n.
Licealna knjižnica v
b 1 j a n i
POSTNI GLAdMri
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacii za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.	V Ljubljani, dne 1. septembra 1924.	17. številka
Strokovna orsan. in politika.
Skupni stanovski interesi sol ustanovili strokovno- organizacijo, našo »Zvezo«. V njej smo se združili vsi poštni nameščenci Slovenije z namenom, da vsi kot en mož zahtevamo in skušamo doseči od delodajalca — države, kar nam po naši težki in odgovorni službi pripada. Majhne so naše zahteve in potolažilo bi se nas lahko le z malo dobre volje od strani onih, ki nam režejo kruh. Saj nočemo ničesar drugega nego živeti, živeti tako, kakor potrebuje danes kulturen človek. To je bil temeljni impuls naši »Zvezi« in je še vedno ona sila, ki jo drži pri življenju. Vsi za enega, eden za vse, to naj bo naše geslo. Le ta pot in nobena druga nam lahko jamči, da naš boj ne bo zastonj. Zdi se mi pa, da smo zadnje čase to pot zgrešili. Pričeli smo naše sile cepiti, zveza se je pričela razkrajati. Gotov del se je odcepil in skušal, oslabljen na močeh, nadaljevati boj na lastno pest in svoj način. Vrgli so se na neko politično stranko, ki je bila tedaj na vladi, da bi jim ona izvoj evala zmago. Stranka je šla iz vlade, z njo pa tudi zmaga. Po logičnem sklepanju bi se morali nasloniti zopet na to stranko, ki je prišla na vlado. To bi sto potem tako dolgo menjavalo, dokler bi se menjavale vlade, mi bi pa živeli od obljub. — Jasno jei, da vlada, ki pride danes na površje, ne bo dala uslužbencem onega, za kar se je potegovala prejšnja vlada, ker pri nas je že tako, da je vse za nič, kar je napravil političen nasprotnik, pa naj bo še tako dobro. Rekli bi pa tudi, naj se obrnemo na našo stranko itd. Pa še nekaj. Vsi poštni uslužbenci so gotovo razdeljeni med najmanj tri politične stranke. Če hoče tedaj vsaka skupina svojemu političnemu hotenju zadostiti, bi si morala ustanoviti politično organizacijo. To pa pomeni da bi se zanesla v naše vrste politika, ki bi sejala med nami prepir in razdo-r. Mi bi porabili naše sile v to, da bi se med seboj politično morili, delodajalec pa se nam bi smejal.
Vsak laik bo izprevidel, da na ta način ne bomo izboljšali svojega položaja. Tudi ne, če bomo skušali po hrbtu tovariša priplezati kvišku. Zveza naj nam bo pribežališče, ona naj bo tisto torišče, ki bo prisililo našega skupnega sovražnika do kapitulacije. Ne politika, tovariši, ampak naše složne sile nam naj služijo v obrambo. Le na ta način bomo močni tako, da bodo na nas računali. Seveda mora biti tudi naše delo v službi tako, da se ne bo mogel nad njim nihče spotikati; dolžnost naša pa je tudi, da porabimo preostali čas gradnji naše lepe, ljubljene domovine, ustvarjene z nadčloveškimi žrtvami.
Brez dvoma je, da ljubimo to državo vsi slovenski poštarji, da je marsikdo od nas še pred razsulom Avstrije po svojih močeh pripomogel k temu idealu — samostojni narodni državi, da smo se je oklenili vsi z ljubeznijo in pripravljenostjo — posvetiti tej državi svoje moči, svoje zmožnosti in prosti čas. Zato odklanjamo in protestiramo proti temu, da deli neka politična stranka odnosno neka politična poštarska organizacija nas poštarje na »državotvorne« in »nedržavotvorne«. Kakšno
kvalifikacijo imate, da se upate klasificirati patriotizem slovenskih poštarjev? Srbi, Hrvati in Slovenci tvorimo to državo, torej smo državotvorni. Slovenski poštarji smo morda slabi strankarji, pa dobri državljani, ki nosijo svojo ljubezen do države v srcu, ne pa v političnih članskih izkaznicah, klubih in znakih. Naše geslo in deviza je: vestnost in poštenost — službi, naše sile — strokovni organizaciji, našo ljubezen — domovini!
Poštni kongres.
(Dalje in konec.)
Poročilo Saveza je bilo s pohvalnim odobravanjem sprejeto. Vsi zastopniki pokrajinskih oblastnih organizacij so pa poudarjali, da se morajo ustanoviti poštno brz. šote na sedežu vsake direkcije. Kongres je tudi ta predlog soglasno sprejel.
