Štajerski Ptuj, četrtek, 26. junija 2003 letnik LVI . št. 25 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Kmetijstvo Hrušev ožig v Krčevini Stran 32 Ptuj Izbrali kupca sejmišča Stran 4 Šesta prangerijada Ptuj se še odloča Stran 6 Videm Šesti občinski praznik Stran 8 Kolesarstvo Marin drugi v Srbiji Stran 25 E^RELAX SPECIALIST ZA ADRIATIC Natak anca Glasovalni kupon na strani 17 Ormož . Prireditve Pričetek poletja preložen Z ognjemetom, koncertom Zorana Predina ob spremljavi ansambla Žive legende, s 1. ormoškim no~nim uličnim tekom, otvoritvijo razstave Naše mesto dobiva novo podobo in osrednjo občinsko proslavo se je nameravalo slovesno pričeti Ormoško poletje na grajskem dvorišču 2003. Zaradi močnega neurja in dežja je večina prireditev odpadla, poletje pa bodo predvidoma odprli 6. julija. Do 31. avgusta se bo zvrstilo 17 prireditev. Pahljača prireditev sega od komedije preko različnih koncertov do otroške predstave. V nasprotju z minulimi sezonami so se organizatorji odločili predvsem za lahkotnejše vsebine, ki bodo skrbele za prijetno poletje. Vstopnice stanejo do 1500 tolarjev, čeprav je ekonomska cena pri marsikateri prireditvi Računalníkí po odličnih cenah ^ /J www.coiiitron.si tudi dvakrat višja. Ormoško poletje bo stalo 8 milijonov; 5 so jih primaknili sponzorji, ki so se letos še posebej izkazali, razliko bo pokrila občina. Za posebno zanimivo potezo se je odločilo vinogradništvo Kogl: za posamezne predstave se ne plača vstopnina, ampak konzumacija, obiskovalec pa dobi poleg ogleda predstave tudi buteljko vina in se lahko uro pred predstavo posladka na preurejenem južnem dvorišču ormoškega gradu z vini iz te kleti. vki nakup novega Golfa iz zaloge do 31. avgusta rabljeno vozilo odkupimo po Eurotaxu in prištejemo 250.000 SIT ■» skupni prihranek ob nakupu Golfa ocean s klimo do 490.000 SIT. Pametno! Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Število vozil in modelov je omejeno. Med ogledom prometnih zagat na terenu: (z leve) minister Jakob Prese~nik, Milan Unuk, Zvonimir Holc in Ferdo Vajngerl. Minister za promet Jakob Presečnik nič ne obijubija V občini Kidričevo je bil v torek, 24. junija, na obisku minister za promet Jakob Presečnik. Seznanili so ga z vse večjo prometno obremenitvijo in predvidenimi rešitvami, pri čemer pričakujejo pomoč države. V prostorih kidričevske občine se je Jakob Presečnik pogovorjal z županom Zvoni-mirjem Holcem, direktorico občinske uprave Evelin Ma-koter Jablo~nik, direktorjem Cestnega podjetja Ptuj Fer-dom Vajngerlom ter vodjem projektne skupine za komasacijo Dravsko polje 2 Milanom Unukom, ki so ga seznanili s prometno situacijo v občini, predvsem pa s težavami in vse večjimi prometnimi obremenitvami ter predvidenimi načrti. Glede na pričakujočo še ve- čjo obremenitev glavne ceste G1 z dokončanjem obvoznice v Pragerskem in glede na predvideno gradnjo vojaških objektov v Apačah so Kidričani opozorili na nujnost gradnje vzporedne, obvozne ceste, ki naj bi prometno razbremenila predvsem Kidričevo. Nova cesta naj bi prečkala komasacijsko območje Šikole - Cirkovce, po predvidevanjih naj bi veljala okoli 20 milijonov, ker pa ni le lokalnega pomena, pričakujejo pomoč države. Ob glavni cesti bi bilo nujno dograditi tudi poti za traktorje in kmetijske stroje. Da bi razbremenili lokalni promet, so opozorili še na nujnost izgradnje križišča in pločnikov v Apačah ter krožišča v Kungoti. Minister Presečnik je menil, da bo z dograditvijo obvoznice na Pragerskem prometna obremenitev zagotovo večja, zato so nekatere prometne rešitve resnično potrebne. Predlagal je, da se čimprej sestanejo z vodstvom občine Kidričevo, Cestnega podjetja in projektantov, da podrobneje pretehtajo de- janske možnosti in tudi možnosti sofinanciranja države. Nekaj možnosti za to sicer obstaja, saj naj bi v kratkem prišlo do rebalansa proračuna za leto 2004 ter izdelave proračuna za leto 2005. Po pogovoru si je minister Presečnik prometne obremenitve in predlagane rešitve ogledal na terenu, pred odhodom v Ljubljano pa se je sestal še z vodstvom in člani Slovenske ljudske stranke v občini Kidričevo. M. Ozmec Dogodki v juliju 2003 poletje.obdravi.com raunega polja /34^ slovenski festival u je stal en beli grad... ^ doTTiače zabavne glasbe I Ptuj 2003 I v nedep»55|^ja 2003 ob 21.30, I-^- polje, Kungota na dravskem polju I IVIestni trg na Ptuju, 11. juhj 2003 ob 20.00 í\é. se znekli lujca.? ^ torek, 15.7., Terme Ptuj Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Radio Tednii< Ptuj, Terme Ptuj Moškajnci: Bencinsici servis Žiher Maribor: l\/lenjainica Luna Več na strani 16. 9770040197060 Doma Pobuda za »uravnoteženo« kadrovanje Ljubljana - Predsednik vlade Anton Rop je v ponedeljek sprejel predstavnike državljanske pobude Nekaj je treba storiti Barbaro Brezigar, Vaska Simonitija in Toma Pisanske-ga, ki so mu izročili in predstavili pobudo. Premier Rop je v izjavi za medije po pogovoru, ki se ga je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter, dejal, da se ne more strinjati z zahtevami po strankarsko uravnoteženem kadrovanju. Po njegovem prepričanju je namreč lahko edini kriterij strokovna usposobljenost. Izrazil je upanje, da se bo dialog nadaljeval po posameznih sklopih, pri čemer naj veljajo zlasti argumenti, mednarodne primerjave in evropska praksa. Barbara Brezigar pa je izrazila zadovoljstvo s pogovorom, ki je bil po njenih besedah vsebinski, dialog je zdaj stekel, za kar so si ves čas prizadevali, dobili pa so tudi obljubo, da bodo povabljeni na pogovore in razpravo o spremembah zakonodaje, ki je povezana z vprašanji iz pobude. Proti nezakonitemu priseljevanju Ljubljana - EU je na solunskem vrhu izrazila odločenost okrepiti boj proti nezakonitemu priseljevanju, je na novinarski konferenci ministrstva za notranje zadeve pojasnil minister Rado Bohinc in izpostavil zlasti dogovor o delitvi bremena varovanja zunanje meje. S širitvijo EU na vzhod bodo nove države članice prevzele nalogo varovanja zunanjih meja EU. Med njimi bi morala največje breme prevzeti prav Slovenija. Na nedavnem vrhu EU so se zavzeli tudi za zmanjšanje nedovoljenih migracij in za zaostritev sankcij. Prav na področju ilegalnih migracij pa je Slovenija naredila bistven korak naprej, je poudaril Bohinc, ki meni, da je ta problem obvladan. 12 let samostojne države Ljubljana - Po dvanajstih letih samostojne Slovenije smo Slovenci kot narod lahko zadovoljni s položajem v regiji, v Evropi in v svetu. Leta 1991 smo storili prav, da smo stopili iz razpadajoče Jugoslavije, je na novinarski konferenci dejal prvak SDS Janez Janša. Ob tem je še poudaril, da bi morala Slovenija čimprej dobiti konvencijo o prihodnosti, poleg tega pa je podprl veterane vojne za Slovenijo iz Mežiške doline, ki so pred kratkim ustanovili odbor Holmec 2003, katerega namen je zavarovati dobro ime vseh, ki so konec junija 1991 sodelovali v bojih na Holmcu. 10 milijonov za Muro Ljubljana - Vlada je na dopisni seji na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in uredbe o kazalnikih, vsebini programa prestrukturiranja in vodenja evidenc o dodeljenih državnih pomočeh družbam v težavah odobrila 10 milijonov evrov državne pomoči v tolarski protivrednosti za prestrukturiranje murskosoboškega podjetja Mura. Vlada bo sredstva izplačala v treh obrokih, zadnjega do konca januarja 2004. V programu prestrukturiranja je predstavljena izvedba prestrukturiranja Mure za obdobje 2002-2006. V primeru popolne realizacije programa prestrukturiranja in dodelitve državne pomoči bi družba pričela poslovati z dobičkom že v letu 2004, pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu. Po svetu Izboljšanje odnosov med Indijo in Kitajsko? Peking - Odnosi med Kitajsko in Indijo so s prvim obiskom indijskega premiera na Kitajskem v zadnjih desetih letih "dosegli novo stopničko," je ob srečanju z indijskim premierom Atalom Beharijem Vajpayeejem v Pekingu dejal kitajski premier Wen Jiabao. Vajpayee pa je ob tej priložnosti izrazil upanje, da bo njegov obisk okrepil zaupanje in razumevanje med državama, prebivalstvoma in vladama. Sogovornika sta v skupni izjavi poudarila obojestranski interes za izboljšanje odnosov in razvoj gospodarskih stikov med državama ter podpisala več meddržavnih sporazumov o sodelovanju. Referendum o zakonu o imuniteti Rim - Italijanski opozicijski poslanci so sprožili pobudo za zbiranje podpisov za razpis referenduma o razveljavitvi spornega zakona o imuniteti, ki prepoveduje sodne postopke proti petim najvišjim predstavnikom države, dokler ti zasedajo položaje. Sporni zakon velja od nedelje, v času mandata pa zagotavlja imuniteto tudi premieru Silviu Berlusconiju, proti kateremu poteka sodni proces zaradi podkupovanja. Po ustavi je moč referendum o tovrstnem vprašanju, torej razveljavitvi zakona, razpisati po 500.000 zbranih podpisih. ZDA izsiljujejo Srbijo in Črno goro Beograd - Ameriški veleposlanik v Srbiji in Črni gori William Montgomery je opozoril Beograd, da ne bo dobil vojaške pomoči, če do 1. julija z ZDA ne bo podpisal dvostranskega sporazuma o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). "Če SČG ne bo podpisala sporazuma, ne bo upravičena do vojaške pomoči, ki je po mojem mnenju izrednega pomena za izgradnjo dvostranskih vojaških odnosov med državama, in ki bi tudi prispevala k reformi vojske državne skupnosti Srbije in Črne gore," je v pogovoru za RTV Srbijo dejal Montgomery. /sta/ Evropska unija in mi Čez dve leti slovo od tolarja Slovenija se z vstopom v Evropsko unijo poslavlja od tolarja. Ne takoj, pač pa v dveh letih po vstopu, saj je v pogajanjih na področju ekonomske in monetarne unije (EMU) v celoti sprejela evropski pravni red. Prehodnih obdobij ali izjem ni. Slovenija pa mora v skladu z maastrichtsko pogodbo izpolniti tudi več pogojev. Že danes država, kot poudarjajo na pristojnih državnih službah, zagotavlja popolno prostost pretoka kapitala, v naslednjih letih pa bo morala zagotoviti se izpolnjevanje kriterijev stabilnosti cen in visine obrestnih mer. Inflacija za zdaj se presega dopustno visino. Slovenska vlada in Centralna banka sta z usklajeno politiko odločeni znižati inflaci- jo na bistveno nižjo raven od sedanje. Popolna integracija držav članic v enoten evropski denarni prostor je eden od ciljev članstva v EU. Zaključek te označuje prevzem evra na ozemlju vseh držav članic. Dosedanje so imele ob uvedbi evra možnost odloka za nedoločen čas. Slovenija in ostale pristopnice pa so se za prevzem evra zavezale že med pogajanji. O vstopu v EMU se vedno razmišljajo na Danskem, Švedskem in v Veliki Britaniji, kjer pa javnost, zaradi stabilnih nacionalnih valut, evru ni naklonjena. V dvanajsterici, kjer so evro že sprejeli za svoj, čeprav ponekod težko, opažajo več pozitivnih kot negativnih učinkov uvedbe skupne evropske valute. Države evroobmočja so ob uvedbi evra zaznale znižanje obrestnih mer, kar je spodbudno vplivalo na investicije ter posledično na gospodarsko rast. Vi-sja gospodarska rast ter uvozno povprasevanje v teh državah pa ugodno vpliva tudi na slovensko gospodarstvo, saj predstavljajo te države Sloveniji glavne izvozne trge. Pri poslovanju bank in drugih pravnih oseb v učinek evra je pozitiven tudi zaradi znižanja stroskov izvoznikov in uvoznikov pri valutnih menjavah ter na splosno zaradi večje finančne stabilnosti držav, ki so uvedle evro. Uveljavitev evra naj bi pomenila predvsem znižanje transakcijskih stroskov in tveganj za države, ki so uvedle evro. To razmeroma povečuje konkurenčnost podjetij teh