Bocblftbl. St. 18. V Gorici, 4. maja 1883. „Sofia" izhaja vsak petck in relja po po§ti prejeraana ali v Gorici na Horn poSiljana: Vse let«.....! J.40 Po! leta.......-"20 Cetvrt leta ......l.l<> Fri oznanilih in tulto tudi ii ..ju.- alanicahli se placate zu. navmli. . Kistup no rrsto: 8 kr. L« se mka 1 krat « ", " I » 3 " Ztt v*e« tjikt* po prurfhtm. Tecaj ''¦¦SQBBt Posamezne Stevillce se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici Wizu . treh kron", na starem trgu in v nnnski ulici ier v Trstu, via Ca-serma, ». Doi-isi naj se blagovoljno poSiljajo utodniStvu „Scce" v Gorici v Via Aacolt 8, I., narocniuu pa opravniStvu „So2e" Via delta Croce St. 4. H. Rokopisi se nc vraCajo; dopisi naj s« lilagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim ucpromoiniui se narofinina zniia, akoae oglase pri opravni&tvu. Besecla 29. aprila. Goriski Slovenci sraejo biti po vsi pravici pono-sni na besedo, kateio je priredila preteklo nudeljo (Htaluica v konst otro§kim vrtom. Spored ui bil ie tazuovrsteu in zanimiv, ampak se je tudi tako castno izvrSil, da so Slovenci sami sebe poeastiii in hi ptidobili spoStuvanje mvd omikanci drugih uarodnostij. S prijetno zabavo je bil zdruzcn problag naraeii, ki ju bil splofino kot dober pri/.nau iu ki je povzdi-gnil omenjeuo veaielico uad vse drugc, katere je Li-taluiea leios napravila. Zavoljo clovekoljubuega znacaja te vesulicc po-fiastili so jo » svojo navzocnostjo vsi goriski dostu-jonatvetiiki, kalerim je bilo mogoce udeietfiti seje. ter so ua ta uacin goriSke Slovcucu usriili, uaj delujejo tudi naprej za oiuiko iu napndek uaroda, kakor do zdaj. Tu naj imenujemo le vladucga svetovalca, ce-Barjevega tajnika viteza S c h n e i d a z druzuio, p o I-k o v n i k a tukajSnjega peSptilka nadvojvode Leopolda St. 53, predsediiika c. k. okio^uu soduiju Pavla Sbisa, c. k. okrajaega glavitrja baroua It tick bach a, me-stuega ^upaiia dr. M a u r o v i c h a, sodnijskega sve-tovaka B u d a 1 a, drzavnega pravdniku 1) o 1 j a k a, JSoisk. ravnatelja Rajakovii'a, ujegovtga uatuustuika mon&igwora M a r u S i t a, dezelne poslauce 1' a g I i a-r u z z i j a, 1* o v S e t a in K o c i j a n t i fi a, Uukana Kobala 2uprtika Wo Ha, niuogc gg. profesorje, uCitelje, oficirje, uraduikc in roeS&nie. I'roti koneujc bil doSel tudi uovo lzvoljeni predsedttik veteranskega druStva, g. vitez C a t i u e 11 i. DoSIi so bili gostje tudi iz Trsta in s Kranj-skega. Iz Trsta je bil v nasi srcdi g. G o ra i I S a k, nem&ki pridigar, iz Rakcka g. il e s iu a n, iz Logatea g. Gruutar in ad drugod Se drugi. GotiSki Slovenci so bili poslah svoje zastopnike iz vseh okrajev.- iz Boka, Kanala, Piavij, Solkana, Podgore, Brd, Sovoditja, Sempetra, Ajdovscme, Vipave, Se^ane, Dornberga, s Krasa in mnogiu drugih krajev, katurih oe moreiuo posauiezuo u.isteti, Bila je torej v resnici beseda, ki je zdruievaia vse gon§ke Slovence iz mesia in z dezele, katcro so poeastilt goriSki slovenski in neslovenski dostojaustve-mki in slovenski bratje iz sosedojih dezel. Veseiica je bila izraz tiste sprave, sloge in edi-oosti, ki bi morala vlaciati po zelji presvetlega ceoa-rja med vsemi avstrijskimi narodi. LISTEK. Goriaki eUulniei moranio cuatitati, da 8e ji jo posrefiilo prirediti tako izvretuo besedo iu da je ua* klouila lepo poinofi-otroSkiui vrtom. Delovati nam je ua polji du^ne omike in gmo-tuega uarodovega uapredka. Ni se bati, da bi nam to kdo zabranjeval. L'o&teuost takega dula jo oliluti, oCitua pa tudi konst, ki it, njega prihaja posamezui-kom in drzavi. Kdor veC more, naj vec" podeli svojemu bratu in tako dopolni vsakdo svojo dolznost. Kdor ima nov-ce, naj deli gmotno podporo, kdor je uuietuik, uaj drugo blazi, kdor ima zuanje, uaj druge poduduje, kdur je sieeii, uaj daju drugim pogum, kdor ju moder in prebnsait, uaj iztnisljuju varuc poti. Vsakdo uaj delu po svojilt spruiuostilt in vsakdo naj dela za ua-rod, mkdo — za se. Oglejski biskup Fortunac jan (347-369) i njega „Raziaganje sv. evangelija rustico sermone" (Bremic AvgU3t.) Zgodovinar Kicoletti, ki je pisal veC kDJig o furlanski zgodovini za oglejskih patrijarhov, spricuje, da so v patrijarSkih Casib po furlanskih vas6h veliko bolj slovenski nego furlanski govorili, ker je bilo to narecje takrat §e neomikano in zlodonece »U Unguag-gio slavo era msai piu usato nei villagyi di qttello die la faveUa forlam, allora incolta e d'un ingrato suo-no." Mauzano, Aunali del Friuli II. pg. III). „Zgo-dovinske listiue nam pricajo da so se Slovenci se pred zaCetkom patrijarske vlade (1028-1077) po Fri-julskem uaselili".l) Za fesa sv. Hieronima je v Ogleji §kof Fortu-uacijan (347-369) spisai nRazlaganje sv. evangelija rustico sermone", v kmefikem jeziku, t. j. ne v latin-skem. Nem§ki in italijanski zgodoviuarji pravijo, da je bil morda (?) furlanski jezik, v katerem je bila pi-sana knjiga, ki se je galibog zgubila. Nam se pa dozdeva, da je bila pisaua v slo-van§eiui, kajti najstarejsi spomeiik furlan§ciue je §e le iz leta 1103, neki uapis na zvoniku v Reklusu na Furlajjekem. Ta iz nneui^Ciue, latiuSCiae, franco^iue, Zlata jama kmetu. V ^tijaku, 30. aprila. Vc'hka so brutiiuua, ki tarejo trpefiega kmcta, Drzavui, dezelui, obOiu.ski davck trka brez vsmlljenja ua njuguva vrata. Novuturijo iu premembe zahtevajo vudno uovih zrtev, a dajejo mi, le siaomuo upanje na bolj§o bodoCnost. Nasi dasopis: dunaSajo ozbiljue ua-svete, kako pomagati propada.oCnmu zemljanu, a ti