruge opravičenih posestnikov pri sv. Ivanu. — Danes ima vsak seženj zemlje svojo vrednost. Novi časi, novi ljudje, nove ideje. Polagoma zgi-nja starožitje okoličanske družine, starih korenin-možakov je malo več — šli so. — Iz tistih časov pa so še ostanki nerazdeljenih posestev. Na eni parceli, pod isto ta-bularno številko, živi še danes več družin, posestnikov, ne da bi si bili razdelili posestvo in je uknjižili. Temu slede prepiri, tožbe; posestniki ne morejo ne prodati ne dobiti posojila na nečista zemljišča. To zlo so začeli uvidevati tudi naši okoličani. Posebno njih mlajši nasledniki so se lotili urejevanja svojih malih posestev. Kakor pa so se uredila posestva posamičnikov, tako je prišel zadnji čas, da se poišče opravičenega gospodarja nekaterih zdaj mrtvih zemljišč. Tudi pri sv. Ivanu imamo pobližno kakih 40 tisoč kvadratnih sežnjev občinske „gmajne", ki išče gospodarja. Blagopokojni Bonomo, ki je prebival v sv. Ivanu in imel tu veliko posestvo, še danes zvano „Bonomovcat je zapustil del svoje gmajne sv. Ivanskim posestnikom v porabo in užitek. Na Vrdeli imamo zopet dva kosa obširnega zemljišča, prvi leži pod novo open-sko cesto, drugi nad njo. — Od teh zemljišč so Vrdelčani plačevali dolgo let takozvani „affitto livello , vsak je imel svojo knjižico. Posestniki so plačevali, a magistrat jih je vsako leto tolažil: še to leto, potem bo Vaše ! Slednjič je pobral knjižice, a Vrdelčani niso dobili posestva kakor lastnine, temveč je ostala Še do danes nerazdeljena gmajna. Svetivanski posestniki so se probudili ; združeni v zadrugi opravičenih posestnikov hočejo iskati pravice do teh zemljišč. V ta namen sklicujejo podpisani ustanovni shod opravičenih posestnikov na nedeljo ob treh popoludne v prostorih „Narodnega doma" pri sv. Ivanu. Vabljeni ste vsi posestniki svetoivanski brez izjeme, da ustanovimo potrebno zadrugo. — Ker ni še dokazano, kedo je opravičen in kedo neopravičen posestnik imenovanih zemljišč, ste vabljeni vsi. Na svidenje v nedeljo ! Sklicatelji. Slovenskim trgovcem v Trstu. — Iz trgovskih krogov: Na zadnjem občnem zboru „Trgovsko-izobraževalnega društva" se je razvila med pričujočimi živahna debata glede vprašanj našega trgovstva. Izvoljeni odbor je dobil mnogo nalog, s katerimi naj bi se bavil in jih vsaj deloma izvršil. Da, zares, misli in predlogi so bili izvrstni. Ali ni eden ni prišel do izvršitve radi nepričakovanih zaprek v odboru sa- mem. In te nepričakovane zapreke so bfie posledica poznejega izrednega občnega zbora in volitve novega odbora. Vprašamo cenjene tovariše-trgovce: ni-li to žalostno dejstvo, da v Trstu, kjer imamo lepo število slovenskih trgovcev vseh strok, ne more vspevati niti eno trgovsko društvo ?! Ali ni to skrajna nemarnost? Ali bomo še naprej tavali tako ? Posebno mislimo na kolege-jestvinčarje, ki naj bi se tesno združili. Mari nimamo dovolj raznih sovražnikov, poleg tega, da ima vsakdo izmed nas bližnjega konkurenta in da nas hočejo Italijani in Nemci udušiti tudi iz nacijonalnih ozirov ? 