držav glede na podjetja iz drugih držav, vključno s Slovenijo. Slovenija bo postala članica EMU sele po vstopu, in to sele, ko bodo nasi ekonomski kazalci dosegli omenjene maastricht-ske kriterije. Dotlej bomo se naprej poslovali s tolarji, hkrati pa bo imela država tudi vzporedne račune pri Evropski centralni banki v evrih. Pred članstvom v Uniji bodo morale slovenske finančne oblasti določiti fiksni menjalni tečaj med tolarjem in evrom, saj mora imeti država članica v skladu s konvergen-čnimi kriteriji fiksni tečaj vsaj dve leti pred vstopom v področje evra. Anemari Kekec Ptuj • Ob dnevu Slovenske policije Temeljni cilj: zagotavljanje varnosti Ob 27. juniju, dnevu Slovenske policije, so za območje Policijske uprave Maribor osrednjo slovesnost tokrat pripravili nekoliko prej; v petek, 20. junija se je dogajala v veličastnem ambientu viteške dvorane na ptujskem gradu. Direktor policijske uprave Maribor in svetovalec vlade Republike Slovenije magister Jurij Ferme je v slavnostnem nagovoru dejal, da je bila pot do samostojne Slovenije, torej tudi samostojne policije, dolga in naporna in da sega daleč v zgodovino. Med pomembnejse tvorce te poti je uvrstil generala Maistra, ustvarjalce slovenske kulture, partizane med 2. svetovno vojno ter tvorce osamosvojitvenih procesov pred dobrimi 12 leti, med katerimi so imeli vidno mesto tudi takratni miličniki in miličnice. Ob tem pa ni pozabil na trdoživ slovenski narod, ki je v odločilnih trenutkih vedno znal prisluhniti samoohranitvenemu nagonu, znal strniti svoje vrste in uresničiti svoje sanje ter oblikovati svojo državo Slovenijo. Poudaril je, da so v policiji ponosni na vlogo takratne slovenske milice v vseh ključnih osamosvojitvenih procesih, od njene vloge pri preprečitvi "srbskega mitinga resnice" v Ljubljani do vrhunca njene dejavnosti v slovenski osamosvojitveni vojni, ki je zahtevala tudi pet življenj pripadnikov milice in večje stevilo ranjenih. Milica je v tej vojni prispevala celo več, kot je bilo od nje priča- kovati, pri izvajanju svoje, tudi vojaske vloge, pa je izpostavil odločno sodelovanje z večino slovenskega prebivalstva, pripadniki teritorialne obrambe in drugih državnih organov. Ko je govoril o poznejsem, občutnem razvoju slovenske policije, je izpostavil varovanje državne meje, kjer so se srečevali z močnimi tokovi ilegalnih pribežnikov, saj jih je bilo leta 2000 okoli 35.000. Z odgovornim delom in nastopom ter v sodelovanju s sosednjimi varnostnimi organi jim je to problematiko uspelo močno zmanjsati, kar se je pozitivno odrazilo pri pogajanjih in vstopanju Slovenije v EU. Ob tem je izpostavil bistvo danasnjega poslanstva policije - pomagati ljudem in skrbeti za njihovo varnost premoženja, med bistvenimi vrednotami pa je izpostavil zakonitost, strokovnost in postenost pri delu, kar ostaja temeljni cilj policije tudi v zagotavljanju obsežnih nalog zagotavljanja notranje varnosti in varovanja državne meje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. O nekaterih specifičnih nalogah policije pri varovanju shen-genske meje je govoril tudi Vlado Marinic, predsednik Po- Foto: M. Ozmec Direktor PU Maribor, mag. Jurij Ferme licijskega sindikata Podravje, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je ob čestitkah ob prazniku izrazil željo po nadaljnjem korektnem in pos-tenem sodelovanju s policijo. Posebej izviren je bil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki se je policistom zahvalil, ker so bili eni redkih, ki so upostevali prometni znak o prepovedi vožnje na grajsko dvorisče in vozila pustili na parkirisču ob žitnici. Ob dnevu slovenske policije so za dosežene uspehe pri delu izročili 31 pisnih priznanj ter 24 bronastih 11 srebrnih in 4 zlate znake Zasluge za varnost. Med dobitniki pisnih priznanj ob dnevu Slovenske policije so tudi: Franc Herga, Smiljan Sakelsek in Marjan Premzl iz PM Ptuj, Edi Gajsek in Branko Potočnik iz PMP Gruskovje, Boris Ilec iz PMP Podlehnik, Marjan Nikl in Denis Žerjav iz PM Lenart, Janko Žnidarič iz PM Ormož, Stojan Potočnik iz PMP Sredisče ob Dravi, ter Boris Frlež in Robert Vrečko iz PM Slovenska Bistrica. Med dobitniki bronastega znaka zasluge za varnost so: Mira Jurkovič iz PM Ptuj, Miran Brumec iz PMP Podlehnik, Karli Vidmar iz PM Slovenska Bistrica, ter od zunanjih Občina Ormož. Med dobitniki srebrnega znaka Zasluge za varnost je tudi Jože Rožmarin iz PM Lenart, posebej pa velja izpostaviti Konrada Walterja iz Spiel-felda v sosednji Avstriji. Proslavo ob dnevu Slovenske policije so na ptujskem gradu prijetno kulturno obogatili Kvartet trobil policijskega orkestra iz Ljubljane ter dijaki Gledaliskega studia s ptujske Gimnazije, ki so pod vodstvom mentoric Branke Bezeljak Gla-zer in Renate Merc predstavili izbor konstruktivistične poezije Srečka Kosovela. M. Ozmec Foto: M. Ozmec V imenu občine Ormož je plaketo prejel podžupan Milan R. Curin. Foto: M. Ozmec Iz policijske postaje Ptuj je plaketo prejela Mira Jurkovič. Cerkvenjak • Ob 5. občinskem prazniku Male občine se utrjujejo Praznovanja 5. praznika so se v občini Cerkvenjak pričela v petek, 20. junija, z gasilsko vajo in s teniškim turnirjem v dvojicah, ki se ga je udeležilo 12 parov. V soboto, 21. junija, so se praznovanja pričela s turnirjem starejših de~kov v velikem nogometu. Na nogometnem igrišču sta se pomerili še mladinski ekipi NK Cerkvenjak in NK Mura in ekipi veteranov NK Rogoza in NK Cerkvenjak. Na obeh tekmah je bila boljša gostujoča ekipa. Sledila je predstavitev dela modelarske sekcije domačega aero kluba Sršen. V soboto popoldne pa so se srečali tudi starejši občani. Triintrideset pohodnikov se je odpravilo na pohod po občini Cerkvenjak. Zvečer pa je potekal tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gostišča pri Antonu, na katerem je sodelovalo 16 ekip, zmagala pa je ekipa KMN Vitomarci pred KMN Zrečami in ekipo Lotos iz Cerkvenjaka. Nedeljska praznovanja so se pričela s preleti motornih zmajev in motornih padalcev. Sledila je budnica slovenjegoriške godbe na pihala MOL iz Lenarta. V nadaljevanju je sledila otvoritev pokrite terase cerkve-njaškega vrtca, ki bo jeseni praznoval 25-letnico. Vrednost investicije je znašala dobre tri milijone tolarjev. Po slovesni maši je pred domom kulture v Cerkvenjaku potekala osrednja prireditev. Zraven občanov so se je udeležili številni gostje, med njimi tudi minister za kmetijstvo mag. Franci But, poslanci državnega zbora: mag. Janez Kramberger, Franc Kan- Priznanje srebrni grb občine Cerkvenjak je prejel Janko Kova-čec. Priznanje sta podelila župan Jože Kraner in predsednik komisije za priznanja Marjan Žmavc. gler in podpredsednik DZRS Valentin Pohorec ter številni župani slovenjegoriških občin. Občanom je o doseženem in o načrtih spregovoril župan občine Jože Kraner, mag. Franci But pa je govoril o kmetijski politiki v povezavi z vstopom Slovenije v EU. Zbrane pa je pozdravil tudi rojak mag. Milan Lorenčič, predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Za kulturni program so poskrbeli člani mešanega pevskega zbora DU Cerkvenjak pod vodstvom Marije Vogrin, folklorna skupina KD Cerkvenjak pod mentorstvom Slavice Kovačič in mladinski pevski zbor pod vodstvom Mateje Domanjko. Ob koncu sta župan Kraner in predsednik komisije za priz- nanja podelila visoko občinsko priznanje — srebrni grb občine Cerkvenjak Janku Kovačcu za dolgoletno delo in požrtvovalnost v gasilskih vrstah. Popoldne je domače turistično društvo organiziralo tekmovanje v košnji trave na kmetiji Cigula v Župetincih, v bližini za ta kraj značilnega hrasta. Košnje se je udeležilo 30 tekmovalcev, in sicer 25 moških in 5 žensk. Tekmovalci pa so prišli tudi iz sosednjih krajev, iz Vi-tomarcev in Oseka. Pri tekmovalcih je bil najboljši Ivan Vovk, pri ženskah pa je slavila Dragica Majer. Po košnji je potekalo družabno srečanje, za kulinarično ponudbo pa so poskrbele članice društva kmečkih deklet in žena, ki so pripravile kvase-nice in gibanice. Na šolskem igrišču v Cerkvenjaku pa je potekalo streljanje z zračno puško, ki se ga je udeležilo 88 tekmovalcev. Pri ženskah je slavila Manica Štrucl iz Komarnice, pri dečkih do 15 let je slavil Leon Štrucl iz Ko-marnice, pri moških pa Damjan Hameršak iz Čagone. Ponedeljkova praznovanja so minila v znamenju zaključka šolskega leta, saj so učencem podelili priznanja in diplome, najmlajše je razveselil čarodej, popoldne pa je potekal še turnir v malem nogometu do 16 let. V torek dopoldan pa je potekala še proslava ob zaključku šole in dvig ekozastave. Zvečer, na predvečer praznika dneva državnosti, je potekala v avli osnovne šole okrogla miza o domoljubju in človeških vrednotah, ki jo je organiziral Slovenjegoriški forum. Gost okrogle mize je bil dr. Vekoslav Grmič. Sledil je družabni večer pod lipo samostojnosti pri gasilskem domu. V sredo, na dan državnosti, je v Cerkvenjaku potekal 3. kolesarski maraton ob meji občine Cerkvenjak, zvečer pa nočni turnir veteranov v malem nogometu. Danes v Cerkvenjaku potekajo športne igre mladih, jutri pa bo 5. nočni turnir v malem nogometu med zaselki občine Cerkvenjak. Praznovanja 5. občinskega praznika se bodo zaključila s sobotno otvoritvijo razstave 6. likovne delavnice za mlade, ki poteka na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih. Kot zadnjo prireditev pa v soboto, 28. junija, organizira KD MOL iz Lenarta, ki organizira srečanje pihalnih orkestrov iz Slovenskih goric, Mengša in sosednje Avstrije. Zmago Šalamun Majsperk • Ob dnevu državnosti Živeti v slogi Občina Majšperk je v sodelovanju s kulturnimi društvi z območja celotne občine pripravila osrednjo proslavo ob dnevu državnosti že v soboto, 21. junija, zvečer v dvorani Tovarne volnenih izdelkov Majšperk. Županja občine Majšperk mag. Darinka Fakin je v slavnostnem nagovoru poudarila neprecenljive narodnostne vrednote, ki smo jih pridobili s sa- mostojno Slovenijo, spomnila na sicer kratko, a usodno vojno, ki je pred 12 leti postavila na preizkušnjo vse Slovence in zahtevala 23 žrtev. Vsem obča- Občane je ob prazniku nagovorila županja mag. Darinka Fakin. nom pa je poleg čestitke ob dnevu državnosti zaželela, da bi znali živeti v slogi, drug z drugim. Koordinator slovesne prireditve je bilo tokrat Delavsko-prosvetno društvo Svoboda iz Majšperka, v bogatem kulturnem programu pa so nastopili: Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina, Mešani pevski zbor Sv. Miklavža, ki ga vodi Anton Jager, otroški pevski zbor podružnične OŠ iz Stoperc, Ljudske pevke in pevci iz Sesterž in Stoperc, reci-taroji iz DPD Svobode in osnovne šole, kot gost pa gledališki igralec Lojze Matjašič iz Goriš-nice. -OM Ta teden Brezskrbne počitnice? v torek so osnovne šok končale pouk, učenci in učitelji so si oddahnili in si zaželeli prijetne in brezskrbne počitnice. Za vodstva posameznih sol na Ptujskem pa letošnje počitnice ne bodo brezskrbne. To posebej velja za ptujske šole, saj bo potrebno najti ustrezne rešitve za začetek novega šolskega leta, ki prinaša devetletko. Za naslednje leto imajo prostorske pogoje rešene v Dorna-vi, Gorišnici, Cirkovcah in tudi v Juršincih, saj bodo v avgustu odprli telovadnico. VPodlehniku bodo imeli do leta2006, ko bi naj bila dograjena nova šola, enoinpolizmenski pouk, v Majšperku, kjer bodo gradili novo šolo, pa bodo četrte razrede vozili v podružnični šoli na Ptujsko Goro in v Stoperce. Posebni problem so tri ptujske osnovne šole. Danes lahko ugotavljamo, da se je na Ptuju o šolskem prostoru predolgo razpravljalo, analiziralo, tudi modrovalo, sedaj pa so v