POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 050 Štev. 66 t Maribor, torek, dne 11. |unl|a 1940 t Leto XV Skupna gospodarska akcija Balkana Po seji gospodarskega sveta Balkanske zveze. V soboto so bile zaključene konference gospodarskega sveta Balkanske zveze. Na tem osmem zasedanju sveta, ki je trajal osem dni, so se očividno pokazali nameni, da se gospodarski od-nošaji med članicami poglobe. K temu jih deloma silijo sedanje vojne razmere, ki globoko posegajo tudi v gospodarsko udejstvovanje gospodarske zveze . Socialisti stojimo neomahljivo na stališču, da je sodelovanje balkanskih državic nujni postulat gospodarskega in političnega razvoja Balkanske zveze, kar smo že neštetokrat povdarjali v naših glasilih in tudi javno manifestirali za to miselnost. Gospodarski svet je na teh konferencah izjavil, da se morajo balkanske države čimbolj navezati druga na drugo, ojačati medsebojno gospodarsko sodelovanje ter zlasti tudi kriti svoje potrebe na osnovi vzajemnega in skupnega nastopa na zunanjih tržiščih glede nabave surovin in prodaje svojega blaga. V ta namen naj se sklene med balkanskimi državami balkanska klavzula, ki bo urejala ta vprašanja v svojem regionalnem območju. Sodelovanje naj se vrši na mednarodnih balkanskih sejmih. Za izvršitev teh nalog je konferenca izvolila poseben odbor. Važno je tudi načelo konference, ki predlaga uvedbo skupne tarife v medsebojnem potniškem, prtljažnem in blagovnem prometu. Enako se 'je svet zedinil o uvedbi sporazumnega osebnega in trgovskega letalstva. Po vsej pravici smatramo, da je ta konferenca prispevek, zaenkrat le gospodarski, h konsolidaciji balkanske politične skupnosti, ki mora dobiti polagoma izraza v lojalni demokraciji brez vakršnega nesrečnega antagonizma, ki je doslej prinašal toliko nesoglasij med balkanske narode. USionS se k ore na sapa ._ , >, * .i. Ne vedo, kako bi uravnovesili proračun. Zagrebški mestni proračun je znatno višji, kot pa znaša kritje. Ko še ni Ibil imenovan novi občinski odbor, je komisar poveril poseben odbor meščanov, da uravnovesi proračun s pomočjo štednje. Ta odbor, v katerem je bil tudi podpredsednik HSS ing. Košutič, je oklestil proračun za 11 milijonov dinarjev na 155 milijonov dinarjev. Kljub femu pa je ostalo 10 milijonov dinarjev še vedno nepokritih. Namesto, da bi 'bil odbor našel rešitev še za teh 10 milijonov dfinarjev pa se je razšel in pustil delo bodoči oziroma sedaj imenovani novi občinski upra-vi. • ^ » >9 •!<«.« k 150.000 dinarjev je poneveril na pošti v Dubrovniku ondoitni blagajnik pošte Djordje Bašiča. immija je prepovedala izvoz koruze, ker letošnja letina slabd kaže. Kralj Karol II romunski je dne 8. junija slavil 10 letnico vladanja. Čestital mu je tudi k?nc-lar Hitler. Izdana je bila amnestija, od katere so izključena osebe, ki so bile obsojene radi protidržavne propagande, špijonaže ali utaje državnega denarja. "*M 1 ** V - *?« Ro- Svetovne razstave v Rimu 1912 ne bo. — V Italiji so se že pripravljali na svetovno razstavo 1942 v Rimu. Zaradi negotovosti vojnega razpleta so razstavo odgodili. 65.000 švedskih otrok iz Stockholma in drugih večjih švedskih mest bodo te dni preselili v varnsjše kraje. Država je v ta namen dala na razpolago 8 milijonov švedskih kron. Med prebivalstvo bo država tudi breziplačno razdelila 950 tisoč plinskih mask. Tako poroča ita-lijinski lisit »Stampa«. Poseben kontingnt Indijcev je prispel v Kanado, kjer se Ho iivežbal iv letalstvu in bo nato iposlan na Zapadno bojišče. Iz Indije poročajo, da so te dni v Bomvbayu internirali 20 nemcev. Kanada bo poslala v An • ijo vsa letala, ki jih poseduje Rezerve nafte v SSSR znašajo 7 milijonov ton od skupno 9 milijardi na vsem sveUi. Nov velikanski daljnogled. Ameriška javnost se trenutno zanima razen za vojno v Evropi in žajoče se predsedniške volitve prav posebno za zgradbo velikanskega dlaljnogleda, ki je namenjen za observatorij na Polomarju. Ko so v Ameriki pred desetletji sestavili dalnogled, ki je imel lečo v premeru 2.5 m, so iga vsi smatrali za tehnično čudo. Toda znanost stalno napreduje in ameriški učenjak Edwin Hubble je zdaj skonstruiral lečo s premerom pet metrov. Ta leča je namenjena za velikanski daljnogled, ki tehta 80 ton. (Republikaner). Cena opeki se zopet dviga. Hrvatske opekarne so zahtevale povišanje cen opeki za din 50 db din 100 za 1000 komadiov. Ban je odobril povišanje za: din 25 do din 50. Opeka stane sedaj: zidna z dostavo 500 do 540 din. Biber, opeka din 705 do 745 din, »Utoreni« od din 825 do din 865 in »Prešani« od din 985 do din 1025. Vojni dobičkarji. Iz Stockholma poročajo, d!a je največji evroDski koncern železa, Trafik AB. Grangesberg-OKelosund, čigar rude se pre-važa:o največ v Nemčijo, povišal za leto 1939 dividende na dvanajst odstotkov, napram> 10 v prejšnjem letu in 8 adstotki v letu 1937. Po izplačanih davkih in odpisih znaša čisti dobiček 39.2 (38.55) milijonov švedskih kron, od katerih so zopet ?5 milijonov kron odpisali di-spozicijskemu fondu, za slučaj kakega konjunk-turnega padca, tako. ii se je povečal ta fond sedaj na 65 milijonov kron poleg katerega še obstoia posebni rezervni fond s 46 milijoni kronami; oba fonda skupaj, skoraj dosegata višino obratnega kapitala, ki znaša 119 milijonov kron. Iz deSke Tudi praška salama na karte. Po najnovejši vladni uredbi se smejo odi 10. junija naprej prodajati tudi praški »vuršti«, parki, (znane praške hrenovke) praška salama, šunkova salama, je-tmice, ljudska sekana in svinjski parklji samo na odrezke nakaznic. » ' * ' • « I (TNS). Tis- kovna služba »Narodne Zajednice« javlja: V javnosti se širijo vesti, da je bila pri »Narodni Zajedinici« ustanovljena »Delovna Ironta mladih«, ki ji načeluje dr. Franc princ Schvvarzen-beerg. Konstatiramo, da pri NZ ni bila ustanovljena nobena Fronta mlaiih in tudi poverjenik NZ dr. Franc princ Sehivvarzenberg nima nič skupnega s temi govoricami. Zaščita nejemnikov, ki bi .morala s 30 junijem t. 1. prenehati, je 'bila zopet podaljšana do konca leta 1940. Hišni posestniki bodo lahko odpovedali stanovanje v 'tem času le iz določnih važnih vzrokov, ki jih bo ugotovilo sodišče. Isto velja za lokale. Pač pa je oblast dovolila zvišati najemnine, kakor jih bodo določili po vlaGlnih smernicah upravni uradi. Zane Sreys * Mož iz ^ozda »Roy je bil tudi tega mnenja. No, midva imava še približno tri ure do sončnega zahoda. Konja se še dobro držita. Mislim, da sem se motil, prišla bova čisto dobro ohramjena v Pine. Le molj stari Tom, ta se zdi utrujen, ali je pa len.