Naročnina Dnevno izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polleino 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsfvo mesečno 33 Din n«dei|»kn Izdat« celoleUredbi o okrajnih cestnih odborih, s katero se v cestnih zadevah razširja delokrog okrajnih zastopov, ustanovljenih z deželnim zakonom z dne 14. junija 1866, štev. 19 dež. zakonika za štajersko na novo ustanovljena okrajne cestne odbore v sledečih krajih: Pre-valje, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čako-vec in Prelog.« Vsebina uredbe. Uredba o okrajnih cestnih odborih, s katero se v cestnih zadevah razširja delokrog okrajnih zastopov na novo ustanovljene okr. cestne odbore v Prevaljah, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Cakovcu in Prelogu, ki odgovarjajo za zgradbo, vzdrževanje in upravo tistih samoupravnih cest, ki niso oblastne ali občinske. Na vsakih 2000 prebivalcev okraja pride po en odbornik v okrajnem cestnem odboru. Okrajni cestni odbori se volijo za dobo štirih let. Nato govori uredba v čl. 4 do 28 o volivnem redu za okrajne cestne odbore ter o njih konstituiranju. Okrajni cestni odbori s sedežem v imenovanih krajih imajo v vseh cestnih zadevah oni delokrog, ki ga imajo v tem oziru okrajni zastopi v smislu zakona z dne 14. junija 1866, štev. 19 dež. zakona za Štajersko, v kolikor se seveda ta zakon s to uredbo ne spreminja. Ta delokrog obsega: 1. Vzdrževanje in nadziranje deželnih, okrajnih oziroma sreskih in komitatskih ,cest, ako te ceste niso proglašene za oblastne ceste. 2. Nadzorovanje nad napravami in vzdrževanjem občinskih cest, vaških in javnih gospodarskih potov. 3. Odločanje o sporih, ki nastanejo radi izredne uporabe občinskih cest in potov ter posredovanje pri določitvi prispevkov za vzdrževanje teh cest. 4. Skrb za zgradbo novih okrajnih cest. 5. Uprava imovine okrajnega cestnega odbora. 6. Skrb za kritje potrebščin. Za kritje stroškov, ki se ne krijejo z lastnimi dohodki, sme okrajni cestni odbor po odobritvi oblastnega odbora pobirati doklade z direktnim davkom. V čl. 37 do 43 pa določa uredba delokrog Upravnega odbora-Nadzorstvo nad delovanjem okrajnih cestnih odborov vrši oblastni odbor- Motivno poročilo je podal za uredbodajiii odsek g. obl. poslanec dr. Ogrizek, nakar se je pričela generalna debata o predloženem osnutku. K besedi sta se oglasila poslanca Petovar in Moderndorfer, ki sta v predloženi uredbi zavohala na vsak korak politične trike obl. odbora. V debato ie posegel tudi g. predsednik dr, Leskovar, ki je naglašal, da se pri nas absolutno ni bati kakšnih gerent-stev, ki so cvetela v dobi PPrežima. Dokler bo SLS imela količkaj upliva na državno upravo, bo vse njeno prizadevanje šlo za tem, da se te razmere normalizirajo. Če bi pa prišla druga stranka do vpliva v državi, je že mogoče, da bodo napeli vse sile, kar količkaj spominja na avtonomijo. Vemo, da se je to že dogajalo. Vsi občinski odbori so se razpušeali, preko Slovenije jc zadivjal sistem gerentstev. In stranka, ki nosi za to krivdo in odgovornost, je ravno stranka, kateri pripada gosp. Petovar. V dobi takratnega režima se je dopuščalo tudi marsikaj drugega. G. predsednik ugotavlja, da je vsaka bojazen gleda političnega izrabljanja popolnoma neupravičena. — Bili pa so ljudje, ki so celo v čisto gospodarska vprašanja kakor je n- pr. dobava gramoza, hoteli uvajati svojo politiko. Odločno pa odklanja sumničenjc opozicije, da bi oblastni odbor načelno odklanjal predlog« opozicije. Nasprotno; oblastni odbor je dovzeten za vsak stvaren predlog in f" bo uvaževal, ako bo ta predlog odgovarjal 'lošnim načelom uredbe. To je pri specialni debatis ki je sledila, re- ferent uredbodajnega odseka dr. Ogrizek tudi v polni meri dokazal s tem, da je veliko predlogov od strani opozicije akceptiral. Pred sklepanjem o osnutku predložene uredbe se je seja za nekaj časa prekinila in se je sestal uredbodajni odsek h kratki seji, da se izvrše v osnutku še nekatere stilistične poprave. Nato je še pred samim glasovanjem podal dr. Baričevič izjavo, da bo klub oblastnih poslancev KDK glasoval proti predloženi uredbi, s čimer je neizpodbitno podan dokaz, da ni opoziciji niti najmanj za interese našega ljudstva in da so vsa njihova dolgovezna izvajanja tekom generalne in specialne debate samo neiskrena obstrukcijska igra. Uredbo, ki vsebuje toliko koristnih določil za naše ljudstvo, je večina po gornji izjavi dr. Bariče-viča sprejela. Popoldne ob peti uri se je vršila seja uredbodajnega odseka, ob šestih pa se je nato vršilo nadaljevanje ob četrt na 13 prekinjene skupščinske seje. Za popoldansko zasedanje mariborske oblastne skupščine je vladalo med občinstvom veliko zanimanje. Zasedanje sc je pretvorilo v popolno obsodbo SDS-časopisja ter se zaključilo s popolno blamažo opozicije. Do mogočnega izraza je prišlo hkrati globoko spoštovanje, s kater m se zastopniki slovenskega naroda klanjajo svojemu voditelju dr. Korošcu, pa tudi vsa ljubezen, ki jo slovenski narod goji do svojega voditelja. Opozicija, ki je mislila, da bo mogla nastopiti kot tožitcljica, je zapustila boj šče poražena in osramočena. Že takoj ob začetku zasedanja se je začutilo, da S6 opozicija umika pod mogočnim vtisom ljubezni in spoštovanja, ki ga goje zastopniki slovenskega naroda uo svojega voditelja in ob nepopisnem ogorčenju, ki je zavladalo med poslanci oblas,ne skupščine radi nezaslišanega 'Juirovega psovanja in žaljenja. Zasedanje jo pomenilo hkrati uničujočo obtožbo SDS politike sploh, slasti pa njene obstrukcij-sko in zavlačevalnc taktiko v skupščini. Predsednik oblastne skupščine dr. Leskovar je otvoril ob napovedani uri in oddal predsedstvo ppdpresedniku skupščine poslancu Reichu, Besedo je dobil oblastni poslanec Dr. Schauhach ki sporoča sklep uredbodajnega odbora, da naj se predlog opozicije, da se oblastni odbor radi kršitve zakona, ki ga je baje zagrešil s svojim sklepom z dne 10. julija, sestavi pod obtožbo, odkloni. Referent je postavil vprašanje, če je s tem sklepom sploh kak zakon kršen. Smešno je, če se opozicija za utemeljevanje svojega predloga sklicuje na število volivcev. Edini paragrafi, ki bi za utemeljitev sploh mogli priti v poštev, bi bili §§ 91. do 97. zakona o samoupravah, vendar pa v predlogu SDS ni najti niti sledu, da bi se oblastni odbor mogel staviti pod obtožbo. Kje neki stoji zapisano, da mora imeti oblastni odbor naročeno -Jutro«:. Tudi v omejevanju osebne svobode nameščencev oblastnega odbora ne moro biti govora, ker se čitanje Jutra : v zasebnem življenju ni niti najmanj prepovedalo. Tembolj upravičen pa je omenjeni sklep oblastnega odbora, če pomislimo, da si je >Jutro naravnost prisvojilo patent državotvornosti, v zadnjem času pa jo ves demokratski tisk iz razloga užaljenosti zašel med protidržavne hujskače. Oblastni odbor ni bil k temu sklepu nc samo upravičen, temveč naravnost dolžau, ker .-e je z omenjeno karikatura v :>Jutru«; zasra-moval voditelj slovenskega naroda, ki je priznan tudi v inozemstvu. Zato gre oblastnemu oditoru le hvala, da sprejme skupščina omenjeni sklep uredbodajnega odbora. Nato se je oglasil k besedi predsednik dr. Leskovar Z ozironi na nagibe, ki so vodili oblastni odbor pri omenjenem sklepu, poudarja, da je bil oblaslni odbor moralično prisiljen k temu svojemu sklepu, ker žali -Jutrova« karikatur« merski in narodni Čut Slovencev. Bil jc žaljen verski čut našega naroda, ker sc celo slika Sinu božjega vlači v politično špekulacijo SDS. Čim se je na obzorju slovenske zgodovine pojavila osebnost, ki je požrtvovalno delala na blagostanje našega naroda, so se vedno našli pritlikavci, ki so jim bila vsa sredstva dobrodošla, da oblatijo čast slovenskih velemož. Tako so delali z dr. Krekom, tako delajo z dr. Jegličom in dr. Korošcem, z dr. Korošcem, ki ima največ zaslug za političen napredek slovenskega naroda in njegovo osvoboditev. Zaključil je oblastni predsednik svoja izvajanja z ugotovitvijo, da bodo vsi ti pritlikavci, ki pripadajo zloglasni Nlutrovk kliki in ki se neprestano izčrpavajo v psovanju in nezaslišanem zasramovanju mož, ki stoje v javnem življenju, izginili, dr. Korošec pa ostane velik pred narodom in pred zgodovino. Besedo je dobil poslanec dr. Baričevič (SDS), ki je skušal zamašili pravne vrzeli, ki na široko zijajo v predlogu opozicije, ko pa je pristopil k njemu dr. Ogrizek in mu pokazal rjutrovo: karikaturo, je popolnoma osupnil in nekaj trenutkov sploh ni prišel do besede. Njegov govor je bil navadna politična Cenčarija. V imenu SLS je odgovoril Poslanec Hrastelj sledeče: Zaradi tega uujnega predloga jc naša skupščinska dvorana postala sodna dvorana. Razpravljati moramo namesto o delu za narod, o zločinih, ki se gode nad posamezniki in narodom. Dva zločina sta, ki danes pretresata vso javnost, tudi zborovanje obl. skupščine v Mariboru. 0 obeh zločinih moramo izreči svojo sodbo! Zgodi sc! Sodba hodi pravična, obsodba naj sc izreče kar najstrožja! Prvi zločin je oni. o katerem je oblastna skupščina takoj ob začetku svojega zasedanja izrekla svojo obsodbo. To je zločin v belgraj-ski skupščini. Vsi smo ga obsodili od vsega začetka in tako tudi v naši skupščini soglasno. Zločinec naj se kar najstrožje kaznuje. Kmalu po tem prvem zločinu se je zgodil še drug zločin nič manj hujši od onega: Slovenski demokratski tisk obdolžuje in slika dr. Korošca, voditelja slovenskega naroda, kot ubijavca! Pravi ubijavec je znan, je v zaporu, ali ta tisk preudarno in premišljeno nadaljuje kampanjo, kakor da dr. Korošec in po njem ves slovenski narod nosi madež v Belgradu prelite krvi. Pravijo, da je zločin v Belgradu političen, dasi je le čin razburjenega človeka, ki sam za svoj čin odgovarja. Dejansko pa je zločin, ki ga zagrešuje demokratski tisk, res najbolj prostaški političen zločin, zločin posebno, ker se s tem blati čast nedolžnega, ker se istočasno bogokletno zasmehuje Kristusovo trpljenje, blati duhovniška čast voditelja slov. naroda. Onega zločina v Belgradu ne smatramo, da je naperjen proti hrvaškemu narodu, dočim je ta zločin dem. tiska dejansko izvršen zoper ves slov. narod in njegovo čast. Oba zločina moramo obsoditi. Obsodili smo že prvi zločin v Belgradu, obl. odbor je pa že sam obsodil ta zločin, ki se je zagrešil po dem. tisku Slovenije. Zoper to obsodbo pa g* trije klubi naše skupščino, klub SDS in HSS ter socijalist stavijo pod obtožbo. Ta nujni predlog je pristanek na zločin, ki ga je demokratski tisk zagrešil. Ta nujni predlog se mi zdi, da je ravno tako nekaj strašnega in nečuvenega, kakor če bi kdo odobraval zločin v belgrajski skupščini, Poglejmo zato, kdo je podpisal ta nujni predlog! Prvi so demokrati! Ni čuda! Ti imajo edino lo stalno nalogo v naši državi, da blatijo slov. narod! Kdo je žigosal naš narod kot avstrijakanski in protidržavni del Jugoslavije? Demokratski tisk! Kdo je oblatil naš narod, da je zaradi svoje udanosti svoji veri — proltnarodcn iu nazadnjaški? Demokrat- ski tisk! Kdo danes namelava Račičev zločin — skovenskemu narodu, njegovemu voditelju — samo demokratski tisk! — Ni čuda, da so ti podpisali ta predlog, ki jim je le ta tisk njihov evangelij! S tem so samo pokazali, da so taki, kakor je njihov tisk iu da bodi naše postopanje z njimi, kakor z njihovim tiskom! Drugi podpisniki so radičevci. Priznamo, da so radičevci opravičeno do dna duše užaljeni zaradi zločina nad njihovimi v Belgradu. Razumemo tudi, da je užaljen ves hrvaški narod. Zato smo tudi tu izrazili svoje sočustvovanje s hrvaškim narodom kot z radičevci. Soglasno je skupščina obsodila zločin. Zato pa ne razumemo, da sedaj oni vračajo nam nemilo za drago! Tudi nam našim voditeljem sc je izvršil zločin, tudi ves slov. narod je do dna duše užaljen, toda od vas, zastopniki brv. naroda, ne prejemamo solidarne izjave, ampak ste se udinjali demokratom in z njimi participirate na blatenju slov. naroda, ki ga je zagrešil dem. tisk. Za. kaj to delate? Morate! Danes ste pod kura-telo Pribičeviča, danes ste v njegovi sužnosti, danes poljubljate roko, ki vas je batinala, mečete pa očitke proti onemu, ki je s svojo Hrvatom tako bratsko politiko ravno rešil -— batinanja Pribičeviča. Žalosten je danes vaš položaj, zato je nebratsko danes vaše postopanje! Tega slov. narod od hrvaškega ni pričakoval! Tega največji prijatelj hrv. naroda, dr. Korošec, ni zaslužil! Ne prosimo vas, pač pa pričakujemo, da se pridružite naši obsodbi nad zločinom dem. tiska kakor smo mi z vami obsodili zločin nad vašimi ljudmi! — Ako pa tega ne storite, obžalujemo vaše nebratsko postopanje, ga vzamemo na znanje in nam ne boste mogli zameriti, ako vam in vsemu hrvaškemu narodu povemo: Pod Pri-bičevičevo kuratelo ste prišli, vaši batinaši govore danes v vašem imenu, zato tudi vi ne govorite več v imenu hrv. naroda! -— Tudi socialisti so podpisali! Ti pa itak! To so ja speeijalisti v tem delu, da duliov-ništvu jemljejo čast in mu podtikajo uboje. Saj je šele pred kratkim njihov tisk bil obsojen pred sodiščem zaradi tega. In seveda morajo tudi biti zraven! So pač i/. Žerjavo-vega gnezda! Ko so Orjunaši ubili rudarja Fakina v Trbovljah, niso ti ljudje oblekli Žerjava v črno srajco in ga oblili s krvjo! Ko je padla bomba proti kralju, niso naslikali Pribičeviča kot atentatorja na kralja. Samo velikega sina slov. naroda, samo dr. Korošca je treba blatiti kot morilca! Soci-jalisti so se pač tudi tu pokazali kot repek Žerjavovega svobodomiselstva v Sloveniji. Naša sodba Obl. skupščina naj sedaj sodi, ali je obl. odbor prav ravnal, ko je obsodil zločin dem. tiska. Dosledni obsodbi nad zločinom v Belgradu, obsojamo tudi zločin demokratskega tiska. Mi se danes zato izjavljamo, da je obl. odbor postopal pravilno in če bi tega nc storil, bi ga mi stavili pred obtožbo! Obl. odbor je upravičen do te obsodbe. ČL 91. določa, da sklepa obl. odbor o vseh stvareh občega značaja.