Ljudskem vrtu, Olgi Meglič in na Bregu v resnih težavah pri zagotovitvi kvalitetnega pouka po programu devetletke. Rešitvam pa še ni videti konca. Ideje se spreminjajo, sedaj se ponovno govori o spremembah šolskih okolišev, o skupnem ptujskem šolskem okolišu, a to najverjetneje ne bo rodilo takšnega uspeha, da bi bistveno izboljšali situacijo ptujskega osnovnošolskega prostora. V obdobju desetih let se je sicer tudi na Ptuju precej vlagalo v šolski prostor: zrasla je nova šola v Grajeni, Mladiko in Ljudski vrt pa se je polovičarsko obnavljalo. Pa vseeno Mladika, ki sicer dela po programu devetletke, nima ustreznih prostorov, Ljudski vrt pa sploh ne. Kaj bodo prinesle analize in študije občinskih mož, bomo videli. Ravnatelji razmišljajo po svoje: šola Olge Meglič naj bi nekaj nižjih razredov preselila v bivše upravne prostore Kombinata Ptuj, Ljudski vrt ne vidi rešitve v vožnji učencev na Grajeno, Mladika še ima nekaj prostora, Breg pa se je najverjetneje že sprijaznil z dvoizmenskim poukom. Franc Lačen Turnišče • Nov obrat PP 3,2 milijarde za zdravo prehrano Predsednik vlade Tone Rop bo v soboto odprl tovarno gotovih jedi Perutnine Ptuj. Perutnina Ptuj je zaključila najpomembnejšo slovensko naložbo na področju živilsko-predelovalne industrije pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. V Turnišču pri Ptuju je na mestu nekdanje valilnice zrasla najsodobnejša tovarna gotovih jedi, vredna dobre 3,2 milijarde tolarjev, ki jih je Perutnina zagotovila v glavnem iz lastnih sredstev. S tem je končala štiriletni investicijski ciklus in popolnoma posodobila najpomembnejše dele svoje reprodukcijske verige. V posodobitev je vsako leto vložila več kot 10 milijonov evrov. Začela je z gradnjo valilnice v Markovcih, nadaljevala z novo tehnološko linijo za obdelavo perutninskega mesa in končala s tovarno gotovih jedi. V slednji je vgrajena ameriška tehnologija za paniranje in pečenje ter evropska oprema za pripravo in pakiranje gotovih jedi. Delovna površina tovarne znaša 4 tisoč kvadratnih metrov, na katerih bodo v povsem avtomatiziranem procesu finalizacije jedi iz perutninskega in puranjega mesa "pridelali" dve toni gotovih jedi na uro. V novi tovarni bo zaposlenih nekaj manj kot 50 delavcev. V Perutnini Ptuj načrtujejo, da bodo z novo proizvodnjo osvajali nove tržne deleže na trgih, kjer so prisotni že danes, torej v Sloveniji, državah bivše Jugoslavije in v državah Evropske unije, osvajali pa bodo tudi nova tržišča. Vsa proizvodnja v Turnišču bo pod nadzorom najzahtevnejših tehnoloških standardov, vključno s sistemom HACC1Î Tako se bo podjetje še naprej uveljavljajo s svojo pregovorno kakovostno in skrbjo, da naravne lastnosti, ki jih vzgojijo pri koopernatih, v naravnem okolju, s pomočjo najsodobnejše tehnologije zagotavljajo tudi v končnem izdelku. Nov uspeh v Radgoni Perutnina Ptuj je bila že štirikrat v zadnjih šestih letih na gornjeradgonskem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov razglašena za nosilca kakovosti. Kot kaže, je na dobri poti k najvišjemu naslovu tudi letos. V kategoriji svežega mesa so namreč ocenjevalci Perutnino Ptuj že razglasili za šampiona kakovosti. Laskavo odličje je Perutnina Ptuj v Gornji Radgoni dobila v konkurenci enajstih proizvajalcev, 25 posameznih vzorcev in 66 kolekcij. Skupaj torej med 91 vzorci 230 različnih izdelkov. Paleto Perutnini-nih izdelkov svežega mesa so sestavljale: kolekcija izkoščišče-nega mesa brez kože, kolekcija piščančjega mesa - družinsko pakiranje, kolekcija osnovnih delov piščanca in kolekcija pu-ranjega mesa. Po oceni vseh teh proizvodov je strokovna komisija brez kakršnihkoli pomislekov Perutnino Ptuj razglasila za šampiona kakovosti. JB Ormož • Nova LB Večja diskretnost svetovanja Ob 6. obletnici poslovalnice Nove Ljubljanske banke, d.d., v Ormožu so nad prostori poslovalnice na Kerenčičevem trgu odprli se novih 75 kvadratnih metrov površin, namenjenih svetovanju. Dobro razpoloženi so v družbi poslovnih partnerjev minuli ponedeljek predstavili nove bančne prostore. Direktor podružnice Borut Rataj je poudaril, da prostori omogočajo privatno bančništvo, nov pristop do strank, storitev, ki je prej niso mogli ponuditi na želenem nivoju. Ob tej prilož- nosti so predstavili tudi novost, Nova Ljubljanska banka je namreč nedavno pričela tudi z zavarovalniškimi posli Vita NLB. Nudijo življenjska zavarovanja s komponento varčevanja, ki omogoča dvig sredstev v vsakem trenutku. vki Predstavniki Nove Ljubljanske banke so nazdravili pomembni pridobitvi. Petovia Avto • Predstavili skuterje Z vetrom v laseh Petovia Avto Ptuj, d.d., je v soboto, 14. junija, priredila dan odprtih vrat skuterjev znamk Piaggio Vespa in Gilera, za katere je generalni prodajalec in serviser za področje SV Slovenije. Skuterji predstavljajo dopolnitev dosedanjega prodajnega programa dvokolesnikov TOMOS ter preostale dejavnosti, po kateri je podjetje najbolj poznano: prodaja vozil Renault, rabljenih vozil, tehničnih pregledov, servisiranja avtomobilov. Zraven nakupa novih skuterjev, za katere velja garancija 25 mesecev, in zelo ugodnih prodajnih pogojev je poskrbljeno tudi za servis, rezervne dele in dodatno opremo (kovčki, čelade, olja ...) ter svetovanje in poprodajno službo. Sobotna prireditev se je pričela v jutranjih urah in je trajala vse tja do 16. ure, ko je vročina pregnala še zadnje obiskovalce v senco. Pod žgočim sobotnim soncem so obiskovalci dneva odprtih vrat lahko na nadzorovanem poligonu pred salonom vozil Renault preizkusili svoje sposobnosti v spretnostni vožnji, lahko so testirali različne modele skuterjev in sodelovali v nagradnem žrebanju, ki je potekalo po razglasitvi zmagovalcev spretnostne vožnje, kjer so bile prvim trem podeljene glavne nagrade, preostalim pa še 30 simboličnih nagrad. Za prijetno vzdušje so poskrbeli zvoki glasbe in hostese, prav tako pa se je bilo v senci mogoče osvežiti z ledeno hladnimi pijačami in preostalimi dobrotami. Ob prodajnem programu sku-terjev Piaggio Vespa in Gilera ter programu Tomos so bili prav tako razstavljeni restavrirani Tomosovi ol-dtimerji. Najstarejši model T12 se je ponašal z letnico 1965, med njimi pa sta bila tudi dva dirkalnika Replika Tomos D6, katerih športno rezek zvok je bilo mogoče slišati tudi ob demonstraciji njune vožnje. Petovia Avto Ptuj, d.d., vabi, da se oglasite v njenih prodajnih prostorih na Ormoški c. 23 na Ptuju ali v eni njenih poslovalnic v Mariboru, Ljutomeru ali Ormožu in se v vroče poletne dni zapeljete z vetrom v laseh - s skuterjem. Ur Ptuj • Izbrali kupca za sejmišče Odločila je cena 16. junija je potekel rok za zbiranje ponudb za prodajo stvarnega premoženja v lastni Mestne občine Ptuj na območju sejmišča na Ormoški cesti na Ptuju. Vse skupaj je bilo ovrednoteno na 159,5 milijona tolarjev. Osnovni kriteriji za vrednotenje ponudb so bili višina ponujene cene, ki je bodočemu investitorju prinesla 70 točk, preostanek točk pa se je razdelil med rok izgradnje in dokazili za zagotavljanje sredstev izgradnje oziroma finančnim stanjem ponudnika. Do roka so v Mestni občini Ptuj prejeli dve ponudbi, ki so ju odprli 18. junija. V ta namen je ptujski župan dr. Štefan Čelan imenoval posebno komisijo, v kateri so bili Helena Neudauer, ki ji je predsedniko-vala, člani pa: Marija Magda-lenc, Rajko Fajt, Milan Čuček, Bogdan Kovač, Majda Bregar in Ignac Vrhovšek. Ponudbi sta po pričakovanjih oddali dve podjetji, eno Paam auto, d.o.o., Zavrč, je svoje namene javno predstavilo že septembra lani, Merca-tor SVS, d.d., Ptuj, pa šele ob tem razpisu. Oba ponudnika sta presegla višino ponujene cene, pri čemer je Paam auto ponudil konkurenčnejšo ponudbo in Mercatorjevo presegel pri ceni za dvakrat. Po skrbnem pregledu obeh ponudb se je komisija odločila za ponudbo Paam auta, sklep o izbiri je ptujski župan dr. Štefan Čelan podpisal v začetku tedna. Potem ko so v javnost prišla tudi imena komisije, je bilo najpogostejše vprašanje, zakaj je v komisiji "ostal" predsednik odbora za okolje in prostor Milan Čuček glede na to, da je njegova žena zaposlena v Mercatorju in bi lahko nehote vplival na odločitve komisije, je ptujski župan pojasnil, da je šlo za zadevo z "njegovega" področja in da je zato v komisiji moral ostati. V teh dneh je pričel teči pritožbeni rok, saj je pričakovati, da v nasprotnem taboru ne bodo držali križem rok. Ptujski župan dr. Štefan Čelan ob tem pravi, da presenečenj ne more biti, saj so bili razpisani pogoji jasni, izbrani ponudnik je ponu- Zamušani • Tradicionalno srečanje obrtnikov Čas velikih priložnosti Tradicionalnega obrtniškega piknika se je udeležilo okoli 500 obrtnikov in njihovih družinskih članov. V Zamušanih je bilo v soboto zvečer veselo, kot se spodobi za srečanja obrtnikov, članov Območne obrtne zbornice Ptuj. Srečanje je v prvi vrsti vir družabnosti, obenem pa priložnost, da se posamezni člani srečajo z vodstvom zbornice in da izmenjajo mnenja in izkušnje iz vsakodnevnega dela in skrbi za dobro poslovanje svojih obratovalnic. Srečanje je bilo, kot že nekajkrat zapored, v velikem prireditvenem šotoru v Zamušanih. Območna obrtna zbornica je poskrbela za pogostitev in zabavo svojih članov, predsednik zbornice Jože Kokot pa je prisotnost številnih obrtnikov izkoristil za kratek nagovor. Med drugim je dejal, da "je letošnje leto za obrtnike težko in hkrati polno priložnosti. Slovenija se pospešeno pripravlja na vstop v Evropsko unijo, kar predstavlja za obrtnike veliko priložnost, hkrati pa se moramo zavedati, da se bo ob tem pojavila močna konkurenca, ki se ji bomo morali postaviti po robu s strokovnostjo, znanjem in vztrajnostjo." Dodal je še, da je Obrtna zbornica že lani napovedala, da po vzoru svetovnega gospodarstva tudi slovensko malo gospodarstvo tone v recesijo, to napoved potrjujejo tudi številke o zmanjševanju števila obrtnih obratovalnic v Sloveniji. Tako smo v Obrtni zbornici, na nivoju lokalnih skupnosti in na nivoju države, prisiljeni iskati nove možnosti za razvoj obrti in podjetništva. Razvoj nam lahko zagotovijo samo vse mogoče oblike sodelovanja med izobraževalno, gospodarsko in politično sfero. Tudi večplastno odpravljanje številnih ovir na mikro- in makrorav-neh, pomembnih za razvoj obrti. Poudaril je nujnost sodelovanja obrtnikov v političnem življenju, saj je le tako mogoče spremi- Foto: Črtomir Goznik Robert Furjan, direktor Paam auta, d.o.o.: "Zavedamo se, da nas čaka trdo delo; izpeljati investicijo, ki smo si jo zastavili, ne bo lahko ..." dil najkompleksnejši program oziroma ponudbo, ki ob vsem vključuje tudi reševanje drugih problemov na območju, kjer bo prišlo do pozidave, mesto pa bo z njo dobilo tudi urejeno vpadnico. Zavedati pa se tudi moramo, poudarja ptujski župan, da je napočil čas, v katerem prihaja vse bolj do izraza razvojna funkcija zemljišč. Mesto se mora pričeti kvalitetneje razvijati, intenzivneje se mora pričeti polniti tudi občinski proračun, kjer je sedaj velika praznina pri sredstvih za razvoj, pa tudi sicer mesto komaj sestavlja konec s koncem. MG Predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot je na sobotni slovesnosti podelil pokale in priznanja obrtnikom, uspešnim na predhodnih tekmovanjih. njati odnos do obrti in vplivati na ustvarjanje pogojev za uspešno poslovanje obrtnikov. Slovenski obrtniki so se že izkazali kot spretni, iznajdljivi in prilagodljivi ter kot dobri poslovni partnerji. Tako bodo uspeli izkoristiti tudi čas velikih priložnosti, ki nedvomno prihaja. Predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj je na sobotni slovesnosti podelil tudi pokale in priznanja uspešnim obrtnikom, ki so se pomerili na tekmovanjih, ki sodijo v sklop vsakoletnih srečanj. J. Bracic Mirno, že skoraj dopustni-{ko trgovanje na borzi vrednostnih papirjev vlada {e naprej. Tečaji se ob skromnem ustvarjenem prometu bolj ali manj držijo svojih cenovnih nivojev, vidnej{ega trenda gibanja celotnega trga ni zaznati. Nezanimivo trgovanje prav gotovo ne pomaga Borzi pri njenih, v zadnjem ěasu vidnejših naporih, da bi prepričala podjetja, da bi uvrstila svoje delnice v organizirano trgovanje. Prav nasprotno se lahko začne dogajati, da bodo podjetja zaradi nizke likvidnosti in plitkosti slovenskega kapitalskega trga začela razmišljati na uvrstitev svojih delnic na katero drugo borzo. Eno izmed podjetij, ki razmišljajo o podobnem na dolgi rok, so Terme Čatež, ki v zadnjih letih uspešno širijo in razvijajo svoje poslovanje tudi preko slovenske meje. Čeprav jim ni uspel projekt nakupa Sunčanega Hvara, imajo še vedno resen namen vstopa na hrvaški trg. Trenutno naj bi se pogovarjali o več naložbah na Hrvaškem. Terme so aktivne tudi v BIH, kjer načrtujejo invensticijo v vrednosti 20 milijonov EUR, in sicer nameravajo na Ilidži v Sarajevu postaviti športno-rekreativno-zdraviliški kompleks. K slabši likvidnosti trga prispevajo tudi opravljeni prevzemi družb, ki se v mnogih primerih logično odločijo za umik delnic z borze. Trenutno se to dogaja z delnicami Banke Koper, ki jo je prevzela italijanska banka San Paolo IMI, o katerih umiku se bo odločalo 27. 