« Veleki kuguar je težko sope ležal na zemlji in njegove napol priprte oči so bile nenehoma uprte v Da-leja. »Tom je le len, ker je preveč rejen. V tem tempu bi lahko izdržal ves teden. Vendar bova kake pol ure lukajle odpočila in opazovala tisti dim, predno se odpraviva dalje. Pred sončnim zahodom sva v Pine.« Ko sta spet nadaljevala pot, so ostre Dalejeve oči opazile na polovici sestopa široko sled okovanih konjskih kopit, ki se *e vlekla počez navzgor proti tisti skali. Skočil je s sedla, da si jo od blizu pogleda. Ko ga je John došel, je tudi on skočil raz konja in sledil Daleju. Dale je stvar vsestransko presodil in napravil svoje zaključke, potem pa je v globoko razmišljanje zatopljen ob svojem konju počakal na Johna. »Ho, kaj pa praviš k tej sedi?« je vprašal pošten- »Par konjev in en pony so morali včeraj tukaj mimo jezditi in danes je en sam konj pustil za seboj tole svežo sled.« , . »Ho, Milt za tebe kot lovca, ni to presojanje konj- skih kopit prav nič napačno,« je pripomnil John. »Ampak koliko konjev je včeraj šlo tod mimo?« »Tega nisem mogel natančno razločiti, gotovo več, — morda četvero ali petero.« »Šest konjev in eno žrebe ali mali mustang z ne-okovanimi kopiti, da se izrazim bolj natančno. Kakšen pomen ima to za naju?« »Ne vem, če se mi ne bi zdelo to tako nenavadno, če ne bi zgoraj videla tistega dima in ne te sveže sledi od danes. To V9e se mi zdi malo čudno.« »Če bi le Roy bil tukaj,« je odvrnil John in se popraskal za ušesi. »Milt, jaz nekaj slutim, če bi bil on tukaj, bi šel za to sledjo.« »Mogoče. A midva nimava za to časa. Lahko pa slediva tej današnji sledi nazaj, če bo ostala tako vidna kakor je tukaj. Casa ne bova izgubljala.« Široka sled je vodila naravnost v Pine, navzdol do roba cedrovega gozda, kjer so med nekaterimi nazobčanimi skalami ostala znamenja, da je moralo na tem mestu več mož taboriti več dni. In tukaj je bilo konec sledi. A s severa je prihajala osamljena sveža sled od istega dne in od vzhoda, v smeri iz Pine sta prihajali dve sledi, ki sta bili vtisnjeni prejšnji dan. In to so bili sledovi velikih in majhnih kopit. Očividrio so te sledi zanimale Johna mnogo bolj kakor Daleja, ki je moral na svojega tovariša čakati. »Milt, ta ni od žrebeta, — ta drobna sled«, je trdil John. »Zakaj ne — čigava pa je potem?« »No, zato ne, ker žrebe vedno zdaj pa zdaj zaostane in skače od ene strani na drugo. Ta mala sled pa gre vedno tik ob veliki. In pri Bogu, ona je od mustanga, ki so ga vodili poleg konja«. John je v tem trenutku sličil svojemu bratu Royu Beemanu; isto plapolajoče’in napeto iskrenje je bilo v njegovih očeh. Dalejev odgovor je bil, da je svojega konja vzpodbodel in da se je nad obutavijajo-čim se kuguarjem strogo zadrl. Ko sta zavila v široko, s cvetlicami obrobljeno ces' to, edino prometno žilo naselbine, je sonce ravnok*5 zlatordeče zahajalo za gorami. Konja sta bila preve^ utrujena, da bi mogla iti bolj hitro kakor v koraku-Nekaj vaščanov, ki so zagledali Daleja in Beemana in veliko sivo žival mačjega rodu, ki je kakor pes capljala za njima, so drug drugemu klicali razburjene opazke. Skupina mož pred Turnerjevo krčmo je napeto oprezovala preko ceste in je kazala vidne znake razburjenja. Dale in njegov tovariš sta razjahala pred kočo vdove Cass. Dale je glasno zaklical, ko ko sta šla po ozki vrtni stezici. Mrs. Cass je prišla ven. Bila je bleda in tresla se je. Vendar je bila videti mirna. Ko jo je zagledal, je John Beeman globoko dihnil. »Ho, torej —•« je začel s hripavim glasom in se ustavil. »Kako gre Royu?« je vprašal Dale. »Bog mi je priča, kako me veseli, da vaju spet vidim, fanta. Milt, vi pa ste videti shujšani in izpre-menjeni. Royu se je nekoliko poslabšalo. Danes se je močno prestrašil in to ga je spet vrglo. Vročico ima — in zdaj se mu blede. Ne bi vam nič koristilo, če bi zapravljali čas in ga obiskali. Naj vama zadostuje, če vama rečem, da je z njim vse v redu. So p? še druge — za božjo voljo, Milt Dale, ste privedli s seboj tudi tega kuguar ja! Prosim, ne pustite ga v mojo bližino!« lb 4. uri na pokopališču v Trbovljah. Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva priredi v nedeljo, dne 16. junija spominski izlef v Slovensko Bistrico. Odvoz ločno ob 3. uri zjutraj. Vabljeni tudi nečlani, ki imajo namen pristopiti. Družnost! — Odbor. HRASTNIK Vsi vojni obvezniki iz steklarne, ki so letos bili na orožnih vajah in jim je bilo' odtegnjeno od 4 tedenske mezde po din 8 dnevno za hrano, naj se javijo obratnim zaupnikom, ker bodo dobili ta odtegljaj vrnjen. Istotako naj si vsak. ki je bil od I. 1937 dalje bolan1, priskrbi Potrdilo od OUZD, da bo dobil plačan bolniški teden. Povišanje mezd stavbinskemu delavstvu LAŠKO ROMANCA O LAŠKEM PARKU Kaj kostanji bujni vendar ste storili, aa kot kri vam klorofil so ves izpili? Le nesrečni spaček sredi parka. še ostal je pri življenju kakor zastarela barka. Tik pred smrtjo Goethe je vzdihnil: »Ach mehr Licht!« lako je tudi v parku našem dosti sonca... Kogar muči revmatizem,-išias in giht, tu bo vzdržal do sezone konca ... 