«; Zločin dem. tiska ni osebnega, je občega značaja, ker je s tem užaljena javna morala sploh, ko se potoni tiska očita nedolžnemu zločin. S takim pisanjem dem. tiska se mora prenehati! Ako ne, se mora storiti še druge korake, kakor jih je obl. odbor storil. Obl. odbor je v to pooblaščen, ker zastopa veliko večino prebivalcev mariborske oblasti. Ni govoril lc v imenu SLS, ampak v imenu vseh poštenih, dostojnih ljudi v naši oblasti! Ako pa kdo hoče, da tega v njegovem imenu ni smel izjaviti, naj se javi, da ga bo narod poznal! Tudi osebne svobode nastavljencem olil. skupščine in odbora obl. odbor ni kršil. Če komu ni to prav, ima popolno svobodo, da lahko takoj odide! Ker se zavedamo, da se z.lo ozdravi, ako se ga v korenini izruje, predlagam: 0 bi. skupščina zavrne obsodbo o b 1. o d b o r a v smislu uujnega predloga SDS. HSS in socijalist o v in o d o b r u j o njegov odlok, podan v seji dne 10. julija t. 1. Kakor smo dali zadoščenje vsled zločina nad zastopniki h r v. n a r o d a, tako dajemo danes zadoščenje voditelju slov. naroda dr. Korošcu. Zato stavim še drugi predlog: Dr. Korošcu pošlji oblastna skupščina sledeči brzojav: Oblastna skupščina v Mariboru odločno obsoja zločinsko pisanje dem. tiska iop«r ta« kot roditelja sloven. naroda. Iiraia ram svojo n d a n o s t ia spoštova-nje ter Tam daje lagotovilo, da b« narod sam našel sredstva, da ta iločin kaznaje! Po Hrasteljevem govoru je dobil besedo oblastni poslanec Petovar (SDS), ki je začel svoj govor z opombo, da bo govoril o zadevi z gospodarskega stališča, toda že takoj pri drugem stavku je zajahal SDS-arskega političnega kozla. Ves govor je bil primer zmedene in površno sestavljene politične kloba-sarije, ki jo je skupščina večinoma kvitirala s smehom. Za njim je govoril še poslanec Ovčar, nakar je dobil pred koncem debate še besedo socialist G r Č a r. V svojem govoru je v obilni meri poskrbel za smeh in zabavo- Ves njegov govor je spremljala večina s smehom in zbi- janjem šaL Končal je Sele, ko mn je glas čisto odpovedal. K zaključku je govoril še Dr. Ogrizek ki je uvodoma povdaril misel avtonomije in i zaključi! svoje temeljito in prepričevalno iz-, vajanje z ugotovitvijo, da ne bodo oblastni poslanci SLS nikdar dopustili, da bi se delo v skupščini zavlačevalo, ter da bodo napeli vse ' sile, da v Sloveniji ne bodo uspevali listi, ki na tako žaljiv način blatijo voditelja našega naroda. Predlog obL poslanca Hrastelja in dr. Ogrizeka — kakor tudi brzojavko — je večina oblastnih poslancev sprejela stoje g spontanimi ovacijami in navduSenimi vzkliki dr. Korošcu. Tudi galerija se je kompaktno pridružila zgledu poslancev. Krizaaa. a a t Belgrad, 19. julija. (Tel. »Slov.«) Danes so se nadaljevali napori, da bi se sestavila nevtralna vlada. Več osebnosti, ki s« bile poklicane v Belgrad z namenom, da razjasnijo položaj ali da sodelujejo aktivno pri sestavi nevtralne vlade, je danes prispelo v Belgrad z izjemo profesorja ljubljanske univerze dr. P i t a m i c a, ki se že dalj {asa mudi v Londonu in pride v Belgrad šele jutri zjutraj. Hrvaški kandidati so nadalje obdržali stike z dr. Štamparjem in se trdi, da vztrajajo pri svojem včerajšnjem stališču, da vstopijo samo in edino v volivno vlado. Ker so včeraj dobili vsi hrvaški kandidati od generala Hadžiča poziv, da ostanejo še dva dni v Belgradu, je upravičeno mišljenje, da se de vedno si opustila misel nevtralne vlade; v katerem praven pa se bo to nadaljevalo, je stvar ngibanja. Pozitivnih vesti o tem nismo mogli dobiti. Na vsak način je formiranje uevtralne vlade prišlo v težko krizo. Kronin mandatar general Hadiif je tekom dneva imel posvetovanja z nekaterimi kandidati. Dopoldne je bil sprejet v avdienco. Z opoldanskim orient - ekspresom je prispel sem naš rimski poslanik dr. R a k i č. Takoj po svojem prihoda je obiskal zunanjega ministra dr. Marin-k o v i ž a in je časnikarjem izjavil, da sta prišla on, kakor tudi naš londonski poslanik dr. O j u r i č na poziv svojega ministra, torej na poziv dr. Marinkoviča, da mu poročata o aktualnih zunanjepolitičnih problemih. Popoldne je imel Rakič daljši sestanek z generalom Hadiičem, nakar sta bila skupno sprejeta v avdieneo, ki je trajala od 6 do 8 »večer. General Hadžiž je po tej avdienei izjavil, da je vse, kakor je bilo, da se je razgovarjal s poslanikom Rakifem, da bo te razgovore nadaljeval in lahko šele jutri popoldne časnikarjem kaj več povedaL _ Ljudstvo proti volitvam r Belgrad, 19. jul. (TeL Slov.) Iz notranjosti države prihajajo privatna in uradna poročila, da se je ljudstvo sirom države popolnoma posvetilo poljedelskemu delu in se samo ie v mestih govori o krizi in političnem polo- Pribičeoičeoa gonja proti pošalita postaolfena na laž Sv. Pribičevič, ki mora neprestano govoriti, je mislil zadati hud udarec vladi 8 svojimi »senzacionalnimi razkritji« o pogojih, pod katerimi bi naša država dobila posojilo. Pribičevič v svoji izjavi postavlja iz trte iivite trditve, da je posojilo v zvezi z veliko korupcijsko afero, govori o ogromnih provizijah, pravi, da je s tem posojilom hotela vlada zasužniti našo državo, skratka, da je sreča, da do tega posojila ni prišlo. Finančno ministrstvo sedaj odgovarja Pribičeviču in ugotavlja, da je on govoril popolno neresnico: »Trditve g. Pribičeviča so popolnoma samovoljne in nikakor ne odgovarjajo pravemu stanju stvari. Ministrstvo naglaša, da v nobeni obliki niso v zvezi s posojilom nobene provizije. Stroški emisije,o katerih trdi g. Pribičevič, da markirajo provizije, so tako majhni kot doslej še pri nobenem posojilu. Način ugotovitve emisijskega kurza na londonskem tržišču je uradno objavljen. Ta način velja za vsa mednarodna posojila, zato velja tudi za nas. Popolnoma samovoljne so pa številke g. Pribičeviča, po katerih naj bi bilo treba odbiti 5 milijonov funtov štelingov kot razliko, ki nastane vsled namišljenega neugodnega kurza. V pogodbi ni niti besedice o kupovanju materijala za gradbo železnic v Angliji niti se nikdar med pogajanji ni o tem govorilo. Istotako je čisto izmišljena trditev, da se morajo gradbe izročiti angleškim podjetnikom. Pogodba o novem posojilu »e odlikuje ravno v tem, da pušča nam popolno svobodo glede načina uporabe teh sredstev. Hmundsena ne najdejo v Stoekholm, 19. jul. (Tel. >Slov.<) »Da-gens Nyheter« doznava od vračajočih se ude- I ležencev špicberške ekspedicije, da se bo ! Nobile že prihodnji teden vrnil domov. Na I Norveškem bo bival samo toliko, kolikor bo ! neobhodno potrebno. »Citta di Milano< bo ostala na Spitzbergih vse poletje, dočim se bodo Švedi, ki so še tam, vrnili domov prihodnji teden. Smatra se za gotovo, da sta Amundsen in Guillbaud mrtva, ker je bil preiskan vsak kot ozemlja, kjer bi se mogla 1 nahajati. v Kodanj, 19. julija. (Tel. »Slov.«) Pravkar je dospela vest, da je »Krasin« danes ob j 9.15 s člani Viglierijeve skupine dospel v Kingsbay. Vsem članom te skupine gre dobro in so najbolje razpoloženi. Ko so prišli na krov »Citta di Milanoc, so jih sprejeli z zmagoslavnimi »hurac-klici. v Moskva, 19. julija. (Tel. »Slov.«) Vi- glieri objavlja v »Izvestjih« obširno poročilo o katastrofi »Italije«. Vsled megle je bil zrakoplov potisnjen navzdol in krmarenje je bilo otežkočeno. Tudi metanje balasta z zrakoplova ni pomagalo. Po katastrofi so vse upanje stavili na poskus Malmgrona, da doseže severni rtič in ladjo. Malmgron je upal, da žaju. Stanje v državi se lahko anatra za popolnoma normalno. Značilno je tudi, da poročila naglašajo predvsem potrebo dela in izzve-nevajo proti volitvam. MisK 9e, da bi volivna borba ljudstvo odvračala od pridnega dela, ki je bolj potrebno in koristno kakor volivna agitacija. Ni res, da se morajo sredsrtva tega posojila uporabiti za konverzijo bosanskega železniškega posojila iz leta 1922. V pogodbi ni govora, da bi se skupini Bleer priznala kaka odškodnina. Res pa bo posojilo deloma služilo za stabilizacijo dinarja, kar je javnosti že znano. Ni pa res, da bodo vsote določene v ta namen ostale v Angliji, ampak je res, da bodo sukse-sivno vsa sredstva državi na razpolago. G. Pribičevič ni navedel virov svojih podatkov. Vse je zgolj ugibanje, ki ima očiten namen v sedanji politični položaj zanesti še več zmede. r Belgrad, 19. julija. (Tel. Slov.) Istočasno z našim rimskim poslanikom dr. Rakičem je prispel v Belgrad po daljši odsotnosti in bivanju v inozemstvu naš finančni minister dr. Bogdan Markovič. Na vprašanje časnikarjev, kaj misli o izjavi Svetozarja Pribičeviča, je rekel: »Vse to, kar govori g. Pribičevič, j« izmišljeno. O posojilu je točno samo to, kar je povedala vlada pred dvajsetimi dnevi. Posojilo je bilo podpisano že preje. Bankirji imajo obveznosti napram nam, kakor tudi mi napram njim. Kar se tiče emisije, je stvar popolnoma drugačna. Emisija je odložena do jeseni. Posojilo ni odvisno od finančnega ministra niti od bank, temveč od stanja v naši državi, kajti za časa onih demonstracij so Blai-rovi papirji padli od 92 na 85, sedaj pa so poskočili zopet na 87. Za to se je treba zahvaliti onim, ki so delali na to, da bi se posojilo pokvarilo. S posojilom se je delalo kot s strankarsko zadevo ne pa državno potrebo. Proti posojilu so nekateri ljudje popolnoma odkrito delovali.« Papežev nuncij v Zagrebu č Zagreb, 19. jul. (Tel. »Slov.«) Sinoči se je s svojega potovanja po Pri morju vrnil v Zagreb papežev nuncij monsgr. Pellegrinetti in obiskal zagrebškega nadškofa dr. Bauera. Izrazil se je najlaskaveje o Primorju, posebno pa o Plitvičkih jezerih. Z ozirom na vesti, da je vprašanje zavoda sv. Jeronima v Rimu rešeno in da je bil tam imenovan dr. Duka, je izjavil, da so vse te vesti prezgodnje, da stvar še ni rešena, da pa upa, da bo rešena v kratkem času, ker se je na obeh straneh pokazala najboljša volja za rešitev vseh vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, in tudi vprašanja zavoda sv. Jeronima. Železnica Drač-Solun » Atene, 10 jul. (Tel. »Slov.«) Vteda je dala proučiti predlog mednarodnega sindikata v Londonu, d;i se zgradi železnica, iti bi vezala Jadransko morje z Egejskim. Železnica bi izhajala iz Drača, bi Sla preko Albanije in grške Macedonije in končala v Soluntl, od tam pa bi imela zvezo preko Kavaile v Carigrad. Dr. Engliš odstopil. v Praga, 19. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava oficiozna »Prager Presse«, je češkoslovaški finančni minister dane izvršil svoj sklep, da poda demisijo, kar je sklenil že pred šestimi tedni. Na merodajnih mestih sedaj še nimajo namena, da bi v tem trenutku v zadevi odločili. Neposredni povod za demisijo je bila kampanja agrarnega lista »Venkova«, ki je napadal dr. Engliša, ker je zahteval zmanjšanje carine za češkoslovaško žito. v Praga, 19. jul. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je dr. Beneš izjavil, da se bo odgovor češkoslovaške glede Kellogovega pakta v petek izročil ameriškemu poslaništvu v Pragi, in da odgovor v načelu soglaša z angleškim, francoskim in nemškim odgovorom. Obreson žrtev osebnesa sovraštva v Newyork, 19. jul. (Tel. »Slov.«) Obrego-nov morilec je popolnoma zrušen. Policija ne daje nobenih pojasnil o tem, ali je morilec svoje dejanje priznal, in skuša dognati, kdo je intelektualni povzročitelj atentata. Domneva se, da ga je treba iskati v krogih trgovinskega ministra Moronesa, ki je bil Obregonov zagrizen sovražnik. Policija napoveduje nadaljnje aretacije. Calles je popolnoma gospodar položaja. Za danes je sklican stalni odbor kongresa, da reši politično krizo. Obregonovo truplo so včeraj opoldne v , slovesnem sprevodu, ki ga je vodil Calles, pre-I peljali na kolodvor, da ga prepeljejo v generalovo i domovino. Silne množice ljudstva so mu izkazale poslednjo čast. Drzen roo v ooslaništvu v Pariš, 19. juL (Tel. Slov.) Drzen vlomilec je danes ponoči obiskal češkoslovaško poslaništvo. Poslanikova soproga gospa Osu-ska »e jo nekoliko pred 5. uro zbudila vsled ropota in zagledala pred seboj moškega, ki ji je grozil z revolverjem. Zaklical je: »Nobene besede, ali pa te ustrelim!« Poslanikova soproga je brez upora povedala, kje se nahajajo njene dragocenosti. Vlomilec je vzel ogrlice, prstane in ostali kinč v vrednosti 150.900 frankov, potem pa je hotel iskati še v sosedni sobi. Gospa ga je prosilai, naj tega ne stori, ker v sosedni sobi spijo otrocL Napadalec je nato izginil, šele potem se je gospa upala klicati na pomoč, ko je bilo $e prepozno, ker je vlomilec skočil čez zid in izginil. Vlomilec je prej obiskal tudi kuhinjo, kjer si je izdatno postregel z jedili. Sodi se, da je bil to mlad človek, vendar pa je imel obraz zakrit z belim robcem. Poslanik, ki je spal v sosednem traktu, ni ničesar opazi L Bethlen ne prizna rešitve o^tantskesa vprašania v Budimpešta, 10. jul. (Tel. »Slov.«) V mag-natski zbornici se je grof Bethlen bavil z zadnjo izjavo angleškega zunanjega ministra Chamber-laina, ki je rekel, da je romunsko-madjarsko op-tantsko vprašanje z zadnjim sklepom Sveta Društva narodov rešeno. Bethlen je izjavil, da Ma-djarska tega ne more sprejeti in bo do konca vztrajala pri tem, da Društvo narodov imenuje namestnika za odpoklicanega romunskega člana razsodišča, če Društvo narodov madjarskim željam ne bo ustreglo, s tem tudi ne bo vršilo svoje naloge, skrbeti za to, da se respektirajo mirovne pogodbe, če ima Chamberlainova izjava tak pomen, da optantsko vprašanje nikdar več ne bo prišlo pred Društvo narodov, bi postal položaj izredno resen, ker bi se s tem Društvo narodov branilo vršiti prevzete dolžnosti in bi madjarska vlada morala na vsej črti izvajati konsekvence. Rekel je: Potem bi morali mi ugotoviti, da imajo pisane pogodbe samo toliko pomena, kolikor koristijo zmagovalcem, kjer pa vsebujejo koristi za slabejše in premagance, pa bi ne veljale. Ne moremo pristati na to, da se edini paragraf trianon-ske pogodbe, ki je bil sprejet po obojestranskem pristanku, razveljavi, če je ta paragraf neveljaven, tudi vsa pogodba ni obvezna. Vlada bo optantsko vprašanje še enkrat spravila na tapet, če ne bo šlo v stari obliki, pa v novi peticiji. Giolittijev pogreb v Turin, 19. jul. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bil i Giolittijev pogreb. Kralja je zastopal vojvoda bergamski. Kralj je poslal venec in sožalno pismo. Pri pogrebu so bili zastopniki senata, poslanske zbornice, več bivših ministrov in mnogi parlamentarci. Bela Kun se vrne v RusMo v Berlin, 19. julija. (Tel. Slov.) Sedaj ie gotovo, da bodo Belo Kuna preko nemškega ozemlja transportirali v Rusijo. Nemška vlada je na to pristala, ker je odgon Bele Kuna pre- bo dosegel zemljo v 17 dneh, ter je vzel t seboj živil za 46 dni, zaradi silnih napora pa so živila morali porabiti prej. V zadnjih dneh so letala prinesle pomoč. Iz nosilnih ploskev ponesrečenega Lundborgovega letala so napravili boljše bivališče, kakor so ga imeli na tajajočem se ledu. Viglieri ne veruje, da bi bilo mogoče najti Alessandrijevo skupino. Tudi njegova skupina bi bila poginila, če ne bi bila rešena v zadnjem času. O Amundsenu upa, da se nahaja pri Alessan-drijevi skupini. ž Rim, 19. jul. (Tel. »Slov.