nasveti so v uutrodajuili krogiU ueznani in ne obrod6 zazeljenega sadu. Za to ostaue kmetu prva iu naj-znatmjjaa pomofi ujtgova lastna noC. Davek no bode iiikdar manjsi, smemo pae veCjegi prifiakovati. Da do-buno ravnotezje v tinanenih zadtvah, treba nam jc zaklad v zenilji iskati. Tega pa dobimo le z bistritn umom iu pridnimi rokami. Prva in uajpotrebnejsa stopinja, katuro mora kmet storiti v dosego blagostauja, je modra naprava iu vporaba gnoja iu gnojnice. Guoj uaSega kmeta se v toplih teduih suSi na dvoriSOi ali pod kapom, v de-zevuem vremeuu ga pa dez izpira iu voda odna§a vse v njem raztopljeue redilne snovi, jedino hrano rastli-nam. Guojnica f-e odteka po abciuskih potih v kako luzo (kal), kamor hodi zivma na vodo. Predragi mi kmetovalec I kohke veljave ti je kruh, ki se je le par mitiut v vodi mocil ? kak okus bode imelo vino, ki si ga le par dni pastil vodprts posodi? kak razloCek je med kuhauim iu peCeuim misom, ni ti te2ko umeti I Glej, kakor so se redilne iu ckusue tvarine kruha v vodi raztopile iu v ujej ostale, tako ti voda oduese §panj§5iue iu beneSkega narefijt skrpani jezik" (Zau* donati. Guida storica d' Aquifca, p. 08) so je zaeel Se le po prihodu Langobardov proti koncu 6. stoletja; torej se nikakor ni mogel govoriti za Casa sv. Jero-nima. 2) Sveti Ilieronim (Jerunan) se je rodii okoli 1. 331 po uavadnem splosuem meuenji; a po Mura-ratori-ji leta 341. 3) Omenjeui napis, ki ga je naSel opat Jakob Pi-rona I. 1836, ima se » posebaost, da se jako raalo razlocuje od narecja, ki se se dandanes ondot govori. Napis se glasi: M CII1 XP Dl FOCOMENCATLOTOR DE RECVSLOPRIMODIDIOVGNOPIEIUETONISOFRA-D1DIEYA.. (1. juuija .103. sta zacela zidati zvonik v Reklusu brata Peter in Anton.) Po tern spomeniki sc more soditi da §e le proti koneu 1. 1100 se jeprifielo rabiti v javnosti fri-julsko narecje. Za Caa Skofa Fortunacijana bi ga zastonj iskali, ker se jepricelo §e le po prihodu Langobardov. Vzemimo, da bi bl §kof Fort, napisal knjigo v furlanskem narecji; gobvo bi ga vsi popisovaici ro-manske, osobito pa itali^nske slovesuosti omenjali v svojih delih, razpravah id., kakor omenjajo gore na-vedeni spomenik v furlaSCini; ali o furlau§cmi v knjigi ali na spomeuikih \i pred 1. 1103 ni duha ni sluha. Tedaj Fortuuacijanva knjiga ni bila napisana v furlanS5iui. Je U bila v novcHt^tiai? vse, kar jc redilnega iu rastlinam okusnega v gnoji. Kakor ti jc vinska mofi in okus v zrak spuhtela, rav-uo tako ti voter in solnce odnaSata izpubtljivo tva-riiie iz tvojega gnoja. Le golo, suho Hstje in drugo steljo vozis na tvoja polja, katera a tern nikakor ne dobe zadostnc hrano za rastline, ki tain rastd, Za gnojnico, kakor tudi za tvoje neno2eti se prav niS ne zmeuiS. Prva ti odteka po poteh ter onesna4uje 2i-vini pitno vodo, da 2ivina potem boleha in bira. A senoM ali travnik obi§6eS le ob Kresu, ko ti je mifi-kena travica dozorela, Cestokrat v suht pomladi u2e na pol zgorela. Dragi kmetovalec, 8 takfm ravimnjem ne dospeS nikdar do blagostauja. Co ti poslanci in ralnistri sku-jejo zlate postave iu ako te vsega davka oproatfi, re-vel, siromak bode§, fie ti zemlja ne da potrebnega iSivi^a. Vse, kar raste in 2ivi, potrebuje hvane. Ne-brojne rastline acsajo s svojimi koreninicaml hrano iz zemlje. Ako pa slcdnji Inane — gnoja — ne dova-¦M, izpraznt svojo zalogo ter odpovfi rastlinftm podporo, hvQ? katcro ne inorejo iliveti. Saj ti tudi tvojn /.itnii'a in klct dasti slovo, Le iz njih le jcmljeS in ni^csa ne povrafais. Zuto ukreni scdaj drugo pot. Bkoplji si v HonC-natem, zavatnem kraji, a ne pod kapom, pol seznja globoko guojiSfie, Sirokost in dolgost naj bode od-visna od tnuo/iue 2iviuc, ki jo iinaS v lilevu. GnojiSgn obzidaj, ua dim iu za zidoni ga moCno natlaci z Horn, da ti bode vodo diialo. Polcg tega imej globoko jamo, v katcro uaj se ti steka guojnica iz lilovov, strani§C, svinjakov itd. V gnoj.Sci spravljaj gnoj izpod ziviuc, trdo ga speStaj, vcfikrat premosaj, ce je suh, posebno po leti, z gnojnico ga polivaj in imej vedno pokrit so skmo, stcljo ali zemljo, da ti smrad ne iz* puhti, kajti smrad v gnoji je to, kar v vinu alkohol (spirit). S takim guojcm gnoji tvoja polja, a ne pu-SLaj ga po vec tednov na njivi lezati, tiinvcc zaotji ga precej. Z ravno tolikim gaojem, kakor si ga rabil do zdaj, potlvoji se ti na jednein ter istem prostoru zemeljski pridelek. Saj tudi nam zaleze ve6 en kil dobre pecenko, nego 10 kilov kisle, neoboljene repe. Tako ju tudi z rastlinol Gnojnico pa vozi v zimskein casu po travnikib in to le takrat, kadar jc zrorzlo. To je posebno lah-ko izpeljivo po travnikih in senozetih,' ki le26 preko hribov, ker po takih gnojnica bolj dalefi teSe. Sedaj kosi§ jedcnkrat, a silno malo; potem bodeS kosil tri-krat in obilo. Letos imaS 50 ceutov sena, bodoce leto imel ga bodes" na istem prostoru ISO. Aleksandcr Morrona pravi, da na trdnjavi (for-tezza) pri Pizi, imenovanej Verruca, se nahaja napis v novo-ital§cmi iz 1. 1103, ki se tako glasi: ADIDODICIGVGNOMCIH. (dne 12. junija 1103.) Se drug uapis iz Pize ima Morrona iz 1. 1180. ki je pa le pol italijanski. Starej&h mrvic novo-italijanScme se dobiva vefi po bile^niskih latinskih listinah. V uekem uotarskem pismu iz leta 753. se bere: in loco qui denominatur Tusciano e Lusciano. Ta je najstarejsa listina, ki v sebi hrani spomensko mrvico novo-itali§ bi jo bitu posHuiiiiio ves \ater, Hvalifi »i j«* ir* upumo, ker hvala iz na-Sega peresa bi jo znal t za!iti. X«j sprejine Castita gos-pa pa toliko toplcjSo zah\v.L> od na». — N*ajb>ljnn peVhkim kosom u-ga vec-t-.i gre pr&tevati Pototvttkovo ,Vefernico." 