6. na skupščini. Mali delničarji so podali nasprotni predlog, in sicer da se z delnico še nadalje trguje na organiziranem trgu, s tem pa se uprava ne strinja. Če bo umik delnic z borze podprlo zadostno število lastnikov, bo delničarjem, ki umiku nasprotujejo, ponujena odškodnina oziroma denarna odpravnina. Prav tu pa nastane novi problem, saj mali delničarji menijo, da je ponujena odškodnina nekaj več kot 58.000 SIT, ki sicer predstavlja knjigovodske vrednosti, prenizka. Prevzemna cena je namreč presegala sto tisočakov. V četrtek smo bili priča ponovnemu presenečenju v zagotovo najbolj zapleteni slovenski prevzemni zgodbi, prevzemanju Uniona, ki se sedaj vleče že skoraj dve leti. Ta dan naj bi namreč direktor urada za varovanje konkurence Andrej Plahutnik izdal končno odločbo in rezultat dolgega proučevanja, ali Pivovarna Laško lahko prevzame Pivovarno Union, ne da bi bila kršena določila zagotavljanja konkurence. Vendar do te objave ni prišlo, saj je Interbrew, ki se bori na nasprotni strani Laškega, na Ministrstvo za gop-spodarstvo dan pred odločitvijo naslovil zahtevo po izločitvi Pla-hutnika iz postopka odločanja o pivovarnah zaradi njegove domnevne pristranskosti. Interbrew namreč meni, da Plahutnik ni upošteval vseh dokaznih gradiv, ki govorijo o povezanosti Pivovarne Laško s še nekaterimi družbami, ki imajo večje deleže v Pivovarni Union. Kot eden izmed razlogov za Plahutnikovo izločitev iz postopka se navaja tudi očitek, da Interbrewju kot stranki v postopku ni bil dovoljen vpogled v vse dokumente, povezane s postopkom. Direktor urada je na tiskovni konferenci obvestil javnost, da je odločba z dokončno odločitvijo pripravljena, vendar bo zaradi zahtev-kapo njegovi izločitvi zadržana in ponovno preložena za nedoločen čas. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d foto: vki Ud in tam Bukovci • 20. mednarodno gasilsko tekmovanje V organizaciji PGD Bukovci seje na tamkajšnjem športnem igrišěu v soboto, 14. junija, odvijalo 20. mednarodno gasilsko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 22 desetin, od tega enajst ekip pionirjev, dve pionirk, šest članskih desetin ter tri desetine članic. Med pionirji so prvo mesto osvojili domačini iz PGD Bukovci, tudi med pionirkami je prvo mesto ostalo v domači vasi, med ženskimi članskimi ekipami se je najbolje odrezala desetina PGD Jablane. MZ Lent • Lenartovo na Lentu 2003 Tudi letos JSKD Lenart organizira program, s katerim se bodo kulturne skupine z območja Lenarta predstavile na Festivalu Lent. Nastop Slovenjegoričanov bo v ponedeljek, 30. junija, ob 18. uri na odru Rotovž — otroški Lent, na Rotovškem trgu. Nastopili bodo člani Twirling kluba Lenart, plesalke inple-salci KD, plesni klub Talija Lenart, plesna skupina POP angeli iz OS Sv. Ana, lutkovni ustvarjalci iz oSSv. Ana z lutkovno igrico Kako si je snežni mož iskal snežno ženo in otroška folklorna skupina oS Sv. Trojica. ZŠ Vojsko • Športne igre podeželske mladine Društvo podeželske mladine Vrsnik-Ledine je v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine v soboto, 21. junija, organiziralo na Vojskem nad Idrijo športne igre. Ekipe so se pomerile v malem nogometu in odbojki. V moškem nogometu se je pomerilo 9 ekip in ekipa društva podeželske mladine Slovenske gorice je zasedla 4. mesto. Ženski nogometni ekipi sta bili dve, ekipa DPM Slovenske gorice je zasedla drugo mesto. Pri odbojki so nastopile 4 moške in 4ženske ekipe. Ekipa DPM Slovenske gorice je zasedla tretje mesto, ženska ekipa pa je zasedla prvo mesto. Med tekmovanjem so potekale različne zabavne družabne igre ob zvokih ansambla Sotočje. ZŠ Ljutomer • Ravnateljici ostajata isti V tem letu se izteka mandat dosedanjima ravnateljicama Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer Darji Kosič Auer ter Vrtca Ljutomer Mariji Pušenjak, zato je bilo potrebno izvesti razpis. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Ljutomer je glede na pridobljeno mnenje učiteljskega zbora šole in glede na dosedanje delo ravnateljice odločila, da predlaga pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Darje Kosič Auer za ravnateljico Osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer. Na razpis za ravnatelja Vrtca Ljutomer se je prijavila le dosedanja ravnateljica Marija Pušenjak, ki ji je komisija prav tako podala pozitivno mnenje. Svoje pozitivno mnenje je za obe dosedanji ravnateljici podal že tudi občinski svet občine Ljutomer, soglasje pa mora dati še Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki pa ponavadi upošteva mnenje lokalne skupnosti. MS Duplek • Pogovor z županom Janezem Ribičem Priložnost za druženje in razvedrilo V teh dneh praznujejo Duplečani svoj občinski praznik - prava priložnost za pogovor z županom Janezom Ribičem o opravljenem in načrtovanem delu. Letni proračun občine Duplek znaša med 600 in 700 milijoni tolarjev. Za obvezna financiranja občina porabi približno 85 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar znaša letno med 90 in 105 milijoni tolarjev. "Prav gotovo bomo morali vzdrževati v preteklih letih zgrajene objekte na področju komunalne infrastrukture. V letošnjem letu pa bomo nadaljevali delo po programu, ki smo ga sprejeli z lanskim proračunom: obnovo in novogradnjo nekaterih vodovodov, predvsem sekundarnih vodov na področju Zimice in Jablane," je povedal Janez Ribič. "Nadaljujemo tudi gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. V drugi polovici leta bi radi zgradili čistilno napravo tako daleč, da bi se prva gospodinjstva lahko priključila nanjo že letos. Smo tudi tik pred podpisom pogodbe z izvajalcem za izgradnjo dela prizidka pri šoli v Du- pleku. Gradili naj bi vrtec in del kuhinje in tako bi zagotovili prostore za izvajanje devetletke. Prihodnje leto bi radi šolo tudi nadgradili. Seveda bomo morali graditi po fazah, saj nam le polovico investicije pokrije država, preostalo pa gre iz občinskega proračuna. Končna ocena investicije je okrog 800 milijonov tolarjev. Če bi želeli do konca izpeljati investicijo Osnovne šole Duplek, ne bi naslednjih pet let smeli začeti nobene druge investicije. V preteklih letih smo si prizadevali, da bi v stari osnovni šoli na Vurberku ministrstvo za šolstvo izvajalo šolo v naravi, vendar je od tega odstopilo s pojasnilom, da je podobnih šol v Sloveniji že preveč. Občina bi rada objekt prodala, vendar vemo, da zainteresirani nimajo dovolj finančnih sredstev. Veseli smo, da se bo kmalu začela rekonstrukcija republiške Foto: MS Janez Ribič - župan občine Duplek ceste skozi Dvorjane. Hkrati bomo dobili obojestranske pločnike in kolesarske steze ter del kanalizacije. Na koncu Dvorjan, kjer gre cesta v hrib proti Vur-berku, bo krožišče in s tem se bo v tistem predelu umiril promet," je povedal Janez Ribi, ki Ormož • 7. redna seja OS Potrdili so odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine. Poročilo o dve leti dolgem postopku, pri katerem se je na uradu za prostorsko planiranje zamenjalo kar pet uradnikov, je podala Jana Kovač. Povedala je, da so prejeli čez 200 vlog in da so preverjali dejansko stanje na terenu, kjer so našli še kup nevnešenih objektov, ki pa niso bili vsi črne gradnje. Skupno so od 383 posegov dobili pozitivno mnenje za 160, od tega 60 posegov ažuriranja in 100 za nove posege. Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za obrtno cono Ormož, dali so soglasje k imenovanju Vesne Mele za direktorico zdravstvenega doma, Zlatko Korpar pa je po novem član sveta Glasbene šole Ormož. Potrdili so nakup 80 kvadratov velikega stanovanje v Veliki Nedelji ter sprejeli sklep o sofinanciranju strank. Dopolnili so tudi cenik letnega kopališča in tako se sedaj lahko kopate tudi do 2. ure, kar stane 400, za upokojence 300 in otroke 200 tolarjev. Svetniki so sprejeli tudi dva formalna sklepa, s pomočjo katerih so upravičeni do povračila dela sredstev za digitalizacijo prostorskih sestavin in za Ormož • Uspeli na natečaju LIFE 268.000 evrov za odlagališče župan Vili Trofenik je na nedavni tiskovni konferenci potrdil, da je med 500 konkurenčnimi vlogami uspelo pridobiti sredstva iz LIFE programa tudi za dva slovenska projekta. V tretjem poizkusu je bil izbran projekt sanacije ormoškega odlagališča. "S tem je bilo dano potrdilo, da je bila izbrana pot prava, da smo se odločili za pravo tehnologijo." Tujce je namreč še posebej zanimal edinstven način sanacije odlagališča Dobrava. Interesenti iz Avstrije in Hrvaške si menda podajajo kljuko pri ogledih projekta, pri katerem sta sodelovala podjetje LIMNOS in Fakulteta za kemijo iz Ljubljane. Poudarjeno pa je bilo, da pridobljena sredstva niso namenjena za infrastrukturo, gradbena dela ali za opremo, ampak za edinstveno tehnologijo, inova- cijo, za katero so v Evropi ocenili, da je uporabna. Iz teh sredstev bodo pokrili številne stroške, ki so nastali pri pripravi projekta. Odlagališče Dobrava bo predvidoma sanirano do leta 2008. Sanacija se financira izključno iz bivše občinske takse in sedanje državne takse ter iz namenskih prispevkov državnega proračuna. Kdaj bo sanacija zaključena, je v veliki meri odvisno od obnašanja odgovornih na širšem področju SV Slovenije v zvezi z ravnanjem z odpadki. Gre seveda za ugibanja okrog sežigalnice v Kidričevem. Župan je povedal, da jim je sredstva uspelo pridobiti ob desetletnici organiziranega zbiranja odpadkov v občini. V tem času so zajeli 95 % vseh gospodinjstev, čeprav so si v planu zadali, da bi v prvih 10 letih radi zajeli 70 % vseh gospodinjstev v občini. Na področju zbiranja in ravnan- ja z odpadki se napovedujejo velike spremembe. V teku je postopek za izbor koncesionarja in po nekaterih podatkih naj bi po novem za smeti skrbel drug koncesionar. Ta bo smeti moral odvažati z manjšimi avtomobili, ki ne bodo tako drastično uničevali cest. Na ta način pa bo tudi izboljšana dostopnost do posameznih hiš. Smeti se bodo pričele zbirati in plačevati po kilogramih in ne več po kubikih. Kmalu bo postavljena tehtnica na Dobravi, najbrž