«) Tiskovni arad ministrskega predsedništva poroča: Po nalogu ministrskega predsednika se bodo ponesrečenci Nobilove ekspedicije vrnili takoj v Rim. Ladja »Citta di Milano« jih bo peljala do Narvvicka. Ministrski predsednik je izdal formalni ukaz vsem članom ekspedicije, da ne smejo dajati nikakih izjav in intervjujev o ekspediciji. »Citta di Milano* se bo vrnila v Kingsbay in bo sodelovala pri reševalni akciji ponesrečencev, ki so ostali pri »Italiji«. — Enako vest je prejel Vaš poročevalec tudi iz Milana s pristavkom, da se ta kategorična odredba Mussolinijeva spravlja v zvezo z naraščajočo polemiko inozemskega tiska, ki se vodi na podlagi raznih poročil proti Nobilovi ekspediciji. ko Madjarske postal nemogoč za to, ker je Madjarska stavila zahtevo za izročitev in ker se je poljska vlada branila dovoliti transport preko poljskega ozemlja. Nemška vlada smatra svoje dovoljenje za prijateljsko uslužnost napram Avstriji. Transport bo šel x Dunaja preko Češkoslovaške v Stettin, odtam pa dalje po morju. Brezposelnost prikrivalo v Rim, 19. juL (TeL Siov.) Novi italijanski finančni minister je poslal Mussoliniju pismo, v katerem demantira vest »Financial Times«, da znaša število brezposelnih v Italiji 2,000.000. Po statističnih podatkih podpornih institucij je število brezposelnih 439.000 koncem junija padlo na 250.000. Ne sme ae pa pozabiti, da ne pripadajo vsi delavci sindikatom in da jih zato tudi navedene institucije ne podpirajo. Celotna slika brezposelnih v Italiji je torej bistveno drugačna, kakor je navaja finančni minister. Ogromna pevska manifestacija nemštva v Dunaj, 19. julija. (Tel. »Slov.«) IHttfes se je začela na Dunaju 10. nemška pro&ijfva pevske zveze, na katero je prišlo 200.000 gostov iz Nemčije. Proslava se je otvorila v ogromni koncertni dvorani v Pratru, v kateri je nastopilo 35.000 pevcev, poslušalcev pa je bilo 45.000. V govorih, ki so jih ob otvoritvi imeli zvezni kancler dr. Seipel, dunajski župan Seitz, nemški poslanik na Dunaju in razni drugi dostojanstveniki, je prišlo do izraza, da vidi nemški narod v tej pevski proslavi voljo za združitev Avstrije z Nemčijo in za samoodločbo. Angleški odgovor. v London, 19. julija. (Tel. >Slov.«) An-i gleški odgovor Združenim državam na Kello-gov predlog ugotavlja v uvodu, da je Anglija pripravljena podpisati predlagani protivojni pakt v obliki, kakor ga je nazadnje predlagal Kellog. Angleška vlada je z interesom vzela na znanje izjave ameriške vlade k načrtu protivojnega pakta in h komentarjem drugih držav in polaga največjo važnost na določbo, da so druge države, če bi ena država, ki je podpisala pakt, začela vojno, bile avtomatično oproščene obveznosti, da ne vodijo vojne. Anglija ne more pritrditi nobeni novi pogodbi, ki bi se protivila obveznostim locarn-ske pogodbe ali statutom Društva naradov. Z zadovoljstvom se ugotavlja, da se je spremenil uvod, da se vsaka država, ki je so-podpisala in ki svoje narodne interese pospešuje z vojno, izključi iz pakta. Angleška vlada je prepričana, da pakt ni v nasprotju z angleškimi obveznostmi iz statutov Društva narodov in locarnske pogodbe. Z Nemčijo se strinja v tem, da ta obveznost ne vsebuje nobene določbe, ki bi mogla priti v konflikt s protivojnim. paktom, in z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile vse države, ki so podpisale locarnsko pogodbo, povabljene, da podpišejo protivojni pakt, tako da je očividno želja ameriške vlade, da naj podpfšejo pakt vsi člani Društva narodov. Angleška vlada predlaga, da naj se pošlje splošno povabilo vsem državam, da naj podpišejo pakt. Anglija ima vitalne interese na blagostanju in integriteti dotičnih držav. Anglija podpiše pakt samo s pridržkom, da pakt nikakor ne omejuje svobode Anglija napram njenim ozemljem, in pritrjuje Kellogu glede pravice samoobrambe vsake države. Končno se angleška vlada izjavlja za pripravljeno, da podpiše Kellogov pakt v zadnji obliki z dne 23. junija. Dunajska vremenska napoved: Izpremenlji-vo oblačno, od časa do časa dež in nevihte, nekoliko hladneje, severozapadni vetrovi. Novosadska vremenska napoved. Tiho, De* loma oblačno. Malo dežja. Temperaura bo še padla. V obrambo rimskega zidu na Mirju Priobčuje konsorvator dr. Fr. Stelč. Po večletnih pripravah, ki so se izvršile v sporazumu s profesorjem arhitekture Josipom Plečuikom in Spomeniškim uradom, je letos spomladi začel Mestni stavbni urad popravljati Rimski zid na Mirju z namenom, da to, za Ljubljano zadnji Čas leto za letom bolj pereče vprašanje, končno tako reši kakor zahteva arheološki pomen tega spomenika in pa estetska ureditev njegove okolice. Istočasno se je začelo mobilizirati javno mnenje za odstranitev tega zidu z motivacijo, da je za znanost brezpomemben, celo, da niti ni več pristen ampak ponaredba iz kamna, ki so ga od vseh strani navozili na Mirje ter da predstavlja nepremagljivo oviro za estetski in deloma tudi prometni razvoj Mirja itd. Posledica te priprave javnega mnenja se je pokazala v časopisnih pozivih za odstranitev zidu (Slovenski Narod) in končno v samostojnem predlogu v občinskem svetu, naj se zid odstrani. Žalostno in ugledu Ljubljane pred kulturnim svetom naravnost kvarno je, da moramo o tem vprašanju javno razpravljati in z dokazilnim aparatom prepričevati prebivalstvo našega mesta, da so spomeniki tolike starosti in tolike zgodovinske preteklosti kakor Rimski zid na Mirju visoko aktivne postavke v javnem premoženju vsakega mesta, ki ima ambicijo, da obdrži in poveča svoj ugled pred svetom, tembolj pa v premoženju mesta, ki nastopa kot tretje glavno mesto države in se tujini predstavlja kot tujsko prometno središče mednarodnega pomena. Cel dejanski stan rimskega zidu je tak, da mora tako moderno spomeniško varstvo kakor moderno mestno stavbarstvo odkloniti gornje ugovore kot popolnoma neutemeljene in mora njim nasproti postaviti ugotovitev pozitivnosti ln pomembnosti v vseh navedenih ozirih. Rimski zid je znanstveno in arheološko ter kulturnozgodovinsko Izredno pomemben spomenik. Tudi ni noben lalzilikat ampak po principih moderne rekonstrukcije arheoloških spomenikov dopolnjen in zavarovan spomenik. V naslednjem priobčujem izjave osmerih jugoslovanskih in inozemskih vodilnih arheologov, ki so vsi soglasni v presoji znanstvene, kulturnozgodovinske in spomeniške pomembnosti ter pristnosti rimskega zidu v Ljubljani. Iziava največjega živečega jugoslov. arheologa msgr. Frana Bulica: Doznajem da dio javnoga mnenja u Ljubljani traži odstranjenje ostalaka rimskoga zida u toni Sadu. Nadam se. da če boljoj uvidjavnosti gradi ana Ljubljane i nastojanju konservatora uspieh da sačuva Ljubljani taj važan i jedim vidnii pre-osUUak rimskega p,edšastnika današnje Ljubljane (rimske Emone). Tim je manjeurajestoc> ahttevaU odstranjenje loga zida. Sto ie arhitekt Plečn.k (Zbornik za umetnostno zgodovino VII., 126) iz-S nacrt za »čuvanje toga zida, koj, odgovara i načelima njege spomenika i obzintna estoUke. Moram priznati da Spličam, moji sugradjani, 8 kojim sem od 45 godina u borb. za Sto bolje očuvanje brojnih oetataka Dioklecijanove Palače -i ako su ovdje in ondje od nje nešto izgrizli - ne bi mirne duše Mtav jedan zid porušili; Um manje smiTe™ učiniti Ljubljana, kojoj je taj zid jedrn očuvani vidni ostalak jedne velike kulturne epohe. Msgr. Frano Bulic m. p. Izjava prof. arheologije na univerzi v Belgradu dr. Nikole V u 1 i č a : Beograd, 14. maja 1928. Dragi Gospodine! Vi ste bili ljubazni da me zapitate da li treba rimski zid u Ljubljani razrušiti ili ga treba saču-TOti. Hitam da Vam odgovorim da po mom mišljenju taj zid treba spasti, ako je ikako moguče. To je jedna lepa starina kakvih u našoj zemlji nema mnogo. Kad se mi danas trudimo da ne propadne ni najbedniji fragment jednog lonca, ni najizlizaniji novac iz rimskog doba, kako ne bisino gledali da odriimo jedan onako močan i onako lepo očuvan sid kao što je ljubljanskiP Ja sam uveren da su mnogi Ljubljanci ponoeiti Sto u svome gradu imaju takvu starinu, da mnogi s uživanjem odlaze da je gledaju i da nema stranea kome je ne pokazuju. Ovakve starine smemo rušiti samo u krajnjoj nevolji. Naravno, ja ne znam točno koliko ljubljanski zid smeta zidanju gradjevina u tom delu va-roSi. Ali držim da se sa malo dobre volje može poetupiti po onoj lepoj narodnoj poslovici da budu i vuci siti i ovce na broju. Srdačan pozdrav Vaš K. Vulič m- p. Izjava prof. arheologije na univerzi v Zagrebu dr. Viktorja Hoffillerja: Vrlo poštovani gospodine kolega! Vrlo mi je žao, što neke ljubljanske novine ustaju protiv toga, da se sačuva i restaurira osta-tak rimskoga zida na Mirju. Ne može biti nikakve dvojbe o tom, da je taj zid vrlo važan historični spomenik, pa da ga treba sačuvati. Ljubljana nema ništa starijega od toga spomenika, pa kako je i inače Ljub/jam jedan od naših najsretnijih gradova baš u tom pogledu, šlo imade mnogo i dobro saiuvanih starih spomenika, to je po mojem nazoru zadača gradske uprave, da se brine za te spomenike. Rimski zid na Mirju ne može nikoga smetati, a njegovo sačuvanje ne može toliko stajati, osim ako se šilom uniStava. Molim Vas. budite tako dobri i nastojte oko toga, da se Ljubljana nc ogriješi o principe tavanja spomenika, jer te joj takav iin tamjeriti tijeli kul. turni svijet. Izvolite, gospodine kolega, biti uvjereni o mojem dubokom poStovanju. Pozdravlja Vas Vaš Dr. V. Hoffiller m. p., nnlv. prof., direktor nar. arheol. muzeja. Izjava direktorja Državnega arheološkega muzeja v Splitu in bivšega direktorja arheološkega muzeja v Aquileji dr. Mihovila A b r a m i d a : " Dragi gosp. kolegot Izvinite što sam poradi malo duieg putova-nja zakasnio odgovorom na Vaše pismo od 11. maja. Tužno je da se uopče raspravlja o pitanju po-rušenja ili uščuvanja bedem starodrevne Emone. Svako drugo mjesto u kulturnim zemljama, koje ima smiila la svoju prošlost i sa svjedok.e svoga podrijella, ponosilo bi se takvim ostacima kakti su »Mirje* u Ljubljani i iuvalo bi ih do zadnje g kamena. Rijetko kada u našoj zemlji bedemi nekog grada su tako stari — pogotovo toliko koliko naša krščanska era — kao u Ljubljani a još rjedje da su njihovi utemeljitelji ličnosti svjetske historija — u našem slučaju car Auguslus i Tiberius — i da se mogu dovesti u direktne odnose s vijestima koje nun pruža jedan od največih historika t. j. Tacit (Annales I, 20). Da se spomenici takva zamašanja uščuvaju, o tomu bi morali voditi računa čak i najvažniji i najhitniji zahtjevi modernog života. Ali. gdje osta-ci slavne prošlosti nikomu ne smetaju i rie stoje nikako na putu razvitku mjesta kao što je slučaj u Ljubljani, njihovo uniltavanje bilo bi barbarsko djelo, štaviše i zlohin! Smješno je kazati da u drugim zemljama (n. pr. u Italiji) *ma ljepših i potpunijih sličnih ostataka i da se mi u provinciji možemo odreči ovako skromnih spomenika. Kada bi vladalo ta-kovo načelo nijedno mesto van Italije i Grčke nebi imalo pravo da čuva svoje arhitektonske starine. Neka se Ljubljana ugleda u Verdun, koji sada brižljivo pazi na ratom odkrivene zidine starorimske kolonije koje su mnogo skromnije nego u LJubljani. Na širnem Iftiliic treba dalelco i dugo ka. Pri tem pa je W. Sehmid z vrsto belih prodnih kamnov, ki jo je položil med staro tn novo zunanjščtno, vestno označil ob odkritju šo ohranjeno višino zunanjščine zidu. Ne morem sicer povedati, ali so bili restavrirani deli pozidani iz prvotnega ali iz nanovo pripeljanega kamna, vendar Je to končno tudi brezpomembno. Glavno je, da se je restavracija izvršila v prvotnih oblikah, kar se je tu tudi zgodilo. Take restavracije so z arheološkega stališča popolnoma dopuščene. Opozarjam samo na dalekosežne restavracije, ki so jih izvršili Italijani na antičnih stavbah v Ostiji, Lep-tis Magna itd ali pa — da omenim slučaj popolne obnovitve kake stavbe na antičnih temeljih — obnovitev Saalburga v Nemčiji. Vse te restavracijo so neskončno veliko pripomogle k populariziranju arheološke znanosti in k nazorni sliki o antični kulturi. Emonski rimski zid se res ne more meriti z omenjenimi spomeniki, vseeno Da ima več kot lokalno zgodovinski pomen in ga je zato treba čuvali, posebno ker ni nikomur na potu. Spretna restavracija pokvarjenih delov in eventualna ob-saditev bi dvignila tudi estetsko lice tega zidu, ki v tem oziru res marsikaj pogreša. Dr. Balduin Saria, izr. univ. prof. Izjava direktorja Avstrijskega arheološkega instituta in prof. arheologijo na univerzi na Dunaju in enega najuglednejših arheologov sedanjosti dr. Emiia R e i s c b a in tajnika istega društva, prof. arheologije na univerzi na Dunaju dr. Rudolfa E g g e r j a : Vest, da naj bi se podrlo rimsko mestno ozidje v Ljubljani, je vzbudila v avstrijskih strokovnih krogih veliko in neprijetno iznemdenje. V času, ko povsod stremijo za ohranjevanjem zgodovinskih spomenikov bodisi iz pietete ali v interesu tujskega prometa, bi se moral po našem mnenju tako obsežen in tako daleč znan stavbinski spomenik kot je mestno ozidje Emone na vsak način rešiti in stalno zavarovati. Prepričani smo, da bodo končno zmagali oni, ki znajo ceniti domače zgodovinsko spomenike in ne bodo donustili, da se ponosni zvonik, ki stoji tratili uoic najdeš u. pr. u Itcgcnsburgu (Regina r.aslra) iti Trieru (Treveri) tako raznih ostataka anliknog života iznad zemlje. Stoga nemožemo drukčije nego da se u pitanju gradskih zidina stare Emone potpuno sla-žemo s načelima i zahtjevama g. konservatora Ste-leta, koja su i načela iilavog civilizirano Vi, vi, vi.. .<■ sem stiskal iz sebe in jim molil pismo pod nos; strele so mi švigale iz oči, da so se gospodje kar tako umikali in tresli. »O, imamo časti« se je prikionii oni, ki sem mu pismo potisnil v roke ln vsi, ki so pogledali v pisanje, so sc ž njim vred priklonili Resnično sliko mestnega zidu neposredno po od kopanju kaže si. 1 v mojem delu »Emona«, v iJahrbuch f. Altertumskunde VII.« str. 09. Primerjanje s sedanjim stanjem kaže, da so se ie-vršila samo najpotrebnejša ohranitvena dela, da se obvaruje zid, ki je bil po odstranitvi varujoča ga zemlje močno izpostavljen pred nadaljnjim brušenjem. V prvi vrsti je bila popravljena vidna zu-nanjščina s kamni, ki so odpadli in ležali ob podnožju zidu; dopolnilo se je jasno omejilo s prodnimi kameni, da bi bil za vsakogar pojasnjen prvotni stan; ta način se je porabljal posebno v Švici (Vindenissa — VVindisch) in pri kastelih nemškega limesa. Prim. o tem t. Jahresbericht der Schweiz. Ges. t. Urgeschichte, str. 79. Istih načel se drže Italijani, ki gredo pri i>opravilih in rekonstrukcijah še dalje. V Voditelju po Ostiji, ki je pred kratkim izšel, piše vodja izkopavanj, Gui-do Calza, v nemški izdaji str 77: »Pri restavri-ranju se je uporabljal sistem, da se obnavlju la-teritno kritje nad najdenimi zidnimi kamni samo tam, kjer je neobhodno potrebuo, da se drobci zopet spojijo. Novi zid se stavi 1 cm oddaljen od starega, da ga bo lahko spoznati. To so ojačitvena spojitvena dela, h katerim spadajo tudi opore z lesenimi in železnimi tramovi in marmorno pokritje sten nekaterih javnih poslopij kot n. pr. gledališkega proscenija, na katerem so se našle še jasne in nedvomne sledi.