0!ifit»stn> j> jt* tako pazljivo po^lusalo, da s>kt>iai st tti tipalt dibatu Ko so j-> pevci v dtugx zapcli, bila je p;tzljivi»t le Se veki. Ta pt'sern s s.i mo — in dvoapevom je narrdila prav dober vti.s r.a vse pnLnjoLc. Posebna hvala za to gre poirtovalneinu g, Ditrihiijki jessvojim prijetnim glasom to pfstrm po-vzdignil. „To burno srcea so morale kandidatinj'; po-noviti. Ufiireljsko izobrazevatiSCe gorLsko bilo je pri tej besedi prav tastno zastopauo po svojib pripravni-cah. Ker je bila prva toika gospe Podgoruikove vzeta iz severoblovattskih (poljskilt) skladeb, si je izbrala kot duigo toCko Kuhafcve ffViltne glase* in Konopa-sekovo »KoIo"*, tako da smo okuSaii iati veCer severo-in jugoslovanske kompozicije. Foeistcrjevo ffKitico naroditib p/»smij" je pel moSki in delonia mc^ani zbor v spIoSuo zadovoljnoat navzocib, tako da je moral zadnje kitice ponoviti. Odlikoval se je Serapeterski kvartet, ki je bil z drugimi pevci vred puCastil Goniano. — nIgra Pik6" je bila v prav apretnih rokab. Baron iu Roza sta nam in znana iz prej Snjib fiitalnicnih iger. Pricakovali smo od njili iz-vrstnega igranja; a nase nade sta §e prekosila. Ji-au in g. Mercier sta bila sicer nova igralca, pa bta se s prejSnjima lepe vjamala, tako da zasluiita skupno bvalo, kakor sta z onima skupno delovala. Z cu» bi;-sedo reeoiio: fitalniva ni inogla lepSw skleuiti letosnje saisoue, kakor jo je. Prosta zabava je trpcla poteui §e dolgo v uoc med prijaznimi pogovori, vesclimi pes-inami, uavduSeninii napituicami in domaCim plesom v o^jib krogih. NajmplcjSo zakvalo izrekamo za svecani in Slovence castc-i veiir gospndoin citalnicnim pevucm in pevkinjam, g«spodiLnam uciteljikim kaddidatiujam Castitim titamiciim diletantom, v prvi vrsti pa gospo-du pevovodji in onini, ki so neutrudljivo »lelalt pri-prave za tavefier. Slava Slovencerai Dokler ima Slo-venija take sinwe in hcere, ima trduo zaupanje na boljo prihodnost. Bog jo daj I V GoriCI, 2, maja. — Eazpisane so volitve za gorisko mestno stuesiustvo in zacelo je gibanje v tem oziru. Municijalct so vsi na nogah in napenjajo svoje sile, da bi ostali nemotjeni v svojib kolobarjth. , Veliki goriski proiok, kateremu se m«:sto klanja, je | ze razvd svojo zebuo zastavo ter je najprej v 8Cor-I rieru" pisal o zdravstvenih goiiskih raznierah, —on, ki 1 je uesel novo pokipaliSCe v Panovee 1 — da bi vo* ! lilcem povedal, da vse dobro je pricakovati od muni-I eipalcev, ki so vzeli veliko deuara na posodo. Kdo i pa placa tiste do^ove ? GoriCaui aaj bi se daii zazi-bat z lepimi beselawi v sladke sauje, v katerih je kdo se milijouar alt kralj, ue da bi mu bilo treba gauiti se. Kaj je lepsega od ouega zHvijenja, ko pe-tmi tici sami v tsta lete brez truda, brez dela ? Tako 2tvljenje je uzor (ideal) goriskib. konservativcev. "Prorok jim ga poieli, ako bodo trdno nauj verovcli. Memo grede je veiiki prorok mahnil po Sloven-cih, da je moral* drzavno prevdui^tvo vmes seei ia elanek zapleuiti, ker je biisposoben, da bi dra^il na-roduost proti uaroducati. Proroski lisjak se boji Slo-veucev, kakor hudid knzt, zato jih natolcuje in od uovega leta napiej vednohujska, da bi probudil raz-por m sovrastvo med Siovenci in Italijaui, da bi v splosni zmeSnjavi po svo| volji ribaril. ffSoCaK je prav imela, ko je od nehdaj trdila, da s postenimi Italijaui je lahko izhajati in da le neka strauka iSee prepira v svoje nosebue mmeue. Ako se proroka po-sreci razburiti postene Italjaue zoper Sloveuee, je nje-gova stvar dobljeua. V bojizoper Slovence bi kouserva-tivni Italijaui pozabili ua svoje inosnje in volilne glaso-ve. Naravni ujib voditel. v borbi za italijanstvo, ki ni v nikaki nevarnosti, b bil prorok. V novem svitu bi se prikazala zvezda, > kateri se meni, da je uze prestopila svojo najvisoMt. To bi bili zopet prijetui dnevi, ko bi prorok vihel zastavo itaiijanstva in bi I njo pokrit ustrojil votl|zepe postenih inescanov. Go-rieani! ne dajte se slpit, ne verujte, kar se Vain govori o Sioveucih. 0 se zaenete s Sioveuci prept-rati, Vas prorok vse oirije. Ali ni bolje, da Vi njega obrijete po celem zivoii? Ako le hoCete, mu izvijete iz rok kuhavuico, s kateio Vam me§a polento. Ujjiuqa w, da b|GoriCani to storili, ker so za- dovoljni, da grejo k Zefetu na solato ali v Pevmo na kvartiu vina; skrb za mesto prepu§Cajo proroku. Ko je treba globoko v 2epe seci, se sicer kislo dr26, stiskajo pesti in drsajo z zobrai; ali ko se prikaze prorok, je spet sraehljej na ustnicah, globok poklon in vse je pri starem. GoiiSko mesto ima tez 90 %. kouservativuih elementov s komaj 10 % delavnosti. Prorok ima za se komaj 10 0/0 mes5anov, pa cez 90 % delavnosti. Goricanom se godi tako, kakor zaslu-zijo; kakorSen je ujib tiud, tak je njih sad. V tem uziiu zasiuzi edini prorok vec" hvale, ko vsi Goricani, ker on se prizadeva za svoje nameue ve6, ko vsi Go-ricaui za svoje. Prito^be na§ih somesfianov so neo» pravi6iue, Ces da morajo veliko plaeevati. Toliko pla-cujete, koiikor hocete; ako uofiete, v par letili je vse drugace v mestu. Izined kouservativuih me§canov se je oglasil g. Franc Marzini s pusebno knjizleo, v kateri naste* va slabosti dos*»danjega mestnega gospodarstva. Knji-zica se bete v meatu i veliko pazljivostjo ; stare§in-stvo mu je na njo oilgovorilo z velikirai