pa še ena v centru za ravnanje z odpadki, ki ga bodo prihodnje leto pričeli urejati v glinokopu. Spomladi bodo pričeli urejati tudi 20 ekoloških otokov, ki so predvideni predvsem za gosteje naseljene predele občine. Župan je povedal tudi, da so komunalne storitve v občini Ormož bistveno cenejše kot v drugih občinah. vki ne more skriti želje, da bi bilo v občini več objektov, če bi država bila bolj naklonjena manjšim občinam. [tajerski tednik: Eden glavnih problemov so odlagališča odpadkov. Kako je s tem v občini Duplek? Janez Ribič: "Od leta 1994 v naši občini ni bilo nobenih načrtov za izgradnjo odlagališča. Od leta 1997 sodelujemo s Čistim mestom iz Ptuja in si želimo, da bi v spodnjem delu Podravja skupaj z vsemi novo nastalimi občinami zgradili regionalno odlagališče. Tudi v prihodnje si želimo sodelovati, saj smo s pristojnim ministrstvom podpisali pogodbo, da se sredstva, ki se zbirajo za obremenjevanje okolja na področju naše občine, lahko vlagajo za izgradnjo odlagališča na Ptuju. Pričakujemo, da nas bodo ptujske občine povabile zraven in da bodo pripravile predlog, koliko bomo po posa- meznih občinah sofinancirali." Štajerski tednik: Ali boste morali vrniti vurberški grad prvotnim lastnikom? Janez Ribič: "Že v začetku je bil vložen denacionalizacijski zahtevek za ruševine gradu na Vur-berku in nekaj gozdov. Dobili smo informacijo, da zadnji lastniki niso dobili tega premoženja, vendar bodo izrabili vse pravne možnosti, da bi ga dobili." Štajerski tednik: In kako bo na letošnjem praznovanju? J. Ribič: "Praznovanje občinskega praznika je čas za druženje in razvedrilo. V okviru Dupleš-kega tedna se bo zvrstilo veliko prireditev, saj pri ans deluje 42 društev. Na razstavi, ki smo jo poimenovali Življenje ob Dravi bomo lahko spoznali stare obrti, podelili bomo naziv častnega občana, podelili bomo tudi priznanja najboljšim ter izbrali športnico ali športnika leta." Marija Slodnjak Ormož na internetu Na ponedeljkovi seji svetniki OS Ormož na dnevnem redu niso imeli posebno težkih odločitev, zato jim je ostalo več energije za prepiranje in medsebojne žalitve. Eni menda lažejo, drugi kradejo, tako da na ormoškem očitno velja: "Lažeš, kradeš, v občinski svet padeš!" izdelavo energetske zasnove občine. Sprejeli so tudi sklep, da se vsem uporabnikom storitve pomoč družini na domu subvencionira strošek vodenja v višini 253,52 SIT na uro, največ do 25 ur mesečno. Vloge morajo upravičenci oddati na občinsko upravo. Prepiri pa so se vrstili okrog zavoda za informiranje, osebnih relacij in odnosov v uradnih zadevah, o tem, ali so odgovori župana zadovoljivi ali ne, kdo mu krade dopise z mize, da jih potem Koalicija Slovenija lahko deli na tiskovnih konferencah. Trofenik je Soka obtožil, da dela stvari z zlobnim namenom in da prenaša vse "kozlarije" iz državnega zbora, ta pa je ves čas nekaj mrmral v brado in zahteval, da se o določenih vprašanjih odpre razprava. Za nezadostno zasedenost doma starejših je Trofenik obtožil Center za socialno delo, povedal pa je tudi, da so razkrinkali ilegalno mrežo pomoči na domu. www.ormoz.si Pred sejo sveta je bila predstavitev spletnega portala občine Ormož na www.ormoz.si. Simbolno je pričel delovati 24. junija, poskusno delovanje pa bo končano septembra, ko bodo predvidoma prvo popočitniško sejo občinskega sveta že prenašali po internetu. S tem dejanjem bo zaključen vstop občine Ormož na internet. Ureditev portala je brez opreme in davka stala 1,8 milijona tolarjev. Za dopolnjevanje in urejanje spletnih strani bo firma Dialog iz Ljubljane naslednjih 14 mesecev prejemala po 390.000 tolarjev mesečno. Pri zasnovi strani so upoštevali predvsem željo, da bi portal skrajšal pot občanov do informacij. Storitve, ki jih občina ponuja preko portala, zavzemajo več nivojev Uporabniku omogočajo pregled različnih informacij — opisi postopkov, zakonodaja, pomembne telefonske številke, naslovi, obrazci, vloge, informacije o delovanju organov lokalne skupnosti. Drugi nivo storitev pa omogoča dvosmerno komunikacijo, kjer uporabnik poda zahtevo po podatkih in dobi želene podatke. Na interentu so dostopne tudi redne analize kakovosti pitne vode v ormoškem vodovodnem omrežju. Na spletnih straneh bodo svoj prostor našle najrazličnejše informacije -od statuta občine, uradnih informacij, odlokov, do društev, kulture in športa. Ob upoštevanju, da je v vsaki KS dostop do interneta, da so računalniki na voljo v šolah, ljudski univerzi, knjižnici in da ima veliko občanov dostop do interneta urejen doma ali v službi, dosega širok krog občanov. V prihodnosti bodo dele vsebin prevedli tudi v angleški jezik. vki Kidricevo • Prva izredna seja Območje vojašnice znova v prostorskem planu Na prvi izredni seji sveta občine Kidričevo so na predlog župana Zvonimirja Holca dnevni red razširili iz dveh na pet točk. Sestali so se pozno popoldne, v sredo, 18. junija, in po uvodnem delu, v skladu z zakonoma o urejanju prostora in o graditvi objektov, ki sta pričela veljati 1. januarja letos, po hitrem postopku sprejeli odlok o predkupni pravici občine. Institut zakonite predkupne pravice občine je namenjen predvsem uresničevanju temeljnih ciljev urejanja prostora, da bi tako omogočili skladen prostorski razvoj z usklajevanjem gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja. Po krajši razpravi so sklenili, da občina Kidričevo pristopi k digitalizaciji planskih aktov prostorskih sestavin planskih aktov v letošnjem in prihodnjem letu ter da pristopi k skupni občinski upravi Ptuj na področju urejanja prostora, varstva okolja in pomoči pri inšpekcijskih službah. V nadaljevanju so razveljavili sklep prejšnjega občinskega sveta iz leta 1997, v katerem je bilo območje vojašnice izvzeto iz prostorskega plana in ga z novim sklepom znova vnesli v prostorski plan. Pred vprašanji in pobudami, ki so znova zbudila medstrankarsko napetost, pa je župan Zvonimir Holc svetnike seznanil tudi z nekaterimi novostmi v občinski upravi, predvsem z nastopom direktorice Evelin Makoter Jabločnik ter s potekom prireditev oziroma praznovanja 6. praznika občine Kidričevo. -OM Ptuj • Šesta prangerijada Ptujčani se še odločajo Osrednja prireditev ob 117-letnici TD Ptuj in ena redkejših poletnih prireditev letošnjega poletja v starem mestnem jedru Ptuja je bila sobotna prangerijada - srečanje slovenskih mest s sramotilnimi stebri ali kamni. Po podatkih je v Sloveniji petnajst takih mest, ki se vsako leto srečujejo v drugem kraju. To je priložnost, da se predstavijo s srednjeveškimi običaji, ki so se odvijali ob teh stebrin, in tudi s kulinarično ponudbo okolja, iz katerega prihajajo. V soboto se na Slovenskem trgu, ki je bil nekoč osrednji trg Ptuja, imenoval se je Glavni trg, predstavilo enajst slovenskih turističnih društev s prangerji, v Mestnem stolpu pa je bila na ogled priložnostna razstava v sliki in besedi o teh mestih in krajih. Srednjeveški običaj sojenja so s svojimi glumači uprizorila štiri turistična društa. Td iz Pil-štajna je sodilo nepridipravu Gustlu, Brestaničani zeliščarki Genovefi Taužentroži, Radov-ljičani krčmarici Neži, Motniča-ni so sodili tatu. Foto: MG Na Ptuju se je v soboto predstavilo enajst TD krajev in mest s prangerji. Na stojnicah so ponujali tudi kulinarične dobrote iz svojega okolja. Stojnica TD Lemberg, ki se je sibila od sladkih dobrot. Ptujsko TD je prispevalo le kulturni program, nastopila je folklorna skupina ptujske bolnišnice in harmonikarji iz Haj-doš. Marsikdo se je ob tem Foto: MG Prvo sojenje na Ptuju so izvedli člani TD Pilstajn, ki so sodili nepridipravu Gustlu. namuznil in na glas razmišljal o tem, da so verjetno imeli težave z izbiro nepridiprava, ki bi mu sodili, ker jih je toliko, mesto pa je tudi brez pravega selektorja, ki bi znal prav izbrati, da bi bilo sojenje odmevno. Bogastvo zgodovinskih obdobij na Ptuju, še posebej pa srednjega veka, je takšno, da o novodobnih lumparijah niti ne govorimo, da bi se sojenja, takšnega ali drugačnega, pa le morali lotiti. V soboto je staro mestno jedro Ptuja polno živelo, srednjeveške običaje je podoživljalo na Slovenskem trgu, na Mestnem trgu pa je imel koncert Pihalni orkester Ptuj. Dogajanje je potekalo sočasno, kot da mesto ne bi imelo koordinatorja prireditev. MG Prejeli smo Zupanu in svetnikom Mestne občine Ptuj Starši učencev Osnovne šole Ljudski vrt z razočaranjem ugotavljamo, da bo v šolskem letu 2003/2004 ob obvezni uvedbi devetletke prišlo do poslabšanja pogojev za normalno izvajanje uspešnega procesa na naši šoli. Čeprav se o tej problematiki razpravlja že nekaj let, Mestna občina Ptuj do sedaj k problemu ni resno pristopila. Že prejšnji in žal tudi sedanji župan nista uvidela resnosti problema. Delegacija Sveta staršev OŠ Ljudski vrt je na sestanku z županom dne 3. 6.2003 naletela na popolno nepripravljenost za reševanje šolske problematike na Ptuju. Mestna občina Ptuj je ustanoviteljica vseh osnovnih šol, zato mora za to področje prevzemati odgovornost in naloge, ki iz nje izhajajo. Vlaganja v šolstvo so investicija na dolgi rok in urejenost šolstva eden glavnih atributov razvitosti vsake družbene sredine. Občinsko vodstvo si v svoji razvojni naravnanosti ne sme zatiskati oči pred prvo stopnico, ki jo je treba v razvoju prestopiti. Starši otrok OŠ Ljudski vrt smo bili dolgo, morda celo predolgo potrpežljivi, saj smo pričakovali aktivnost s strani ustanovitelja glede na sprejete sklepe o investicijah v osnovno šolstvo na Ptuju, z dne 29.11.1999. Morda smo mi in otroci pripravljeni kratek čas še potrpeti z dvoizmenskim poukom na razredni stopnji, čeprav smo od 600-ih osnovnih šol v Sloveniji med tistimi dvanajstimi, ki ga še sploh imajo. Ne zahtevamo nobenih "nadstandardnih" pogojev za svoje otroke, temveč samo normal- ne prostorske pogoje, kot jih imajo otroci večine ostalih šol. Vedeti moramo, da se je vpis na našo šolo večal iz leta v leto tudi zaradi primernega šolskega okolja kot tudi zaradi uspešnega dela, ki so ga učitelji in učenci do sedaj zmogli. Vsa zadnja leta se je tudi naseljevanje šolskega okoliša OŠ Ljudski vrt pričelo povečevati, kar je tudi eden od vzrokov večjega vpisa, česar občina noče videti. Nerealno je pričakovati, da bi zmanjševanje zmogljivosti šole na dva oddelka mirno sprejeli tako starši kot otroci, saj bi to za marsikoga pomenilo nelogično podaljševanje šolske poti oz. mlajše otroke izpostavilo navarnostim na cesti. Starši ne mislimo svojih otrok mimo najbližje šole voziti v drugo šolo. Jasno pa je, da tudi dvooddel-čnost kot kratkoročni ukrep ne more in ne bo dokončno rešila problema, saj še vedno ne bo ustrezala telovadnica, kuhinja, jedilnica, knjižnica, prostori za podaljšano bivanje, kabinet, obvezno ločen vhod za devetletko in večje učilnice. Zahtevamo realizacijo že sprejetega investicijskega plana, po katerem bi se naj izgradnja začela v letu 2004.Vprimeru, da do izgradnje v letu 2004 ne pride, se razmere v šolskem letu 2005/06 drastično poslabšajo, tako da bi bila vsa razredna stopnja prav tako pa tudi predmetna primorana obiskovati dvoizmenski pouk. Vemo, kaj pomeni popoldanski pouk za kvaliteto pouka, družinsko življenje, izvenšolske dejavnosti in prosti čas. Osnovne šole v tako primernem okolju na Ptuju ni, zato je nelogično in dolgoročno nesmiselno zmogljivost te šole zmanjševati. Pričakujemo takojšnjo ponovno obravnavo problematike osnovnega šolstva na Ptuju z analizo razmer in racionalnejšim vlaganjem v šolski prostor. Svet staršev OŠ Ljudski vrt Ptuj • Koncert ob stodesetletnici muzeja Filharmonikom se je