1 Tovariši! Ali nam ni tu dovolj obrambenega dela ? In mi ? Mi le mirno gledamo, ko nas pritiskajo od vseh strani. Ali bomo še nadalje držali roke križem ? Ne, tega ne smemo. To bi bil naš pogin. S tem bi ne škodovali le sebi, ampak tudi skupni narodni stvari. Saj to je vendar pripoznana resnica, da tudi narod brez trgovine je dandanes narod brez bodočnosti I To resnico bi morali imeti pred očmi vsi narodni odločilni faktorji ter sezati našemu trgovstvu pod roko na praktičea način. Največe zlo pa je nemarnost med trgovci samimi, da se tako malo zanimajo za prospeh svoje lastne stroke. Ni dovolj, da so tu pa tam členi in da plačujejo tisto kronico členarine. Zanimati bi se morali marveč in intenzivno slediti vsakemu dogodku in vsaki spremembi v svoji stroki! Ne zanašajte se samo na druge in ne izgovarjajte se, da brez enega se vseeno lahke dela. Ravno nasprotno je. Ako bi se v slučaju kakega zborovanja vsakdo odtegnil pod gornjim izgovorom — češ: saj bod« brez mene tudi zborovali —, potem ne bi prišel nikdo, razun kacega sklicatelja i■ dobri namen bi ponesrečil! Vsak posa-mičnik naj se zaveda svoje dolžnosti do skupnosti, in bod>mo složni I Le v skupnem delu je moč! Kaj pomagajo vsi dobri nasveti in priporočila, ako se vsled nemarnosti ne morejo izvršiti. To ne sme tako dalje, da bi vse delo viselo na ramah enih in istih, kajti brez zaslombe skupnosti ne morejo dotičniki uresničiti tega, kar se je eventuvelno ukrenilo. To naj pomislijo tovariši - trgovci, da ne bo — bojim se — prepozno. Le ozrimo se v minolost, pa bomo videli, da smo mnogo koristnega zamudili. Dovolj nas je., Krepki smo tudi. Pokažimo svojemu narodu, da se vsi zavedamo gesla: „narod brez trgovine je narod brez bodočnosti". V nedeljo se bo vršil izreden občni zbor „Trg. izobraževalnega društva". Poživljam tovariše, da pridejo vsi 1 Tudi nečleni nam bodo dobro došli gostje, da bodo čuli naše razprave in da eventuvelno prijavijo svoj pristop k društvu. Napreden trgovec. Stariši, ki se zanimajo za novoustanav-Ijajoči se vrtec v sredini mesta, so uljudno vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dopoludne ob 10. uri in pol v CM. šoli, Acquedotto 22, III. nastr. Sv. Miklavž se bliža, za otroke nadepoln in vesel dan. Ob mejah Slovenije je veliko otročičev, ki željno pričakujejo tega dne, da zazro darove, ki jih jim pošlje po sv. Miklavžu mati Slovenija. Družba sv. Cirila in Metoda bi rada ustregla željam in nadam teh malih ; zato trka na vsa idealua srca rodoljubnih Slovencev s prošnjo: Naredite veselje z darovi našim malim, spomnite se ubogih otrok v trenotku, ko mislite, kako bi obdarovali svojo ljubljeno deco. Za vsak, tudi najmanjši dar vam bo neizrekljivo hvaležna uboga mladina in družba sv. CM. Nove smodke. V kratkem spravi c. kr. tobačna režija v promet šest novih vrst smodek. Prve tri vrste, ki bodo napravljene iz havanskih tobačuih listov, se bodo prodajale pod označbo „Ideales" (90 K 100 komadov), „Viktorias" (60 K 100 kom.) ia „Entreactos" (45 K 100 kom.). Tri druge vrste se bodo razprodajale z označbo „Imperatores" (65 K 100 kom.), „Aroma-ticos" (40 K 100 kom. in „Graciosas* (30 K 100 kom.). Poskusna vožnja vojne ladije