« Prisrčno pozdravlja Dr. VValter Sehmid, m. p. Rimski zid tudi najmanj ne ovira razvoja estetskega lica Mirja, ampak more in mora postati osnovni člen in oporišče estetske ureditve svoje okolice. Bolj kakor vsako lajiško utemeljevanje izpodbija vse ugovore in pomisleke izjava, ki jo je napisal v prilog Rimskemu zidu aktiven arhitekt prof. Josip Plečnik in ki slove: Spoštovani gospod doktor! Pripravljeni predlog ni prav nič čudnega — se ve pri nas, kjer tete Ljubljanica po šinali. Kaj bi dali drugje za rimski zid! fValter Sehmid bi imel na njem svoj pošteno zasluženi monument. Ce bi šlo po njegovem — tako si mislim jaz — bi bilo polje od Rimske teste do Gradaščice zastraženo in rezervirano. Tisoče tujcev bi hodilo glodat tlorise rimskih hiš, njih naprave, mozaike, okrasje — med njimi lepe nasade, fontane, čista pota — v ozadju ljubljanski Olymp: klasično silhueto kakor is jezera se dvi-gajoiega Krima in veliki muzej vseh rimskih ostalin dežele Kranjske. Ah kje! Je tam za dve nadstropji previsoko, korektno ploho poslopje srednje tehnične šole, — med Rimskim zidom in Gradaščico, kjer se začenja *Jug<, se je pa nabreklo nedisciplinirano kočevje. Niti nov potres ne reši več te pokrajine — — Pralctiini del načetega vprašanja pa si pred-tlavljam takole: Rimski zid se mora za vsako ceno popraviti, — samo da. bi bilo delo res trajno. Ured,ijo naj se nasadi pred in nad njim 3 najboljšim okusom. Določi naj se prometna črta ceste rimske legije, tako da bo ohranjen ogel zida s stolpom, in dovrši. Na ravnico med poslopjem delavnic tehnične srednje šole in Rimskim zidom nuj se postavi mat lapidurij rimskih starin, ki leže mrtve v kleteh muzeja. To pt*ibliino je ftrci del dolžnosti občine, ki mj pomni: >Dic Schbnheit einer Stadt ist ein Stiiek ihrer Belriebskrajt. Man kann ruhig Geld hineinstecken, d as sich nicht verzinst. Es verzin&t sich doch.i (Višji stavbeni ravnatelj dr. Schuh-macher — Hamburg). Dati pod zaporo Rimski zid preko slikovitega tsv. Jakopičevega vrta, »forlice in Križank bi bil drugi del te dolžnosti. Tretji del pa bi bil: izročiti možem evidenco, oskrbo in ohranitev teh in vseh drugih starin mesta ter jih tako obvarovati pred vsemi, nad al j. nimi alakami buržoazije. Kajti: »Der iveise Mann, der den Spruch aufslellle: Ueber Geschmaclc lasni sich nicht slreiten, — war ein Egoist (Er ivollte sich die toricht.cn Stunden crsparen, die man ver-geudet, wenn man mit schtoerhbrigen Uber Musile rechlen muss. Aber allcr Egoismus r delit sich. Ilinler dem Schutzicall dieses Spruches diktiren nunmehr die Schicerhdrigen ungestort ihre Mu-sikmsichten der ganzen \Vclt). — Dr. Schnhmaeher — Hamburg. Današnjemu Ljubljančanu ni nič nesnosnejše kol jasna monumenlalva linija — odtod, odtod to sovraštvo do Rimskega zidu. Plečnik m. p. »Mislite mene, mene?« sem davil iz sebe in tiščal gole pesti proti njim. Oni pa skoro užaljeni! Kaj, da bi se oni i norčevali iz mene? Kar je res, je res, in list je odvisen od mojega sodelovanja; da se bodo ljudje kar trgali zanj, čc bo moje ime natisnjeno notri itd. Popolnoma sem bi! zbegan, neumno sem jih gledal in res pričel verjeti. In ko so mi še povedali, da sem velik talent, samo preskromen in preboječ, sem se vdal, popravil ovratnico, ki mi je bila v ihti zlezla prav za ušesa, se priklonil in odšel. Po vseh ulicah | so gledali za menoj ljudje, prepričan sem bil, ! da jc vsem znano moje ime in še bolj znamenito pismo. Prišel sem domov ves zasopel s postaje. »Ti, na, beri!« sem malomarno vrgel ženi pismo na mizo in stopil z velikim korakom malo v stran, da bi ji laže bral učinek pisma na obrazu. Preletela je vrstice, z zaničljivo kretnjo potisnila list po mizi in iz žepa potegnila papir ter ga trdo položila predme: »Norec, na, to beri!« Kar na debelo sem pogoltnil norca«, tako velika številka je bila zapisana na opominu, ki mi ga je bil poslal trgovec. Toda zavedel sem sc takoj svojega dostojanstva, svoje pomembnosti po znamenitem pismu. Potisnil sem račun vstran in stopil k njej: »Bagatela! Zaslužim s pisanjem trikrat toliko!« Ona se skloni po znamenito pismo in mi jc drži pod nos: »Vidiš? Nagrada običajna! Koliko pa jc to. ha?« (Dalje sledi.) SfCaj je novega KOLEDAR. Petek, 20. julija: Margareta, Hiercmim, Emil. — Solnce vzide ob 4.36 in zaide ob 7.37. ZGODOVINSKI DNEVI. 20. julija: 1866 je bila bitka pri Visu. — 1903 je umrl papež Leon XIII. — 1822 se je rodil komponist J. Offenbach. — 1871 so na ljubljanskem barju našli stavbe na koleh. — 1774 se je rodil francoski maršal A. Fr. de Marmont, vojvoda dubrovniški. • * Promocija. Dne 11. t m. je bil na tržaški univerzi promoviran za doktorja trgovskih in gospodarskih znanosti g. Leon Pret-ner, sin tržaškega odvetnika dr. Mateja Protnerja. -k Peter Burja, dosedanji tenorist mariborske opere, je angažiran od 1. avgusta t. 1. kot član opere Nar. Divadla v Olomueu. k Nov poštni urad se je otvoril 16. t. m. mi Robu z naslovom ? Poštni urad Rob na Dolenjskem«. S tem se je ljudstvu izpolnila stara želja, saj so imele nekatere vasi po 4 ure do dosedanjega poštnega urada. Sčasom se na Robu otvori še brzojavni urad. Pošto je prevzel župan g. Tekavec. Ustanovitev poštnega urada na Robu je uspeh vztrajnega dela nar. poslanca g. Škulja, za kar mu je ljudstvo prav zelo hvaležno. ■k V ljubljansko srlnhoneninieo bodo sprejeli tudi za šolsko leto 1928-29 nove gojence in gojenke na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Podrobnosti so razvidne v razglasu št. 6—7 »Samouprave«, uradnem glasilu Ljubljanske in Mariborske oblasti. * Prostovoljno gasilno društvo v St Vidn pri Ljubljani praznuje v nedeljo, 5. avgusta t. L 40-letnico svojega obstoja. Vse predpriprave kažejo, da bo to veličastno gasilsko slavje, kakršnega v ljubljanski okolici že dolgo ni bilo. Prireditev bo celodnevna. Sodeluje železničarska godba »Sloga« iz Ljubljane, celotni prosvetni moški in mešani zbor z Št. Vida. Pela se bo slovenska inštrumentalna maša. Popoludne bo v Št. Vidu velika vaja vseh gasilnih društev, ki pripadajo Savski gasilski župi. Po vaji bo pa pred Ljudskim domom v Št. Vidu godbeni in pevski koncert, bogat sre-čolov in velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Gasilna društva in vse prijatelje gasilskega pokreta na to prireditev že danes opozarjamo. ■k Spominsko ploščo g. Francetu Barletu, ustanovitelju Jug. Gas. Zveze, odkrijejo cerkljanski gasilci v sporazumu s Kranjsko gas. župo in načelstvom J. G. Z. ob 15, dne 15. avgusta 1928 na pokojnikovem rojstnem domu v Cerkljah pri Kranju. * Avtomobilske dirke v Sarajevu, ki bi se imele vršiti dne 22. t. m. so glasom brzojavnega sporočila Avtomobilskega kluba v Sarajevem preložene na 9. september 1928. Morebitna sprememba dirkalnih pogojev itd. bo pravočasno javljena po ljubljanskem Avto-klubu. ■k Za tujski promet. Te dni je izdala »Zveza za tujski promet v Sloveniji« skupno b »Tujsko-prometno zvezo za mariborsko oblast« prvo številko svojega lista »Slovenija«, ki bo izhajala najmanj šestkrat na leto. To glasilo, ki je opremljeno z zelo lepimi slikami naših pokrajin, je velike gospodarske važnosti, ker ima namen pospeševati razvoj tujskega prometa pri domačem prebivalstvu in to s spodbujanjem podjetnosti naših ljudi za zgradbo tujsko-prometnih naprav kakor hotelov, penzijonov itd. šele v drugi vrsti naj služi ta Vestnik propagandi tujskega prometa v inozemstvu. V to svrho bo list priobčevai čk"ike o krajinskih lepotah in mikavnostih naše države in naše ožje domovine in s tem spodbujal zanimanje tujcev za naše naravne lepote. Objavljal bo tudi članke z raznimi navodili glede potovanja po naši državi in katere ter kakšne ugodnosti uživajo obiskovalci poe-dinih zdravilišč, obmorskih kopališč in letovišč v obče. Končno bo prinašal tudi članke in razprave o gospodarskih, kulturnih in športnih vprašanjih. Celoletna naročnina znaša za tuzemstvo Din 40, za inozemstvo pa Din 50. Posamezna številka stane Din 8. Uredništvo in uprava lista je v Ljubljani, Dunajska e. 1 (palača Kreditne banke). List toplo priporočamo. k Nova žrtev kopanja. Anton Črne iz Do-brunj. p. d. Florijanov, se je šel kopat v torek popoldne v Ljubljanico. Prišel je v vrtinec, moči so mu opešale in izginil je pod vodo, v kateri so ga šele drugo jutro našli. * Nenadoma je izginil. V Rakitni je v nedeljo, 8. t. m. pastir, 14-letni Leopold Šivic, v službi pri p. cL »Lajnarju«. Izgubila se mu je živina, pa jo je šel iskat in se ni več vrnil. Živino pa so pozneje našli na običajnem mestu. Če bi kdo o fantu kaj vedel, naj sporoči na naslov: Jakob Šivic, Osredek, p. Begunje pri Cerknici. * Poskusen samoumor. V Velikih Laščah se je poskusil umoriti petošolec Peter-nel. gojenec kočevslie gimnazije. V kopališču ob Rašici je nameril v glavo streL, ki ga pa nI smrtno ranil; prepeljali bo nesrečnika v bol-uioa Lastnike vrednost, papirjev, sreči! itd. opozarjamo, da v lastnem interesu javijo takoj svoj naslov upravništvu »MERKUR« - Ljubljana, Večna pot 5. kr Ljubljanski oblastni odbor razpisuje 5 mest oblastnih cestarjev v cestnem okraju žužemberškem, 10 mest v cestnem okraju kamniškem, 5 mest v cestnem okraju radeš-kem in 9 mest v cestnem okraju novomeškem. Prošnje je vložiti pri oblastnem odboru najkasneje do 6. avgusta t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razpisih pri navedenih cestnih okrajnih odborih in županstvih tamošnjega okoliša. * Krvav spopad s kačaki. Iz Novega Pa-zarja poročajo o velikem spopadu z razbojniško tolpo Feriža Salkoviča, ki sta ga preganjala naše orožništvo in narodna milica. Salkovič se je umikal proti albanski meji. V vasi Moloju v staničkem okraju je Salkovič napravil zasedo patrulji, ki jo je tvorilo 7 orožnikov in troje kmetov. Patrulja se je napotila proti vodnjaku, kjer je mislila napraviti zasedo. Toda kačaki so jih prehiteli in počakali orožnike in kmete ter jih vse postre-ljali razen orožnika Jagodinca, ki je ostal živ in katerega so hudo ranjenega prepeljali v bolnico. * Požar v bosanskih gozdovih. V bosanskih gozdovih je pred 6 dnevi izbruhnil na več krajih požar. V ozemlju Krivuje ae je pojavil ogenj v gozdovih Trbovini in Jasiki. Požar je zavzel velik obseg in je orožništvo s pomočjo kmetov in delavcev storilo vse potrebno za gašenje požara. Ponoči piha močan veter ki zelo širi ogenj. Tudi v ozemlju Ši-pada je v gozdu Potoci izbruhnil ogenj, toda k sreči v manjšem obsegu. Tudi tukaj gasijo ogenj kmetje. Velik požar je izbruhnil v gozdu Klisuri pri Rogatici, kakor tudi v velikem skladišču lesnega trgovca Radovana Bartule iz Rogatice. Poskušali so vse, da bi požar lo-kalizirali, kar jim je le ponekod uspelo s tem, da so posekali del gozda, dočim ostali gozd še gori. V področju lesnega podjeta v Ugari se je pojavil požar blizu postaje Porin. Ogenj se širi od Porina do vasi Vlašiča. V nevarnosti so državni gozdovi Ugara, Basnovica jn Šintič. Gozdno ravnateljstvo v Sarajevu jo bilo obveščeno, da se je tudi v okolici Sarajeva na več krajih pojavil gozdni požar. Poročajo dalje, da je požar celo objel Ravno planino, vendar pa ni znano, v kakem obsegu. Poslali so tja takoj pomoč. V nevarnosti so največji bosenski gozdovi, ki deloma še gore ln bo škoda presegala milijone. Akcija za omejitev ognja je zelo otežkočena radi velike vročine. Rešitev bi mogel prinesti obilen dež. kr Velika poneverba v Zagrebu. Včeraj so odkrili na zagrebški carinarnici veliko poneverbo, katero je zagrešil blagajnik poštne carinarnice Zvonimir Hafner. Hafner jc dolgo užival ugled skrajno vestnega uradnika. Prejšnjo soboto je dvignil na pošti večji znesek, ki ga pa ni izročil glavni blagajni, temveč je z denarjem pobegnil neznano kam. Poneverbo so odkrili šele včeraj, ker so mislili, da je Hafner najbrže bolan in da se bo že vrnil. Pri pregledu knjig so ugotovili, da je pone-veril 605.000 Din. Kakor so ugotovili sedaj, je Hafner prejemal podkupnino tudi od tihotapcev. Za njim je izdana tiralica. * Igrišče »Viktorije« v Zagrebu pogorelo. Znani zagrebški športni klub »Viktorija« je imel v Zagrebu na Miramarski cesti lepo urejeno nogometno igrišče s tribunami, dolgimi okrog 100 metrov. V sredo ob tri četrt na štirih zjutraj je izbruhnil na teh tribunah ogenj, ki je v desetih minutah objel vse igrišče in nastal je požar, ki je razsvetlil ves južni del mesta. V bližini igrišča, na Marti-novki, so mnogi brezstanovanjci zgradili zadnje čase več malih, barakam sličnih hišic. Med prebivalci teh hišic je nastala strahovita panika in so vsi bežali na prosto, rešujoč svoje zadnje imetje. Poklicani so bili takoj gasilci, ki so z brizgalnami požar vsaj deloma lokalizirali, niso pa mogli preprečiti, da ne bi močan veter prenesel požar tudi na bližnje skladišče Josipa Frolicha. Skladišče, polno lesa in sena, je bilo na mah v plamenu. Končno se je gasilcem le posrečilo ob 7. uri zjutraj pogasiti požar. Požar so zanetili najbrže razni klateži, ki so prenočevali pod tribunami. Škoda znaša nad pol milijona dinarjev in je krita z zavarovalnino. kr Nevaren zločinec aretiran. Subotiška policija je te dni po daljšem zasledovanju aretirala prev nevarnega vlomilca. Detektivi so Se dalj časa opazovali nekega sumljivega moškega, ki je prišel iz Srbije v Subotico. Ko 90 ga legitimirali, je pokazal neko spričevalo, po katerem bi mu bilo ime Nikola Starčevič iz Subotice. Toda kljub temu je bil aretiran in je v svoji celici pripovedoval drugemu areti-rancu, da je pred nekoliko dnevi služil pri bogatem veleposestniku Begerju v Bajmoku, katerega je hotel ubiti. Drugi aretiranec je to takoj prijavil policiji, nakar je Starčevič priznal, da mu je pravo ime Aleksa Vukmar novič. Detektivi so ga odvedli k prfeiskavi v Bajmok. Ko so se pozneje vračali z vlakom v Subotico, je hotel zločinec skočiti z vlaka, kar pa so mu detektivi preprečili. Subotiška policija ga bo izročila belgrajeki mestni upravi. •k Prijet ponarejevalec whiskyja. Na Su-Saku je policija prijela nekega ŠtaJeto, ki je že dalj časa izdeloval likerje in jih opremljal s ponarejenimi etiketami za whisky. Te likerje je prodajal po raznih trgovskih ladijah in jih celo poskušal vtihotapiti večjo množino v Ameriko. Steklenico whiskyja je prodajal po 270 Din, dočim je njega veljala k večjemu kakih 30 do 40 Din. Imel je imitacijo originalnih steklenic za whisky, zamaške ln etikete, vse po vzoru izdelkov tvrdke Black and White »Scotch Whisky« v Londonu in v Glas-govvu. Preiskava proti Štafeti se vrši v Zagrebu, kjer so se steklenice in etikete najbrže ponarejale. Štafeta bo izročen državnemu pravdništvu. Cfubliana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imata: Bohinc na Rimski c. In Levstek na Resljevi cesti. * O Umrl je v Ljubljani dobro znani bivši hotelir pri Lloydu g. Karel Počivavnik, v 68. letu starosti. Pogreb bo danes popoldne ob treh iz hiše žalosti, Dolenjska cesta štev. 35. O Umrl je dne 18. t. m. g. Matkovič Dragotin, brivski mojster, Pred škofijo 10. Pogreb bo danes, 20. julija, ob pol šestih iz deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. 