9.	Referat o pojavu posebnih društev posameznih kategorij ptt. uslužbencev. Predsednik T. Jovanovič izvaja: Žalostna in za poštno stroko značilna posebnost je, da se ptt. osobje razceplja na posamezne skupine in društva po šolski izobrazbi, po strokovnih izpitih, po položajih, po službeni panogi itd. Konservativni elementi hujskajo proti Savezu in ustanavljajo separatistična društva ambu-lancarjev, maturantov, čekovnih uslužbencev, upravnikov itd. Celo posamezne pošte že hočejo tvoriti lastna1 udruženja, kar je unieum in samo pri pošti mogoče. Ta pojav je posledica bolnih ambicij posameznikov, ki so nasprotniki Saveza. Dokler se je delalo na zakonu, je Savez storil vse in delal za dobrobit vseh. Ko je pa bila razvrstitev končana, takrat so prilezli ti zahrbtni elementi na dan, pritiskali na vse kljuke in stikali na vseh mestih, da zaneso zdražbe in zmede v škodo svojih tovarišev. Ljubljanski maturanti so izrinili direkcijske kontrolorje iz prve kategorije samo zato, ker so bili sami v II. kategoriji.
T r i f k o v i ć (zastopnik ambulancarjev): Sicer ni član Saveza, vendar napada njegovo delovanje. Prenaporna služba, premajhne diete in težkoče, katerih Savez ni mogel ali ni hotel odstraniti, so ambulancarje prisilile, da smo začeli misliti nase, stvorili lastno organizacijo in ustanovili svoj list. Savez ne bi smel dopustiti, da dela ambulancar do 300 ur na mesec, drugi uslužbenci pa po 48 ur. Ambu-lancarji bi morali dobivati dnevnice, kakršne so določene za službena potovanja. Savez še do zdaj ni bil zmožen, da bi bil ustanovil svoje lastno1 glasilo, dočim ima par tucatov ambulancarjev svoj list »Polet«. Take razmere naši silijo, da se skušamo ščititi sami, ko nas Savez ne ščiti.
Toma Jovanovih: Nehvaležna neresnica je trditev g. Trifkovipa, da Savez ni delal za ambulancarje. Saj ste zastopniki ambulancarjev vendar z menoj hodili na merodajna mesta, da smo dosegli zvišanje dnevnic. Tudi sedanje povišanje diet na 56 Din je zasluga Saveza. Kar se tiče lastnega glasila, stoji Saves na stališču, da mora biti to dober stanovski in strokovni list. Znano je, zakaj ni mogel Savez doslej pričeti z izdajanjem ta-
kega lista. Drobnih, neznatnih in vsebinsko revnih lističev Savez ni maral, zato je moral to vprašanje odložiti, na letošnjem kongresu pa je na dnevnem redu, zato se bo to vprašanje tudi v najkrajšem času izvedlo.
Djordjević (Beograd): Opozicija se kaže ravno v tistih majhnih, neznatnih grupah in društvecih, ki se razcepljajo na vse mogoče veje in vejice. Organizacija mora biti enotna in centralizirana, ne pa da obstojajo posamezne skupine po 10, 20 ali več članov, kakor so to ravno maturanti, upravniki in drugi; temu je treba napraviti konec.
Urbančič (Ljubljana) predlaga, da se izpremeni člen 6 Saveznih pravil tako, da se posamezna društva ne morejo učlaniti direktno v Savezu, nego le potom oblastne organizacije. — Po daljši debati, ki se vname nato, obvelja predlog tov. C a ni p e (Ljubljana), ki predlaga, naj bi izdelal Savez nova, moderna pravila, ki bi veljala enotno za Savez in za vse pokrajinske organizacije, ki bi fun-girale kot nekaki podsavezi. Tomo Jovanovič sprejema ta predlog, češ da je res potrebno, da pride Savez do modernih, naprednih pravil po vzorcu pravil velikih zapadnih organizacij. Savez bo sestavil v najkrajšem času načrt novih pravil ter bo razposlal ta načrt vsem oblastnim organizacijam v pretres in popravek. Nova pravila bodo sestavljena tako, da ne bodo veljala samo za Savez, nego tudi za vse v Savezu včlanjene organizacije, in pa tako, da se bo zaprla pot vsem majhnim, separatističnim društvom, ki sicer priznavajo Savez, v domači pokrajini pa ne priznavajo pristojne oblastne organizacije.
10.	Referat o izdajanju strokovnega lista. V začetku svojega obstoja, v letih 1919 do 1922, je izdajal Savez svoje strokovno in stanovsko glasilo. Pomanjkanje sotrudnikov in finančnih sredstev je Savez prisililo, da smo morali začasno prenehati z nadaljnjim izdajanjem lista. Zdaj so se razmere izboljšale, ugled naše organizacije in novi načrt zakona za Ptt. osobje zahteva, da zopet ustanovimo svoj list. Za to pa je treba mnogo truda, dela in žrtev, našim tovarišem iz uprave Saveza primanjkuje vsled naporne službe potrebni čas, zato se morajo žrtvovati tudi drugi člani Saveza in podpirati list z naročnino in s strokovnimi prispevki. Pokrajinski lističi naj bi prenehali in se zlili v en sam velik list »Poštanski Glasnik«, ki bi bil centralno glasilo Saveza. Člani iz province naj bi pošiljali svoje članke temu listu, ki bo vse uporabno priobčil. List mora število naročnikov in sotrudnikov tako podpreti, da bo lahko izhajal v veliki obliki kakor dnevniki in vsaj enkrat na teden.