1 am okoli terme pa stoje molčeče muze, kakor slamnata strašila sred’ koruze. Da bi bile žive, pač bi pobegnile in gotovo se pred gmajno žalostno poskrile. Tudi zadoščeno je morali, ker svetloba jasna budno je na straži: in zato nobeden naj se več ne šali. srčnih želj po parku le nikar ne kaži. No, zdaj jlika pač je res popolna: saj nikjer ni cvetja, gredic, grmov in srebrnih brez, ne vodometov, zlatili ribic, utic in ne snežno-belih stez. Park spremenjen skoro je v puščavo in usoda vsako leto nudi mu .poplavo. Res z veseljem zdaj gojimo sočno travo, da v jeseni siromaki pokose otavo, da smo tudi v praksi socialni, na papirju pa v reklami idealni. Pregnana gnezdeca so razigranih ptic, le v mračnih smrekah čujemo še sovin klic: »O, draga vas domača, kak’ ti zdaj si bolna!« Aškerčev duh laških študentov. JESENICE Akcija za povišanje delavskih mezd pri K ID se je spet začela. Jeseniško delavstvo je pri mezdah zelo prikrajšano. Skoro 30 odst, porast draginje je povzročil stvarni padec vrednosti zaslužka, ker niso bile mezde, kljub porastu draginje doslej prav nič povišane. Tovarniška »Kašta«, t. ,i. Prodajalnica, ki so io nekateri komaj čakali,- ker so menili, da bo regulirala cene na jeseniškem trgu, je' postala iz regulatorja cen — regulator mezd v delavčevo škodo. Dasi dražje iplača — prodaja n. Pr. belo moko po din 3.15 za kg na drobno! četudi stane moka danes na debelo din 4.2.i do. din 4.50 kg, mast prodaja po din 17. dasi stane na debelo okroig din 21, zato, da vzgleda indeks porasta.cen manjši in: da tovarna lažje •zpoabija zahteve delavstva. Na drugi strani Podjetje prihrani mesečno nad milijon di-"arjuv' ker ne poviša delavstvu mezde in pri tem smo že odračunali oni primanjkljaj, ki K‘l nOC,ietje, ko prodaja nekatera živila r' , Pa ie pol no zaposleno in bi Ja n ko ir i tem vsaj malo pogledalo na delav- ^ r > 5ai se dajo svobodne roke: •Podjetje naj da delavstvu draginjske doklade sorazmerju nj.hovlh mezd in pa porasta dragi nje kakor -tud, velikosti družine, delavstvo bo pa kupovalo tam, kjer mu bo ugodno. Ce bo tovarniška prodajalnica ugodnejša, bo am. sicer pa kjerkoli. Ni Pa to pravilno, da se elavstvu jemlje z umetim napravljenimi indeksi upravičenost do draginjske doklade, niu sc ga pa še s tem indirektno sili k n‘'Kupovanju v določeni Prodajalnici, da podaja odvisen od podjetja, kar niti Delavstvo prejme sledeče poviške: 1. Kvalificirani delavci dobe v prvih treh mezdnih razredih po 75 par na mezde kolektivne pogodbe z dne 15. julija 1938, v četrtem in petem mezdnem razredu pa poi 50 par. S 3C. avgustom 1940 pa dobe v vseh mezdnih razredih še din 0.25 poviška na uro. 2. Pomožni delavci dobe v 1. mezdnem razredu (Ljubljana, Maribor, Kranj, Jesenice in industr. dela v občini Stražišče) 90 par do-uatka na mezde kolektivne pogodbe iz 1. 1938, v 2. in 3. ra-zredu 75 par, v 4. in 5. razredu po 50 par na uro. S 30. avgustom 1940 dcbe tudi ti delavci še nadaljnih 25 par. 3. Gradbena dela industrije v 4. in 5. razre- CELJE Združenje krojačev je odpovedalo kolcklh- du se plačajo po tarifi 3. razreda, dela v 3. no pogodbo svojim pomočnikom. Kakor smo razredu pa po tarifi 2. razreda 4. Za državna javna dela, ki so bila prevzeta pred 1. aprilom 1940, ostanejo v veljavi stare mezde do 30. avgusta 1940. Po tem datumu pa se morajo tudi za ta aela plačati nove mezde. 5. Za vsa druga javna dela (banovinska, občinska itd.) pa stopijo nove mezde takoi v veljavo. 6. Radi udeležbe pri stavki se ne bodo izvajale konsekvence od strani podjetnikov. Dodatni dogovor h kolektivni pogodbi, ki je v vseh ostalih točkah ostala neizprernenjena, velja za nedoločen čas na enomeseiuo odpoved. LJUBLJANA Mesarji groze s štrajkom. Ljubljanski mesarji zahtevajo zvišanje cen za meso. Banski upravi« so sporočili, da bi morali zapreti mesnice, če oblast ne ugodi zahtevi po zvišanju mesnih cen. Razne vrste mesa in mesnih produktov naj bi se podražile od 2 do 4 dinarje, svinjina- prve vrste pa za 5 dinarjev. Mast bi po tem načrtu veljala celih 24 dinarjev kilogram. To bi bila že druga (prva 50 odst.) znatna podražitev mesnih proizvodov. Toča je klestila v nedeljo, dne 9. junija nad Ljubljano in okolico in temeljito uničila ljubljan ske vrtove in sadno drevje. MARIBOR Ali je mogoče, da se Košaki pridružijo Mariboru? Po Mariboru se trdovratno širijo vesti, da go- dajne kroge, da to čisto politično akcijo zava t'ovi krogi pripravljajo nenadno priključitev ce- j rovalnega agenta *. tt\l v kali zatrejo. le občine Košaki k mestu Mariboru in to brez vprašanja oziroma privolitve od strani večine občanov prizadete občine in mesta Maribora. Ker je ta nameravana priključitev abnormalna in brez vsake stvarne potrebe bodisi za do-tično občino, kakor za mesto Maribor, moramo iproti tej nameri najodločneje orotestirati ter obenem ipozvati g. župana in ostale mero- Olbčina KošaJki, razen enega dela bivše občine Krčevine, nima nič skupnega z mestom in je ves ostali del popolnoma kmečki, ki ima čisto svoje potrebe. Ako bi bilo govora o kaki priključitvi, Ibi prišle v poštev občine Pobrežje in Studenci, ali tudi te le v soglasju z njimi in ne administrativnim potom z a k o n i 11 , i t nr nš tu n H o n mn Hi Z h , "a*i,1|n?