plakati po zidovih, v katerih mu popravlja nekatere stevilke, ali mnogo ri-clj mu celo ne omenja, kar je uaredilo na in 'SCaiii* ^;al> vtis. Marzini je tirjal, naj ga muuieipij titzi za to, kar je pisal, Cos da pred aodaijo bo zual odgovarjati Legalui odsek municipijev je tudi res, kakor pravijo, imel dve seji, da bi aq posvetoval, ah bi bilo ui'.)g>>ce, priti Marziuiju do ^ivega, Najbolje bi mn prisii do ^ivega, ako bi ga volili v mestno sta-i«>5i'istvo ali pa ako bi hoteli uresniditi njegove na-svete. Vse kaze, da bodo volitve zanimive; najsijaj-nisa bo pa apatija, nedelavuost iu lenoba konserva-tivcev v voltlnem boji. Z Vrha nad Kanalom. zdi se, da poroLiio od tukaj v nSoei" &t, 16 o poeetji slaboglasuega ode* ruha na Kaualskem ni ostalo brez vspeha. Ljudstvo je kar hlastnilo po onej Stevilki. Do zdaj je one misfilo, da proti neiiasitljivim oderubom tti niogoCe iskati pomoci v postavi. Dolinikom, veCiuoma neved-nim kinetom, bila je do zdaj nepozuaua nova oderti-Ska postava, ki zuga denaruo kazen, zapor in celo zgubo kapitala vsem ri.stnn, ki ztorabijo hilikomisei-uost, stisko, slabo nizumuost in neizktiSeiiost svojih dol2nikov. Kaj pomaga proti bifzarcnirn oderubom jokanje iu pritoievutiju ubozega kineta, ki vedno pla* 5uje in uikda; ue placa, ua zadnje pa Se le zve, da mu je kar cez noC dolg za stotuico zrastel ? Molcati mora, vdati se iu ne sine dalje flsekirati duse" ode-ruhu, ker drugace mu zuga se s „kantoma. Vender v BSoci" omenjent slu6aj je zafiel ljudstvu uekoliko ofii odpirati; stiskani kinet previduje, da postava ni samo zato dana, da bi upniki po ujej izterjevali svoji kapitale in C'ezmerue obresti, ampak da ima postava tudibraniti pravice dolzuikov. Novicaseje namrec raz« nesla, da so se kar od kraja zaceli oglasati pri sod niji dolzniki, ki menijo ali pa celo odlocno trd6, da se je njim enaka krivica godila, kakor oneruu v Levpi. Upajrao, da bo tudi sodaija sla na ' roko tiacenemu kmetu, in zafiela z ostro metlo pometati z vbemi tu-kajsujimi pjavkami, ker sicer bo v malo ietih lepa kaualska dolioa v rokah nekaterih brezvestuih oderuhovl Se nekaj imam na srci. V onem porocilu z ua-§ega Vrha bdo j« receno, da je upnik na vse zgodaj prisopihal k &vojerau dol^uiku. Tukaj stavim le vpra* §anje: Od kod je oui ueki zvedel, da je zatozen iu da je potera hotel v svojo korist porabiti §, 7 po-stave 31. maja 1881 ? Jaz sam ne vem si dati odgo« vora; le to reSeiu, da ljudsstvo o tem mnogo govori iu tudi sumnii-i; pa bolje je, da o tern za zdaj molcira. V Ljllbljani 2. maja. V6eraj se je ustauovilo nase obnovijeno mestuo staresiustvo, ki steje zdaj 26 oaroduih in 2 nemskutarska mo^a, ker sta druga dva videvsa vspeh zadujib vohtev odstopila. Volitve -so se o'dobrile, poteui se je prejluji pckliupaug. For* tuna na novo izvolil iu staresiue so se razdelili v potrebue odseke. — Vse nase govorjeuje in delovanje vrti se zdaj 0 cesarji iu o njegovem pnhodu v Ljuoljauo. Po vsem, kar se priptatlja in suuje, bi clovek sodil, da bode vzprejem veiifiasteu ia dostojen. A da bode ob jeduem tudi iskreu iu prisrfieo, porok nam je neomahljiva zvestcba iu prava ljubezea slovenskega naroda do do-brega vladarja. Program cesarjevega bivauja na Kranj-skem je vie razglasen. Cesar pride v Ljabljauo vsredo 11. Jul. ob 4*/t p. p. Ob 8. uri je bakyada iu sereoada naSega jako pomno^enega pevskega zbora. V fietertek 12. j. je ob 8. maSa, ob 10. vzprejem dezeluega zbora iu dru-zih dostojanstvenikov m korporacij. Ob 3. si cesar pogleda razne zavode, cerkve iu naprave. Ob 8. uri predstava v gledalisei. V petek 13. j. je ob 7. voja-Ska parada, ob 10. so splosue audijeoce, ob 1. raz-gledovanje zavodov, ob 4. siavnost ua strelisci in ljud-ska veselica. V soboto 14. j. cb 7. pregleda cesar vojaStvo, ob 10. polozi temeljui kameu Rudolfiuumu (dezelni muzej), ob 11. in ob 3. nadaljuje razgledo-vanje zavodov. V nedeljo 15. jul. odpejje se ob 6V8 v Logatec ia dalje v Idrijo, od koder so ob 4V| fovme t Iju- bljafib. V pdnedeljek 16. odpelje se ob 7. v Kamenik, od onod v Kranj, potem Srez Lesce v Begunje in od onod na Bled, kanior dospo ob 4*/2. Ob 9. je slav-nost na jezeru. Vtorek 17. nam zeleznica odpelje ce-sarja iz dezele. — Ni mi treba dostavljati, da bodo cesarja povsod nardaSeno vzprijemali, a pricakovati je, da bode vzprejein povsod iuiel naroden zuacaj, ka-kor mom to biti v dezeli, kjer prebiva 950/0 sloveii-skega ljudstva. mmmmmmmm^mmmmmm (Z Banjaluke, dne 29. aprila 18SS. Prav ko sem mislil, odposlati Vaui ob&iren dopis, dosla mi je „SoCa", v kateri je bil citati dopis iz Banjaluke is drugega peresa, vsled Cesar se mi je zdela nepo-trebna odpoSiljatev refieuega spisa. Va§ dopisnik je hicer reel nekoliko ostro sodil, pa je prav storil, ker je res zalostno, ako pride kdo v daljuo Bosno srefic iskat, ako si pa brez tiovea potem ue ve kako po-inagati. A to je se ve da le za poljedelea ali kmeta, rokodeici in drugi delavci morejo si tudi brez kapi-talu kruha prisluziti. Pied 14 dnevi je obiskal naSe mesto civilni adlatus | deielne vlade barou Nikolit. Fri vhodu visokega gosta v mesto je bil zaoimiv lakonicui nagovor mestnega zupana Smailbega (Turcma), ki je g. baro-na take le pozdravil: „Dobro nam doSao, kako ste putovoli ? Veseli nas, da ste nas pohodih; kako iena, kako dieca?" Med mnogimi avdijencjami pri g. ba-ronu sabilje2im Vain ono uaSega gospoda 2upnika, ki je prosil, da bi visoka vlada blagovolila dovoliti tukaj-suji