V u t k o v i č (Cetinje): Vsako leto in na vsakem kongresu se govori o listu. Gotovo je, da je list potreben, njegovo ustanovitev tudi on toplo priporoča. Toda tak list, kakršen je prejšnja leta izhajal, ne velja in ga ne maramo. Gospodje v Beogradu mislijo, da imajo samo oni vse pravice in vso modrost v zakupu, hočejo vladati in v listu so napadali posamezne tovariše-člane Saveza. Če so se prizadeti člani hoteli braniti, če so poslali
proti neupravičenim napadom v »Poštanskem Glasniku« popravke in pojasnila, jih gospodje pri uredništvu lista niso hoteli sprejeti, nego so romali naši članki, vkljub protestom, v koš. Če se ne postavi nova uprava lista na demokratičnejše stališče, je tudi novemu listu pisano le kratko življenje.
Pavlilć (Zagreb):	Tudi Hrvatje po-
zdravljajo ustanovitev lastnega glasila ptt. nameščencev za vso državo, ki naj se takoj izvede. Prosi pa, da se upošteva dvoje: i. članki iz pokrajin se morajo pošiljati uredništvu lista preko pristojne oblastne organizacije, in 2. članki naj se tiskajo v tistem jeziku in v tistem pismu* v kakršnem so pisani rokopisi, torej članki iz Slovenije slovensko in v latinici, članki iz Hrvatske v hrvaščini in v latinici, ostali članki pa v srbščini in v cirilici.
Sol da tič (Split): »Poštanski Glasnik« naj prinaša poleg strokovnih člankov tudi poročila o delu Saveza. Pokrajinske organizacije ostajajo često neinformirane o tem, kaj dela centralna uprava Saveza. List je najbolj primerno mesto, kjer naj se objavljajo zapisniki odborovih sej Saveza, vsi važni sklepi ter pota in uspehi, ki jih je imel Savez pri realizaciji svojih načrtov.
Poročilo uprave in predloge posameznih zastopnikov kongres soglasno sprejme ter sklene, da se z izdajanjem lista, v najkrajšem času začne.
11.	Savez in javni kredit. Današnji resni, strogo realni časi zahtevajo, da ne mislimo samo na idejno moč organizacije, nego tudi na gospodarsko samopomoč in neodvisnost. Za to pa potrebujemo kapital 3,000 000 Din, bolniški fond bi moral imeti 1 milijon Din kapitala. Razen stanovske organizacije potrebujemo gospodarsko finančno ustanovo s primernim kapitalom. Če je imela organizacija doslej uspehe, to še ne znači, da ne bi mogla imeti jutri neuspehe. Potrebni kapital moramo sami skupaj spraviti z nakupom delnic. Današnji kapital zadruge znaša 1,000.000 dinarjev, ki je naložen v delnicah, z varčevanjem bi se moglo dobiti še kakih 100.000 Din na leto. Potrebujemo pa zvišanje kapitala na najmanj 3 milijone Din, to pa zato, ker daje Narodna banka posojila proti bodstotnim obrestim samo onim podjetjem, ki imajo več kot 3,000.000 Din glavnice. Kadar imamo en- I krat to vsoto skupaj, bo dal Savez oblastnim organizacijam do 300.000 Din kapitala, da bodo mogle dajati kredite v lastnem delokrogu.
Po kratki debati, v katero posežeta se tov. O s t a j i ć (Zagreb), da mora biti vsak član Saveza tudi člane zadruge, in tov. S erbe d ž i j a (Valjevo), da naj se pošljejo vsem oblastnim organizacijam pravila, da jih spoznajo in propagirajo za novo članstvo, se poročilo Saveza z dodatnimi predlogi vred soglasno sprejme.
12) Referat o almanahu Saveza Ptt. nameščencev in volitev odbora za izdelavo tega almanaha. Savez je sklenil, da ovekoveči spomin za narod in državo zaslužnih ptt nameščencev, dalje tistih, ki so za stroko in naš stan kaj pomembnega storili, posebno pa proslavi spomin tistih članov, ki so si stekli zaslug za ustanovitev, razvitek in današnjo veličino Saveza. V ta namen izdela poseben odbor almanah, ki bo vel al kot zgodovinsko dejstvo zanamcem. V almanahu bodo navedeni tudi vsi oni ptt. nameščenci, ki so žrtvovali življenje za ujedinjenje naše domovine, in pa slike skupnih grobov oziroma spomenikov v čast padlim ptt. nameščencem. Izvoli se poseben odbor, ki naj zbere potrebne podatke ter izda čim prej dostojen almanah v počaščenje naših najbol ših tovarišev, zaslužnih za domovino in za Savez.
13. Predlogi in vprašanja. Po daljši debati se zedinijo uprava Saveza in zastopniki oblastnih organizacij na skupne enotne predloge, ki jih je kongres soglasno sprejel. Te
predloge glej v poročilu predsednika na občnem zboru Zveze, katerega zapisnik objavljamo v današnji številki.
Organizatorično gibanje.
ZAPISNIK
rednega občnega zbora »Zveze poštnih organizacij«, ki se je vršil dne 17. avgusta tl. v »Mestnem domu« v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	) Predsednikovo poročilo.
3.	) Tajnikovo poročilo.
4.	) Blagajnikovo poročilo.
5.	) Poročilo revizorjev računov.
6.	) Volitev predsednika.