- oae»e- DIaK°- ohleke. predpasnike, rute, le akcija ' " , aerustno. UPamo, da bo delavska I olee itd najugodneje pri MARA OSET. Koroš Polno uspela. ka 2fi fnnlQ„ Nov upravni in nadzorni odbor Mestne hranilnice je bil izvoljen na seji občinskega sveta dne 7. junija. Občinski svet bodo zastopali: Hrastelj, Sabothy, Štabe jin Zebot, vlagatelje: Grčar, Bureš. notar Gajšek in Ferk; strokovnjake: dr. Lipold, Tone Kovačič, Dračar in trgovec Pintar; v nadzornem odboru pa so: inž. Urbanija, Jakob Lah in Šetinc. Olčinski odbor za podporo rodbinam vpokli-cancev je sestavljen tako-le: Sabothy, Gerha-tič in Stabej. Poročila sta se črkostavec »Ljudske tiskarne« s. Petejan Bruno in gdč. Kovačič Traudi. Čestitamo! Članstvo stavbene zadruge »Naš dom« je imelo te dni članski sestanek, na katerem je .poročal predsednik g. Kac. Glavni namen sestanka je bil, seznaniti vse člane z nastankom lastne opekarne, katero je vzela zadruga v najem. Do zdaj je izdelano že 100.000 komadov opeke, a v letošnji sezoni je bo izgotovljeno okoli 600.000 komadov, to je za 15 do 20 hišic. V prihodnji sezoni namerava zadruga postaviti še lastno apnenico in gramoznice. tako da bo zadruga razpolagala z lastnim gradbenim materijalom in s tem omogočila vsemu članstvu čim cenejšo dobavo gradbenega materijala. Da bi pa članstvo bilo čim bolj poučeno o delu zadruge, se bodo> v bodoče vršili mesečni sestanki zadrugarjev in sicer vsak prvi torek v mesecu ob 8. uri zvečer v restavraciji »Novi Svet«. Dne 16. t. m. pa se vrši izlet vseh zadrugarjev na opekarno v Požego pri Framu, da se bo lahko- vsak sam prepričal, kako napreduje -delo iv lopekarni. Zbirališče je ob 13. uri naj glavnem kolodvoru. Izleta se lahko udeležijo vsi. zainteresirani. Mariborsko bogoslovje je postalo fakulteta. Za to so se že dolgo potegovali. Pred svetovno vojno se je vodila velika polemika o tem, ali se bogoslovja vključijo' v sestav univerz ali ne. Proti temu soi bili vsi znastveniki, ii\ * I Novi avtobusi ki sličijo tramvajskim vozovom, so pričeli minulo nedeljo obratovati na mestni progi I. Novi avtobusi so udobni in tudi mnogo bolj praktični, ker imajo dva vhoda. Potniki vstopajo pri zadnjih vratih, izstopajo pa spredaj, kjer sedi Šofer. Ker so v avtobusih nameščeni tudi sprevodniki, ki izdajajo vozne listke, se bo vožnja na tej progi skrčila od dosedanjih 15 na 10 minut. Zaenkrat obratujeta dva nova avtobusa, ko bo dogotov-ljen tretji, pa- se bo tudi studenška proga modernizirala. Nove garaže bo zgradila mestna občina in bodo stale 409.000 dinarjev. Na tri tedne strogega zaprra je bila te dni pred tukajšnjim kazenskim senatom obsoftna gospodična Glaser Hansi, ker se je preveč vidno navduševala za neko tujo miselnost. Sest živinskih vagonov so razbili konii namenjeni v Nemčijo. V Mariboru so morali razbite vagone zamenjati, nakar so odpremili konje cez mejo 2^0 maturantov in maturantk ie letos na srednješolskih zavodih v Mariboru, ali za okrog 150 mani, kot prejšnja leta. Opažati .ie, da zlasti nazaduje število maturantk. Na II. drž. realni gimnaziji v Mariboru se bodo sprejemale prošnje za sprejemne iz-ioite za I. razred' od 21. do 22. t. m. Prošnjo je kolkovati z državnim kolekom dim 10 in priložiti rojstni list ter izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Sprejemni izpiti bodo 24. t. m. prijavijo se lahko letniki 1927, 1928, 1929 in 1930. KOPALNE OBLEKE, nogavice, pletenine (lastni Izdelki), perilo, kombineže, volno, platno. odele, blago, obleke, predpasnike, rute, če-olce itd najugodneje pri MARA OSET. Koroška 26 (poleg tržnice). Sprejmemo učenca-ko. Železničar v hudi nsvarnosti radi tatvine premoga. Pred senatom treti sodnikov okrožnega sodišča v Mariboru v kazenskih stvareh je stal te dni kot obtoženec 50 letni železniški upokojenec, doma iz Gorice, ki je bil obtožen, da je v mrzlih dneh meseca marca 1940 /prišel na dvorišče železniške plinarne in si tani dvakrat nadeval v žepe, enkrat pa v košaro okrog 20 kg premoga v vrednosti din 3.60. Premog je bil raztrosen po dvorišču. Ker pa je ležal premog na prostoru in kraju, ki Pripada javnim napravam, je bil železničar obtožen zio-činstva tatvine po § 316 t. 4 kazenskega zakona. ki določa za takšno tatvino kazen ro-bije do 10 let. S takšno obsodbo bi seve bila zigubljena tudi pokojnina. Železničar je dejanje odkritosrčno v celoti priznal. Zagovarjal pa se je, da ima kot upokojenec državne železnice pravico dobaviti letno do 3000 kg premoga po režijski znižani ceni. Vsled tega je tudi že decembra 1939 naročil pri železnici 1000 kg premoga in pri blagajni položil vso kupnino. — Zima je pritiskala, upokojenec je skromno zalogo v kuhinji že preje porabil, toda vsled nastalih znanih ovir pri dobavi Premoga železnica svojim upokojence n naročenega in plačanega premoga ni dobav ih. Obtoženi upokojenec je dobil tisti premog šele tri dni pred letošnjo Veliko nočjo. Denarja ni imel, da bi si bil kupil premog kje drugie in je tako šel v najhujšem mrazu ti ikrat v plinarno državne železnice ter tam po tleh pobiral koščke premoga, o katerih je mislil, da so itak zavrženi. Tisti premog si je djal v žep, enkrat pa v malo košarico. Vse to so potrdile tudi zaslišane priče in uradne poizvedbe. Zagovornik obtoženega železničarja ur. Reisman je z ozirom na vse te okoliščine poudaril, da nikakor ne gre za zločinsrvo po obtožbi, ker je obtoženec vendar bil upravičen dobiti ravno od železniške uprave Premog, ki ga je že plačal in si je vzel tisto razstrošeno malenkost le v skrajni sili, ki io predvideva § 320 kazenskega zakonika, v katerih primerih sme sodišče storilca celo oprostiti vsake kazni. Škoda tudi ni nastala nobena, ker so mu še tisto malenkost odnešenega primoga v vrednosti din 3 60 odvzeli. Sodišče je res upoštevalo. obupen položaj obtoženca ter ga obsodilo le po § 320 k. z. na 60 din denarne kazni, pogojno za dobo 1 leta. Revežu je bila na ta način rešena tudi pokojnina. Dogodek naj bo v 'svarilo pred tatvinami na krajih, ki pripadajo javnim napravam ali služilo javnemu prometu. V takem slučaju postane najmanjša tatvina, ne glede na vrednost, zločinstvo, ki se kaznuje z robijo do 10 let. Na starem mestnem pokopališču stn si prilastila dvs kovinasti krsti nek Alojz Osim in njegov pomagač Karel Lubej. Pločevino sta prodala po din! 2 za kg in prejela- din 256. Obsojena sta bila Ošini na 6 in Lubej na poldrug mesec strogega zapora. — \ v \ Tarifa avtotaksijev se Je zvišala s sklepom občinskega- odbora za 30 odst. Konec gledališke sezone. Kot zadnja predstava ie bila- minulo nedeljo uprizorjena opereta »Gejša« v tukajšnjem narodnem gledališču. QrlI«Osal Izletniška, vinogradniška gostilna, prvovrstna sortirana sladka vina. Znižane cene, dobra