katoliSki obLtui zidanje cerkve na primeruem kraji. Katoiici uinmmo bozjega brama, kakor bi se spodobllo. K bozji sluzi moramo zahajati v neko cer-kev, ki tega imena glede zgrade nikakor nc za-gluluje, ker to poslopje je bilo prej Stalica in od fis-tega fiasa se ui skoro ni6 popravila. To cloveka v srce boli, ko vidi da drugovercev tempeijni so lepi in kra-8oi. Turci, katerib je v Baujaluki preko C000, imajo 44 mosej, ali kakor jim tti pravijo dzamij; Srbi imajo tudi lepo prostorno cerkvo z dostojuiin zvonikom. Cui sem, da je g. baron malo upanja dal, da bi vlada davolila zidati cerkev tam, kjer se tukajSujim zaatopnikom JtatoliSke obCine zdi primerno, kajti na neprimernem in iz mesta nekoliko oddaljonoin kraji je vlada za zidanje cerkve celo zemeljiSCe brezptacuo odstopila. Veseli nas jAko uovost, da se je pod po-kroviteljstvom Nj. visokosti u&dvojvode Albrehta oimovalo v Becu diustvo, ki uamerava podpirati ka-tolictzem v Bosui. 0 upljivu tega druztva na katoliSke interese naSe Bosue in o novostih o prilici. Jurfienov. Politi6ni pregled. Solska novela je bila po skoraj 14dnevnem obravnavanji sprejeta s 170 glasovi proti 167. 2e zadojie smo naveli sredstva, katerib so se levicarji posiuzevali, da bi to noveio pokopali. Prav za prav jim ni bilo toliko za noveio, ka-tere potrebo in korist so ze pred vee leti sami priznavali, kolikor za ministerstvo. Raeunali so tako: ako pade novela, pade tudi ministerstvo, kajti desnica bi se v omenjenem siudaji razru-sila in ministerstvo bi ne imelo v drzavneni zbora veeine, na katero bi se moglo naslanjati. Ustafoverci so bill svoje zmage tako gotovi, da so ze moze nastevali, ki bi ministerske stole zaseli. Yedoc, da ministerstvo iz njih srede je za sedaj nemogofie, zadovoljui bi bili za6asno z ministerstvom Coronmi-JvanoviC, z onim Coro-ninijem, katerega so, aokler je bil drzavne zbor-aice predseduik, tako dolgo zbadali in pikali, da je predsednistvo in mandat drzavnega po-slanca odlozii. Ilio^i, katero je nas grof pri ce-lej noveli igrai? se tudi popolnoma strinjazna-meni ustavovercev. Neraznmljivo nam je bilo* zakaj se je grof Coronini in njegov klub tako strastao protivii solski noveli, zakaj je moral jeden tr^askih poslancev, dasi nevarno bolan, na Dunaj k glasovanju zoper noveio, ko se vendar novela ni niti posredno niti neposredno dotikala juinih dezel, kjer je 2e tako oestletna doba §ol-sk^ga obiskovanja vpeljana. Sedaj, ko so nam dwajski in praski listi skrivnosti Goroninijevega kluba obelodanili, nam je stvar jasna. Sedaj nam je tudi jasna govorka, ki se je raznasala v vi-sokili tr^askih krogih, kakor nam je iz zaneslji-vega vira znano, da bode grof Coronini nekoliko mesecev minister, potem pa da sprejme na-mestniStvo v Trstu. Ta govorica se nam je zdela tako absurdna, neverjetna, da se nismo niti zme-nili za njo. Danes se nam ka|e y drugem svitu. f edig gosptrd grof bi bil zaSasno le prostor pol' nil (platzlialter) na Dunaji za one, kateri so 2e prvi mesec po riastopu ministerstva Taaffejevega trdno mislili na prevrat v notranji politiki in da bodo poklicani za voditelje notranje politike. Upali smo, da ce postane grof Coronini minister, postane pod Taaffejevirn predsednigt-vom, ali vsaj da bo vladal v Taaffejevem duhn; zato nas zali, ko moramo sli§ati, da je hotel spodriniti Taaffeja, ki ima praviSno, spradjivo politiko. Ministerski stol mu privo§eimo, panaj ne spodjeda Taaffeja; zministrom Conradomnaj zamenja in naj vlada po tistih nafielih pravice in narodne enakopravnosti, katere je povdarjal v govoru, ki ga je imel pri spioiui razpravi lctofinjega proraiuna. Nernztimljivo nam je, kako se more gospod grof v glavnih to6kah vjemati s sedanjim ministerstvom in vendar de-lati z levitfarji na to, da bi ministerstvo padlo, Tola^i nas pri vsem tern odgovor grofa Taaffeja, kateri je odbijaje surove napade Plenerjeve na vlado, odlofino poudarjal, da je pravi smoter vlade sprava avstrijskih narodov, katero spravo bode se to ministerstvo, ako Bog da in sre6a juna§ka, stalno dognalo. Solska novela je dobila 3. niaja eesarsko potrdilo. Sedaj obravnnje drlavni zbor noveio k bram-bovski postavi, katera zadnja je bila vpeljana leta 1809. Mnogovrstne skuinje so pokazale potrebo, da se tudi ta postava premeni. Za tem pride na vrsto postava 0 tovarnskih nadzornikih in druge manj vaLne stvari, tako da okoli 10. maja, kakor slifiiino, bo zbornica dr^avnih po-slancev zakljuCena. Obrtni odsck proreSetuje prav marljivo nadrt postavo 0 urojcnji delalno dobe po tovarnah. Po nasvetu klubovcga predsednika, grofa Bclcrcdija, pozval je odsek nad 100 zve-dcneev iz razliftnih krogov k odsekovi seji, Ti so se porazuineli 0 sledeclh toCkah: otroci pod 14. letom se ne smejo uporabljati v fabrikah in delalnicah z maSinami; na pol dorasli (od 14. do 17. leta) smejo se rabiti za tovarniSko delo, toda nikdar ne ficz dobo, ki bo natanko predpi-sana. VpraSanjo gled6 normalnega delalskega due" (koliko ur naj delavec na dan sme dclati) in posvecenja nedelj in praznikov ni §e re§eno. Xelezniski odsek je sprejel vladni predlog gled6 2eleznice Trst-Herpelje ter ga §e v tem zasedenji predlo2i zborniei, tako da se bo delo kmalu pri^elo. S tem je zama&ii usta trzasiri tetki ,Triester-ZeitungiS ki se je zelo hudovala zarad vesti, da je vlada oni predlog vrgla pod mizo, Les da bi s tem trzaske poslance kazno-vala, ker so s Coromnijem vred proti Solski noveli glasovali. V angleski zborniei