7.	) Volitev I. in II. tajnika.
8.	) Volitev dveh preglednikov računov in enega namestnika.
9.	) Predlogi in vprašanja.
Ker je bilo Ob pol 15. uri število prisotnih članov v smislu pravil za sklepčnost prenizko, otvori predsednik Urbančič občni zbor pol ure kasneje. Uvodoma pozdravlja zborovalce, zlasti zunanje člane, ki se niso plašili ne pota in ne stroškov, da so se udeležili obč. zbora. Predstavi zborovalcem zastopnika direkcije, sekretarja g. Suhača in ga pozdravlja; nadalje pozdravlja zastopnike društva računskih uradnikov, ki so se udeležili obč. zbora kot gostje. Zapisnikarjem obč. zbora imenuje tov. Smrdu, overovateljem tov. Čeha in Martinška, skrutinerjem oz. revizor, tov. Dularja in Apiha. Nato predlaga, da naj pošlje zbor nasled. brzojavke: 1.) Nj. Vel. kralju Aleksandru I. udanostno brzojavko, ki se glasi: »Dne 17. avgusta na skupščini podpisane organizacije zbrani poštni nameščenci pošiljajo Vašemu Veličanstvu najiskrenejšo izjavo svoje globoke udanosti in neomajane zvestobe, kličoč: živel kralj Aleksander I! — Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani«. — 2.) Gosp. Ljubi Davidoviču, ministrskemu predsedniku v Beogradu:	»Dne 17.
avgusta na skupščini podpisane organizacije zbrani poštni nameščenci pošiljajo Vašemu blagorodju izjavo visokega spoštovanja in zaupanja, s prošnjo, da izvoli visoka vlada pri izpremembi uradniškega zakona vpoštevati predloge strokovnih organizacij in pospešiti izplačilo razlike prejemkov od oktobra 1923 do maja 1924«. — 3.)' Gosp. Peri Marinkoviču, ministru pošte in telegrafa v Beogradu: »Dne 17. avgusta na skupščini podpisane organizacije zbrani poštni nameščenci iskreno pozdravljajo Vaše blagorodje s prošnjo, da bi blagovolili vpoštevati želje in predloge; sprejete na letošnjem kongresu Saveza p. t. t. nameštenika v Beogradu«. — 4.) Predsedniku Saveza, gosp. Tomi Jovanoviču, inšpektorju ministrstva pošte in telegrafa v Beogradu: »Dne 17. avgusta na skupščini zbrano p. t. t. osobje iskreno obžaluje, da se skupščine niste mogli udeležiti ter Vas iskreno pozdravlja, zahvaljujoč se Vam za dosedanje uspešno delovanje v dobrobit p. t. t. osobja in se trdno nadeja, da bodete tudi v bodočnosti odločno stali na braniku za naše pravo in da bodete posvetili največjo pažnjo reviziji pragmatike in uredbi o razvrščanju«.
Pred prehodom na dnevni red poroča predsednik, da sta prijavili vstop v Zvezo »Maturantsko društvo poštnih prometnih uradnikov« in »Društvo pošt. upravnikov«, ki sta bili na širši odborov! seji Zveze dne 16. tm. enoglasno in brez debate sprejeti. Na tej seji je obšel odbor vse formalnosti, zato da imata obe na novo sprejeti društvi na današnjem obč. zboru vse pravice, tudi glasovalno in volilno. Nato preide na dnevni red.
1.	) Na predlog predsednika se čitanje zapisnika zadnjega rednega obč. zbora opusti, ker je bil itak objavljen v 10. in 11. številki lanskega »Poštnega Glasnika«.
2.	) Poročilo predsednika Udbančiča:
Tovariši in tovarišice!
Dne 16. maja tl. je preteklo pet let, odkar smo ustanovili našo Zvezo. Letos obhajamo torej petletnico Zveze in zdi se mi potrebno, da se ozrem teh pet let nazaj in podam v kratkih obrisih nje zgodovino in delovanje v tej dobi.
Težak je bil porod Zveze, kakor je tudi njeno življenje težko, bodisi zaradi nasprotovanja raz. nih odkritih in prikritih neprijateljev, bodisi zaradi nerazumevanja lastnih članov.
Za ustanovitev Zveze je bilo v letu 1919 mnogo sestankov in pogajanj med zastopniki vseh kategorij. Pogajanja so le počasi napredovala in
le za las je manjkalo, da se niso razbila. Slednjič je le zmagala treznost, da se je dosegel sporazum in se sklical prvi občni zbor dne 16. maja 1919.