topla in mrzJa jedila, prenočišča, avtocesta, sončenje, ležalni stoli! STUDENCI PRI MARIBORU Otvoritev kopališča »Rdečega križa« v Studencih se je vršila minulo nedeljo. Kopališče bo zlasti lahko uporabljala delavska mladina v tem industrijskem kraju, ki se je doslfej morala pri kopanju zatekati kar na obrežje Drave, kar je pa seveda zelo nevarno. poročali, so krojaški pomočniki zahtevaii potom svoje organizacije, da jim mojstri zvišajo mezde za 15 odst. ter obenem opozorili gg. mojstre, da se kolektivna pogodba v mnogih primerih krši. v škodo pomočnikov. Združenje krojačev pa je sedaj pismeno odklonilo vsako povišanje, obenem pa je odpovedalo kolektivno pogodbo z motivacijo, da se pogodba itak ni izvajala-. Kakšno je dejansko ozadje glede odpovedi kolektivne pogodbe, nam še ni znano, vendar se čudimo takšnemu sklepu, ki pomeni izzivanje ter da se mojstri celo sklicujejo na to, da se kolektivna pogodba ni izvajala. Kdo pa- potem forsira razredni boj? Brezpogodbeno stanje ne more spora ublažiti, temveč ustvarja le zmedo in anarhijo. Priporočamo Pomočnikom, da strnejo svoje vrste in krepko odklonijo takšno izzivanje. > »Sram me je, radi mojih stanovskih tovarišev,« tako se je izrazil nek celjski obrtnik iz gradbene stroke v soboto, dne 1. junija, ko je bila proglašena stavka stavbinskega delavstva tudi za Celje in okolico. Potrdil je, da- živi stavbinsko delavstvo res v slabih gmotnih razmerah. Orisal je celo nekaj tako kričečih slučajev nesocialnega izkoriščanja, ki ga vrše njegovi stanovski tovariši nad- stavbinskim delavstvom, da smo se čudili, kljub temu da so natn znane marsikatere žalostne delovne razmere. Ali se je potem čuditi, da so morali zainteresirani krogi napeti' vse sile, da bi stavka stavbincev v Celju ne bila popolna, ali po možnosti preprečena Kakšnih sredstev so se Posluževali, bo še objavljeno. KRANJ Vlomilci so izropali izložbo urarja Rusa. — Odesli so zlatih predmetov za din 80.000. Ne-osumljencev so prijeli. TRŽIČ Letos js že minilo tretje leto, odkar smo začeli trasirati novo cesto »Za Virjem«/ Hudo-mušneži so jo imenovali jekleno cesto. Seveda je ostalo samo pri . ... 1 obljubah. Prejšnji občinski odbor je delal. N. pr.: dal je napraviti leseno škanpo (bolje: ogrado) ob vodi za žago. Sicer bi bila cementna boljša, pa tudi dražja, ampak... Že sama ideja je mnogo več vredna. Tržičani so potrpežljivi ljudje. RUŠE B.Vanca Protituberkulozne lige. Agilna Proti-tuberkulozna liga v Rušah, ki deluje že več let, je imela dne 30. maja svoj redni letni občni zbor. Iz letnega poročila je razbrati, da je liga v zadnjem poslovnem letu posvečala največjo pažnjo revni šolski deci, kateri je v hudi zimi v mesecu januarju, februarju, marcu in aprilu razdelila 1220 litrov mleka in 1107 štruc kruha. V ta namen je izdala 5077.50 din. Ker znašajo dohodki te neumorne' lige v Preteklem letu din 14.913.3, razpola/ga liga še vedno s premoženjem okrog din: 10.000. Kolikšno človekoljubno delo je s tem ruška liga napravila, vedo najbolj stariši prizadetih revnih otrok, za kar izrekajo vsem. ki so pripomogli h gornjim lepim uspehom naiskrenejšo zahvalo. — Seveda pa ni in ne more biti namen lige zbiranje premoženja. CRNA PRI PREVALJAM Surovo ravnanje z vajencem. Nek trgovski pomočnik iz trgovine v okblici Crne, kaj rad znaša svojo jezo nad ubogim vajencem s tem, da ga z vsako stvar oklofuta, pa tudi kar brez povoda. Javnost obsoja takšno nečloveško obnašanje naprani ubogemu fantu. Res je treba z učencem bolj resno postopati, ga učiti, kar tudi on pričakuje od predpostavljenih, nikakor pa niso priporočljive za vzgojo take surove metode, s katerimi dosežeš navadno nasprotne uspehe. Dasi se ta gopod prišteva k-inteligenci in kaj rad smatra druge za >.osle<, ali v občevanju z vajencem se pa pokaže, kdo je... ....... Za danes naj to zadostuje, če bomo pa primorani še več pisati o tem, bomo pa kar poimensko pozvali tega človekoljubnega pomočnika. — Očividec. SLOVENSKA BISTRICA Za jezo In zabavo je pred kakšnimi tromi tedni poskrbel pastir, ki je najprvo tri drn veseljačil v ženski družbi, nato pa je v hotelu N. postal tako objesten, da je pričel mahati okrog sebe »in razbil celo par šip na oknih. Ioda motil bi se. ako bi človek mislil, da si je s tem potolažil svojo ra-zboritost. Iz lokala je stopil še na vrt. Ljudje so mislili, da bo napravil stezice med gredicami, pa je naenkrat začel plesati pravi afriški kankan i;i lomastiti po gredah, sadikah in solati. Pohodil je vse, kar mu je prišlo pod no."e. Giedalci so majali z glavaitni in govorili: »Napravili ste kozla za pastirja...« Kako je pastir poravna! gmotno škodo, ne vemo, mor dno trpe oni katerim služi. Objavljanje dovoljenj za zvišanje cen življenjskim potrebščinam. Banska uprava vedrio objavlja izdana dovoljenja za zvišanje cen življenjskim potrebščinam, za katere zaprosijo tr/govci, obrtniki in tovarnarji. Banska uprava naj bi objavljala tudi odloke o zavr-nitvi prošenj za dovoljenje zvišanja cen oz. kobko znaša- razlika med od prosilca predlaganim in dovoljenim povišanjem. Na ta način s5. Y. Javnosti bolj utrdila zavest, da se cene življenjskim potrebščinam ne zvišujejo tako kot kdo predlaga. 