izrekel je ministerski predsednik Gladstone, da 0 trojni zvezi Nemcije z Avstrijo in Italijo ne v6 vea, nego se je go-vorilo 0 tej stvari v ogerskem in italijanskem parlamentu. Zagotavlja pa, da je sporazumljenje | teh drzav kolikor je nj emu znano, le obeno ter da se ne dotika nobenega posebnega vprasanja in nobene posebne vlasti. Tudi v francoski zborniei je bilo to vpra§anje na dnevnem redu. Odgovor ministra je podoben prvemu glede* vsebine kot jajce jajcu. Pruski princ Viljem je bil zadnje dni na Dunaji, kjer je bil po nasem cesarji in carjevi5i Budolfu slovesno sprejet. Kaj tam is6e, kdo more vedeti? Poroeali smo tudi, da pruski princ naslednik obisce italijanskega kralja, a sedaj je 0 tem pohodu vse tiho. Iz Cetinja se porofia, da knez Nikita se 0-glasi, potujo6 v Moskvo k slovesnemu kronanju, ki se pricne dne 27. maja, tudi na Dunaji, kjer se bode mudil kakih osem dnij. macmov glas v tej zadevi vec" velja, ko kateri drugi. D.r Tonklija ni bilo pri dotiCai seji; dezelo jezasto-pal le en svetovalec in sicer v smislu de^elnega zbora. Domafie stvari. Presvetli cesar je podaril za nove zvoni v Se^ani 300 gld. Slava milostpemu vladarju! De^elni Solski svet goriSki se je izrekel, kakor smo zvedeli, proti peticiji deMnega zbora gons-kega in politicnega druStva BSloga« za vpeljavo ma-ternega kot ufinega jezika v goriSke sreduje sole. -Neki domacin (Italijan) je glasoval .namrec v nam nasjwtaem emiBltt. To je toliko hoje, Jser»do- Prvi dan maja se je tudi letos obhajal, kakor navadnp z godbo, ki je zajutra Sla po mestu, s prostostjo, dano innogim §olam, in z raznirai izleti, juiinami in dobro voljo. Dan je hotel biti eeld lep, pa se mu ni posreCilo; proti veSeru se ni mogel ustavljati vefi dezju, kateremu je bil za solnca komaj pete odnesal. Razglas. PridanaSnjem sreCkaoji obligacij zem-ljgfino — odveznega zaloga goriSkega, ki so se naznanile za povraCilo glavnice, bo bile izsreCkane sledege obligacije z odrezki (kuponi),: St. 950 po 100 gl. St. 6 in 553 po 1000 gl. in St. 79 po 5000 gl. za 3250 gld. Te obligacije v atari veljavi bo izplaCevala de-ielua denarnica zemljiSiSao — odveznega zaloga goriS-kega od 31. oktobra 1883 naproj. Dalje so bile daue* izsreCkanc obligacije odveznega zaloga gori&kega, ki seniso naznanile za povrafiiloglavnice; z odrezki po gl. 50 sir. vclj. it 210 , „ » 100 „ , , 63.380.801. 817. 883. 949 » • • BOO , , , 70. 206. „ n n 1000 „ , „ 109. 276 6rka A &t. 35 po gl. 6820; It. 91 po gl. 450; St. Ill do gl. 410; st. 217 po gl. 50; St. 229 po gl. 60; ht 245 po gl. 100; St. 246 po gl. 800; It. 392 po gl. 370; St. 394 po gl. 50; it. 400 po gl. 110; fit 162 po gl. 47620 za delui znesek 5780 gl,; za ostalih 41840 gld. i/.da m nova obligacija tfrka A. Te zadnie obligacije v stari veljavi izplaca ime-novana di^elna denarnica s postavnim 5 odatotnim dodatitom dolofienim po §. 3 minist. ukaza od 31. julija 1855 (De2. zak. I zv. Bt. 136) v zncskih pre-raCunjenih v avstr. veljavi, od 81. oktobra 1888 — proti posebnim pobotnicain brez koleka in izroCitvi izsre5kauih obligacij. Obligacija St. 459 za 100 gl. izsrefikana due 29. aprila 1882, le ni izpla$ana. V Qorici, due 30. aprila 1883. mm>m odbor. Politifiai pregled v dannSnji Stovilki jo valen; zato ga priporoLamo castitim bralccm, naj ga pazljivo berejo. V njem se pojasnuje vedenio Coroninijcvcga kluba pri posvetovanji o Solski noveli. '''"'' Kandidati za mestno stareSinstvo goriSko se te ogladajo. Muuicipalci (piistaSi dosedanjih mest-nih oblastnih moi) namcravajo baje stedeSe goapode za prihodnje volitve: Zoratti, Diak, Dellabona, BobI-zio, Ciani adjunkt, Nordis, Seitz, Verzegnasai. Pokro-vitelj tem kandidatom bi bil obemski uradnik, ki je imel ze marsikoga pod klobukom. Druga lista obsega nasleduje kandidate : Ersettig, Seitz, Yerzegnassi, Marizza, Boeckmann, Blarsino, Egger, prof. Culot. Tem kandidatom so pokrovitelji: neiuienovan gospod v Trstu ter Ritterji in Boeckman v Gorici. GoriSki konservativci ostanejo torej brez lastnih kandidatov in so zadovoljni, da smejo vstreci tisti stranki, na katero je kdo bolj navezan. Sempaski obCinarji so se v tem oziru bolj mo2ko drzahyker so si postavili svoje kandidate in so tako krepko za nje delali, da Si oa-sprotniki niso upali priti na voliSce. GoriSki konservativci, utile se odioCaosti in delavnosti glede volitev od sloveuskih kmetov, ki se zavedajo svojih pravic in jih znajo brauiti. Tudi Steverjauci so se pokazali pri volitvah delavne, dasi manj previdne. 0. k. poStno vodstvo v Trstu naznaoja, da po sporocilu poStuega opravniStva v zdruienih dr2a-vah v severni Ameriki se je mogel komaj fietrti del tistih tiskovia, ki so prihajale iz Avstiye v Anteriko, oddati dotifinim adresatom, kersose zavitki zgubljali uli pa tako poSkodovaii, da oi bilo mogo6e, brati na-pisov. Zavoljo tegapriporocapoStaovodstvo, naj seza-vijajo tiskovine v mo6ne zavitke, ali pa naj se zapi-suje adresatovo ime tudi na tiskovino samo. Vabilo, BSlovensko bralno in podporno druSvo v Gorieitt aapravi 6. t. m., prvo nedeljo maja, o pn-liki dornberSke vioske razstave (pri lepem vremenu) izlet v Dornberg. '.,,«. Pri izletu bodo peli doma& in dornberski pevci in svirala bode veteranska godba. Gospodje druSfeye-niki, ki se Mi udele&ti izleta, naj se oglase do 10. uro zjutra istega due pri druStvenem 6uvaji ah pa pri svojem poverjeniku, da bode odbor vedel, kohko vozov najeti. Gospodje dele2mki se zberejo obi. on popoldae