mudilo Prejšnji četrtek je bil za ljubitelje resne, klasične glasbe poseben dogodek: na grajskem dvorišču je nastopil orkester Slovenske filharmonije, najstarejši poklicni orkester v Sloveniji. Filharmoniki so pod vodstvom Lorisa Voltolinija, stalnega dirigenta ljubljanske Opere, predstavili najprej Webrovo -Berliozovo Povabilo na ples, sledil je valček slovenskega komponista Saše Šantla, po osnovnem poklicu slikarja, ki pa je študiral tudi muzikologijo in spada med priznane slovenske skladatelje. V sodobni skladbi, Chaynesovem koncertu za trobento in orkester št. 1, je bil solist na trobenti Aleš Klančar, študent akademije za glasbo v Ljubljani, doma iz Postojne, ki je ritmično zahtevno skladbo odlično interpretiral. Za konec so slovenski fil-harmoniki zaigrali popularni uverturi, in sicer Rossinijevega Wilhelma Tella ter Offenbacho-vega Orfeja v podzemlju; z odlomkom iz tega dela so tudi nagradili občinstvo v dodatku programa. Organizator je tokrat pripravil za poslušalce tribuno (ki bo služila vsem prireditvam, ki jih bo to poletje na gradu še kar nekaj), Ptujčani pa niso dodobra izkoristili priložnosti prisluhniti dobremu simfoničnemu orkestru, saj je bilo na voljo še kar precej sedežev. Tudi filharmonikom se je to- krat malce mudilo. Ali so se bali teme, na dež ni kazalo, saj so koncert opravili v enem delu, brez odmora, tudi dirigent je samo ob koncu zapustil svoj podij. Morda pa nameščeni reflektorji res ne bi dovolj osvetlili pultov glasbenikov! Kakorkoli, bil je lep glasbeni večer, ki si jih na Ptuju lahko samo želimo. Programski list pa ima danes bogatejši že skoraj vsako ljubiteljsko društvo; ne verjamem, da se s takšnim "pildekom" zadovoljijo poslušalci Slovenske filharmonije v Ljubljani. Franc Lačen Ptujčanom se je predstavila Slovenska filharmonija. Ptuj • Šola in varnost v prometu Za nagrado v Pariz Na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju se je 4. c razred z razredničarko Jožefo Repič odločil za projekt Varnost za vse, otroci na cesti. Projektu so vse leto posvečali veliko pozornosti, posebej so se ukvarjali s kolesarskimi stezami, izdelovali plakate, pisali spise, pesmice, risbe, izdelali bilten, ki je bogat -preko sto strani. Imeli so opazovalne sprehode, prometu so se posvečali od septembra do konca marca. Na nacionalnem nivoju je posebna komisija izbrala zmagovalni raz- .iS. K® red izmed 468 četrtih razredov, ki so se odločili za ta projekt. In Ptujčani z Ljudskega vrta so zmagali. S tem so si prislužili nagrado potovanja v Pariz, kjer je bilo srečanje zmagovalnih razredov še iz osmih držav. Sponzor tega projekta je tovarna Renault, ki je tudi plačala vse stroške bivanja otrok v Parizu. V Sloveniji je projekt potekal prvo leto, medtem ko v Evropi poteka že četrto. Za slovenske razmere so projekt priredili na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Kot so nam povedali učenci in mentorica, je bila organizacija v Parizu na vrhuncu, poskrbljeno je bilo za vse, za bivanje in organizirane oglede Pariza. Franc Lačen 4. c razred OS Ljudski vrt z razredničarko Jožefo Repič Foto: FI Foto: Fl Ptuj • Medobčinsko društvo invalidov Ptuj Arhitektonske ovire se v ■ v ■ HM ■ ■ ■ bVh začnejo ze pri Mestni hiSi 10. junija je bil prazničen dan za Medobčinsko druStvo invalidov Ptuj. Svečano so odprli nove, sodobne prostore za delo na Potrčevi 15 na Ptuju, v novem centru Platana. Novi prostori so najlepSe darilo v Mednarodnem letu invalidov. Doslej so se potikali po majhnih in neurejenih prostorih, brez sanitarij, ogrevanja in delavnic. Tako je bilo polnih 28 let. Zelo so hvaležni vsem, ki so jim dolgoletne sanje pomagali uresničiti. S sredstvi so jim pomagali v FIHU, za kar ima največ zaslug Zveza društev invalidov Slovenije, nekaj so jih imeli sami, pomagali pa so tudi številni mali donatorji. V novih prostorih, otvoritve se je udeležil tudi predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Miran Krajnc, bodo lažje uresničevali zastavljeni program dela, ki temelji na posebnih socialnih programih, ki ima en sam cilj, da bi omogočili invalidom enakopravno vključevanje v življenje in delo. Omogočili jim bodo tudi organizacijo najrazličnejših delavnic. Uradne ure imajo ob ponedeljkih, sredah in petkih, v torek in četrtek pa so njihovi prostori odprti za pogovore z invalidi, ki se srečujejo z večjimi problemi in je potrebno za njihovo reševanje več časa kakor tudi intimna obravnava. Vseh članov je 640, prihajajo pa iz trinajstih občin na Ptujskem, Majšperk in Žetale se Foto: Črtomir Goznik Zdenka Ornik, predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj: »Novi prostori so najlep{e darilo v mednarodnem letu invalidov.« v Medobčinsko društvo invalidov Ptuj ne vključujeta, je povedala predsednica Zdenka Ornik. V letošnjem delu dajejo poudarek aktivnostim Mednarodnega leta invalidov. Revija pevskih zborov v Gorišnici je bila osrednji dogodek v slovenskem merilu v tem okviru. Potem ko so se že predstavili s priložnostni razstavo v ptujski Mestni hiši, jih v jeseni čaka še okrogla miza na temo ""Občina - prijazna invalidu". Na njej bodo skušali javnosti predstaviti konkretne probleme pri premagovanju arhitektonskih ovir, ki se za invalide začnejo že pri ptujski Mestni hiši, sprehod po mestu pa jih odkrije veliko. Na to temo so konkretne podatke zbirali lani in predlani. Tudi hrami učenosti, začenši z osnovnimi šolami, so zelo neprijazni do invalidov. V Medobčinskem društvu invalidov Ptuj so prepričani, da bodo s svojimi ugotovitvami znali zainteresirati tudi Mestno občino Ptuj in druge občine na Ptujskem, da bodo odslej prijaznejše do svojih občanov z drugačnimi potrebami, ki pa so enakprav-ni z drugimi občani. MG Ptuj • Srečanje bolnikov po možganski kapi DruZenje za zdravje Ptujski klub bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, ki je bil ustanovljen februarja letos, je bil organizator petkovega srečanja bolnikov po moZganski kapi iz vseh desetih klubov, kolikor jih trenutno deluje v Sloveniji. Skupaj jih je bilo 180, ki so celodnevno druženje na Ptuju in okolici, preživeli v prijetnem vzdušju. Otvoritveni ceremonial je potekal v varnem zavetju dreves v Termah Ptuj, kjer so tople besede dobrodošlice gostom iz cele Slovenije izrekli predsednik ptujskega kluba Milan Čuček, podpredsednica dipl. medicinska sestra Jelka Voda, in Janko Mlakar. Nagovoril pa jih je tudi predsednik Združenja bolnikov s cerebro-vaskularno boleznijo Slovenije Peter Kunc. Toplo dobrodošlico pa so udeleženci petkovega srečanja na Ptuju izrekli tudi podpredsednici Združenja bolnikov za cerebrovaskularno bolezen Slovenije primarijki Ruži Ačimovič Janežič, dr. med., specialistki fizikalne in medicinske rehabilitacije. Za lepe trenutke so poskrbeli člani kvinteta DU Rogoznica, ki so zapeli nekaj pesmi. Iz Ptuja jih je pot vodila v Podlehnik, na Ptujsko Goro in nazaj na Ptuj, kjer so si ogledali tudi vinsko klet. Družab- V Termah Ptuj se je prej{nji petek zbralo okrog 180 bolnikov po možganski kapi iz cele Slovenije. V imenu organizator ev srečanja jih je pozdravil predsednik ptujskega kluba Mi an Čuček. na srečanja predstavljajo eno od pomembnih dejavnosti klubov, kjer pa glavno pozornost posvečajo zdravstvenim temam oziroma programom, da bi bilo življenje po hudi bolezni kolikor se da kvalitetno. Vsako leto možganska kap prizadene 4000 Slovencev. Dvesto bolni- kov vsako leto na novo na sto tisoč prebivalcev je številka, ki bi odgovorne v tej državi morala zaskrbeti, da bi še več vlagali v preventivne programe, v programe za kvalitetno življenje. MG Ptuj • 3. ormoško srečanje Pod drobnogled osebnostne motnje V organizaciji Psihiatrične bolniSnice OrmoZ, ZdruZenja psihiatrov Slovenije in ZdruZenja psihoterapevtov Slovenije je na ptujskem gradu 13. in 14. junija potekalo tretje ormoSko srečanje, mednarodni simpozij, z naslovom "Nedokončana zgodba - motnje osebnosti 1". Obravnavali so nekatere prikaze primerov, kot so: psiho-terapevtska obravnava bolnice z mejno osebnostno organizacijo, pacientke s posledicami telesnega trpinčenja in spolne zlorabe v otroštvu ter bolnišničnega vodenja pacienta z osebnostno motnjo. Na okrogli mizi pa so govorili o zdravljenju bolnikov z osebnostno motnjo in vlogi nevroleptikov. S strokovnimi prispevki so na letošnjem, tretjem ormoškem srečanju sodelovali tudi psihoterapevti in psihiatri iz Hrvaške in Madžarske, skupaj s slovenskimi jih je bilo 110. Uvodoma je udeležence srečanja pozdravil Matej Kravos, dr. med. spec. psihiater, strokovni direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož. Tretjemu ormoškemu srečanju z naslovom "Nedokončana zgodba - motnje osebnosti 1" bo sledilo še več podobnih, je povedala članica organiza- Foto: Črtomir Goznik Matej Kravos, dr. med. spec. psihiater, strokovni direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož, se pozdravlja z nekaterimi gosti in organizatorji srečanja. cijskega odbora Milena Srpak. Letošnje je bilo na to temo uvodno, saj je zvrsti motenj osebnosti izredno veliko, in kot že pove sam naslov srečanja, nikoli dokončana zgodba. Osebnostne motnje so glede na možnosti terapevtske učinko- vitosti in preprečevanja dokaj neugodno polje psihiatrije. Na naslednjih srečanjih, za leto 2004 so že določili datum - 4. in 5. junij na ptujskem gradu, se bodo lotili posameznih zvrsti motenj osebnosti. MG Ptuj • V maturitetni tečaj več dijakov Prijave do drugega septembra Gimnazija Ptuj bo v naslednjem Solskem letu omogočila obiskovanje matu-ritetnega tečaja 72 dijakom, kar pomeni stoodstotno povečanje v primerjavi z letoSnjim Solskim letom. Cilj maturitetnega tečaja je omogočiti dijakom, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v program, da z ustrezno pripravo za opravljanje mature pristopijo k le-tej in jo opravljajo. Maturitetni tečaj se zaključi po enem letu z maturo. Zaključek, brez opravljanja mature, ne da nobene formalne izobrazbe. Dijakom omogoča le opravljanje mature. Opravljena matura pa pomeni tudi pridobitev formalne izobrazbe V. stopnje in seveda odprta vrata na vse fakultete. Program maturitetnega tečaja obsega pet predmetov, od katerih so trije (matematika, slovenščina, angleščina ali nemščina) obvezni, dva pa sta izbirna. Izbirni so: angleščina, nemščina, zgodovina, sociologija, geografija. Izvajali se bodo tisti izbirni predmeti, za katere bo dovolj prijavljenih kandidatov. Na teden je 30 ur pouka, od tega je pri vsakem predmetu ena ura namenjena konzultacijam. Pouk poteka po urniku, večinoma v popoldansko-večernem času. Prisotnost pri pouku je obvezna. Odsotnost od pouka je lahko opravičena le z zdravniškim opravičilom. Znanje se ocenjuje v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v gimnazijah. Kandidat uspešno zaključi ma- turitetni tečaj, če je pozitivno ocenjen pri vseh predmetih. S tem dobi pravico do pristopa k maturi. Maturitetni tečaj je oblika izobraževanja mladine in ne odraslih, zato ne dopušča nobenega drugega statusa (zaposleni, brezposelni, študenti), temveč le status dijaka. V maturitetni tečaj se lahko vpiše, kdor je uspešno končal: srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo ali tretji letnik gimnazije (če je prekinil izobraževanje za najmanj eno leto) ali srednjo poklicno šolo ali osnovno šolo (če uspešno opravi preizkus znanja iz petih maturitetnih predmetov na ravni tretjega letnika gimnazije). Rok za prijavo je 2. september 2003. Prijavni obrazec, to je posebna prijavnica, se dobi na GIMNAZIJI PTUJ ali na spletni stran Ministrstva za šolstvo znanost in šport: (www.mszs.si). Prijavnici je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis: fotokopijo spričevala o zaključnem izpitu oz. poklicni maturi, fotokopijo spričeval 1., 2. in 3. letnika srednje šole, za dijake gimnazij tudi potrdilo , da vsaj eno leto niso bili v izobraževalnem procesu (dobijo ga na šoli, kjer so se nazadnje izobraževali), za kandidate s končano OŠ pa potrdila o op- ravljenem preizkusu znanja na ravni tretjega letnika gimnazije. Kandidati lahko do 23. septembra 2003 vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo, ki tudi izvaja maturitetni tečaj. Možna je omejitev vpisa, kandidati bodo do 30. septembra 2003 pisno obveščeni o tem. Če bo prijavljenih kandidatov več kot prostih mest (72), bo šola, s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo, sprejela sklep o omejitvi vpisa. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani po številu doseženih točk. Upoštevan bo seštevek ocen v prvem, drugem in tretjem letniku srednje šole, in sicer: splošni učni uspeh, slovenščina, matematika in prvi tuji jezik. Možnih je 60 točk. Vpis bo potekal 2.in 3. 10. 2003, po objavi sprejetih kandidatov na oglasni deski šole. Kandidati morajo upoštevati datume, in sicer: do 2. septembra morajo oddati prijavnico in fotokopije dokumentov, do 23. septembra lahko prenesejo prijavnice na druge šole, 1. oktobra bodo obveščeni o omejitvi vpisa, 2. in 3. oktobra bo vpis z originalnimi dokazili. Fl Foto: MG Videm • Sesti občinski praznik Častna občana Brglezova V dvorani Osnovne šole Videm so se poleg domačinov v soboto zbrali številni gostje, med njimi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But ter poslanec v DZ Anton Butolen. župan Friderik Bračič je v slavnostnem govoru opisal investicije in druge dejavnosti občine v zadnjem obdobju ter omenil najve~je investicije naslednjih mesecev in let, med njimi kmalu za~eto prenovo stare zgradbe Osnovne šole Lesko-vec, gradnjo vodovoda v KS Dolena in KS Leskovec ter zahtevno gradnjo kanalizacije, katere gradnja bo potekala več let, predvidoma od leta 2005 do 2010. Občina pri tem sodeluje v skupnem projektu več občin in računa tudi na državna in evropska sredstva, namenjena varovanju okolja. župan je poudaril tudi skrb občine za svoje občane. Tako občina plačuje domsko varstvo 50 svojim občanom, 350 občanom plačuje zdravstveno zavarovanje, 100 otrokom subvencionira otroško varstvo, razpisuje ugodne kredite za malo gospodarstvo ter pomaga kmetijstvu s subvencijami ... Za županom je govoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Franc But. Poudaril je velike pridobitve, ki jih je prinesla sedanja organizacija lokalne samouprave. Pri tem je posebej pohvalil male podeželske občine, ki znajo prisluhniti potrebam svojih občanov in iz dneva v dan izbolj šu-jejo njihov življenjski standard. "V velikih mestih se včasih troši veliko denarja za nepotrebne stvari, v malih občinah pa znajo obrniti denar veliko bolje." Govoril je o slovenskih priložnostih v Evropski uniji, od nas pa je odvisno, kako bomo znali izkoristiti izzive, s katerimi se bomo soočili že prihodnje leto. Poudaril je, da mora država tudi s pomočjo evropskih sredstev poskrbeti za razvoj haloškga območja in ljudem zagotoviti pogoje za bivanje na podeželju. "Z odhodom mladih ljudi z nerazvitih območij Slovenije, odhaja tudi naša Foto: Langerholc Odlicnjaki osnovne šole z županom Friderikom Bracicem in direktorico občinske uprave Darinko Ratajc. prihodnost". Minister But je obljubil svojo besedo pri prijaznejšem obravnavanju potreb Haloz in Haložanov ter podeželja nasploh. Sicer pa je menil, da je Evropa velika priložnost za Haloze, saj je mogoče v njih najti marsikaj, česar je razvita Evropa lačna: lepo, ohranjeno naravo, prijazne in gostoljubne ljudi. Ker so evropske vrednote prihodnoti urejeno podeželje in obdelana zemlja, čiste vode, bodo njihove subvencije v prihodnje namenjene prav za te namene, ne več v podpiranje količinske kmetijske proizvodnje. Tudi to je še ena priložnost za Haloze in slovensko podeželje. V nujnost občutnej-še državne podpore Halozam je prepričan tudi poslanec v državnem zboru Anton Butolen, obenem župan občine žetale, ki je ponudil svoj glas podpore ministrovi obljubi, da bo poskušal pomagati pri reševanju velikih razvojnih težav na območju občine Videm in na širšem območju Haloz. Priznanja in plakete občine, častna občana Za kulturni program na sobotni prireditvi so poskrbela nekatera od 48 društev, ki delujejo v občini Videm. Tokrat so dali svoj prispevek k prazničnosti prireditve pevski zbor Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm, Turistično društvo Klopotec iz Leskovca s prikazom celoletnih del v vinogradih in prikazom nekdanjih viničarskih odnosov, plesači Folklornega društva Pobrežje so se predstavili z novimi oblačili in venčkom ljudskih plesov, na sodoben način pa je zaplesala skupina učenk iz OŠ Videm. župan in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta zatem podelila priznanja od-ličnjakom. Prejeli so jih: Janja Spevan, Matej Pal, Boštjan Černenšek, Tamara Habja- Prejemniki občinskih priznanj in sije za priznanja mag. Janezom Foto: Langerholc. plaket v družbi z županom, direktorico in predsednikom komi-Mercem. nič, Matjaž Klasinc, Tina Radolič, Peter Lenart, Anja Kmetec, Sanja Polanec in Petra Erhatič. Sledila je podelitev občinskih plaket in priznanj: za 30-letno delo na kulturnem področju je občinsko priznanje prejela Milena Gabrovec, ki je kulturi zvesta že od nižjih razredov osnovne šole, v gledališki skupini, v pevsekm zboru in tam-buraškem orkestru je aktivna še danes. Občinsko priznanje je prejel tudi Danilo Turk, član Folklornega društva Lan-cova vas, ativen pri številnih dejavnostih društva. Ves čas aktivno sodeluje pri tradicionalni prireditvi Fašenk v Lancovi vasi, zadnja tri leta je bil vodja prireditve, zadnje leto pa je vodil tudi gradnjo večamen-skega doma v Lancovi vasi. Tretje občinsko priznanje je bilo namenjeno FD Lancova vas ob njegovi 20-letnici in četrto PGD Videm ob 80-letnici društva. Zlato plaketo za področje gospodarstva je komisija za priznanja namenila podjetniku Alešu Horvatu, ki od leta 1994 opravlja samostojno podjetniško dejavnost izvedbe strojnih instalacij, zaposluje številne delavce, njihovo število pa namerava še povečati. Zlato plaketo je ob svoji 80-letnici prejelo tudi Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju. Občina Videm je od 6. praznika bogatejša za dva častna občana. To sta postala profesor dr. Janez Brglez, redni profesor v pokoju, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter njegova sestra, profesorica dr. Ivanka Br-glez, redna profesorica Veterinarske fakultete Univerze v ljubljani v pokoju. Oba sta otroška leta preživela v Vidmu pri Ptuju, s svojim raziskovalnim delom pa dala neprecenljiv prispevek slovenski in svetovni veterinarski znanosti. J. Bračič VODNE 6fi iz Metá Ročna črpalka za vodnjak................10.999.- Črpalka potopna TSN 300/S............16.090.- Črpalka potopna TLG 400/S............ 22.299.- Črpalka potopna TF 1000/S........... 33.490.- H id ropa k 1 faz. CAM 60/251...........34.890.- TSN 300 5 SLG400 TflOOOS Pletivo plastificirano 1 m višine...........278,35 rola 25 m...................................... 6.958,75 Pletivo plastificirano 1,25 m višine.... 350,55 rola 25 m.......................................B.763,75 Ugodna ponudba: cevi za vodo, cevnih priključkov, razpršilcev za zalivanje- Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7. [61:02/7-19 18 00 METOLKA' ^ TRGOVINA Rabljena vozila TIP LETNIK CENA OBUUBA KUPCU: AUDI A4 2,6 TIPTRONIC 1997 2.400.000 - Brezplačen DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 2000 1.750.000 preizkus FIATPUNTO 1,2- 16VELX3V 2000 1.650.000 -lOStoik KIA SPORTAGE 2,0 MRDi 1998 1.680.000 kontrole KIA SPORTAGE 2,0 MRDi 1999 2.390.000 na vozilu 0PELVEaRA1,8- 16VKAR 1998 1.900.000 - Tehnična R LAGUNA 1,6 - 16VRXE 1998 1.900.000 kontrola SEAT LEON 1,4- 16V5V 2000 1.950.000 po 2000 R LAGUNA 2,0 ALIZE 1996 1.450.000 prevoženiii kilometrih Testna vozila - Pomoč na cesti, vleka ali R VEL SATIS 2,2 dCi 2002 6.990.000 popravilo CLIO EXP 1,5 dCi, 5V 2002 2.290.000 - 3 mesečna TWINGO 1,2 - 16V 2002 1.600.000 tehnična MEGAN PRIV. LUX. 1.9 dCi 2002 4.245.100 garancija KANGOO PRIV. 1,5 dCi, 80 KM 2003 2.990.000 (za dolotena vozila) LAGUNA GRA. PRIV. 2,0-16V 2002 4.850.000 RENAULT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si iFabiažeod 1,800.000 SIT' Skoda Octavia"" ti^r^ust 270.000 SIT Tble^e ob Dravi Kupon uveljavite pri nalo\?o\:o mÉÉMXÉ>i mhu [Najmanjše obresti v mestu za ] INSKAPOSOJIIA! Garancija: plača, pokojnina, kartice V ® Umbuška c. 2, Umbuš(l(omplel(s Maries) ^CPCIfN X tel. 02 429 20 00, www.ferina.si ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12 hb^aip. Štuli ilBrtDJ kmhÉdli ndrakslBud-^B: tirirl«,-Homki rmli, ItnilK HÚ,. ' itvnp inmm lltrib,UiB>;)iiraîqadi[iiïqam3t ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize Kako prazno nase je dvorišče, zaman oko te nase isče, v hisi je praznina, v srcih žalost, bolečina. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Minile zate vse so bolečine, a v srcih nam zapustil nepozabne si spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, brata in dedka v Franca Segula IZ MOÏKANJCEV 111 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in počastili spomin nanj. Zahvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in sveto mašo, govornikoma za poslovilne besede. Se posebno hvala vsem, ki ste mu pri njegovi bolezni kakorkoli pomagali in lajšali poslednje dni. Žalujoči: tvoji najdražji Prezen dom je in dvor^če, zaman oko te nase išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata Stanislava Čusa IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 41 Vsem, ki ste se mu poklonili z lepo mislijo, cvetjem in svečami, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali lajšati bolečino v tem težkem trenutku, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, vsem in vsakomur iskrena hvala! Žalujoči: žena Neža, sin Stanko, hčerke Ivanka, Neža in Milena z družinami Cas gre naprej in naprej, hoče zastreti tvoja dela in poti, spomin tvojih bližnjih jih vedno znova odkriva in osvetljuje, spomin na te pomaga nam naprej. SPOMIN Ignac Vindis ZG. LESKOVEC 3 1933 - 1999 V četrtek, 26. junija 2003, minevajo štiri leta, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela dragega moža, očeta, dedka in brata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite rožo ali prižgete svečo v njegov spomin. Vsi njegovi Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta Ivana Meska IZ PLACARJA 72 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sv. maše, sveče in na kakršenkoli način pomagali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, molilcu Zvonku Zorcu za molitev in ganljive besede slovesa, zastavonoši in osebju intenzivnega oddelka Ptuj. Posebna zahvala gre sodelavcem podjetja Gradbeništvo Vin-kovič, Pomurske mlekarne, Span, d.o.o., Brezovica, Box-mark Kidričevo ter sosedi Mariji Rajšp za ves trud in pomoč. Hvala pevcem in pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene storitve. Žalujoči: sinova Zvonko in Ivan ter hčerke Ivanka, Zdenka in Marija z družinami Mar prav zares odšla si tja, v neznano? Kako si mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru. (S. Makarovič) Minili sta dve leti, odkar te ni več med nami, draga žena, mama in babica Danica Kokol KRČEVINA PRI PTUJU 78 Hvala vsem, ki obujate spomin nanjo, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Njeni najbližji Tam, kjer sta vidva, ni sonca ne luči, le vajin nasmeh še v srcih nam živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavedamo se, da več vaju ni. V SPOMIN 14. julija 2003 mineva 36 let, 27. junija pa 5 let, odkar vaju ni več med nami draga Ljubica in Janko Bedra~ Z ZAGREBŠKE CESTE 96 Hvala vsem, ki jima prižigate sveče in nosite cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njunem preranem grobu. Žalujoči: ata, mama in sestra Metka z Anjo in Katjo Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka Janeza Petka IZ STREJACEV 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, ter za izraze soža-lja. Iskrena hvala govorniku, g. župniku za opravljeni cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi in podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Jože, sin Janez z Marico ter hčerka Marija z družino Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre Terezije Veronek NA POSTAJO 50, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma za opravljeni obred, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem in pogrebnemu podjetju MIR. Iskrena hvala Miji Arnuš za pomoč in negovalki Jožici Zajšek za nego naše drage mame. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in sestre Marije Feguš S SELSKE CESTE 10, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena hvala družinama Forstnerič in Skok, sodelavcem Perutnine Ptuj, Elektru Maribor, g. župniku za opravljeni obred, govornici ge. Stefki ter pogrebnemu podjetju MIR. Žalujoči: sin Marjan in Milan z družinama, Jožica z družino ter sestra Angelca z družino Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, le praznine, ki ostaja, ne nadomestimo. SPOMIN 28. junija je minilo leto tihe bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Janez Zamuda IZ FORMINA 48 Ostajaš z nami vedno v naših srcih in poteh. Iskrena hvala vsem, ki sklenete roke ob njegovem grobu. Žena Marta, hčerki Anja in Irena Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi, ni več tvojega smehljaja in objema tvojih rok, ostalo je le delo tvojih pridnih rok. Ceprav že eno leto v grobu spiš, pa v mojem srcu vedno ti živiš in v mislih spremljaš me povsod, kjer vodi me življenjska pot. V SPOMIN Boleč je spomin na 26. junij 2002, ko sem za vedno izgubila dragega moža Branka Petka GRAJENA 33 Na svetu je mnogo poti, a le ena vodi tja, kjer ni trpljenja ne gorja, kjer si ti, po njej pridemo tudi mi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižgete sveče. Žalujoča: žena Štefka Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo naprej človeka. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Jožefe Letonja IZ DOLENE 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, pogrebne darove ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo duhovnikoma p. Lojzetu in p. Janezu iz župnije Sv. Trojice v Halozah, govornikoma g. Branku Mariniču in ge. Lojzki Malinger, hvala pevcem Rožmarin - Dolena, podjetju MIR iz Vidma za opravljeno pogrebno slovesnost, hvala zastavonošema g. Godcu in g. Jerencu. Žalujoči: sin Rajmund, hčerki Pepca in Manica z družinama Krčevina • Nevarna rastlinska bolezen Hrušev ožig v nasadu kutin Hrušev ožig (ognjevka) se je konec prejšnjega tedna pojavil tudi na našem območju: okužen je nasad kutin v Krčevini pri Vurbergu. zaenkrat še ni odredila drugih ukrepov. Uprava lahko izda dovoljenje za uporabo antibiotikov, ki pa imajo dolgoro~ne negativne posledice za kakovost pridelka sadja. Na našem obmo~ju razširjenost bolezni še ni alarmantna, saj zaenkrat še ni podatkov, da bi bil okužen kak od intenzivnih nasadov. V Kr~evini gre za opuš-~en nasad kutine, tako bo škoda zaradi njegovega uni~enja nepomembna. Upajmo, da je prvo odkritje tudi zadnje, sicer pa bodimo previdni. Andrej Reber-nišek opozarja, da se bolezen na-bolj širi med kutinami, jablanami in hruškami, pojavi pa se lahko tudi na glogu, jerebiki in podobnih rastlinah. JB Crna Posledice hrusevega ožiga Po odlo~bi Uprave za varstvo rastlin in semenarstvo, izdani 23. junija, sodi med ogrožena obmo-~ja tudi Kr~evina pri Vurbergu, sicer pa je bila na našem širšem obmo~ju bolezen odkrita še v Ra-dvanju pri Mariboru, V Mariboru samem in v Pekrah. Kot smo izvedeli, je na obmo-~ju Kr~evine okoženih okoli 3 tiso~ dreves kutine, na dva hektarja veliki površini. Ustrezne službe so za~ele s podiranjem in požigom okuženega nasada, vendar poteka sežig zelenega drevja dokaj po~asi in ga bodo nadaljevali še nekaj dni. Kot je povedal Andrej Reber-nisek, univ. dipl. ing. agronomije iz Kmetijske svetovalne službe pri KGZ Ptuj, se bolezen širi na ve~ na~inov: najve~krat so vzrok insekti, veter, velik prenašalec pa je tudi ~lovek. Bolezen je razširjena v skoraj vseh evropskih dr- žavah. Po odkritjih v Sloveniji je potrebno storiti vse, da njeno širjenje omejimo, saj lahko povzro-~i v sadjarstvu pravo katastrofo. Čeprav smo v Sloveniji za to bolezen slišali prvi~ pred nekaj tedni, ko se je pojavila na Gorenjskem in v okolici Ljubljane, je bolezen že dokaj stara in izhaja iz Amerike. Od tam se je razširila v Evropo, kjer jo poznajo deset ali petnajst let. Bolezen povzro~a bakterija, ki se ob ugodnih naravnih pogojih zelo hitro širi. Najve~ja težava, ki spremlja pojav hruševega ožiga je, da sadnih in okrasnih rastlin ni mogo~e za-š~ititi. Na morebiten pojav bolezni nas opozorijo spremembe na rastnih vrši~kih. Listi na teh vrši~-kih postanejo v za~etku vodeno razbarvani in se za~nejo sušiti. Vrši~ek dobi pahlja~asto obliko, porjavi, v naslednji fazi pa se pojavi izcedek. Če okuženega dre- vesa ne posekamo, v dolo~enem ~asu propade samo, pri tem pa seveda širi bolezen. Zaenkrat je edini ukrep posek in sežig okuženega drevesa. Pri-poro~ljivo je, da se pred odlo-~itvijo za posek posvetujemo s strokovnjakom, saj obstaja ve~ bolezni, ki imajo v za~etku podobne znake, pa se lahko pozneje izkaže, da ne gre za hrušev ožig ali ognjevko. Sum bolezni je najbolje sporo~iti pristojni inšpekcijski ali kmetijski svetovalni službi. Zelo pomembno je, da ob sumu na bolezen takoj omejimo vsakršen dostop ljudem in živalim na okuženo parcelo, saj so oboji veliki prenašalci. V okuženih nasadih je na tleh precej sluzi, ki jo izlo~ajo okužena drevesa, sluz se prime na obuvalo ali obleko in bolezen se po tej poti zelo hitro širi. Poleg uni~evanj a okuženih dreves Uprava RS za varstvo rastlin »TRGOVINA •VODOVOD o-.o. • CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 ^ifiMiirof Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata - daljinski pogoni - ključavničarska dela - manjša gradbena dela kronika Nesreča pri betoniranju 19. junija okrog 8. ure se je pri betoniranju prve etažne plošče v Jablovcu, občina Pod-lehnik, poškodoval J.V., star 52 let. J.V. je peljal samokolni-co, napolnjeno z betonom, do prve etaže plošče, pri čemer mu je zdrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel z višine 1,10 m. Po padcu je nanj padla še samokolnica, napolnjena z betonom. Trčil v zaščitno ograjo 18. junija ob 6.20 uri se je na glavni cesti izven Lenarta zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Renault laguna, S.H., star 47 let, iz Lenarta med vožnjo po klancu navzdol v smeri Lenarta v blagi levi ovinek zapeljal iz desnega prometnega pasu na levi ter s prednjim levim delom vozila trčil v kovinsko odbojno ograjo, od koder ga je odbilo nazaj na vozišče. V tem trenutku mu je pravilno iz smeri Lenarta pripeljal voznik tovornega avtomobila J.S., star 60 let, iz okolice Murske Sobote. Prišlo je do trčenja s prednjimi deli vozila. Voznik S.H. je na kraju nesreče zaradi poškodb umrl. Škoda znaša po nestrokovni oceni 3.000.000 SIT. Osebna kronika Rodile so: Katja Mijan, Kajuhova 1, Kidričevo - Iris; Alenka Verlak, Stojnci 140lb, Markovci - Luka; Saška Cmrečnjak, Ul. 14. divizije 16, Ptuj - Jure in Jaka; Rebeka Kolenc, Partizanska 9lc, Središče ob Dravi - Niko; Sibile Potisk, Rakovci 23, Sv. Tomaž - Evelino; Romana Zelenjak, Bukovci 88, Markovci - Marka; Majda Petrič, Dolič 15, Destrnik - Miha; Mojca Ciglar, Borovci 19, Markovci - Evo; Andreja Lah, Podlehnik 61 - Nejca; Melanija Rejc, Ul. Šlandrove brigade 12, Poljčane - Klaro; Mateja Novak, Jamna 12, Sv. Jurij ob Ščavnici - Blaža; Romana Plajnšek Trop, Dobrava 4, Ormož - Špelo; Olga Malek, Industrijsko naselje 1, Kidričevo - Doris; Petra Hab-janič, Vinski Vrh 81, Miklavž pri Ormožu - Mašo; Andrea Margan Čačič, Kajuhova ul. 6, Kidričevo - Petro; Marica Kolednik, Cirkulane 54 - dečka; Zdenka Lackovič, Trbegovci 13, Sv. Jurij ob Ščavnici - Lauro; Suzana Šeruga, Mihalovci 31, Ivanjkovci - Mašo; Darja Se-kirnik, Brestovška c. 20, Rogaška Slatina - Ano. Poroke - Ptuj: Martin Kozoderc, Župečja vas 58 in Tatjana Ules, Lovrenc na Dravskem polju 107la; Branimir Orlač in Ivanka Kozel, Skorišnjak 1la; Marjan Selinšek in Monja Pernat, Ciril Metodov drevored 19, Ptuj; David Obreht in Katja Topolovec, Gubčeva ulica 12, Ptuj; Mitja Bajc, Periška c. 35, Ljubljana in Zlatka Podhostnik, Ga-brnik 6la; Primož Rupar, Bergantova ul. 18, Trzin in Alenka Knapič, Rožna ul. 10, Vrhnika. Poroka - Videm pri Ptuju: Stanislav Meglič, Dravska ul. 13, Ptuj in Vlasta Flanjak, Aškerčeva ul. 8, Ptuj. Poroka - Ormož: Zvonko Gašparič, Gornji Ključarovci 14 in Tanja Lipnik, Gornji Ključarovci 14. Umrli so: Janez Arbeiter, Kočno pri Polskavi 11la, rojen 1914 - umrl 10. junija 2003; Iganc Rašl, Podvinci 118, rojen 1931 - umrl 12. junija 2003; Angela Dvoršek, rojena Lončarič, Podlože 83, rojena 1922 - umrla 10. junija 2003; Marija Feguš, rojena Vnuk, Selska c. 10, Ptuj, rojena 1923 - umrla 14. junija 2003; Franc Holc, Rošnja 62la, rojena 1932 - umrla 14. junija 2003; Drago Klobučar, Partizanska c. 24, Središče ob Dravi, rojen 1913 - umrl 15. junija 2003; Otilija Lesjak, rojena Škorjanec, Žvab 16, rojena 1919 - umrla 14. junija 2003; Friderika Horvat, Ptujska c. 10, Ormož, rojena 1913 - umrla 15. junija 2003; Elizabeta Molnar, rojena Krajnc, Volkmerjeva c. 61, Ptuj, rojena 1909 - umrla 15. junija 2003; Vincenc Špajd, Ormoška c. 9, Ptuj, rojen 1946 - umrl 13. junija 2003; Veronika Lukner, rojena Cvetko, Ul. H. Kerenčiča 15, Ormož, rojena 1926 - umrla 17. junija 2003; Terezija Veronek, rojena Žunko, Na postajo 50, Ptuj, rojena 1929 - umrla 18. junija 2003; Pavla Obrovnik, Rdeči breg 4ld, rojena 1913 - umrla 16. junij 2003; Julijana Ačko, rojena Perger, Med vrti 4, Ptuj, rojena 1918 - umrla 16. junija 2003. Punto Aktiv Izdelan za prefinjen olcus. K bogati serijsici opremi smo omejeni seriji vozil Fiat Punto Aktiv dodali posebno oblazinjenje sedežev v bež ali antracitno sivi ban^i, daljinsko zaklepanje, impulzivni električni pomik stekel na voznikovi strani, električna in ogrevana vzvratna ogledala v ban/i karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop, po višini nastavljiv volan, ter ogledalce na senčniku voznika. ze od 1.663.469 SIT Punto Aktiv s klimo 1.799.900 SIT Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910 Napoved vremena za Slovenijo Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolso kraljuje. Danes bo spremenljivo oblačno, predvsem na zahodu krajevne plohe in nevihte. Vročina bo nekoliko popustila. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C. Obeti V petek in soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Štajerski iskre (no) Sčasoma vzljubimo stvari, ki smo jih nekoč sovražili, in zasovražimo stvari, ki smo jih ljubili. Robert Louis Stevenson Štajerski TEDNIK