0 Z razglasne deske. Na razglasnih deskah mestnega magistrata je objavljenih več novih dražb premičnin, ki jih razpisuje mestni davčni urad. — Svečama 1. Kopač & Co. namerava v svojem poslopju na Celovški cesti 32 izvršiti razne adaptacije in svoj obrat razširiti. Komisijonelna obravnava se bo vršila dne 28. julija t. L ob 9. uri dopoldne. — Glavni odbor za regulacijo Gradaščice in dolnje Glinščice objavlja razporeditev zemljišč za pobiranje doklad za kritje stroškov regulacije, v kolikor ne bodo zadostovali prispevki države, občin, glavnega odbora in vodno-in-dustrijskih podjetij. Na zemljišča, ki spadajo v prvi razred, se bo pobirala doklada 0.12 Din na kvadratni meter, na zemljišča v drugem razredu 0.08 Din, v tretjem razr. pa 0.04 Din. Dalje se bo pobirala na vsako hišo, ki je £e zgrajena ali ki se bo šele zgradila, doklada 200 Din. Prispevki so plačljivi v treh letnih obrokih. — Dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v pisarni notarja Hudovernika prostovoljna dražba hiše št. 5 v Cerkveni ulici št. 5 in pripadajočih zemljišč. — Dne 21. avgusta ob 10. uri dopoldne se bo vršila javna dražba hiše štev. 10 v Komenskega ulici in vrtne parcele. © Nesreča pri delu. Včeraj ob 4. uri popoldne se je 191etni mizarski pomočnik pri mizarju Ignacu Repšetu, Fran Blas, doma iz Most, z dletom hudo ranil v desno roko. Poškodba je zelo nevarna. Blasa so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 17. do 19. t. m.: Karol Bistanj, delavec, 34 let, Vran-sko pri Celju; Marija Kojič, hči dninarice, en mesec, Sevnica; Jože Jeretina, sin posestnika, 3 K leta, Rafolče 24; Ivan Pire, posestnik, 27 let, Rečica 17. O Tatvina svile. V stanovanje Slavka Štepeca v Florijanski ulici št. 13 se je splazil neznan tat in ukradel 3 metre švicarske crep-pe de chine svetlordeče barve z gostimi tem-nordečimi pikami. Svila je vredna 615 Din. O Najnovejše bluze: Kristoiič-Bučar. 0 Muslimani in žganje. V Ljubljani so bili pred vojno muslimani kaj redki, v zadnjih letih pa se jih je precej priselilo v naše mesto, kjer si služijo kruh večinoma v raznih delavskih poklicih. Svojim tovarišem dajejo navadno lep zgled s tem, da ne pijejo alkoholnih pijač in da so vobče zelo štedljivi. Toda ni še ugotovljeno, kaj sili v Ljubljani ljudi tako v gostilne, ali klima, ali izvrstna postrežba, res pa je, da včasih še celo kak tak musliman pozabi na prerokovo zapoved in zaide med pijance, svojo vest si pa' tolaži: »Eh kaj, Mohamed je prepovedal piti vino, ne pa žganja!« Tako se zgodi, da je revež od jeruša včasih bolj omamljen kot kak domačin, ki marsikaj prenese. Velik križ je imela policija v torek zvečer z dvema muslimanoma, ki sta v torek zvečer obležala do nezavesti pijana na hodniku pred magistratom. Z »zelenim Henrikom« so ju prepeljali na policijo, kjer bosta ostala 48 ur v kehi, da natančno premislita kvarne posledice dosedaj jima neznanega alkohola. 0 Nasilna kolesarja. V Stritarjevi ulici je v torek zvečer ustavil stražnik dva kolesarja, Lojzeta U. in Janeza F., ki sta se vozila s kolesom brez luči. Stražnik je oba kolesarja odvedel proti policiji. Na Muzejskem trgu pa se je neki moški zakadil v temi v stražnika ln ga udaril tako, da je stražnik omahnil nazaj. Priliko je izrabil Janez F., ki se je vse-del na kolo in se jadrno odpeljal. Stražnik je nato prijel Lojzeta, ki se je tudi pripravljal na beg, ln mu ukazal, naj gre z njim. Toda tu se je Lojze zaletel v stražnika in ga sunil ostran. Stražnik je moral poklicati na pomoč. Dva stražnika sta upornega Lojzeta komaj spravila na stražnico. Tu se je Lojze še enkrat izkazal moža, nikakor namreč ni hotel izdati imena svojega pobeglega tovariša. Šele uretDfe najbolje prebavo, cisti želodec in Črevo sigurno pa prifemo I omot v vsoM žeharm »ln 4 - po dolgem prigovarjanju se je vdal in povedal njegovo ime. Kmalu so imeli na policiji še Janeza. Na vprašanje, zakaj je pobegnil stražniku, je odvrnil: »Hotel sem rešiti kolo, ki je last tovarne.« Oba nasilneža bosta morala dajati odgovor še na sodišču. O Policijski drobiž. Trije moški so bili aretirani radi izgreda na ulici, štiri dekleta pa radi tajne prostitucije. Neka ženska je bila aretirana, ker je ukradla svoji sorodnici 700 dinarjev. Dva moška sta ovadena, eden radi tatvine 250 Din, drugi pa radi poneverbe 350 dinarjev. Nekega V. F. je na cesti legitimiral stražnik na zahtevo trgovca Alojzija K., kateremu je F. poneveril nekaj nogavic. Prijavljenih je še 16 prestopkov zoper cestnopoli-cijski red. M Ki rt ?ior □ Kakor sraka se jc našopiril v svoji zadnji številki naš »Večernik«. Hude skrbi ga obhajajo in tarejo glede naše akcije proli »Jutru*, in ugotavlja, da je doslej odpovedal >Jutro< v Maribora samo en naročnik in to je oblastni odbor. Mi pa vemo, da je stvar nekoliko drugačna. Ako misli »Večernik«, da bo na tak način sipal svojim maloštevilnim naročnikom pesek v oči, ga pustimo, da v samoprevari nadaljuje svoje delo. Kar se pa tiče števila »Slovenčevih« naročnikov v Mariboru, naj mu povemo, da smo mi s tam številom popolnoma zadovoljni in da število naročnikov še vedno narašča. Tekom junija je narastlo število »Slovenčevih« naročnikov v Mariboru za 137, tekom julija pa doslej za 180. Naj »Večernik« nikar ne toči svojih solz v hiiid skrbi za število naših naročnikov v Mariboru. Prišel bo dan, ko mu ne bo treba točiti bridkih solz. □ Glavna skupščina UJTJ v Mariboru. Ker so pripravljalna dela za Glavno skupščino UJU v polnem teku, pozivamo vse člane pripravljalnega odbora, kakor tudi vse v Mariboru v počitnicah stanujoče učiteljstvo, upokojence in dijake, ki želijo, da bi pomagali pri sprejemu gostov, da se udeleže sestanka, ki se vrši v ponedeljek 23. julija v deški šoli L Razlagova ul. 16, vhod zadaj, ob 9 dopoldne v III. razredu L nadstr. Pridite vsi, da bo sprejem gostov dostojnejši za Maribor. □ Vpraianje modernega trga se v Mariboru živahno razpravlja. Inlcijativa je v tem oziru izšla iz vrst samih meščanov ter našla odziv tudi v časopisju. Prejšnji teden smo že objavili tozadevno mišljenje nekaterih naših uglednih pristašev, stanujo-čih v magdalenskem predmestju. O pereči zadevi je objavila svoje mnenje tudi »Marburger Zeitungc. V svoji zadnji številki je k temu vprašanju spregovorila še tukajšnja »Volksstimme«, ki predlaga, da' fce naj uredi lepo moderno tržišče na poljih, ki ležijo zadaj za palačo Pokojninskega zavoda! □ Na motornem kolesu preko Nemčije. Tajnik tukajšnjega motokluba g. Schreiber — magistratni uslužbenec — se je odločil za vožnjo po Nemčiji, in sicer na motornem kolesu tipa »D«. Absolviral je pot preko Dunaja, Brna. Berlina, Hamburga, Bremena, Hannovra, K61na, Stuttgarta in Augsburga. Za Mariborčane vsekakor zanimiv dogodek, ker je to prvi poizkus Mariborčana, napraviti večjo turo na motornem kolesu. □ Iskre ie lokomotive zanetile poiar. Že v torkovi številki smo obvestili naše čitatelje o pogostih slučajih, da zanetijo iskre iz lokomotive požare na kompleksih tik ob železniški progi. Prejšnji teden so na ta način nastali veliki travniški požari v bližini dravograjske župnije, preteklo nedeljo pa je požar, ki ga je tudi zanetila iskra iz lokomotive, vpepelil v Poljčanah tri objekte. Topot se je pripetil ta slučaj zunaj na Teznu. Iz lokomotive popoldanskega ptujskega vlaka je priletela iskra na te-zenske travnike, ki leže tik ob železniški progi; ker je trava radi velike vročine že čisto suha, se je takoj vnela Požar, ki je tako] zavzel večji obseg, pa ni imel tako usodepolnih posledic kakor n. pr. v Poljčanah, ker ni v bližini nobenih hiš. Ob tej priliki bi opozorili na to merodajne činitelje, ker se stvar že v tretjič ponavlja. □ Kolo je izginilo trgovskemu vajencu Ivanu Rebovu iz poslopja glavne pošte. Kolo je znamke »Wittler«, je črno pleskano in vredno 1200 Din. □ Policijska kronika beleži eno samo aretacijo, in sicer radi prekoračenja drž. meje. — Prijav je bilo predloženih razmeroma malo. Tičejo se samo tatvine, telesne poškodbe, cestno-policijskega reda, tatvine, auto-reda, zateklega psa in Izgube. Odvetnik Dr. Joško Bergoč naznanja da je otvoril odvetniško pisarno v Mariboru, W'!denrainerjeva ul. št. 6 (hiša dr. Verstovška) Celje ■& Zahvala. Jubilejni ljudski tabor v Žalcu je uspel nad naše pričakovanje. Za to gre hvala številnim činiteljem, ki so požrtvovalno in z občudovanja vrednim razumevanjem sodelovali z glavnim pripravljalnim odborom. Ni jih mogoče vseh našteti. So to uašo katoliške organizacije, ki so organizirale udeležbo, dvignile manifestacijško razpoloženje z zažiganjem kresov in s streljanjem, darovale les in zelenje, so dalje naši krepki možje bi fantje, ki so žrtvovali dneve dela ureditvi taborišča, naša brhka dekleta, ki so napletla več sto metrov vencev, pa zopet naše žene in dekleta, ki »o taborišče okrasile, potem pa ves dan z veliko vestnostjo oskrbovale šotore, zbor rediteljev, ki Je disciplinirano skrbel za red, posameznik., ki so stavili taboru na razpolago vozila in druge potrebščine brezplačno itd., itd. Vsem naj povrni Oni, v katerega čast je bilo veliko delo izvršeno. — Glavni pripravljalni odbor za Jubilejni ljudski tabor v Žalcu. Fotografija ialskega tabora. Glavni pripravljalni odbor za žalski iabor ima v zalogi štiri vrste fotografij z našega tnborn. So to: dva posnetka mod govorom dr. Korošca, eden med pri- d Igo ter eden med zborovanjem s predsedstvene tribune. Vso slike bo zelo posrečene in predstavljajo trajni spomin na veliko žalsko slavlje. Komad stane 6 Din in je slike naroČiti na Naslov: Ivo Peršuli, Celje, Cankarjeva 4. Denar za stike in poštnino je vposlati naprej, lahko tudi v znamkah. & Kaj bo 8. septembra v tal ni? Liberalno časopisje dela zadnji čas reklamo za neko proslavo 60-letnice žalskega narodnega tabora, ki da jo bo za 8. september organiziralo žalsko županstvo, to je ono županstvo, ki 15. julija nI poznalo niti toliko obzirnosti do slovenskega ljudstva, da bi primerno pozdravilo voditelja Slovencev in tisoče okoli njega zbranih katoliških Slovencev in Slovenk. Že danes povemo gospodi, ki so 15. julija brezobzirno žalili spomin na narodni tabor v Žalcu s tem, da so prezrli ta dan v Žalcu zbrano slovensko ljudstvo in njegove voditelje, da slovenskega ljudstva 8. septembra v Žalcu ne bo videla. Sicer pa je 8. september še daleč in gospoda od KDK bo imela priliko slišati še marsikaj, tudi g. žalski župan ali bolje, zlasti še gospod žalski župan. & 60lelnica slepega organista. V Celju in izven Celja znani ter priljubljeni organist celjske protestantovskse cerkve g. Edvard lnterberger je prošlo sredo praznoval tSOletnico svojega rojstva. Gospod lnterberger je na obe očesi popolnoma slep, vendar je priznan organist iu .skladatelj. 0 Priporočljiv sladoled nr. Na Slomškovem trgu se nahaja neke vrste slaščičarna, katere lastnik je neki Mislm Medijovič in ki razprodaja tudi sladoled v vozičkih po ulicah. Ne glede na to, da smo mnenja, da je ta slaščičarna v Celju povsem nepotrebna konkurenca domačim podjetjem, so sla-doiedarji Medijovičeve slaščičarne bili že ponovno predmet graje in pritožb. Tako se je v torek pritožila skupina letoviščarjev nad Medijovičevim sla-doledarjem Abidim Selimom, ki je stal s svojim vozičkom na križišču pri \Verenu. Možu je služila za zajemalko stara jedilna žlica, ki jo je polovico manjkalo in katere ročaj je bil sneden od rje. Za brisačo mu je služil pa žepni robec. Letoviščarji-tujci so se čudom čudili taki možnosti in spraševali, če imamo morda v Celju mestni fizikat. j& Fotografski aparat je kupoval. Natakar v kavami »Merkur« Karol Lukač je v noči od 15. na 16. t. m. o polnoči v kavarni kupil od nekega gosta fotografski aparat znamke »Goez« za 900 dinarjev. Šele drugi dan je možakar aparat natančneje pogledal in opazil, da aparatu manjka bistveni del, da namreč nima objektiva. Prevejani prodajalec je seveda med tem že Izginil. Pa mnda ne bo ušel pravici, kor je natakarju pokazal neko legitimacijo, iz kalere bi sledilo, da gre za nekega Alberta Beschella, ki se peča včasih tudi s prodajanjem ženskega perila. ©opis J Novo mesto Demokratska hujskarija. Kakor doznavamo, trosijo samostojni kmetski in demokratski agitatorji po novomeških gostilnah znane »Jutrove« laži o dr. Korošcu. Ljuiije jim ne nasedajo, ker poznajo, da so plačani agitatorji in da so se že davno skregali z resnico, vendar kažejo skrajno nesramnost, katera mora enkrat nehati, Neki agitator je s Pucljevega shoda odgnal mirnega meščana, ki ga je smatral za pristaša SLS, z besedami: »Krvave roke ven!