Na tem občnem zboru sem bil na častno mesto predsednika izvoljen jaz, ne da bi bil količkaj pripravljen na to. V momentu sem pregledal situacijo in videl, če izvolitev odklonim, da se ustanovitev Zveze lahko razbije, ker je vladalo med nekaterimi kategorijami oziroma njih zastopniki tako napeto razmerje, da je bil obstoj Zveze vsak hip ogrožen. Zelo veliko vstrajnosti, požrtvovalnosti, najstrožje nepristranosti in velike ljubezni do stvari je bilo treba, da sem sproti ublaževal vsa nasprotja in zapeljal našo ladjo iz razburkanih valov v varno pristanišče, kjer smo jo trdno zasidrali in kjer še danes trdno stoji. Zvezo smo torej ob težkih porodnih bolečinah ustanovili, a kar je za vsako vojsko najpotrebnejše, to je denarja, ji pa nismo dali. Nabaviti ie bilo treba najpotrebnejši inventar in pisarniške potrebščine, toda blagajna je bila prazna. Skrom. na članarina, ki jo še danes člani zelo neradi plačujejo in ki je še danes tako nizka, da Zveza materialno komaj životari, tudi takrat niti za najpotrebnejše reči ni zadoščala. Da napolnimo vsaj dno blagajne, smo priredili dne 17. avgusta 1919 v hotelu Tivoli veselico, ki se je sijajno obnesla in pokazala, da je poštar pri občinstvu priljubljen. Prinesla nam je okroglo 10.000 kron čistega prebitka, kar je bila za tiste čase prav lepa vsota. S tem denarjem smo si ustvarili za za. četek dober financielni temelj. Tega smo podprli še z 12.000 K, ki nam jih je donesla veselica, ki smo jo priredili v hotelu Union. Pri obeh prireditvah so z veseljem sodelovale vse kategorije, najmarljivejši pa so bili poduradniki, sluge in gospodične tovarišice. Ko smo bili tako za enkrat rešeni materialnih skrbi, smo se vrgli z vso silo v boj za pravice članov. Težko je bilo delo, ker so bili v posameznih pokrajinah različni zakoni v veljavi. Prejšnji predpisi, uredbe in zakoni, ki so veljali za ljubljansko in splitsko direkcijo, so se tako glede službe, disciplinarnih predpisov, ureditve poštnih uradov, kakor tudi kategorij nameščencev tako razlikovali od drugih po.' krajin, da je bilo vsako enotno postopanje popolnoma izključeno. Največ kategorij poštnih nameščencev in za nje najbolj komplicirane predpise smo imeli pri nas in v Dalmaciji, katerih v ministrstvu nikakor niso mogli razumeti, kar nam je delovanje silno oviralo. Navzlic vsem težkočam smo sorazmerno za prav vsako kategorijo veliko dosegli.
Naj začnem pri maturantih, da ne omenjam juristov, ki so razmeroma najhitreje napredovali. Pred preobratom sta bili v celi tržaški direkciji ustanovljeni samo dve mesti uradnih ravnateljev v Vil. čin. razredu, po prevratu se je pa ustanovilo pri ljubljanski direkciji 25 mest uradnih ravnateljev, dočim jih je bilo v zagrebški direkcij samo 12, če tudi je še enkrat večja od naše direkcije. Od teh 25 mest se je zasedlo najprvo samo 12 in po izrecni zaslugi Zveze, in to poudarjam, se je zasedlo še 10 mest, skupaj 22 mest, tri mesta so ostala nezasedena.
Za prve praktikante smo dosegli, da so bili že po 10 mesecih odnosno po 1 letu imenovani za oficiale, kar smo prej dosegli po 11 letih. V IX. čin. razred so prišli s 6 leti, kar smo prej dosegli po 18 letih in v VIII. čin. razred so prišli s 14 leti, kar smo prej dosegli po 22 letih.
Izmed uradniških kategorij sta do takrat najmanj dosegli kategoriji poštarjev in oficiantov, čemur je bila ovira to, ker se niso smatrali za državne uradnike. Z največjo energijo smo se vrgli v boj, da se uvrstita ti dve kategoriji v red državnih uslužbencev D skupine. Imeli smo veliko nasprotnikov, osobito v ministrstvu, ker so poštarji na Hrvatskem kontraktualni, kakor tudi tem poštarjem dodeljeno osobje — odpravniki, za katero je bila predpisana nižja srednja šola In 6 mesečni poštni tečaj. Ti odpravniki na Hrvatskem so bili šele sedaj z novo pragmatiko podržavljeni. Po dolgem In trdem boju smo vendar dosegli pragmatiziranje poštarjev, oficiantov in aspirantov z »Uredbo o privremenom regulisanju zvanja i plata«, kar je bilo v veliko srečo z ozirom na prevedbo po novi pragmatiki.
Ne smem pri tem prezreti moža, ki se je za pragmatiziranje nepragmatičnega osebja iztekel velike zasluge, ker je prišel skoro na vsaki seji Zveze s to zahtevo, da se je z vso silo vrgla na rešitev tega vprašanja in ga po odstranitvi vseh ovir tudi uspešno rešila. In to je tovariš Ulepič, bivši predsednik Društva poštnih uradnikov in
uradnic. Poleg njega pa moram imenovati tudi tovariša Otoničarja, ki je tovariša Ulepiča z dejanjem in ognjevito besedo najkrepkeje podpiral in ki si je tudi v splošnem za to kategorijo kakor za Zvezo pridobil veliko zaslug.
Z navedeno uredbo so pridobili tudi nižji nameščenci, osobito pa selski poštni sluge, ker so bili s to uredbo tudi pragmatizirani, kar je bila tudi zanje največja sreča, ker so postali z novo pragmatiko vsi zvaničniki in ni nobene razlike med njihovimi tovariši pri erarnih poštah.