111 al ie poravnal narotalno? Ako it no, Izpolni avofo dolinoat Kako le videl Sovjetsko Rusijo delegat dr. Rudolf Bičanič Dne 1. junija se je vršilo v Zagrebu predavanje dr. Rudolfa Bičaniča, člana delegacije naše države, ki se je v Moskvi pogajala radi sklenitve trgovinske pogodbe, o razmerah, ki jih je imel priliko videti za časa svojega 17 dnevnega bivanja v glavnem mestu Sovjetske Rusije. »Hrvatski dnevnik« prinaša njegovo predavanje v izvlečku: »V: SSSR je poedinec v resnici »ničevo«, nič. Vsak se pokori občim interesom. V Moskvi ni privatnih trgovin. Vse trgovine so državne. Pred trgovino je napis, kaj se v nji prodaja in namesto imena številka. Pred trgovinami se ljudje nastavljajo v dolgih vrstah. To nastavljanje je tako običajno, da se vidi cele vrste ljudi celo pred kioski za časopise. Četudi proizvodnja napreduje z velikimi koraki, pa se vendar ne more zadovoljiti potrebam vseh ljudi. Plače v SSSR niso enake, ampak se kretajo med 200 in 30.000 rubljev mesečno. Tako ima n. pr. čistilka v gostilni 200 do 300 rubljev mesečne plače, med tem ko jo ima ravnatelj tovarne okrog 5000 do 6000 rubljev. Nekateri umetniki imajo do 30.000 rubljev mesečnega dohodka. Aleksej Tolstoj ima celo en milijon rubljev letnega dohodka. Službeni tečaj rublja je 10 dinarjev, vendar pa je njegova kupna, mgč majhna, en in pol do dva dinarja za rubelj. Zato pa so stanovanja zelo poceni. Med tem ko se izda pri nas za stanovanje 30 do 40 odstotkov zaslužka, znaša izdatek za stanovanje v Moskvi, 2, 4 ali največ 10 odstotkov zaslužka. Stanarina se plača po udobnosti ali po kubaturi stanovanja. Na več stanovanj odpade po ena sama kuhinja. Ljudje se oblačijo skromno, vidi pa se, da si žene mažejo ustnice. Na modo največ pazijo mladi sovjetski častniki. Mogoče si je nabaviti tudi boljšo vrsto obleke, toda na njo je treba čakali. Ljudje se dobro hranijo in mnogo jed-). To očitno radi tega, ker je tam zima zelo ostra, pa je zato ljudem potrebno več hrane, i * V vseh trgovinah, razen v onih, ki prodajajo življenjske potrebščine, in pisarnah začne delo ob 10. uri dopoldne in neha ob 4. uri popoldne. Tempo dela bi bil lahko nekoliko hitreji. Neverjetno so poceni zdravila. Istotako so zelo poceni predmeti, ki so namenjeni za občo ljudsko potrošnjo. Mesnati proizvodi imajo enako ceno kot pri nas. Meso stane 10 do 14 rubljev kg, mast 25 rubljev, surovo maslo 26 rubljev, mleko 1.80 rubljev, po zimi pa 2 do 2.50 rubljev. Poceni ženski čevlji stanejo 70 rubljev, a fini 180 rubljev. Vsakdo lahko šiedi. Na hranilne vloge se plačuje 4 odst. obresti. Prav tako nalagajo ljudje denar v državne papirje. Vsakdo sme graditi hišo, toda samo za se in je ne sme dajati v podnajem. Priznana je privatna lastnina za vse predmete za osebno potrebo. Kdor ima 12.000 rubljev si more kupiti av- [ tinka/četrtinka-bosminka, osminka, četrtinka, 'mesto pravilno: četrtinka/osminka-ršestnaj- ! sunka, šestnajstirrka, četrtinka Občutne pre-i glavice so delali pevovodjem tudi temipo, os-! novna mera in ritmične izpremembe. V sestavljenih taktih je treba v hitrejšem tempu vzeti ! podrejene metrične skupine na en mah: n. pr. i v »Katrici«, »Morju Adrijanskem« 6/8 na 2 ne ! na 6 mahov, v »Oblačku« 12/8 na 4 ne na 12 v . |mahov i. p.; vsako izmeno takta mora pevo- malno. Povprečni kolhoz ima 1500 hek-| vodja z gibi pripraviti in zlasti v .prehodili s tomobil. Priznana je pravica dedovanja za vse predmete, za katere je priznana pravica osebne lastnine. Poljedelska proizvodnja funkcijonira nor- tarjev zemlje, a na vsak kolhozni dom, točnimi odpade po 20 hektarjev, torej več kot pri nas na povprečni kmečki dom. So pa tudi kraji z malo zemlje. Narodni komisar za trgovino, Mikojan, ki je Armenec, je rekel, da je treba v krajih, kjer je malo zemlje, za vsako ceno ustvariti intenzivno proizvodnjo, potem pa izvršiti razna poboljšanja zemlje. V SSSR se posveča mnogo pažnje vojski. Qoji se kult vojske, podčrtavajo pa se tudi zgodovinske zmage. Slave se Carski generali, pod čijih vodstvom so bile take zmage izvojeva-ne. Vsak državljan je pripravljen braniti domovino. Kar se tiče zunanje politike, hodi SSSR po poti carja Petra Velikega. Naši delegati so ob priliki bivanja v Moskvi dobili na najmerodaj-nejšem mestu vtis, da SSSR želi, da- bi bila naša država urejena, in močna ter pripravljena, da se brani pred vsako eventualnostjo.« Še par važnih pripomb V, svojem predavanju o Sovjetski Rusiji je rekel dr. Bičanič tudi to-le. Rusija je 85 krat večja, kakor naša država. Srbija je iskala stikov z Rusijo že pred 136 leti. Današnja Rusija je nova. Prebivalstva ima 12 krat toliko kakor Jugoslavija. V Rusiji imajo strog red. Sploh je to dežela reda in organizacije. Kult dela goji vlada z obsežnimi javnimi deli. Če primerjamo samo gradbo palače sovjetov, za katero izdajajo vsak mesec 10 milijonov rubljev. Palača bo 416 metrov visoka. Imela bo veliko dvorano z 20.000 in malo dvorano s 6000 sedeži. Drugi primer je gradba prekopa. V 45 dneh je bil napravljen 270 km dolg prekop. Prekop ramaka 140.000 ha zemlje, na kateri goje sedaj bombaž. Ljudje izdajajo ves denar, ker so starost zavarovani. Kdor je nad 60 star, ima pravico do zavarovanja. Nihče pa ne more nalagati denarja v proizvajalna sredstva, da bi najemal delavce, ki bi zanj delali. Te stvari o-pravlja država ali državni socializem. Sovjetski politiki niso samo politiki, ampak vedno tudi gospodarstveniki. V Rusiji vrše silno naučno in prisilno propagando za svojo politiko. V zunanji politiki kaže Rusija zavest svoje lastne sile, Hladna in mirna je neglede na druge države. Dr. Bičanič je razpravljal še o raznih drugih pogledih z ozirom na Rusijo, \ c* Izvajanja dr. Bičaniča so gotovo prav zanimiva in v grobih obrisih kažejo vsaj zunanji videz življenja v SSSR. Ko bo enkrat prihajalo k nam tudi sovjetsko časopisje, kar se bo zgodilo, čim bodo navezani tudi diploma-tični stiki, bomo mogli slediti razmeram v SSSR v večjih podrobnostih, v kolikor se to da potom časopisja v državi, kjer ni opozicijskega tiska. mahi jasno označiti, da ni' zmede. — | Takšne pogreške so« bile v »Oblačku«, »Škr-!jančku«. »Pobratimiji«, »Na bregu«, »Katrici«, »O kresu«, »Morju Adrijanskem«, »Popotni pesmi«, »Povejte ve planine«, »Na dan«. Največ se je .grešilo proti arhitektonski' obliki in smiselnemu fraziranju. Pevovodja mora imeti točne pojme o zvrstitvi glasbenega stavka, kajti je smiselna zvrstitev glasbene snovi poglavitna postavka dobro grajene glasbene oblike oz. njene izvedbe. Tej osnovni (Postavki se morajo podrediti brez različnih tehničnih koncesij