wRa-decki". Včeraj predpoludne je pričela vojna ladija „Radecki", zgradjena v ladijedelnici sv. Marka, svoje poskusne vožnje. Ladij« je ob 8. uri zjutraj odplula proti Savudriji. Za obrambeni sklad je podaril g. Ante Bogdanovi ć, veletržec v Trstu, 200 kron. — Ker se letošnje jubilejno let© CM. družbe bliža k svojemu koncu, upamo da bo še kedo sledil izgledu tega rodoljuba ! Strelne vaje na učiteljiščih. Zopet imamo zabeležiti napredek v razvitku avstrijskega šolstva! Vlada je uvedla strelne vaje na učiteljščih! Nikar se ne smejte teinu, kajti to je bridka istina, — le poglejte v oficijozne liste I Naši mladeniči — morda tudi naše mladenke ? —, ki se vzgajajo na učiteljiščih za doslej mirno kulturno delo v ljudskih šolah, ti naši mladeniči bodo odslej imeli toliko in toliko ur aa teden vaje v streljanju, da bodo potem zmožni, vzgajati nežno mladino v elementarnih šolah za poklic kmeta in obrtnika ia delavca trpina!... Velikanski dohod Križmančič & Bretfak, ktuMu trst. V Trstu, 24 novembra iyiO ,EDINOST" St. 325 Stran III To bo lepo v tej šoli avstrijskega fevdalno-militarističnega birokratizma! Kadar bo vroče in zatuhlo v natlačeni sobi, se bodo otroci pod strogim poveljem kar-poralov — pardon učiteljev-strelcev — zatekali na strelišče in začenjalo se bo veselo pokanje, da bo kaj 1 Pa, ker vendar menda ne bo za vse šole dovolj pušk, predlagam, tia se za začetek uvede streljanje na f čefaj ali pa (še cenejše) bezgove puške ; saj igrača bo vendar vse skupaj, in sicer igrača, ki kaže jasno, kakšnim ljudem je prišla v roke avstrijska šola ! Štrajk brivcev. Sinoči je bil v dvorani Carducci shod brivcev gospodarjev, ki je bil zelo viharen. Še enkrat je bilo dano na glasovanje vprašanje nedeljskega počitka. 130 glasov je bilo proti, 70 za počitek. Temu glasovanju je sledil pravi vihar in navzočega načelnika štrajkovcev pomoč-n kov g. R-icicha so do dobra nakiestili. Shod je bil razpušten med silnim vpitjem in razgrajanjem. Loterijske številke, izžrebane dne 23. novembra: Praga 12 20 22 7 16 Lvov 4 10 12 38 11 Koledar in vreme. — Danes: Ja-sez od križa sp. *— Jutri: Katarina, de v. ■učenica. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 8 Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semterja megleno. Zmerni ▼etrovi. Mrzlo. Tržaška mala kronika. Banditi po tržaških ulicah. Predsi-nočnjem sta se Kuharju Ivanu Gorri v Starem mestu približala dva človeka, ki sta ga kiatko malo vrgla na tla in mu iz no-( tranjega žepa njegove suknje vkradla, kar je tam imel: 4 krone. Inšpektor policijskih agentov Moretti je tatova pozneje iztaknil in ju aretiral v kavarni „Cesareo". Zločinca sta 28 letni Hektor Schmerz iz Trsta in Rajrnond Nieder, star 39 let, iz Rovinja, j Tajita seveda vse. Vkradeno kolo. Karol Ščuka je pred-. včerajšnjem popoludne za trenotek pustil' kolo v vrednosti 100 kron pred hišo št. 20 v ul. G. Carducci, pritrdivši eno kolo z žabnico. Kljubu tej njegovi previdnosti ga je neki tat vkradel, ali dohiteli so ga, prijeli in izročili redarju. Tat je bil 18-letni kovač Fran Siega iz Trsta. Paradajž. moka in vino. Anton