v druStvenih prostorih, od koder odrmejo na vozovih v Dornberg. Iz Dornberga nazaj v Gonco vrnejo se pb 7. uri zveSer. Obrekuje nas zadnji „CorriereR, (5eS da smo v 17 St „Socea med vrstami razkrili naSo zadovolj-nost s tem, da bi se nadSkofijski sede2 prenesel iz Gorice v Ljubljano. Citatelji, ki razumejo slovensko in ki berejo, kar piSemo, in ne to, kar se rodi v lastui domiSljiji, vejo, da.smo tej nameri nasprotni, m da se V tem vjemamo s sploSnim mnenjem duiwvatva m svetnih Sioveiicev^a Soriikem, Mi Jbnm* b« moralo biti to znano, ali zdaj potrebuje povoda, da bi sunrai&i goriSke Slovence, ker v kratkera bodo volitvc v mestno staresiastvo, ia zdaj je treba ljudem dokazati, da Slovene! so itivi zlodeji in da je vsakdo izdajica in vreden sinrti, kdor se zveie s Slovenei, da bi vrgel raunicipalcc. Zarad prihodnjiu volitev je aCorrierov" dopisnik tako pofoozVn, da se strese po vseh udih, ko sliSi Slovenca ali Ljnb.jauo. Bomo vi-deli, kaj odgovori aTriester Tagblattu8, ki hoCe, da naj se nadSkofija prenese v Trst AH ga pac tadi to takprazdraziV Kaznjena razposajenost. Preteklo uedeljo j so pell v gori§kera glediSei „Eruaiiija*. Ko so priSli italijanski pevci do besed, ki pravijo, da snio vsi bralje in prijateljt, so zafieli nekateri mladenci ploa-kati in besedam glasno pritrjevati. Nekateri dijaki, ki so bill navzoei, so spozoali, da ploskanje imi |»u-liticen, protiavstrijski poraen; zato so zaceli sikati in ivifgati. Pred glediMera so oai mladenci dijake ob-dali, katere je policija reSila, Vsled tega je obsodila policija mladence ploskalce v zapor in sicer: Henrika Fillaka na 15 dnij, Antona Fillaka na 8 dnij, Aloj-zija Gallo-a in Alojzija Lebana na 4 dni. Vabilo. aSei?ansko-kouiensko nSitelj-ako drustvo* bo imelo svoj glavni zbor 10. maja t. I. ob 9. uri dopoludne v Se5ani z naslednjira dnev-nim redora: 1. Predscdnikov pozdrav. 2. Prebere se zapisoik niiaolega zborovanja. 3. PoroSilo tajnikovo. 4, Porocilo blagajnikovo. 5. Volitev treh pregledoval-cov racunov. 6. Rasgovor o bodocem drastvenem de-lovanji. 7. Volite? volitvenega odbara. 8. Volitev no-vega odbora. 0. Obcnema zbora prediozi.jo se po od-seku spremeujena draStvena pravila, 10. Bazni na-aveti. VJjndno vabi 5. gg. clane k teran zammivemu shodu predsednik. Miha Skodir iz Staregasela pri Kobaridn ime-novan je porocuik (lajtnant) pri 8T. peSpolku, kate-rega naborni okraj je Celje na spodnjem Stajarskem. j G. Skocir je obiskoval goriSko gimnazijo in se je j odio&l za vojalko 2ivljeuje. Shod prijateljev cerkvenega petja bo 27. maja» v cetrtek po Binkostib, »a Sv. Gori. Pri sio-vesni raaSi ob 10. uri se bo pela Kaiin-ova ioa§a „ Ja-su Bedemptor.* Potem bo razgovor o tain, kaj je \ storiti na Goriskem v prospeh cerkvenega petja. Va-bijo se k temu sbodu vsi prijatelji cerkvenega petja duhovdkega in svetnega stanu. nSlogia, ki je poslala vi8okemu ininisteratvu podebno proScjo za okrajno sodnijo v Brdik, in je s tim potrdila proSnjo 8Slov. jeza", — izrukam pi'iarfi-no hvalo! — Zivila sloga »SIogeft! — Predsednik A. Z. JKmetovalcem piiporoCamo. naj pazljivo be-rejo danaSnji vvodnt <;Iauek o gnnji in naj se po ujem ravnajo, ako hoCejo zboljSati svoje dohodke. .GoriSka ljudska posojiluica" je vendar enkrat vpisana v kupcijsko knjigo. Nadejamo se, da zacne zdaj kmalu delovati, ker tezko jo priCakujemo. Iz Kanala se poroca, da so mrtvaSnice po ra-njkem nadSkofu prav slovesno obhajali. MrtvaSki oder sredi cerkve je bil okinfiau z mitro io z grbi umrlega. Te cerkvene slovesnosti udeieiiii so se uradtiiki c. kr. sodoije, davkaiije, ^upanstvo z g. zupauom na Celu, pozarna sttaza in veterani v uniformi in moogo ( gospode. Vernega ljudstva je bikt cerkev polna, kakor [ ob nedeljah. Pela se je ma§a Requiem za en glas od o. Aug. Hribarja. Neverjetno se zdi, kar je pisal na§ dopisntk iz goriSke fokolice v 16. Stevilki o takajSnji okraj-ai sodniji, da vpisuje nauirefi zemljiSca slovenske okolice v zemljiscne kujige v ita'.ijaiiskem jeziku, kar uzrokuje Iastnikom nepotrebne stro§ke za prestave, ko se potrebujejo. Ali so nasim poslancem na Danaji jeziki tako teiki, da ne morejo pojasuiti ministerstvu, kako se pri nas spoStujejov dejanji naravne pr.v vice? Dotifini ur^dnik se dri&i najbiie svojih predpi-gov j ali kedaj pridemo do tega, da bo vlada pisala svojim sluzabuikom pismo, sestavljeno po naravnih postavah? Naravna postava se nikjer ne prezira Braz kazni. Ne ^elimo za nase kraje kazni, ampak Spozuanje in pobo!j§anje. Ko &e bo pisala politi^aa in kulturna zgodov?na 19. veka na Primorskem, kaj iioajo zgodovinarji porocati potomcem o dauaSojih razmerab v priuicrski dezelt? Ali res nimamo moza, ki bi itnel pogum, da bisvetu resaieo povedal ? Zalo-stui Lasi. Fiziko za nizje razrede srednjih Sol, katero Je spisal prof. Andr. Senekovid v Ljabljani, smo ze zadnji6 oznanili. Danes dodamo, da pisatelj obdeluje v tej kujigi jako zanimljivo gradivo, ki mika vsakte-rega, ki hrepeni po spoznanji raznih prikazitij v na-ravL Gradivo je jako obsezno, ob enera pa tako lahko amevao, da knj.'ga ne bo slozila samo kakor solska knjiga, ampak da bodo tudi drugi razumniki zajeuiali iz nje prekojristnih naakov. Pisatelj sam izraza v pred- govotu nado, da bode nahaja! vsakdo v kcjigi marsi katero zrnce. Knjiga bo ugojala posebno Ijudskim ufiiteljem. ki iiuajo nalogo, «ia vsaj uajjeduostavnej^e fizikalne zakone pedaeajtjo svoje ucence. To deio jim daje novo jailozaost, da ac sezasuixjo s slovensko tenttiuuUtgijft. Z vsttbiuo kujige se vjeiua tudi njeaa zauunja ublikaT tako da se more knjiga nient* z vaa-ko drugo iiemSko ksijigo jeduake vrste. Xe wor/iuo torij, da b; te pri|»iio6ih knjige vsem, ki se zaai-mujs» 2A tizkkaliit if*.lub v djuu&m jeziku. Prudajata jo Kleiawayr in BunbKtg v Ljubljani: naroeitu spre-jcniajo tatit drage knjigarue. Cdov^ki „Mir^ s- i^ka v 2300 ;/ti>ihT Ka-terih ir»o<> j»U :^u«j» i«t K'^>.»k«-m. uw.l tMu kt» d.u-gih bOO jtii aw v iI.