vse druge oblikovne 'zahteve: frazi-ranje, dinamika, agogika L dr. Ne gre razse-kavati na rovaš dihanja, intonacije, tehnično kočljivih mest in cenenih izražajev glasben stavek v nesmiselne stavčiče in udobne iraze. Vkupen tok melodije mora stremeti gladko in smiselno v celotno obliko. To osnovno pogreška sem opazil brez izjeme pri vseh zborih in dosledno pri vseh izvajanih pesmih. Zakrivili so jo pevovodje s svojimi oblikovno potresenimi osnutki,*tehnično >pa z elementarno pogrešenim dirigiranjem. Kakor mora biti poglavitna misel pevovodje obrnjena v smiselno graditev forme, tako morajo vsi njegovi gibi in kretnje služiti edino le temu namenu. Osnovni mahi njegove desnice (redkokdaj obeh rok), namenjeni ritmičnemu toku. so kaj enostavni, da ne rečem često normirani. Morajo pa biti točni, in jasni, da toka melodije ne zavirajo. Levica pripravlja in daje vstope, nakazuje skupinsko dinamiko, opozarja na različne izpremembe. Gibi in kretnje obeh rok vzdržujejo navedenim za sebe različnim pogojem nadrejeno dinamiko stavka, osnovne ritmične in priprave. Vsemu temu dirigentovemu delu: Pa mora vladati preprosta oblikovna enostavnost, pevcu docela razumljiva jasnost in sugestivna iprepričevabiost. Vsi gibi' naj bodo vidni posredniki dirigentovih duševnih napetosti in ne goli sebični vides. Sicer utegne neurejeno, zato slabo razumljeno, ali celo komedijantskim maniram podobno mahanje povzročiti pogreške, ki jih je bilo na tem koncertu zadosti, ob neugodnih prilikah pa nepotrebno zmedo, da ne rečem še kaj hujšega. Na kratko: dober pevovodja opravi ipol dela s pevci doma, ostalo na odru ob enaki in popolni odgovornosti vseh sodelujočih! Koncert bodi za javnost kulturni dogodek, za izvajalce posebno delovno doživetje. »Sokolski dom« jeseniški je po svoji dobri akustičnosti in razsežnosti edina, za koncerte Primerna dvorana na Jesenicah. Nezadostna .ie ventilacija, ki jo bo treba nujno popraviti. Pevski oder je treba v oblik} stopnjišča .postaviti v dvorano, pred gledališko rampo, gledališki oder Pa zapreti, da se izloči dvoranski resonanci škodljivo zadnje resonančno dno. Vrata v dvorani morajo bi* med petjem zaprta, da se glasovna sila ne izgublja po stranskih prostorih. V teh nrostorih se med koncertom ne sme razbijati s 'Posodjem m sploh ne kaditi. Ako premotrim po vsem tem prvi pevski nastop jeseniškega delavstva in doseženi uspeh. moram stvarno povzeti sledeče njegove dobrote in slabosti. S kulturno političnega vidika je ta koncert izredno važen dogodek, je začetek ‘motrenega duševnega delovanja našega strokovnega delavca za slovenske glasbo. Kot prvi nastop ga je ipa treba smatrati tudi za važen glasbeni dogodek, ki naj vzbu-. di resnejši smisel za smotreno glasbeno delo med našim strokovnim delavstvom, naše ustvarjajoče glasbenike pa opozori na socialno motiviko, ki jo je naša glasba zanemarila. Prvemu, propagandnemu nastopu mora slediti poglobljeno in smotreno notranje delo ki bo I edino dvignilo duševno raven, vrednost in ve-iljavo našega delavca aoma in dtugod. značilnosti in izpremembe ter značilne sklepe 1 (Konec.) lioiuek sodcužic Marolt France: I. pevski koncert „ZdruZenlh pevskih zborov z Jesenic dne 19. maje 1940 v »Sokolskem domu" (Nadaljevanje.) Izvajanje sporeda je pokazalo za iprvi. na-lpo petje in dobra instrumentalna glasba (tr-stop gotovo izredno močan glasbeno tehnični boveljska, tržiška godba, glasbeniki in pevci dosegljaj. Vsi izvajalci so odpeli svoje pesmi iz Idrije, Jesenic, Trbovelj, Tržiča i. dr.), tila na pamet ter izpričali ob tem zgledno pevsko discipliniranost ter popolno udanost pevovodjem. Razen »Slage«, ki zbira svoje pevce iz železničarskih krogov, so pevci ostalih pev-s..ih zborov strokovni delavci javorniškega in jeseniškega obrata. Njihovi pevovodje so delavski sodrugi, glasbeni samouki, ki so si vrh težkega strokovnega dela naprtili še trudno organizacijsko in pevovodsko opravilo. Z vajami se morajo ravnati ipo delovnem obratu (trikratna dnevna temena dela), železničarji , pa po službenem redu, s posamezniki je treba vaditi po 22. uri. Vaje se torej vrše neredno, 10 zgovoru, vendar pa vsaj dvakrat tedensko po tri ure. Kakšna bi bila ob navedenih pogojih in sodobni duševni letargiji pevska adelež-ba pri naših meščanskih zborih? Menda izzovejo iprav pri telesnem delavcu pojačleni fizični napori psihične reakcije in močnejše prizadevanje za duševno delo. Morda bi ne bilo odveč, raziskovati vprašanje, zakaj se od nekdaj v naših delovniih obratih, ki so nam dali precej dobrih glasbenikov, zdržno goji le- ŽENE MED SEBOJ V delavskih naseljih, kjer prebiva po več družin v eni sa-ini- delavski zgradbi, se često dogaja da prihaja med ženami do krega in velikih raziprtij. Včasih zadostuje za tak prepir malenkosten povoa. Toda vzroki so ponavadi globlji. Včasih je kriva napetemu razmerju, ki se ustvari med ženami zavist, ako ima ena boljše razmere, kot druga, ako soseda lažje izhaja, ker ima mož boljše dohodke, ali pa ker nna manjšo družino. Večkrat se kakšna delavska žena jezi nad svojo sosedo, ako Je ta lepše oblečena, ako si lahko privošči kakšne izlete in podobno, kar je v zvezi z večjim udobjem. Potem so žene, ki se 3utijo vsled položaja svojega moža v službi, ali pa vsled tega, ker imajo kakšne prihranke. vzvišene nad svojo okolico in dajo to ob vsaki priliki sosedam občutiti. Take žene smatrajo sosedo, ki mora vse sama opravi,ti in ki gara od jutra do noči za neko manj vredno sovrstnico, na katero gledajo pomilovalno/ in celo govore o njeni revščini z neko naslado, tako. da človek posname iz njih pripovedovanja, da naravnost uživajo, ker so v boljem položaju. Na ta način se zbira netivo in! najmanjša stvar potem zadostuje da izbruhne kreg med ženami. Zavedna delavska žena pa ve. da je zavist najgrša lastnost, da pa ni nič mani grdo, ako se kdo naslaja nad revščino svoje okolice ter se vsled