Sluga |e naročil 43-letnemu dninarju Aleksandru Niero, naj ponese branjevki Alojzij i Bassa na trgu Goldoni dva koša paradajža, žakelj moke in damijano vina. Negri pa je paradajž in moko prodal, vino pa izpil. Sedaj dela pokoro v ul. Tigor. T žaska gledališča POLITEAMA ROSSETTI. Mnogo ovacij m darov povodom včera'^njega častnega večera g.e Cervi Caroli s „Traviato". Danes četrtič „ThaTs*. EDEN. Varietetna predstava s pomnoženim programom. Društvene vesti. Narodni pipčarski klub od Sv. Jakoba pnredi tudi letošnje leto »Miklavžev večer" na 3. decembra v gostilniških prostorih g. Babiča. Tudi letos prinese Miklavž •bilo darov iz nebešk h višav in jih razdeli! med pridne Člene kluba in „Ilirije". Vsak posameznik pa naj odločno zahteva od Miklavža, da bodo darila kolekovana z narodnim kolekom. Radi tega morajo biti darila dostojna in izročena za Miklavža »saj v soboto dopoldan. Za danes zvečer se vabi vse gg. člane k važnemu posvetovanju o „Miklavževem večeru-. Društvo „Kolo" ima danes zvečer ob t. uri in pol pevsko vajo. Društvo priredi na Silvestrov večer svojim členom in njihovim družinam ter prijateljem zabavo z igro in plesom. | Slovanska Čitalnica priredi v soboto 10. decembra svoj družabni večer z zanimivim vsporedom. Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi si je izvolilo na občnem zboru dne 12. listopada t. I. sladeči odbor: Predsednik abs. iur. |ože Vidmar, podpredsednik I. U. C. Tone Kosi, tajnik I. U. St. Vane Radej, blagajnik 1 U. C. Fran Kosta-■jevec, knjižničar I. U. St. Fran Bračič, gospodar I. U. C. Jože Kavčič, arhivar I. U. C Drag. Vrečko, namestnika I. U. C Fran Šalamun in I. U. St. Jože Zaje, preglednika I. U. C. Vek. Visenjak in abs. iur. Mate Suhač. __ DAROVL — Za božičnico je daroval g. Ivan od svojih dijet 20 K. — Za bodoči otroški vrtec družbe CM. v Trstu so darovali: Rožica Birsa, gostilni-čarka, Gatteri št. 10, K 2, Bratina K., Kra-»os, A. N., Kranjc, A. A. Filipič po 1. K. Filipič Ernest 50 st., Svetina, Razbornik, Baje po 40 st, Urdih 30 st.. Krajcar in Novak po 20 st.; skupaj K 9*40. Denar je naložen k prejšnjim zneskom v »Trg. obrtni zadrugi". Srčna hvala! — Za stavbo slov. šole pri Sv. Jakobu je plačal protidrobtinar 23. in 24. tedni. prispevek (2. polovica novembra) 5 K — M<»ški podružnici CM. je daroval ob plačilu članarine g. c. kr. dež. sv. nadzornik F. Matejčič 8 K. Srčna hvala! Nar. del. organizacija. Tovariše odbornike podružnice NDO. iz Doline, Boršta in Ricmanj uljudno vabim na sestanek, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 27. t. m. v Boljuncu ob 4. uri popoludne v prostorih Kons. društva. — I Tovariši, to, kar bi morali napraviti pri ustanovitvi teh podružnic, to moramo storiti danes! V Bregu bodi za vse vasi ena podružnica NDO. in ako ne pride do tega i sklepa, treba reči, da je delavstvo proti ! sebi, da noče čuvati svojih koristi! Podružnice v posamičnih vaseh so odločno ne-■ možne, da bi vspevale! Pričakujem, da se tovariši-odborniki gotovo udeleže tega sestanka, na katerem bomo razpravljali edino le o vprašanju : „združitev podružnic NDO. iz