Za nižje uslužbence pri našem resoru smo dosegli zvišanje osebnih draginjskih doklad, da so bile celo višje kakor za nižje uradništvo, ter smo s tem vsaj nekoliko parirali kruti in skrajno nesocialni udarec maksimiranja družinskih doklad, po katerem so bili ti tovariši z družinami pahnjeni v pravem pomenu besede v gladovanje. Dosegli smo tudi, da so bili imenovani prav vsi uradni sluge, ki so imeli izpit, za poduradnike, če tudi niso imeli najmlajši niti 10 službenih let, dočim so dosegli to v prejšnji dobi šele po 20-letni službi. Za kategorije nižjih uslužbencev sta si iztekla največ zaslug tovariša Gruden in Bavdek, ki sta bila kot predsednika društev teh kategorij povsem na svojem mestu in sta me krep. ko podpirala pri vseh akcijah. Res je, da niso vsa ta napredovanja in izjemne draginjske doklade pri tej draginji dosti zalegle, ter da je bilo vse to tako majhen priboljšek, da se v gospodarstvu skoro ni poznalo, in zato ne zamerim članom, da niso teh uspehov Zveze dosti cenili, ker ne vedo, koliko boja in truda je bilo treba, da smo kak uspeh izvojevali.
Kakor vidite, je delala Zveza nepristransko za vse kategorije in, kakor sem že omenil, smo za vsako tudi dosti dosegli razen kategorije nekvalificiranih odpravnikov, za katero je ves naš dosedanji trud ostal brezuspešen. Vzrok temu neuspehu je ta, ker tudi poštarjem na Hrvatskem niso prejemki regulirani. Absolutno nemogoče je, da bi mogli ti ljudje živeti s 400 Din na mesec, ter moramo sedanjega ministra prositi, da pospe, ši izboljšanje prejemkov temu osobju.
Da ublažimo nekoliko neznosne življenske razmere in da prebredemo najtežje čase, smo ustanovili čevljarnico in krojačnico in preskrbujemo člane s premogom in drvmi po nekoliko nižji ceni in proti mesečnemu odplačevanju. Pri ustanovitvi teh gosodarskih akcij me je najbolj podpiral takratni zvezni tajnik tovariš šalehar in dvomim, če bi bili brez njegovega sodelovanja te akcije izpeljali Delo je bilo v začetku naravnost velikansko in smo delali takorekoč dan in noč, da smo vse uredili in ovire premagali.
Delali smo in delamo torej na strokovnem in gospodarskem polju za dobrobit članov nesebično in z največjo požrtvovalnostjo ter z veseljem konstatiram, da je večina odbornikov storila svojo dolžnost. Od teh moram posebno omeniti zastopnika juristov g. Matjašiča, tovariša Kavsa, prejšnjega predsednika Sekcije ptč. činovnikov in sedanjega predsednika te sekcije tovariša Dularja. Poleg že vseh tovarišev, ki sem jih po imenu navedel, moram omeniti sedanjega tajnika tovariša Jakšeta, ki se je v kratkem času razvil v izbornega tajnika in glavnega sodelovalen našega strokovnega lista. Izrekam mu za njegovo požrtvovalno in zares izborno delovanje mojo najtoplejšo zahvalo.
Glavno delo na strokvnem polju smo v zadnjih dveh letih osredotočili na službeno pragmatiko. Sodelovali smo pri raznih projektih tega zakona, imeli smo nebroj sestankov in konferenc, a slednjič se je zakon napravil brez našega sodelovanja ne oziraje se dosti na naše predloge in prejšnje projekte.
Vlada je vrinila v zakon nekaj takih trdot, ki se morajo odpraviti in ki so tako v splošnem, kakor tudi poedincem napravile mnogo krivice. Resnica je, da je pri našem resoru večina zadovoljna z zakonom oziroma s prevedbo, vendar pa moramo biti solidarni in se skupno zavzeti za one, ki so v njihovih pridobljenih pravicah prikrajšani. Jaz sem ponovno na merodajnih mestih opozarjal na krivice, ki so se zgodile posameznikom z novo pragmatiko, in sem ponovno prosil, da se zakon in uredba primerno izpremenita in naj se tudi vedno pravilno tolmačita, ne pa samo v škodo uslužbencev. Dobil sem od merodajnih faktorjev zagotovilo, da se bo to zgodilo, kakofr hitro bo parlament zopet začel delovati. Sedanja vlada namerava uradniški zakon revidirati in je pozvala organizacije, da predlože svoje izpremi-njevalne in dodatne predloge.
(Dalje prihodnjič.)
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze od 16. avgusta 1924.
Sejo vodi predsednik pod naslednjim dnevnim redom: 1.) Došli dopisi, 2.) Sprejem na novo prijavljenih društev v Zvezo, 3.) Predlogi in vprašanja.
1.	) Tajnik poroča: Po sklepu zadnje odboro. j ve seje je odposlal takoj dve brzojavki, eno na g. železnikega ministra glede polovične vožnje udeležnikov obč. zbora, eno pa na g. Tomo Jova. noviča s prošnjo za nujno obvestilo, če pride na našo glavno skupščino. Od železniškega ministrstva je prejela Zveza preko mestne občine ljubljanske brzojavno obvestilo, da je polovična vožnja dovoljena, od predsednika Saveza g. Jovanoviča smo pa dobili dve brzojavki, v katerih obžaluje, da vsled smrtne bolezni njegove žene ne more priti v Ljubljano, da pa želi skupščini ves uspeh in složno delo.