nekoliko boljega položaja smatra za ne vem kakšno vzvišeno bitje Žena delavca in nameščenca se morata zavedati, da je usoda sleherne izmed njiju negotova. Danes ima mož delo. jutri ga nima, danes je zdrav, jutri je mrtev. Trenuten položaj ni odločilen. Danes se ti lahko godi bolje, jutri, ko pride bolezen in, podobno, boš mogoče na slabšem kot pa je tvoja soseda na katero si oo danes zrla z nekim pomilovanjem. Ako si v boljem položaju, potem po svoji moči pomagaj sosedi, ki ji gre trdo in ima mogoče na glavi, še veliko otrok. Saj ni treba, da ji daješ ne vem kaj. dobra beseda, majhna pomoč pri težkem delu ki ga opravlja, vse to bo našlo svoj odmev. Pridobila si boš sosedo za prijateljico in zavist, ki bi s.e utegnila pojaviti mri njej bo v kali zadušena. Ti pa. ki nič nimaš, ne želi si radi tega. da M morala tudi tvoja soseda priti v enako beden položaj. S tem ti ne bo prav nič pomaga- sovni materijal sodelujočih zborov je povečini zvočen, zdržen ter za prvi nastoip kar prožen. Slišal sem vmes glasove izredne lepote in razsežnosti, ki bi zaslužili posebne vzgoje, da bi celoti uspešnejše pomagali. Seveda je i/. celote in iz posameznih zborov izstopalo še nekaj zadirčnih in nezvofinih glasov, ki jih bo treba s pravilno vajo izboljšati ali pa izločiti. Umetno petje zahteva glasovne vzgoje (pevskega dihanja, glasovnega sproščenja, vezanega glasu, razločne in razsežne izgovarjave i. dr.), predvsem pa točnega muziciranja. Ritmiziranje izvajajočih je bilo za spoznanje boljše od intonacije; nekaj pogrešenih mest je treba pripisati slabi kompozicijski fakturi, ki jo mora pevovodja popraviti, druga gredo na rovaš skozi rodove podedovanih pogrešk in manir. N. pr. pojo 1. tenorji v Morju Adrijanskem Ko po tebi«... dosledno napačno Iies-hes-c-hes namesto pravilno hes-hes-ces-hes (tudi sledeča izmena es-mola in es-dtira je bila kakor vedno zabrisatra), vstopni ritem v »Slovenec sem« je dosledno pogrešen: četr- no. Nam more postati- bolje samo' tedaj ako vsi skupaj gremo po poti napredka, iz bede v boljše življenje. Dejstvo, da se nekaterim delavskim družinam mogoče godi za spoznanje bolje, naj ti bo vzpodbuda, da se je treba za splošno izboljšanje položaja boriti. O’'i, kaj se da popraviti s pametnim gospodinstvoin in dobrim zgledom že sedaj in razmišljaj ter govori možu o tem, kaj bi se še dalo napraviti z močno organizacijo. Retfrst ▼ solati. Ali še veste, kaj je regrat? — Kaj ne bi vedeli, saj ga sedaj poznajo celo Amerikanci* ki e.o se— mimogrede — še druge kuhe in peke naučili od nas. Prav sedlaj je regratov čas, ko je svež. Menda pač najbolj tekne, če si ga človek sam nabere in ga precej globoko izreže. Vsakdo nima časa za to in v večjih mestih tudi ne prilike. Dotbi se pa sedaj na trgu. Regrat vre* buje mnogo železa in je zato priporočljiv. Lahko se naredi sam zase, lahko se pa tudi pomeša s fižolom ali krompirjem — tudi z bobom, ki £& pa tukaj ne poznajo — in lahko se narežejo trdla jajca nanj. Zaheli se kakor druge solate, s soljo, oljem in kisom ali limonovim sokom. (Tudi kot' špiniča se lahko naredi, namreč na naš način, to se pravi, da se dobro seseklja, kadar je kuhan, posoli in popopra, vrže na razbeljeno mast in se mu doda malo smetane ali mleka. In če se položi ocvrto jajce na vrh, je to imenitno.) Krompirjeva solata. Deset srednje velikih kuhanih krompirjev, 6 trdo kuhanih jajc, strok zelene zrezane, dve srednji čebuli, dbbro sesekljani, žličico soli, osminko žličice popra, žlico fino sesekljanega peteršilja, olja in kisa po okusu. Olupi krompir in jajca, dokler so gorki, jih reži približno pol ipalca debelo, posoli, popopraj, tfodaj zeleno in čebulo iter nekoliko petr-šilja, začini z oljem in kisom pa prav dobro premešaj. Ostanek petršilja posuj povrh. Nasvet za solato. Neki dobro znani kuhar je na vprašanje, kako se dobro ipripravi zelena solata, odjo^oril' vzemi soli kot modrijan, olja kot zapravljivec, kisa kot skopuh in mešaj kot norec. Delavski pravni svetovalec Rudarjev df'lg Pri trgovcu (Prevalje) Vprašanje: Trgovcu sem bil dolžan 573 din: katere sem odplačeval v mesečnih obrokih od leta 1934 naprej in sem koncem lanskega leta odplačal 436 din, tako da : em ostal na dolgu še din 138.' Trgovec pa mi je poslal preo kratkim sodno plačilno povelje za din 574, .pri čemur so še všteti njegovi stroški in 6 odst. obresti. Skupno z večimi drugimi rudarji imam stanovanjsko hišo in hoče sedaj trgovec za svoj dolg zarubiti ta del moje hiše, čeprav sem pripravljen dolg še naprej odplačevati v obrokih. Ali me kljub temu lahko rubi? Odgovor: Če ste pri trgovcu na dolgu, lahko zahteva za terjatev zakonite f> odst. obresti akci se niste z njim Izrecno dogovorili, da Vas čaka brez obresti, (ilede višine stroškov se informirajte .pri sodišču, če iili .ie trgovec pravilno zaračunal. Ako zoper .plačilno povelje v 14. dneh od prejema ne podate na sodiščiu upora, postane povelje ipravotnoč- no iti lahko upnik uvede zoper Vas izvršbo tudi ha Vaš delež pri hiši. četudi je še tako majhen: Ta delež pride potem na dražbo in prii.ade onemu, ki bo največ ponudil pri sodni dražbi. Ko bo enkrat Udražitelj v lasti tega di'e/a, in postal s temi solastnik hiše, lahko zahteva, da se cela hiša proda na sodni dražbi in izkupiček razdeli na enake del;: med solastnice. Mišo dobi zopet tisti, ki največ ponudi. Trgovca ne morete siliti, da bi se še naprej zadovoljil z odplačevanjem z obroki, ako se nista, tako pogodila ob nastanku dolga. — Zakaj pa ne kupujete pri Vašem delavskem »Konsuninem društvu«, ki ima v Vašom kraju že dolga leta svojo centralno prodajalno? Dolgove bi seveda tam tudi morali' plačevati, toda pri odplačevanju bi Vam gotovo’ šli toliko na roko, da Vam ne bi odprodali Vaše šiirinajstinke solastnine na hiši in' s tem spravil' v nevarnost tudi' last ostalih štirinajstih rudarjev. Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.