Ricmanj, Boršta in Doline v eno podružnico". Ker so pa nekateri tovariši-odborniki iz Ricmanj in Boršta odsotni, prosim, da se mesto teh udeleže njih namestniki ali nadzorniki. Fran Venturini, tč. predsednik dolinske podr. ____NDO. Književnost in umetnost Lev. N. Tolstoj: Kazaki. Prevedel Josip Knaflič. Založil dnevnik „Edinost". — Najveći ruski pisatelj sedanje dobe, ki ravnokar leži na mrtvaškem odru, v tej knjigi z nedosežno realistiko opisuje življenje med kazaki. — Povest spada med najboljše Tolstojeve spise, zato jo toplo priporočamo. Tri pripovesti grofa Tolstega. Izdal dnevnik „Edinost". Ta knjižica prinaša tri drobne povesti umrlega pisatelja, ki bodo gotovo vsakomur ugajale. Tudi to knjižnico priporočamo v nakupovanje. Obe knjigi se dobivata v knjigarni Jos. Gorenjca v Trstu in po vseh knjigarnah na Slovenskem. Janeza Trdine zbrani spisi IX. knjiga. Bajke in povesti Vili. V Ljubljani 1910. Založil L. Schwentner. Ko so nekako pred 25 leti pričele v „Ljubljanskem Zvonu" izhajati bajke in povesti Janeza Trdine, so vzbudile po slovenskem svetu veliko pozornost. In to tudi po pravici I Samonikla in klasično — lepa slovenščina, originalni način pripovedovanja, in način, kako se je pisatelj uglobil v dušo in značaj slovenskega naroda in zlasti Dolenjcev, vse to je pridobilo Janezu Trdini mahoma veliko število prijateljev in čitateliev. Saj je Trdina poleg Levstika morda najti-pičnejŠi predstavitelj slovenskega človeka in njegove psihe. Schwentner je jel pred leti izdajati Trdinove spise in danes leži pred nami že deveta knjiga bajk in povesti. O Trdinovih spisih se je že toliko pisalo in Edina slovenska ■■ knjigoveznica ANTOM REPENfcK, Trst Ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta In fina dela *3T PO KONKURENČNIH CENAH. ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze iskren«"ga sočut a porodom smrti nase nepozabne sopn>ge ozirom-i matere Lucije Doneu rojena Gabrije-čič izrekamo v-em najsrčnejšo zahvnlo. PoHe"»-.o s« zahvaljujemo, g. zdravnika du Ivana Bel len, kateri ie ta»^j pnbitel na pomoč n se trnd 1, da bi ji zopet pr dob 1 z3ravje, g. d« želnemn poslancu Ferluga, za ganljivi na-g obm govo>\ č. g. dekana J. S 1 a v c a c kr. or žnikom, finančni straži, osobja država« železn c-, os« bji mal* elt-k-tnčn« železnice ter vsem ontm, kateri ^o pr pomogli, da se je pogreb izvišii na tako dost-jen način. Žalujoči ostali. OPČINE, dne 23. novemb. 1910 Odllkcu:na tekerna in slcdttlčarna s zlt to ko »j no k-lžfm na mednarodni obrtni razstavi l|F7AC| ičun I»>ltt ceu« im*i<> »ećtrat tkanine xa m<4ke in lj»na z »*»,kotr-tnimi bišaoti • tuhni. 7a daj. Jn.a razna fina »ma m llkerj t buteljkah • fine dff-erti>e bomb« ne. Sprejema naročil* zn vrakovratne . rte, kr« ba e itd kak r tiHi \>e predmete za speči. Ima tudi IlijflDtjgo Dok o iz Dajj h a] jfiiti mlinov P«* • ajni^jl ceni iitiflfeua MStiiiU r.fi Clc. — Iiipcro«« (IImLa fbfltb t>e p »' rnrii ob/irstvu z < dličn ap> Štovanjem V lil fMJ jnUI\ BSE 44 °dPrl se Pension Restaurant „IDEAL TRST - Pazza Carlo Goldoni štev. 6, I. nadstropje - TRST Mode ni koiuf«»rt — izvr tna kuhinja — vedno sv*ža in raznvvrstna jedila — meseno pl či a zelo ugodno. — Uski za mesečni abnnement se dobe vsak dan fn se ludi Ithko og eda prostore. — Mesečni hbonement vsak dan po sledeč h cenah: Xrcn 60— za kesilo in večerjo; 35— za kosilo samo; 35 — za vtče jo samo. Kosila in večere po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSK > PIVO Svol k svojim • Odlikcv. krojačnica Svoji k svojim ! Avgust Stular TRST - Via delle poste šiinlk za »l« klijnot Te«, fon 104. Afiente m zastopnike 5 7a prodno garantovanth srečk, lifia velika han- I SS k * veliko provizijo in nagrado Hrvatje aii • 81 vei ttke ponudbe naj -e pošlje o Da flfl Neue Fortana, Budapest, U. Borse, M% Pristni1 dolenjski Cviček edino o ČEŠKI GOSTILNI o ulici BeMre a ___ POSIFACH 78. WBS«aMRBB9BBnBilMff Na obroke! JAKOB DUBiNSKY Na obroke! TRST — ulica deli' Oimo štev. 1, II. nadstropje — Trst Vela izta \mM\m\ omak za pspole in lanafđKlnrneia Dlap ter modke in ženske suknje. GODNI °OCOJ1 ZA PLAČIL^ NA ORROKE. Cene brez konkurence. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št 9 - Trst „ AH' Artigiano " Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst podstavnlki za pete so vendar najboljši t - 2)ob6 se povsod. ^trnH \ V .»:i>INOBT Si. 325 V Trsiu, 24. noreuabra, VJ 10. ^ih priporočalo, da bi bilo popolnoma odveč, jih znova priporočati. Knjiga se dobiva v knjigarni J. Gorenca m stane broš K 2 50 Operna sezona v gledališču Verdi. Po prizadevanju nekaterih tržaških privatni-kov-bogatašev, ki so se združili v posebno akcijsko družbo, se otvori v gledališču Verdi tudi letos operna sezona in sicer po Iradicijonelni tržaški navadi: dne 25. decembra. Na repertoarju so sledeče opere : „Vestalka", melodrama v 3 dejanjih. — Uglazbil O. Spontini. „Manon Lescant" od P. ccinija, ruska opera „Boris Godunov" od Muzorskega, nadalje Gonnodov „Faust", „Zora bogov" (Gotterdammerung) od Wag-nerja in slednjič Straussova „Salome". Med drugim pevskim osebjem je tudi letos angažirana slavna Gemma Bellincioni. — Orkester bo dirigiral Comm. Rudolf Ferrari. Antibarbarus. Spisal dr. Josip T o-minšek, Ljubljana 1910. — Založil L. Schwentner. Cena K 1 20. Proti barbarščini v slov. jeziku se bori pisatelj v šesterih člankih, ki so združeni pod omenjenim naslovom. In barbarščine je v slov. jeziku res od leta do leta več; saj nimamo nikakega merila in motrila več za pravilnost in lepoto našega jezika. Naša knjižica določuje najprej v^uvod-nem članku splošna načeia, ki lahko služijo za podlago vsake presoje jezikovnih prikazni ; potem so v posameznih odstavkih obdelana razna pereča vprašanja (opozarjamo na aktuelni članek o pisavi krajinskih in drugih lastnih imen !) ; kjer je treba, so podana ostro začrtana pravila, ki so povsem ■ova, posneta iz duha in razvoja našega jezika. Razprave so oprte na bogati snovi, a so pisane lahkotno in često naravnost zabavno. Dodejano kazalo olajšuje porabo. iz Qori&ke* Pevsko-bralno društvo '„Draga" v: Orleku pri Sežani bo imelo svoj redni občni j zbor v nedeljo dne 27 nov. ob 3. uri po-poludne. _ Vesti i £ istro- Javen shod v Šmarjah poleg Kopra se bo vršil v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih „Gospodarskega društva". — Dnevni red: 1) Naš deželni zbor. 2) Ljudsko štetje. 