2.	) Svoj vstop v Zvezo sta prijavili »Maturantsko društvo poštnih prometnih uradnikov za Slovenijo« in »Društvo poštnih upravnikov«, širši odbor Zveze obe društvi brez debate soglasno sprejme. Pojavijo pa se razlike v mišljenju, kdaj in pod katerimi farmalnostmi dosežejo člani teh dveh društev pravice članov Zveze, s posebnim ozirom na to, ali imajo člani na današnji seji spiejetih društev že na jutrišnjem občnem zboru Zveze glasovalno pravico ali ne. Po daljši debati se zedini odbor v sklepu, da odpadejo zaradi pomanjkanja časa vse formalnosti in da imati na novo sprejeti društvi s trenotkom sprejema vse pravice članstva, torej tudi pravico glasovanja na jutrišnjem občnem zboru.
3.	) Pri slučajnostih se določijo podrobnosti glede vodstva in poteka obč. zbora, kakor tudi glede skupne zabave po končani skupščini. Za poset T. Jovanoviča je bilo določenih 3000 Din, ker zdaj njega ne bo, se votira tretjina prvotno določene svote v znesku 1000 Din v malo pogo-ščenje. vseh udeležencev obč. zbora, ki se udeleže zvečer prijateljskega sestanka v hotelu Lloyd. — Tov. Bizovičar poroča, da je zaradi nekega spora v »Osiednjem drutvu nižjih poštnih uslužbencev« odložil predsedstvo dosedanji predsednik tov. Martinšek. Do končne poravnave tega spora vodi društvo podpredsednik tov. Bizovičar. Taj. nik še poroča, da je došlo 200 izvodov novega glasila Saveza »Poštanski Glasnik«. Koliko znaša naročnina in kolikokrat bo list izhajal, ni povedano, le da stane vsaka številka 2 Din. List bo jutri na občnem zboru proti plačilu 2 Din na prodaj. Kakšno stališče naj zavzame Zveza proti temu listu in kakd naj se list razširi med našim članstvom, o tem bo sklepal nov odbor Zveze na prihodnjih sejah.
Dnevni red je izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 22. uri.
To In ono.
Zapisnik odborove seje Zveze od 8. avg. izide
Triglav, prog. mojster, Dol. Logatec 10, Franjo Mlinarič, p. činov. Središče o/D. 20, Štefan Uršič, zvan. Središče o/D. 20, Anton Flipič, služ. Sredi, šče o/D. 20, I. Kermek, Guštanj 20, Anton Hrovat, zvan. Maribor 18, Fr. Tomšič, p. čin. Polhovgra-dec 10, Val. Zablačan, p. čin. Maribor 16, Ludvik Staut, Ljub. I. 35, Janko šrey, Ljub.. I. 20, Franc Kristan, Ljublj. I. 10, Ivan Rakovec, Ljublj. I. 10 in Štefka Žuljan, Ljubljana I. 10 dinarjev.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Poštni voz
nov, zelo močan, čisto pokrit, dvovprežen se takoj ceno proda.
Marija Sarb, trg. Gornji grad — Sav. dolina.
Se priporoča
na novo urejena modna in konlekcijska trgovina
Fran Lukič
________________ Pred Skolljo štev 19
FMŽKflFAR,Ljubljana
Rimska cesta 16 Mixarstwo S parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanskv pisarniške rouleaux-oprave.
Specijalna trgovina na r-ko izdelanih, posebno tipež-nih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi proli kakršni konkurenčni ceni
razpošiijalnlca „G A R A N C IJ A“
J« CIsäSjjoij Ljubljana sv. Petra c. 7
Zahtevajte cenik!
Avto vozi	t
brez bencina! SCuri z bukovim ogljem! 3ugo-Hag, Ljubljana
Bohoričeva ulica štev. 24. Telefon štev. 560
Ljubljtinslio oradi) na Muiu.
LJUBIJUIA, Rimska cesta 13, telelon 527
Gradbeno podjet e, tehnična pisarna parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
prihodnjič.
Občni zbor Zveze poštnih organizacij, ki se je vršil dne 17. tm. v Ljubljani, je bil letos Izvanredno dobro obiskan. Udeležilo se ga je okrog 200 članov in članic. V lepem številu so se ga udeležili tudi zunanji člani, zlasti iz Maribora in Celja. Iz teh dveh krajev so poslali letos tudi nižji uslužbenci precej svojih delegatov. Na obč. zboru so bile zastopane tudi druge podeželske pošte. Ta lepa udeležba je znak, da zanimanje za organizacijo raste. Takoj ko je bil objavljen v Glasniku obč. zbor, so se vrši'e zanj v vseh, zlasti v večjih krajih, živahne priprave; nekatera društva, pa tudi nekater posamezniki so se vrgli prav krepko na agiiacjo. Sodeč po teh predpripravah, je bilo pričakovati, da bo letošnji obč zbor Zveze precej bojevit. Vendar pa se je izvršil nepričakovano lepo in mirno, — mnogo mirnejše, nego lansko leto. Pri pripravah in agitaciji za obč. zbor se je izkazalo, da je članstvo posameznih društev, posebno pa članstvo Sekcije ptč. činov, in društva nižjih uslužbencev zelo dobro disciplinirano in se je v splošnem brez oklevanja podvrglo ukrepom svojega društvenega vodstva. Ta lepa disciplina je hvalevredna in obenem tudi garancija za nadaljno uspešno delovanje organizacije. Natančnejši potek obč. zbora je razviden iz zapisnika, ki ga prinašamo v današnji številki »Pošt. Glasnika«.