« Take agitatorje bomo imeli točno v evidenci, vodili bomo tudi natančno evidenco o uradnikih in uradnicah, ki so naročeni na »Jutro«, če pa pridejo v potrebo, se zatekajo k našim poslancem in kličejo njih dobroto na pomoč. Naši pristaši, ki so iz obzirnosti ali pa radi informacije imeli naročeno tudi »Jutro«, naj se zavedajo svoje strankarske dolžnosti. »Slovenec« tudi v gospodarskem oziru prinaša točne in natančne informacije in konkurira z »Jutrom«; zato bodo naši pristaši segali le po »Slovencu«. Demokratje pa naj uživajo »Jutro-vo« »pičo« sami! Poštno upraviteljstvo nam je poslalo sledeče pojasnilo: Največ poštnih pošilj, med njimi tudi dnevniki, prihajajo v Novo mesto z vlakom ob 10.03. Voznik jih pripelje na pošto ob 10.25. Da pripravi pošta te pošiljke za dostavo, rabi povprečno poldrugo uro. Iz tega sledi, da pošta Novo mesto ne more dostavljati s tem vlakom došlih pošiljk ob pol 11. ali ob 11. temveč morejo oditi dostavljalci v najboljšem slučaju ob 11.45. Stavbeno gibanje. Na Gutmanovih njivah je do-zidanih 12 hiš. Izgotovliene so štiri tako, da so se v svoje vile ozir. hiše vselili železniški uslužbenec Mr-har, okrajni ekonom Malasek, svetnik Luzn&r, fin. komisar v pok. Ulaga ter železniški sprevodnik v pok. Božič. Zidata se še dve mali hiši, ki bosta do jeseni končani. Svoji vili sta zgradila brivec Buk in železniški strojnik Kronegger na prostoru med okrožnim sodiščem in ločensko cesto. Ob ločenski cesti gradi tudi novo hišo gostilničar in posestnik Ivan Košak. — Kakor smo že zadnjič poročali, so se tudi ostala stavbišča na Gutmanovih njivah oddala reflektantoin. — Tvrdka Toenies je dozidala dvonadstropno stavbo, last železniške uprave, poleg hiše g. Perka. Izgotoviti ima še notranje prostore. V Kandiji na cesti proti Grmu gradi svojo vilo jetniški paznik Penca. Lepo hišico je tudi že dogradil sobni slikar Valantič. Temelj za hišo je izkopal orožn. vpokojenec. Brot-sehneider. Kočevje Občinska seja Dne 17. t. m. se je ob 5, pop. vršila prva seja novega občinskega predstojništva. Na dnevnem redu so bile volitve v posamezne sekcije. Demokrati so brezpogojno zahtevali zase vodstvo elektrarne in vodarne. G. Al. Peterlin je predlagal, naj se zastopnikom delavstva v občini izplača šiht, ki ga zaradi občinskih poslov zamude. Gasilski dom v Cankarjevi ulici podirajo. Zgradili bodo novega na istem mestu. Licitacija samolastnih lovišč mesta Kočevje se je vršila, kakor je bilo napovedano 17. julija ob 11. dop. v posvetovalnici mestne občine. Lovišče Mestni gozd v Izmeri 307.55371 ha je izlicitiral g. ing. Stiglic, upravitelj Auerspergovih gozdov, za 6000 Din; lovišče Mestni šahen v izmeri 217.6409 ha pa g. Ing. Sku-bic za 4000 Din. Lovišči sta s tem oddani za dobo 4 let in 8 mesecev t. j. od dne 31. avg. 1928 do 31 marca 1933 v najem. Upraviteljstvo konkurzne mase g. Antona Kaj-leža. Dosedanji upravitelj konkurzne mase tvrdke A. Kajfež v Kočevju gg. Jakob Jerman, okrajni sodnik, dr. Štefan Rajh, odvetnik in njegov namestnik dr. Ferd. Siegmund, vsi v Kočevju, so razrešeni svojih poslov. Na njih mesto sta imenovana gg. Anton Me-jač, višji deželnosodni svetnik in g. dr. Ludovik Gro-belnik, notar, oba v Ribnici. Litija Smrtna kosa. V sredo zvečer ob devetih je pri svojem zetu, višjem nadzorniku g. Alojziju Preglju umrla /flana gospa Alojzija Hulter, roj. Jenko v starosti 77 let. Ž njo je šla v grob zanimiva zgodovina litijskega gradu (Turn — Litija), M je s trgom vred pogorel dne 11. aprila 1636 1. Potem so grad znova pozidali in ie ostal skoro nespremenjen do današnjega dne. Pokojna ie bila silno skrbna žena, mati in gošjxv dinja. Vzgojila je skrbno vse tri otroke: Ivan je sodni svetnik v Kamniku, Josip, upokojen major in hčerka Amalija je soproga enega največjih naših že- lezniških strokovnjakov g. Alojzija Preglja. Zanimala se je pa z veliko ljubeznijo za domač kraj in imela v spominu vse važnejše dogodke zadnjih 70 let Skoda, da ni nihče zbral njenih spominov, da bi se oteli pozabnosti. Truplo rajne bodo danes pripeljali z avtom v Litijo, kjer jo polože na mrtvaški oder v starodavnem gradu in popoldne ob 4. bo na litijsko pokopališče pogreb. Trbovlje tž Ljudsko gibanje v prvem polletja 1928. Od 1. januarja do 1. julija je bilo rojenih v Trbovljah 252 otrok, od teh so bili trije mrtvorojeni. Vseh porok je bilo 49. Umrlo je v tem času 116 oseb. sRešilni avto. Prostovoljno gasilno društvo Vode naznanja, da prične z 22. julijem z rednim obratovanjem rešilnega avtomobila. Pravico do uporabe Ima vsak privatnik proti primerni odškodnini. Kdor želi bolnika ali ponesrečenca prevoziti z rešilnim avtomobilom, se lahko obrne teleloničnim potom na gasilski dom, ali naravnostt na hišnika. Radeče pri Zidanem mostu Skioptično predavanje. Novost za Radeče je bilo skioptično predavanje o alkoholizmu, ki ga je imel g. prof. Pavlič iz Zid. m. v nedeljo 15. t. m. zvečer oa 19. do 20. ure pod milim nebom sredi mesta. Okrog 100 slik ob nazorni razlagi dovtipnega g. predavatelja, to je bila tečna večerja za številne gledavce. Obljubljeno je še eno predavanje. Cestni prah je vsak dan bolj neznosen, zlasti še, ker gre avtomobilni promet iz Zagreba proti Olju večinoma skozi Radeče. Zato je skrajni čas, da se zgane mestni odbor in z denarnim fondom, v katerega se steka n. pr. vsa pristojbina od sejmov, nekako poskrbi za škropljenje ceste. Vode je dovolj, brizgalnica gasil, društva je tudi pri rokah, in vsi otroci in fantje, ki se cele ure solnčijo na savskem produ, bodo radi pomagali pri brizgalnici, s katero bi se dovajala voda za škropljenje cest. Saj smo vendar v mestu.! Ptuj ® Zavod »Mladika« v Ptuju. Kakor je »Slovenec v 115. štev. z dne 20. maja t. 1. že poročal, se zavod »Mladika« v Ptuju s prihodnjim šolskim letom 1928—1929 pod vodstvom šolskih sester iz Maribora zopet otvori. V zavodu bo kmetijska in meščanska gospodinjska šola za deklice, nad 14 let stare, in internat za gojenke obeh gospodinjskih šol kakor tudi za učenke, ki obiskujejo mestne šole (mešč. šolo, gimnazijo ...) v Ptuju, pa so iz drugih krajev doma. V go-sjx>dinjskih šolah bo pouk teoretičen in praktičen. Poučevalo se bo: verouk, gosp. knjigovodstvo, računstvo, vzgoieslovje, higijena, živiloznanstvo, vrtnarstvo in živinoreja ter mlekarstvo. Praktični predmeti bodo: kuhanje navadnih in boljših jedil, prikrojeva-nje perila, obleke ter šivanje s strojem in na roke, pranje ter likanje navadnega in škrobljenega perila. Gospodinjstvo bo obsegalo cnrženje različnih madežev, pospravljanje, vrtnarstvo, rerutninstvo, izdelovanje sira itd. Sola bo trajala 10 mesecev. Vse drugo je razvidno iz prospekta, ki ga daje vodstvo interesentom na razpolago. Dalje bo zavod nudil priliko za učenje ročnih del, muzike in in jezikov. Internat se otvori s 1. septembrom, gospodinjski šoli pa s 1. oktobrom 1.1. Prijave sprejemajo šolske sestre v Ptuju, Minoritski trg, št. 8. Rogaška Slatina Sv. Ana, zaščitnica zdravilišča, se praznuje tudi letos slovesno. Na predvečer se vrši svečana razsvetljava zdravilišča z ognjemetom, na praznik 26. t. m. bo ob 9. slovesna sv. maša in zvečer običajni elitni ples v veliki dvorani. Visoki gost. V zdravilišče je dospel šef generalnega štaba Peter Pešič. Spomenik v vojni padlim se najbrže letos še ne bo mogel postaviti, ker se je komisija izrekla proti prostoru pred kaplani jo, da pa bi se postavila kapela na desnem voglu cerkve, ni dovolila cerkvena oblast. Odbor bo vsled tega moral sklepati o prostoru znova, kar se bo gotovo zavleklo. Planinski dom na Boču. Od strani podružnice SPD, ravnateljstva kmetijske šole in zdravilišča ter oblastnega odbora se je sprožila misel sezidati na oblastnem zemljišču ob cerkvici sv. Miklavža planinski dom, ki bi mogel sprejemati tudi goste. Kraj je za letovišče idealen in se bi na tem mestu zamogel ustvariti tudi sanatorij za živčno in srčno bolne. * • » Orlovska priredilev v Metliki. V nedeljo dne 15. julija je praznovala orlovska mladina belokranjskega okrožja svoj praznik v Metliki. Domači odsek je pri prihodu opoldanskega vlaka sprejel člane ostalih belokranjskih odsekov ter goste iz Hrvatskega, ki so v častnem številu obiskali Slovence in pokaza.i da se orlovska ideja mogočno širi tudi pri njih. V sprevodu, ki se je vil od kolodvora preko mesta do telo-vadišča pred župniščem, smo videli 82 uniformirauih članov in moškega naraščaja ter 42 orlic in ženskega naraščaja. Sprevod je otvoiila mestna godba iz Metlike, za katero sta stasita praporščaka nosila prapora črnomaljskega in metliškega odseka. Pred litanijami je bil na trgu štafetni tek, pri katerem je zmagal metliški odsek in pridobil prehodno darilo okrožja za letošnje poslovno leto. Javna telovadba nam je pokazala sad tihega dela; od priproste, pa ljubke igrice »Peričke«, ki so jo izvajale gojenke, do težkih in strumno izvajanih članskih vaj (28 članov). Prvič so se ta dan pokazali mladci, ob nastopu oi licev pa si je marsikatera mati brisala solze veselja in ponosa. Orodna vrsta na bradlji in na drogu pa je pokazala, da tudi Belokranjci ne zaostajajo daleč za brati, ki hodijo po lavorike v inozemstvo in s tem širijo sloves Orla in naše domovine. Okrožni predsednik br. Martin Plut je med telovadbo pojasnil navzočim jx>men in namen orlovske organizacije. Višek je dosegla telovadba ob nastopu karlovških Orlov s skupinsko vajo »Domovina« in Orlic s simbolično vajo »Djevoj-čino cviječe«. Belokranjsko orlovstvo je z nastopom pokazalo, da živi, da dela, da napreduje. Le tako na-prejl Dol pri Hrastniku. Tudi letos je stavbena sezona pri nas zelo živahna. Društveni dom se polagoma dokončava, a pričelo se je z zidavo novega šolskega poslopja, čigar stavba je proračunjena na preko 2 milijona dinarjev. Poslopje, ki bo zidano po vseh modernih higijcnskih, kakor tudi strokovnjaško-tehtiič-nih načeih, bo končano konccm septembra prihodnjega leta. Načrte je izdelal ing. arh. Karlo Hus iz Ljubljane, delo pa se je oddalo kot najugodnejšemu ponudniku stavbeniku K. Jezerniku iz Celja. Prireditve ln društvene ves/J Maribor. Šola. Pod vodstvom novega kapelnika je otvo-rila Kat. Omladina glasbeno šolo. Nadarjeni bčenci se sprejemajo. JPoizzvedovanfa Zgubila je v sredo dopodlne uboga služkinja od mesarije g. Lavtižarja, Sv. Petra cesta do spec. trgovine Bahovec, Din 100. Pošten najditelj se naproša naj iste vrne na na Sv. Petra c. 74 (Pečan), gospodarstvo PRODUKCIJA PREMOGA V SLOVENIJI V APRILU 1088. V mesecu maju 1. 1. je znašala produkcija premoga v Sloveniji 188.589 ton napram 118.681 v aprilu In 156.458 v marcu. Ker se je spor t železnicami poravnal, se je povrnilo normalno stanje, kar se vidi tudi iz številk oddaje premoga. Skupna oddaja znaša 141.505 ton (v aprilu 124.972), in odpade na drž. železnice 72.884 na brodarstvo 870 na industrijo 48.698 na razne 8.114 na izvoz 3.287 na lastno porabo 8.212 (v aprilu 59.036) (v aprilu 200) (v aprilu 44.878) (v aprilu (v aprilu b 81 3.839) (v aprilu 9.100) Zvišala se je torej predvsem oddaja premoga železnicam in industriji. Zaloge so se zmanjšale od 120.191 Ion na 117.215. Povprečno število delavcev v premogokopih znaša 8086, uradnikov 259 in paznikov pa 241. Produkcija premoga v prvih petih mesecih letošnjega Jeta je znašala 772.468 ton. IZ 8TATISTIKE NAŠIH ZELEZNIC. Dne 14. t. m. smo priobčili podatke o delovanju naših železnic v 1. 1927, danes pa jih izpopolnjujemo s podatki, ki se nanašajo na dohodke železnic v lanskem letu. Dohodki od osebnega prometa so znašali na vseh progah 710.1 milj. Din., od prevoza prtljage pa 7.4. Za prevoz ekspresnega in brzovoznegn blaga so dobile železnice 76.6, dohodkov od navadnega tovornega prometa je bilo 1.456.6 milj Din. Celokupni tovorni promet na celi železniški mreži je znašal 1.583.2 napram 1.706.3 v 1. 1926, 2.042.9 v 1. 1925 in 1847 milj. Din 1. 1924. Vsi dohodki železnic. skupaj so znašali 2.328.2. Železnice so porabile v 1. 1927 za obdržavanje prometa 38.000 ton brikeiov, 180.000 črnega premoga, 980.000 ton rjavega premoga, 288.000 ton lignita ter 12.000 ton drv. ZAKLJUČNI RAČUNI UPRAVE MONOPOLOV. Uprava monopolov je sedaj publicirala zaključne račune za zadnjih devet let, to Je od InkL 1. 1919 pa do 31. marca 1927. Nima pomena navajati računov za vsa ta leta. ker radi neenakih finančnih let in radi spreminjanja denarne vrednosti primerjanje ni mogoče Zato hočemo objaviti le podatke zadnjih treh finančnih let. Dohodki so znašali faktično (v oklepajih proračunske številke): 1. 1921-25 2.936.0 milj. Din (3.116.1) 1. 1925-26 3.085.1 milj. Din (3.295.0) 1. 1926-27 3.119.5 milj. Din (3.295.0) Izdatki pa so znašali v istih letih: faktično proračunsko 1.026.4 milj. Din (1.096.9) 1.019.8 milj. Din (1.063.6) 9S&7 milj. Din ( 897.7) Cisti dohodki v teh treh letih so znašali 1.900.6, 2.065.3 in 2.221.8 milj. Din. Carinski dohodki ▼ prvi tretjini Julija. Centralne carinske blagajne so prejele v prvi tretjini julija 41.6 milj. Din. Od teh odpade na centralno carinsko blagajno v Belgradu 8.2, v Zagrebu 10.3, v Novem Sadu 8.7, v Ljubljani 8.2, v Dubrovniku 3, v Skopl.iu 1.6 ln v Splitu 1.3. V tekočem proračunskem letu, to je od 1. apr. do 10. julija so pa prejele carinske centralne blagajne skupno 424.6 napram 416.1, ki so jih prejele lansko leto v istem času. Letošnji proračun pa je predvideval za ta čas 458.7 milj. Din. Začetek delovanja zagrebške oblastne zadruge za poljedelski kredit. V soboto se ie vršila prva seja upravnega odbora oblastne zadruge. Na njej je bilo sklenjeno zahtevati od direkcije za polje-elski kredit od 15 milj. dinarjev za kratko- in srednjeročna posojila, ter 1 milj. dinarjev za dolgoročna posojila od oblastne zadruge po G%, a članom ga oodo smele dajati po največ 10%. Dolgoročna posojila pa bo oblastna zadruga dajola sama naravnost članom lokalnih zadrug po 6%. — Da se tajniki lokalnih zadrug priuče poslovanju, bo oblastna zadruga priredila v Zagrebu in Osijeku tečaj za knjigovodstvo. V. osješki velesejem bo otvorjen 5 avgusta. Z sejmsko legitimacijo, ki stane 10 Din. se bo dobil 50 odstotni popust na naših železnicah in parobro-dih. Isti popust dajo češkoslovaške in madžarske železnice, dočim Avstrija dovoljuje 25 odstoten popust. — Razen gospodarske, bo tudi kulturna razstava. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem. Žatec, dno 14. julija 1928. Vreme je razvoju hmelja skrajno neugodno. Hmelj trpi vsled dolgo trajajoče vročine ln su*e. V nasadih brez temeljne mokrote in pa na lelilrl zemlji — posebno pa še v dvoletnih nasadih rumeneva listje in vsled tega zastaja ve- Spor/ OLIMPIJSKI PLAVALNI REKORDI. Kakor v lahki atletiki je Amerika tudi v plavanju vodilna. To se vidi tudi pri plavalnih olimpijskih rekordih. Cez par tednov bodo v Amsterdamu plavali, in navajamo zato tukaj olimpijske plavalne rekorde. Gospodje: 100 m prosto Weissmueller 0 :59, Pariz 1924. 400 m prosto isti 5 :04 : 2, Pariz 1924 1500 m prosto Charlton 20 : 06 : 6. Pariz 1924. 100 m hrbtno Klalohe 1:13:2, Pariz 1924. 200 m prsno Skelton 2 : 56, Pariz 1924. 400 m prsno Bathe 6 : 28 8, Stockholm 1912. vrsti 800 m Amerika 9 : 53 : 4, Pariz 1924. Vsi rekordi razen Bnthejevepn so bili napravljeni na zadnji olimpfjndi v Parizu. Dame: 100 m prosto Mebselau 1 :12 :2 Pariz 1924. 300 m prosto Bleibtreu 4 :34. Antwerp 1920 400 m prosto Norelius 6 :02 : 2. Pariz 1924. 100 m hrbtno Bauer 1 : 23 : 2, Pariz 1924. 200 m prsno Geraghtjr 3 : 27 : 6, Pariz 1924. vrsta 400 m Amerika 4 : 58 : 8, Pariz 1924. Tudi pri damah je merodajen Pariz; izjema Je le 300 m prosto v Anhverpu. Charlton je Avstralec, Bathe Nemec, Klaloha Havaljec, a ga Štejejo za Amerikanea, ker so Ha-▼aiiski otoki ameriška kolonija. Vrb drugo v sn-snamu je ameriSko. Plavalni svet je radoveden, če bosta Arne Borg ali Rademacher mogla ameriško verigo prodreti. Pri damah je pa »lasti Baronova upanje Evrope. getaoija. — Cvetni nastavki usihajo ln odpadajo. Izdaten dež v najkrajšem času je iskrena Želja naših hmeljarjev. — Cesky odbor ,Jednoty climelarev. Načrt zakona za izkoriščanj« vodnih sil. Ministrstvo za poljedelstvo iu vode oziroma goueralna direkcija zn vode je izdelala načrt uredbe za dovoljevanje koncesij za izkoriščanje vodnih sil. Ta uredba bi se imela izdelati na podlagi člena 94, odst. II. ustave in pooblastitve v čl. 314 tln. zakona za 1. H»27-28. Načrt je ministrstvo razjioslalo razen vsem oblastvom, ki pridejo za to v poštev, tudi vsem sekcijam udruženja jugosl. inženerjev in arhitektov, trg. ln tnd. ustanovam itd. Od 86 državnih oblastev in privatnih ustuuov, ilb je 44 predlagalo različne spremembe, beogradska sekcija udruženja inž. in arh. po je predložila cel načrt zakona. — Na j>odlagi vseh sprememb je izdelan nov načrt, in sicer je v bistvu sprejet načrt beo-gradske sekcije. — Pričakovati je, da bo ministrstvo ta načrt sprejelo in ga na običajen način predložilo narodni skupščini v uzakonitev Nove delniške družbe. Minister za trgovino je dovolil ustanovitev sledečih akcijskih družb: Biljana, d. d. Beograd, delniški kapital 2.5 milj. Din; Opšte privredno trgovačko d. d. Beograd, en milj. Din; Vinicki d. d. za trgovino in konfekcijo krzna. Zagreb, deln. kap. 1 milj. Din. Dobave. Komanda 23. pp. v Štipu želi čimprej ponudbe glede dobave lesa za magacinske štelaže. Gradbeni oddelek ravn. dri žel. v LJubljani sprejema do 24. t. ni. ponudbe za dobavo 20.000 kg bukovega oglja, 500 m» šip za okna, 10.000 kg portland-cementa v vrečah iu 1 kompletne stružnice. — Komanda Dravske div. oblasti v Ljubljani sprejema do 23. t. m. j>onudbe za dobavo smrekovih desk in gred. — Drž rudnik v Brezi sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave od 40.000 kom. dobro pečene mašinske opeke ln glede dobave portland-cementa. — Komanda Savske div. obl. v Zagrebu sprejema do 24. t. m. jx>nudbe za dobavo 7800 kg bele moke št. 0 in 2800 kg bele moke št. 2. — Podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. TtZorsca Dne 19. julija 1028. DENAR. Promet je bil normalen, največ ga Je bflo v devizah Curih in London. Privatno blago je bilo na trgu samo v devizah Ne\vyork ln Trat, ostalo je dala Narodna banka. Berlin se je nekoliko dvignil, Dunaj pa popustil, v drugih devizah ni nobenih bistvenih sprememb. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 19. julija 192«. povpraš pon. srednji sr. 18.VIL Amsterdam _ 2291.75 " 1 - Berlin 1356.75 1359.75 1358.25 1357JJ0 Bruselj — 793.(4 — rt Budimpešta — 992.38 — — Curih 1094.10 1097-11. 1095.60 1095.60 Dunaj 801.13 804.13 802.63 802.73 London 276.44 277.24 276.84 276.80 Newyork 56.80 57.— 56.90 56.93 Pariš — 222.75 — — Praga 168.27 169.1 7 I6«.67 168.70 Trsi 297.20 299.20 298.20 298.— Zagreb. Berlin 1356.75—1358.25, Dunaj 901.18 do 804.13, London 276.44—277.24, Newyork 56.80 do 57.—, Pariz 221.75—223.75, Praga 168.17 do 168.97, Italija 297—299. llolgrad. — Budimpešta 990.8—993.8, Curih 1094.10—1097.10, Duuaj 801.13—804.13, London 276.44—277.24, Newyork 56.80—57, Pariz 221.75 do 223.25, Praga 1 (>8.27—109.07, Trst 297.20—290.20, Sofija 34.75—35.22. Curih. Belgrad 9.1375 bl„ Berlin 123.95, Budimpešta 90.50, London 25.265 bi., Ne\vyork 519.25 bi., Pariz 20.3325 bi., Praga 15.3975 bi., Italija 27.215 bi., Bukarešt 3.1725, Sofija 3.7525, Varšava 58.20, Madrid 85.60. Trst Belgrad 33.57—33.61, Curih 366.50 do 368.50, Dunaj 267.40—272.70, London 92.93—92.96, Newyork 19.53-19.56, Pariz 74.75— 74.85. Dunaj. Belgrad 12.46, Kodanj 189.55, London S4.59, Milau 37.1575, Newyork 709.10, Pariz 27.765* Varšava 79.51. — Valute: dolarji 700.90, lira 37.b0, dinar 12.43, Češkosl. krona 21.0025. Praga. Devize: Lila 177, Belgrad 59.35, Paril 132, London 164.10, Ne\vyork 33.75. Dinar: Newyork 175.95, Berlin 7.38, London 276.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den^ Ruše 265—295, Stavbna 56 den., Sešir 105 den. Zagreb. 7 odst. invest. pos. 89—90.25, vojna odškodnina ar. 439, 440, kasa 437, 440, jul. 439.50, 441, avg. 442.50, 444, Kred. 50.50, Praštediona 95, 95.25, Ljublj. kred. 126, 130, Srpska 145, 140, Ze-maljska 140, 150, Gutmann 207.50, 217.50, Slave* 108, Slavonija 11, 12, Trbovlje 462, 470, Vevče 105, 106. Belgrad. Narodna banka 6850, vojna odškodnina 136.50, 438.50, jul. 439.50, 438.50. avg. 442.50, 444.-. Dunaj. Podon.-savska-jndranska 82, Hipo 40, Alpine 41.45, Greinitz 3.10, Leykam 9.28, Trbovlje 58.50, Ruše 32.50. BLAGO. Ljubljaua. Les: Zaključeni so bili 8 vagoni hrastovih hlodov, nežamanih, I., 11-, do 2.50 m naprej, od 20 cm širine naprej, 60—120 mm deb., fko. vag. nakl. post. po 850. Dež pridelki (vse samo ponudbe slov. post., plač 30 dni, dob. prompt-: pšenica baška 78-79 kg 2% 382.50—385, pšenica nova za julij 805 do 307.50, za avgust 302.50—305, moka Og vag. bi fko Ljubljana, plač. jx> prejemu 520—525, koruza nova 340—346, oves baški, zdrav, rešetan 280 do 285. Tendenca nespremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč 245—250, bč. nvg. 245 do 250, potiska 247.50—250, ban 237.50—240, srem. 240—245, ječmou 202.50—207.50, ovesl85—190, koruza bč. 292.50- 296, srem. 292.50—295, moka Og 390-400, št. 2 370—380, št. 5 350—360, št. 6 310 do 320, št 7 266—270, št. 8 180-190. Promet: 10 vagonov pšenice, 58 koruze, 2 iečmena, 1 ovsa. Budimpešta. Tendenca vzdržana. Pšenica okt. 28.30—2S.34. znklj. 28 28.28. marec 80.52—30.60. zaklj. 30.54 30.60, znklj. 30.54—30.56; rž okt. 25.06 do 25.32, zaklj. 25.26—25.28, marec 26.70-27.06, zaklj. 27—27.02: koruza jul. 28.40, maj 25.44 do 25.94. zaklj. 25.92—26.96. mia whniQiD vrvenjehs Evropa v desetih letili Bivši francoski finančni minister Joseph Caillaiuv je objavil v majskem zvezku berlinske > Geopolitike« članek, v katerem dokazuje, da se mora Evropa združiti v eno samo gospodarsko in politično ozemlje ali pa podleži Ameriki. Vendar si ne prikriva težav, ki še danes zastavljajo pot taki združitvi. Predvsem je treba pomisliti, izvaja Cail-laux, da je vse politično besedičenje popolnoma brez koristi in da so celo po vladah podpisani dokumenti, ki zagotavljajo vzajemno sodelovanje in dcločajo, da naj se vsi spori po možnosti izključijo, zelo majhne vrednosti. Vihar strasti in medsebojnega sovraštva bi jih pometel kakor slamnate bilke, kakor hitro bi se razvnel. Da se taka katastrofa prepreči, se morajo pogodbe med posamez- jega lastnega prebivalstva v toliki meri, da bo našla doma tisti trg, ki ga je izgubila v inozemstvu. V ta namen pa se morajo predvsem razširiti ozki narodni trgi, da se na ta način doseže večja prodajna možnost. Predpogoj za razširjenje nacijonalnih trgov pa je trgovinska politika v pravcu proste trgovinske pogodbe, ki bodo polagoma vedle do velikega svobodnega evropskega trga. S takimi odredbami bi se dala Evropa združiti v veliko interesno občestvo in onemogočiti nova vojna. Nastopil bi podoben razvoj, kakor smo ga nekoč opazovali v Združenih državah, ko so težak spor med dvema državama ameriške Unije, ki se je imel vsak hip izprevreči v vojno, rešili na ta način, da so na celem ogromnem unijskem ozemlju vzakonili odpravo vseh carinskih meja. Neposredna posledi- fr .. • ..^iSBPiP mmmm -mm Stoliiik Sora s tiolandcem Vandongenoin in Dancem Harmingcm. Pred mesecem dni se ie bil odpravil italijanski alpmski stotnik Sora v spremstvu Vandongena in Warmin-ga s pasjimi sanmi, da bi poiskal posadko »Italije* in ji pripeljal živeža. Skupina je kljub velikim oviram na p.avajočem ledu prodrla do otoka Foyn, vendar ponesrečencev ni našla. Warming je bil na potu zbolel ter ostal na Nordostlandiji, odkoder se je z italijansko patrolo vrnil na Severni rt. Soro in Vandon-gena je pa sedaj rešilo finsko letalo na saniščih »Torkov«. nimi uarodi v dvojnem pogledu izpopolniti: prvič s psihologičnimi in drugič z gospodarskimi dejstvi. Predvsem je treba narode pripraviti do lega, da bodo evropsko govorili in umeh, kakor je to na izrazit način povedal Briaad. Val skupnih idej se mora razliti preko Evrope, ki bo odplavil nacionalistična mnenja in polagoma vse narode prežel z enako ideologijo, ne da bi razdrl ali kršil narodno ideologijo. Rešitev te naloge je težka. A intelektualci posameznih uarodov morajo na vsak način skušati, da se ta rešitev uresniči. Imam čut, da je pretežni del evropske inteligence že spoznal, da gre tu za kulturen prerod, za renesanso, za nič manj nego za obnovo civilizacije med narodi, ki se doslej pred ideologijo te civilizacije zapirajo. Ali bi evropska inteligenca v prihodnjih letih tej veliki nalogi dorasla? Izmeujavanje profesorjev in dijaštva, konference v Berlinu in na Dunaju o francoskih in angleških vprašanjih, pogovori v Londonu in Parizu o nemških problemih, objave razprav, ki morejo spravljivo učinkovati — vse to so gotovo koristni koraki. Dokler tudi vlade v ta namen ne podajo svoje roke in dokler ni organizacije, ki bi številne poizkuse za zedinjenje narodov enotno združila, se ne more nič odločilnega doseči. Dovolj pogosto se je že trdilo, da se je Evropa v teku zadnjih sto let razvila v velikanski tovarniški obrat, ki ima 100 milijonov delavcev več nego jih nore prehraniti; to svojo delavsko armado ohranja Evropa živo le na ta način, da zamenjuje svoje tovarniške izdelke za surovine in živila v razmeroma mladih deželah Severne in Južne Amerike, Avstralije ir stare Azije. Svetovna vojna je pa seveda premaknila razmere v mednarodnem industrijskem gospodarstvu. Narodi, ki so preje kupe vali že izgotovljene evropske tovarniške izdelke, so si ustanovili ltstno industrijo ali pa kupujejo sedaj svoje potrebščine na drugih trgih, n. pr. v Združenih državah. Evropa si mora torej skušati na ta način pomagati, da dvigne potrošno moč svo- »Cuden ptič, ki more spe leteti.« »Kako spč.? »Ali pc slišiš, kako smrči?« ca te določbe je bila, da o vojni med obema prizadetima državama ni bilo več govora. Ali ni miselnost evropske veleindustrije vseskozi ugodna evropskemu sporazumu? Mednarodni jekleni kartel, kemijski trust — ali niso to jedra ogromne evropske industrijske antante? In če se ta antanta še dalje razširi — ali ne bodo potem carinske ograje čisto same ob sebi padle? Za tak razvoj je danes tem več gotovosti, ker se dviga na gospodarskem obzorju izredno zanimivo gibanje, ki se bo še razširilo — namreč pritisk ameriške konkurence na Evropo. Ameriška industrija ima sicer na temelju zanesljive kalkulacije ogromen notranji trg; vendar bo nedvomno skušala, čim bo ta trg prenasičen, stari svet zadušiti s poplavo svojih proizvodov — če se Evropa proti temu ne bo branila z enakim orožjem, kakor ga rabi Amerika. Ne bilo bi svetovati, da bi se Evropa branila proti ameriški industrijski invaziji z zaščitno carino. To bi bilo isto, kakor če bi botel majhen deček z majčkenim kupcem peska na obali zadržati naval morskih valov. Kakor ameriška industrija, tako potrebuje tudi evropska industrija velikega notranjega trga, da bo mogla proizvajalne stroške svojih tako raznovrstnih proi7.vodov | zmanjšati. Samo s splošno industrijsko an-tanto se da to doseči. Človeška narava je taka, da se odločijo ljudje za dalekosežne odredbe, ki se dajo vrhu tega le s težavo izvesti, samo tedaj, ako jih potreba k temu prisili. V tem zmislu utegne Amerika s pritiskom svoje konkurence Evropi storiti veliko uslugo. Vsi tisti, ki jih napake in slabosti mirovnih pogodb resno in pošteno vznemirjajo, morajo pokazati, da je samo ena varnost za mir, in ta je v tem, da se Evropa izpremeni iu tako popravi napake naše diplomacije. Jan Kubelik o sebi Znameniti češki virtuoz na gosli Jan Kubelik je te dni v intervjuvu izjavil o sebi in svojem življenju med drugim: Usoda igra v človeškem življenju zelo veliko vloga Celo številke imajo svoj poseben pomen. Tako se je v mojem lastnem življenju vsaka pomembna izprememba zgodila v razdobju po 6 let: S Šestimi leti sem začel igrati na gosli, z 12 sem prišel na državni konservatorij v Pragi, z 18 sem konser-vatorij dovršil in nastopil svoj poklic, s 24 sem prvič postal oče, s 30 sem doživel novo dobo svojega čustvenega življenja, s 36 sem začel skladati, z 42 sem kupil lastno vilo v Opatiji, kjer preživljam poslej velik del leta in ima to na potek mojega življenja velik vpliv; letos doseženi 48 let in vedno čakam, kakšno izpremembo mi prinese to šeslletje. Svojo glasbeno nadarjenost sem podedoval od svojega očeta, ki je živel v Pragi kot virtuoz in je ves svoj prosti čas posvečal glasbi. — Obvladani štiri jezike: češko, an- gleško, francosko in nemško. Najljubši skladatelj mi je Mozart Zelo ljubim gledališč© in kino. Največja moja strast pa je —- poleg glasbe — šah. Najljubša moja pijača je čista voda. — V načrtih za bodočnost imam operno skladbo. L. 1916. sem napisal svoj prvi vijolinski koncert, poslej sem zložil še pet nadaljnih. Razen za glasbo živim za ženo in otroke. Srečen oče sem sedmih otrok. Moja žena je Madžarka in je izredno muzikalno nadarjena; spoznal sem jo na nekem koncertu in se pred 22 ledi z njo poročil. Moja najstarejša hči Marija šteje 21 let, moja najmlajša hčerka Kristina šele 6 let Ce nisem na koncertni turneji, se peljem, če le mogoče, v Opatijo. Tu si morem odpočiti, tu sem vedno zadovoljen in srečen, ker morem po mili volji komponirati. Moja vila leži tik ob morju; imenuje se :RosaliaVatikan« Zakaj? Ker nikdar noben tujec ne prekorači praga moje vile in tudi mi nikogar ne obiskujemo. Živimo le zase in za naše otroke. Glasba ima več pomlajevalnih lastnosti nego vsa sredstva, ki so jih iznašli zdravniki in drugi znanstveniki. Kadarkoli sem utrujen in nera«položen, sežem po svojem instrumentu, ki je najboljše zdravilo za vse nadloge. Srečen sem samo tedaj, če igram in kadar mi to ni mogoče, se mi zdi, kakor bi ne mogel živeti. Seveda ta tesna zveza z glasbo ni vsakemu dana in sem neizrekljivo hvaležen zanjo. Po mojem mnenju je glasba dar, ki se ne podeduje vselej; vendar ima okolica prav glede glasbe silno velik vpliv na človeka. Vsi moji bratje so bili godbeniki ter sem živel v pravem glasbenem ozračju. V najnežnejši ' tarosti sem čepel v kakem kotu in poslušal očeta, pozabivši na vse igrače. S šestimi leti sem ga prosil, naj me uči na gosli in že čez tri mesece sem dosti bolje igral nego moj starejši brat, ki je že dve leti študiral glasbo. To je odločilo mojo bodočnost in od tega tre-notka se ni nihče upiral moji srčni želji, da bi postal glasbenik po poklicu. Ko sem dovršil praški konservatorij, sem Po mojem mnenju je to ravnanje Lady Willoughby popolnoma neodpustljivo^. Poleg grofice Ellesmere se je oglasilo v listih še več londonskih dam. Tako piše markiza Curzon of Kedleston v »Morning Poete >Ce se ta nespodobnost ne neha, bodo morale londonske gostiteljice od svojih gostov zahtevati, da se izkažejo z vabilom«. Podobno mišljenje zastopa tudi grofica Annesley. Seveda so pa nekatere gostiteljice same neprevidne in poživljajo v vabilih povabljence. naj privedejo s seboj mladino, ne da bi si dale preje predložiti imenik mladih ljudi, ki jih nameravajo povabljenci privesti s seboj. — Milejše stališče zastopa viscoun-tessa Hastings, ki pravi, da morajo biti gospodinji tudi gostje, ki jih privedejo s seboj njeni prijatelji, dobrodošli. — Take so skrbi visoke družbe. ufoa tnsvce O ameriški literaturi Združeue države si osvajajo vedno več mesta tudi v intelektualnem življenju evropskih narodov. Čitamo knjige, ki jih pišejo Anierikanei pa tudi sami pišemo knjige o njih. Ali kaj je ono, kar tvori poezijo, to jasno poezijo moderne Amerike? Našteti nam je več elemento\ Predvsem je ta neka veličina, ki je značilna s.. vse življenje modeme Amerike. Tudi umetnik — hočeš nočeš — je občutljiv za uspeh, ki ga ima pri masi. Seveda ao tudi umetnine, ki ne napravijo vtisa veličine in graiidijoznosti, to