3) Gospodarska organizacija. Poročali bodo poslanci Mandić, Pangerc in Valentič. Iz Kopra. K poročilu o slov. urad-»ištvu na c. kr. uradih v Kopru dostavljamo, da je bil že meseca julija ali avgusta neki slovenski uradnik premeščen k davčnemu oddelku c. kr. okr. glavarstva — ali ker ga še ni v Koper, mislimo, da se je c. kr. finančno ravnateljstvo vstraŠilo „Pic-cola" ter dotično premestitev najbrže poz-■eje razveljavile. — O stvari bomo poizvedovali ter poročali. Nis Vodoran XI. Iz sv. Antona pri Kopru. V podporo „Gospodarski zadrugi" pri sv. Antonu je daroval g. Jakob Eler 20 K. Najprisrčneja mu hvala I Druge slovenske de ele Slovensko gledališče v Ptuju na Štajerskem otvori sezono s Štokovo igro „Mu-tasti muzikant". Pozneje uprizori tudi „Tri tičke" in „Moč uniforme". Železniška nesreča. Minoli ponedeljek zvečer sta zadela na postaji Šoštanj dva vlaka skupaj. Vlak, ki je prišel iz Spod-■jega Dravograda je zavozil predaleč in je pri tem zadel v zadnja dva voza vlaka, ki je prihajal iz Celja in vozil v istem času v postajo. Stranski steni obeh voz celjskega ▼laka sta bile kakor odrezani, notranje stene in sedeži popolnoma zdrobljeni. Vendar je bil en voz drugega razreda k sreči prazen, dočim je bila v vozu tretjega razreda le ena dama, ki pa ni sedela na oni strani, kjer sta vlaka trčila skupaj, ampak •a drugi strani. In tako je dobila le lahke poškodbe in živčni napad. Stroj dravograd-skega vlaka je bil težko poškodovan, a potnikom se ni — razen strahu — ničesar zgodilo. Gospodarstvo. —B— Promet z vinom med Ogrsko-Hrvatsko in Avstrijo v prvih 8 mesecih leta 1910. Iz Ogrsko-Hrvatske se je izvozilo v avstrijske dežele : vina v sodih 511.231 mtre., v steklenicah 3619, penečih ▼in 2203, namiznega grozdja 9934. Iz Avstrije se je uvozilo v Ogrsfeo-Hrvatsko: vina v stekl. 202.861 mtre., v sodih 1605, penečih vin 465. Izvoz vina iz Ogrsko-Hrvatske je izna- i šal skupno 517.053 mtre., uvoz pa 204.931 mtre. Izvoz iz Ogrsko-Hrvatske je bil torej ▼ečl nego uvoz iz Avstrije za 312.122 netre. Ako primerjamo letošnji izvoz in uvoz z lanskim v istem času, opažamo, da je bilo v lanskem letu izvoženo iz Ogrsko-Hrvatske v Avstrijo 610 983 metre., a uvoženo iz Avstrije na Ogrsko-Hrvatsko 161.056 metre. Letos se je torej v prvih 8 mesecih izvozilo i i Ogrsko-Hrvatske v Avstrijo 93 930 metre, manje, a v Hrvatsko Ogrske uvozilo iz Avstrije za 43.875 metre, več, nego v lanskem letu. E Josip Trampuš 2S? priporoča svojo p^HarlJo Večkrat na da a ■Tel k uh. Zalog« rao ti vsake vrste mir-s kemik in lefcarnar, mrodilničar, bi v Si vlad i uradni;, časnikar in pisatelj, zmožen v8Bk(ivr«tn ib i oslov, pozna hrvnSćino, itulijanfi-Moo. nen-lčiD'*, turšćino in alban črno, najbolja spričevala iS e iume?ee i* tukaj ali zunaj. Obrniti se ou In*«-ratni od lelrk Edinosti. V00 ; Več novih postelj s« proda v slici C.sternoss It. 17, droriiđe (Greta). Živčne bolezni mm Pris ni, dober brinjevec Ln