-uk.! ..iiiv/u.-k" d-z de. To je irp dokuz, da itst ji» t/d p< "r--h»:u iit da kui-osk: SiowncJ mm* .se toiiko pom'B.«-.-.ii. Koliicur I»i zeleii i-lwveko-Ijubi iieinskutarii. L-.- ttUn napiej! T r\ *w Ck -Pr\ tT ae uzrokuje nikakih tezav G"r6HlLI »dela boJtJ «spetooT ko -^ - drugs grenke vode,1* Studenec a» mbbbt at »n» Zahteva naj se vedno in razločno: FRANC-JOŽEFOV GRENKI STOOEtfC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar g. CrisiofoieUi m A. Seppen-hofer. Razpošilja se iz Buuapešta. Važno asa posestnike sadnega drevja t romlauaRSKi ca«*. L. PicMerlBF kiei zoper larčesi obdarovan orf c. k. vrtnarske tlružtie na Duoafi. lunaj VIL. W<»tb»liiiKtra«se 54) Edino srodtfvo zoper srninemu druvji itko Škodljivega zimskega pedirn, \'r avko, kakor tudi žližkil itd. Škafi,;! •; d '/a kita zadostuje za :5(» d rove* in sluti« 1» 75 kr, a. V. '- - K f.rmu zaniotki i; apirja, 50 ko-iov UO kf. u. V. V....1..1.........-„.«.: i.. :..__:«....._ _____ i ¦——'-¦ VHiiKomri niirociiu jo priložen n.iv kako se rabi. — Mnogo apričovul o uspešni rabi. SJ^T" Pregledi zastonj. *W& I nun oui ranili, I okvirji in ogledala i! se kupijo ceno in dobro le neposredno v tovarni Gustav-a Kerstan-a, I na Dunaj i, II. Kornergasse 1. I Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnin« prosti. Cudovite kapljice Sv. Antona Fadovanskega. To priprosto in usiravim zdrarilo je prava dobrodt-jna pomoc ia ui ireba nmo-gib. beaedi, da se doka2e njihova Cudovita nioc. Co sc 1c rabijo nekoliko dni, olajiajo pr^:>.'^jin prezenejo prav kmalu iiaitrdovractiiseze- ^¦^^^'¦"•-j'T/ ,DI,Clie bolesti. Prav izvrstiio vstrezajo zo- vlilJ^^^/ I,eI" httnioroJdeT I)roti boltvttim na jetrib in ^KaASjgL< "a. vra"icif proti crevusnitu bolttiiim m prott ^'¦'^ gliatam, pri zenskih mescCnih nadlL-/.uosuh. zoper beli tok, bozjasr, zoper bir.ie sreater cistija pokvarjetio kri. One na prt-jraujujo samo omuiyeuili bolozni. ampaic nm obvarujujo tudi prod vt>ako boleznijo. Prodaji-jo se v vseb glavuik lekarnicali na svetu; za narocbo in pusiPaivo pa ediiw v lekaruici Cristofbletti V Goriei, v Tretu t iekami C. Zanetti in G. B. Bovis in t Iekami Alia Madonna v Kormina. Ena stcklcnica stane 30 norcey. Ker se veduo vefi poprasuje po praznih Jo po opravljeuih stauovanjih, prosim p. u. gg. la-stuike ki§ v njih korist, naj nit uaznaaijo piu-zoa stanovanja. Za to jim ni treba ni6 placati; le ko stanovauje oddajo, placajo 10% uiesecne stantne. Fri meni dobi mlad nio^ proti viogi od 50 gld., ki se zavurujejo, gotov zashtzek in stalno ti!u^.bo. At! via Vetturint, b. St. 1 v Goriei. Samo 10 g. 75 k. fjopoltia obleka iz meSaninc (S(off). Samo 8 gl. 50 k. moderna povrlma suknja. Samo 3 gld. Ii!aLe iz ine^anine. Samo 5 gl. 50 k. popolna obleka iz platna v zalojji obleke za gospode ¦' Ignafija 8tciiicr-ja v (jorici, nasproti nadskotij^ki palaci. Obieka za otroke vsake starosti, zaloga miSaiiin, vsakovistiiih domafiih iu tujih izdelkov, la-tna Aivaruica, dela se po men hitr>, lino in trdii'». NHpremocljivi p)as<5i, ponofinn Kuknjc, U»v-ske suknjp, perilo za gospode, zavratniki, plasci za go^pi; posebno priporoe'vni. S3SSlLINliL 4 BAUHANN NA DUNAj|ggJggS|] liiiji) pnpft ! Dalnogled! (Nov optienl orod za v iep.)™ I za potiajacc, gorsko prebivalce in na deieli ltd. ¦§ Sko*e na 3 4 l«ro daljnve ¦i in ¦ I I' ¦¦ '''Mo in razlo^»«o. iznujdeni dutuugled upMriiili lco, ki ho in iiHtcro koli pnli» mi. in ho razuiurno voltko vrcvf'a iiHpcba ko tiaviidnt dulnoglcdi, zilto so «i pri* dobiii aploSno hvulo m *» priporocita vrcdni poacb-i><» /a tzlete na Ucielo itd. --Cene::---¦¦¦ Dalnogled [z ublucilomj za v /.i'p gld. 1.25. tint'.M yld. 1. 7.i, ttrtj/iticji x vvcimj optifoiimi Joi'aiui L'.JO. ¦¦¦¦ Tezomer, ;,'i>tov in zanusljiv kazutuc vrcnieua ^Id. z. ¦ nujliiimt* izdt.'ian, v popolnonia novi, kra-,'.r» »ipr»vi ^'ld. U.'7."..— Ml Vinumcr ^inu:um<-^.>r), s katorim ho Intro epo* zna. :ili ji- vino iwljt.! ali nlabeje vrsto, 'JU kr.— WKHM Miekomer. Nt>vi, piucnurani orud za prc^lu-davmpu tiilt'ivii, kako ji\ gld. i.lo. ¦HHH Gcrkoir.er [navu iznajdbe] za kupoli, za to* pl»." in tjirzif piAsfijuo /a otroiho kupuli 75 kr. do Sid. I.:.Q. ¦HBi Mali izjemno fini povecalniki za v zep z od-lii-iiti rabljivixijo jio 15 Kr., 7o kr., veci po 3 gld. do •>.:»¦>, >;.;>U. Bi Mali parniki na vreteno, popoluo dobro izvr-s«mii. j;r«-iiiakl)ivi s purom, da se lahko vozijo v ka-ter« k.»h vodi gld. 3.50 do 0.12. Op. Voin'A o rabi se pridene breiplacno vsakemu kos»u. ii".zpo,i toi'urne cenc. • proti poatUtMUU pOVZt'tjU f I PwjiIee, vat 0. XEUPERT, prej J. G. ZIEGBR, Illlll*ll iwuiiovljene >. itia. 1, (.rrabeu i.'9, znotra V " J' Irattnerhofu, Zaloga vsch pariskih poseb- nostij. Kazpoailja iiitro in molCe proti povzetju. Ljudi in blago spravlja AMElEtlKO najbolje in najcsaeje AMOLU REiF, na Dunaji, I. Kolovvratring, Pestalozzigasse 1. Iz4ajatelj w odgovpiw nrednik; u fABUm. —' Xiska; Hilarijaaska tiskaraa14 y Goriei."