Dodatni izkaz prostovoljnih prispevkov Sekcije ptč. činovnikov: Ivanc Marija, Štore 20, Jan. ko šrey, Ljubljana 20, Josip Lavrenčič, Sv. Peter pod Sv. gorami 10, A. Maček, služitelj Dol. Logatec 10, I. Zampe, služitelj Dol. Logatec 10, V.
ÄJL fc? cl i O* -	* i * I* I
družba z o. z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
„Z O R A“
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in oilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro palico, žvepla itd.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo manu*
fakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Poceni!
Prlporota se vam
modna trgovina
T. EGER
Sv. Patra caata 2.

Telefon št. 426.
Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Marjevo aaliežje Štev. 1
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje In kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOSlP PSlSPllC Ljubljana!
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
Duna]sk> cesta 29 - Telefon 137 - Brzojav: Gospodarska, Ljubljana
1.	Blagovni oddelek:
a)	poliedeljski pr delki in mlevski izdelki,
b)	krmila,
c)	kolonijalno blago.
2.	Kmetijski in strojni oddelek:
a)	poljedeljski in drugi stroji
b)	semena, umet. gnojila,
c)	cement, bencin,
d)	galica, žveplo.
3.	Mesni oddelek:
a) izvoz goveje živine in prašičev,
b)	tovarna mesnih izdelkov,
c)	hladilnica,
d)	izdelovanje umetnega ledu.
4.	Lesni oddelek:
a)	nakup in prodaja lesa ter oglja,
b)	lastne parne žage, lastna parketna tovar.
5.	Vinski oddelek:
a)	domača in tuja vina v sodih in buteljkah,
b)	vse vrste žganja, konjak, špirit.
emena
|v. na debelo in drobno t-
v za polje in vrt priporoča
Sever&Komp.
jCjubljana
ALOJZIJ LENČEK naši. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi Izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Najboljšo banaško pšenično moko oddaja najceneje tvrd.
A. VOLK, Ljubljana,
RESLJEVA CESTA ŠTEV. 24.
Tvornica pečatnih znamk, štampilij in emajliranih tablic
ANTON ČERNE
Ljubljana 9raver Ljubljana
Pečati, klišeji, šablone, plombne klešče, vzvodne tiskalnice, štance, modeli za predtiskanje perila, nume-ratorji, gozdna kladiva itd.
L ŠIMU lil. K. SOS!
modna trgovina za dame In gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
SCHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajčega blaga.
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16.
Pri nakupu blaga
: za moške obleke :
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kam-garna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Miklauc, Ljubljana
Lingarjeva ul., Medena in Pred Škofijo
Zn>iane cene. Solidna postrelbal
F. PLETERSKI "SÄ* 1 2 3
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Poštnim naslovljencem po pošti
feliks^urbaInc’Tiubuana
S«. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22)
..O HfOJVI“
carinsko-posrednlškl In špedicljski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb. Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
S
E
t*
POZORI
POZORI
S *
t
v «
*
4t
*
V *
}»*W¥*¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥WWW¥¥¥**¥*¥¥¥¥WWai
Žarnice, likalnike, kuhalne lonce, lestence in vse vrste električnega materijala po najnižjih cenah dobite pri tvrdki
Karol Bastiančič
centrala Lj ubijana, palača Kred. banke, III. nadstr
Uradnikom dovolim 10 °/o rabata!
Zaloga: Kongresni trg št. 12
Pošt. tek. za», št. 11.226
Tovarna pohištva
1.1. NAGLAS
UUBUANn
Tovarna: Trnovski pristan št. 8-10 Ustanovljena leta 1847
Telefon številka 196
se priporoča za vsa pohištvena dela, kakor tudi za oblazinjeno pohištvo. Izd« lava solidna in najnižje cene.
■ MANUFAKTURNA IN MODM TRGMlNfll
F. NOVAK
LJUBLJANA, Kongresni trg 15.
Najnižje cene.
Zahtevajte cenike.
POŠILJA TUDI VZORCE.
Prometni zavod za premog
.........	d. d. v Ljubljani .............
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.
♦♦♦♦♦♦♦♦.♦«»A
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Miklošičeva cesta 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Račun poitno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57 in 470.
Podružnice i Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura i Bled.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.	Vloge nad Din 125,000.000’—
daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute In devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi p»gojl.
"	Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.	■ >	=	______
'S SJ| luisaui
VNvnann
moivNuas o
eujAoSJi
e4s!P43Juo)|