so umetnine tistih drobnih kristalinskih svetov, ki oklepajo v sebi s prečudovito jasnostjo vso globino in širino mogočnega doživetja, zgoščeno v najmanjši prostor. Poezija ameriškega romana je epične vrste, prav»ako kakor ameriška arhitektura Bpominja na asirske templje in piramide: obsežnost življenja v umetniški obliki, kakor se javlja n. pr. v knjigi M. Ce.troa, ki na prvi strani prinaša orie New Yorka, njegove velikanske cerkve, brezmejno mrežo železnic. Brezdvomno ima ta drzna rekonstrukcija sveta tudi svojo lepoto. Drugi element te poezije je blesk novosti, netradicionatnosti. Gotovo je, da nas najlepši pojavi ne ganejo več tako, kot so nas ganili prvikrat, če nespametno opetovano obnavljamo kontakt z njimi, ker se občutenje obrabi. To se lahko opazuje na muzikalnih delih. S ponavljanjem motivov so se posamezne teme obrabile do neznosnosti. Isto moremo opazovati v literaturi. Za novostjo, ekso-tičnoetjo snovi so se zato borili razni pisatelji, tako n. pr. Zola, ki je odkrival tržne lope, lokomotive, skladišča. Normanski eksotizem sta zastopala Flau-bert in Maupassant, morskega Loti, sredozemskega Byron, indijskega Kipling. Združene države ameriške so pa ona najmlajša, še neizfrpana žila, ki nudi novo, svežo snov Morandom, Durtainom, Sinclair Lev/isom. Tretji element je bogastvo in pestrost umetniške snovi. Zdi se, kot da je demiurg, željan slikovitosti, hotel, tu združiti vse elemente bogato barvite poezije. Če čitamo n .pr. knjigo že imenovanega M. Cestre-a, najdemo v njej očarljivo zgodbo japonskega zastopstva, ki predlaga mladim Ja-ponceip, ki so naseljeni v Ameriki, naj si izberejo ženo po fotografiji. Nekaj meBecev zatem pripluje ladja, ki pripelje »picture brides; (naslikane neveste) in poroka se sklene v pristanišču. Dalje opisuje Mehikance, oblečene po špansko, ki so ohranili svojo neurejeno divjost; ruske Žide, ki služijo v konfekcijskih trgovinah Newyorka; Slovane, ki delajo v jeklarnah Pittsburga; Grke v newyor-ških hotelih. Dalje zopet prinaša avanture okla-homskih Indijancev, ki so naenkrat obogateli a najdbo petrolejskih vrelcev v zemlji, katero jim je podelila ameriška vlada; opisuje, kako so se vozili v notranjost te zanje pridržane zemlje, obdanih na vseh straneh od pritiska belega plemena. Plemena, jeziki, šege se bije jo med seboj kakor glasovi jara-muzike. Broadway, East River, Fifth Avenue so za nas Evropejce prav tako sugestivna imena kakor so bila nekdaj in so še Aleksandrija, Smir-na, Jafia. Kakor vsi drugi, bo tudi ameriški eksotizem zgubil nekega dne svojo privlačnost, vendar v tem trenutku je še zelo pikanten in M. Cestre ga je umel zgrabiti v vsej svoji »zeleni novosti«. Posebna vrlina njegovega dela je, da ne zanemarja nikakega pogleda na ameriško življenje. Kakor se more pričakovati od akademsko naobra-ženega, je zelo bogat v orisu podrobnosti in posameznosti amerikanskih študentov. Nič ni bolj zanimivega kot ona poglavja, posvečena Harvardski univerzi iu univerzam »Midle West-a«. Prvo mesto pa posveti orisu poslovnega sveta, ki je glavna oznaka njegovega dela. Življenje velikega poslovnega človeka na tej novi drzni zemlji je pravi tip moderne avanture. Finančnik, genijalni dvorljivee, plačani vojak najdejo svoje naslednike v teh nenavadnih zavojevalcih: Kockefellerju, Vanderbiltu, Astorju. V Ameriki življenje poslovnega človeka ni enolično; oo se ne posveča enemu samemu in trajnemu poklicu. »Lahkotno menja metodo in poklic, če se mu zdi bolj uspešno kreniti v drugo smer, pa naj si je prvi popolnoma nasprotna. Tako n. pr. mnogo mladih ljudi začne z učiteljevanjem, ker je v tem poklicu možno zaslužiti nekaj denarja brez predhodnega kapitala in čakajo, da se pre-okrenejo k bolj plodonosnemu poklicu. Poznal sem univerzitetnega profesorja, doktorja literarne zgodovine, ki je izdal učeno delo o latinski literaturi srednjega veka, a je s 45 leti zapustil vseučiliško stolico in se je zvezal s svojim svakom, kmečkim posestnikom in živalskim vežbačem, ki je prodajal prašiče klavnicam v Chicagu. Nasprotno pa se je tudi zgodilo, da je inženir, ki ga je ravnatelj zelo eeniL, javil, da je napisal roman in da bo vsled uspeha, ki ga je imel ta roman, zapusti! industrijo in bo postal literat. Taki Amerikanci, ki so dvakrat ali trikrat pričeli svoje življenje, niso redki.« Tako som tudi jaz poznal v Ameriki slavnega kirurga, ki je po tastovi smrti zapustil bolnico — jo zamenjal s tovarno in je postal pomemben industriji lec. Mladi romanopisec, ki bi hotel biti Balzac Cesarja Bicotteau-ja (Balzacova satira na meščanske ambicije) na lestvi nebotičnikov, bi mogel napisati lepo in moderno »Človeško komedijo:: (»Comodie Humaine«), M. Cestre je duhovito orisal tozadevno geografsko, historično iu socijalno obiležje. (Les nouvelles littčraires«.) * Hermsnn Bahr znani avstrijski pisatelj, je slavil 19. t. m. 05 letnico svojega rojstva. Kojen je bil namreč tega dne leta 1863 v Lincu. Potoval je po vsej Evropi in nato začel na Dunaju s pisateljevanjem. Njegova moč je predvsem v eseju; kot tenkočuten, v vse lepo popolnoma vživljajoč se in z duhovitim impresionističnim stilom obdarjen literaren in umetnosten kritik je [»osredoval Dunajčanom, otiroma Nemcem umevanje skoro vseh modemih pisateljev; o dVerlaina do Maeterlinka na eni in Tolstega na drugi strani. Ima svetoven pomen, kajU spada med prve, ki so začeli borbo proti naturalizmu. Dunajčanom je odkril njihove najboljše sodobne talente: Schnitzlerja, Hofmannsthala, Andriana ta Attenberga. Boril se je z uspehom, da je prodrlo led mestnega »špisarstva« moderno slikarstvo ta kiparstvo po »Dunajski Secesiji«. Lomil je kopje za Klunta, Olbricha, pa tudi za igralce ta reži- 25. obletnica smrti Leona XIII. Danes, 20. julija, je minilo 25 let, odkar je umrl eden največjih papežev katoliške cerkve, Leon XIII. ser je, Burckharda in Mahlerja. Odlikuje ga neiir prosno resnicoJjubje, stroga stvarnost, preprostost in velik optimizem pri vsej sijajnosti in fiuosti stila. Najboljša njegova dela so: »Zur Kritik der Modeme« (1890), »Die Obervvindung des Naturn-lismust (1891) in »ExpreSsionismus« (1916). Spisal je tudi nekaj romanov in igrokazov. Bahr danes vsakega mladega človeka najbolj uvaja v literaren okus in poznanje celotne svetovne literature ter duhovnih tokov sploh. Ob svetovni vojni se je Bahr odločno in globoko usmeril v katolicizem in se njegove tozadevne knjige in eseji bero kot najduhovitejše apologije katoliške vere in cerkve; v tem ozira se da primerjati z njim najbolj angleški konvertit Chesterton. Bahr je v tej dobi proučil posebno barok, v katerem je zasledil doslej neznane, iz katolicizma vzrastle vrednote. * Slovesna otvoritev louvainske knjižnice, ki jo je bil ustanovil kardinal Mercier obenem s katoliško univerzo in so jo Nemci 1. 1914 barbarsko zažgali, se je vršila 4. julija t. 1. Knjižnično palačo je sezidal ameriški arhitekt Whitney Wanen čisto v flamski, oziroma brabantski renesansi, česar se ne bi nihče mislil od arhitekta, ki je sezidal ogromni utilitaristični centralni kolodvor v Newyorku! Kakor znano, se je paiafa zgradila in knjižnica sama ustanovila po ogromnih darovih bogatih Američanov. Ti so tudi zahtevali, dn se odstrani napisna plošča, na kateri se je omenjal barbarski čin Nemcev. Otvoritev ie bila seveda zelo slavnostna; v imenu francoskega učenega sveta je govoril znani Georges Goyan, kardinal van Roey je pa slavil papeža, ki je tudi veliko prispeval k restavraciji knjižnice. Za Ameriko in sv Očetom so se najbolj odlikovale: Anglija, Kanada, Danska, Španija, Grčija, Italija, Japan, Nizozemska, Poljska, Švedska, Švica in češkoslovaška. Tudi Nemčija prispeva v rokopisih, knjigah in kartah po določilu § 247 verzajske pogodbe. Nova palača ima prostora za en milijon in pol zvezkov. ■* Quinze Ans d' Histoire Balkaniqne (1P04 do 1918). Polkovnik Lamouclie, ki je bil svojčas francoski član orožniške misije v Turčiji, oziroma Makedoniji, je izdal pod gornjim naslovom intere-santno in dosti obsežno knjigo, ki obravnava makedonsko vprašanje, mladoturško revolucijo, prvo in drugo balkansko vojno ter zgodovino Balkana med svetovno vojno. Knjiga, pisana od velikega prijatelja bolgarskega naroda, je dosti objektivna m potrebna vsakemu, ki hoče gledati srbsko-bol-garsko vprašanje tudi z druge plati. Posebno aktualna je zaradi makedonskega problema, o knterem pisatelj sodi, da, kakor že 50 let razburia Balkan in vznemirja Evropo, tudi danes še obstoja. Je proti reviziji mirovnih pogodb, pač pa za manjšinske narodne pravice Knjiga je izšla v ugledni založbi Payot v Parizu. Nabožno slovstvo Zadnje besede Svete Terezije Deteta Jezusa. Sestra male svete t ereze. Pavlina, ki ji je med boleznijo stregla, je njene izreke in vzdihleje ter odgovore na razna vprašanja skrbno zapisovala. Izreki razodevajo najintenzivnejše, čisto preprosto, a globoko notranje duhovno življenje in bo k B ogu težečim dušam v razsvetljenje in tolažbo. Knjižica se dobi v Karmelu na Selu in stane brez poštnine 15 Din. Duhovniški poklici. Str. 04. (1. .zvezek Glasniko-ve knjižnice.) Redovniški poklici. Str. 04. (2. zvezek ; Glasnikove knjižnice.) Izdal iu založil Glasnik presv. ' Srca Jezusovega Ljubljana. Stane posamezni zvezek 5 Din, po pošti 6 Din; ako se naročita oba skupaj i 10 Din. Naslov naročil: Uprava Glasnika, Ljubljana ■ Zrinjskega c. 0. ■nn^aHisn Mag. št. 14.719/28. — Ref. IX. I I Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo del za zgradbo malih stanovanj na sever, delu mesta Ofertalni pripomočki za zidarsko, tesarska, lirovska in kleparsko dela se dobe v mestnem gradbenem uradu od dne 21. julija 1928 dalje. — Oferte je vložiti dne 30. julija 1928 do 11. ure v zgoraj imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. julija 1928. Bil je rojen 2. marca 1810 v Carpinetu fz plemiške rodovine Pecci in krščen za Joa-hima Vincenca. 1832. je postal doktor bogoslovja in je nato vstopil v Accadeinia ponti-ficia de nobili ecclesciastici, ki mu je odprla pot v diplomatično karijero. Leta 1837 je postal hišni prelat papežia Gregorija XVI. v priznanje njegove velike učenosti na polju bogoslovja in cerkvenega prava. V mašnika posvečen je bil istega leta. Potem je bil apostolski delegat v Beneventu, 1843. je postal nuncij v Bruslju, kjer se je navael idej kršč. demokracije. 1845. je bil imenovan za škofa v Perugiji. Tu se je pokazal izvrstnega upravnika in socialnega delavca; ustanovil > krščanske posojilnice, skrbel za ljudske misi-one in verski tisk. 1853. leta ga je Pij IX. imenoval za kardinala, 1877. je postal Camer-I ngo katoliške cerkve, 20. februarja 1878, | 13 dni po smrti Pija IX. pa je bil izvoljen za papeža in je vladal celih 25 let, do 1903. Zemeljske ostanke Leona XIII. so prenesli oktobra 1924. v baziliko Sv. Janeza na Lateranu. Tam se danes vrši za velikim papežem, avtorjem nesmrtne »Rerum Novarum« sveta maša zadušnica. Azione Cattolica Itali-ina proslavi spomin na Leona XIII. s svečanimi sejami in predavanji po vsi deželL Slovenci v Italiji DUHOVNIK 3 TEDNE PO NEDOLŽNEM ZAPRT. Poročali smo že, da je bil č. g. Stadler, kaplan v Trnovem aretiran pod obtožbo protidržavne propagande. Med večernicann je čital iz šmarne knjige, izdane v Celju, poglavje, v katerem pisatelj priporoča izseljencem, naj n<- pozabijo v tujini vere in jezika svojih očetov. Na podlagi ovadbe neke priseljene Dalmatinke je bil kaplan še tisti večer aretiran. Zdaj doznavamo, da je | bilo proti č. g. Stadlerju ustavljeno kazensko po-j stopanje, češ, da ni proti njemu zadostnih dokazov. Zakaj je bil g. kaplan potem aretiran? Kadi podlega obrekovanja od nacijonalizma napihnjene babnice mora slovenski duhovnik prebiti tri tedne v ječil Jasno je, da si pri današnjih razmerah g. kaplan ne more poiskati zadoščenja pred sodiščem. V interesu italijanske justice bi bilo, da izgine čimprej iz Trnovega omenjena obrekovalka, ki jo nameščena na sodniji. — Ta primer nam prav nazorno slika, kakšno je življenje slovenskega duhovnika v Italiji. * * * Pijavke slovenskega ljudstva v Italiji. Zopet se moramo vrniti k staremu poglavju v knjigi trpljenja in pravega izsesavanja slovenskega kmeta na Primorskem. Podestatl Podestata bo preklinjal kmet, ko ga bo eksekutor zapodil iz hiše. preklinjat ga bo slovenski fant, ko se bo zavedel, kako globoko je zagazil v blato, spominjalo se ga bo slovensko dekle, ko bo objokovalo najlepša leta, zapravljena na plesiščih. Podestati niso samo največja gospodarska nesreča za slovensko ljudstvo v Italiji radi njihovega sistematičnega zapravljanja občinskega premoženja, ampak tudi najhujše moralno zlo, ki je prišlo nad to nesrečno ljudstvo. V času strašne suše, ki bo že drugo leto pobrala ves pridelek, prirejajo in dovoljujejo vaške plese le zato, da tako vabijo razbrzdano mladino. ki ne najde v razpuščenih društvih ne zavetišča ne zabave, v svoj Dopolavoro. Bližal se je že čas, ko bi se bilo katoliškim prosvetnim društvom s široko zasnovanim delom posrečilo iz-lečiti to težko rano, ki uničuje moralne sile našega življa, toda Fašizmu ni šlo to v račune in je udaril po društvih. Fašisti dobro vedo. da ie gospodarsko in moralno ubito ljudstvo najlažje asimilirati. In ples doseže prav ta oba smotra, na plesu se zapravlja denar in poštenje, ples je nekaj veselega, lahkega, lahkoživega, ■-koro pristno ita-: lijanskega; ima torej vse lastnosti, ki pospešujejo asimilacijo. Navesti hočemo zopet nekaj kričečih prime-i rov V Dravljali na Vipavskem je podestat organiziral s pomočjo nekaterih licencarjev ples za I5a-lillo in Dopolavoro Ples je prinesel zgubo 300 lir Podestat je radi lega med organizatorji zbral 250 lir za Balillo. Torej za stroške fašistovske organizacije se prirejajo javni plesi. V Dornbergu je podestat dovolil podoben ples. Dvorano domače posojilnice zahteva za svoj Dopolavoro. Posojilnični odbor se je moral pritisku vdati. Ker pa je posojilnica organizirana nn strogo katoliških načelih, ie odbor stavil edini pogoj, de se v dvorani ne smejo vršiti plesi. Podestat ni hotel pristati na pogoj. V fl/. Petru pri Gorici je podestat zasegel po-sojllnično dvorano za Dopolavoro. V Črnem vrhu je podestat zasegel gasilski dom za Dopolavoro. Podestat prireja pojedine Italijanom. ki prihajajo iz Gorice in drugih mest na občinske stroške. Pred kratkim je bil pri njem v gasteh goriški fašistovski tajnik Caccese. V Sežani si ie dal podestat postaviti v občinski hiši kar tri telefonske aparate. Občina ima že zdaj 300.000 dolga. sfje na notnem nebu In tako tvori celoto. Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima tSchicfifi Terpentins Zatiravci odhajajo, ljudstvo ostane. Kmalu po Mussolinijevem obisku v Gorici, je bil goriški kvestor (policijski ravnatelj) brzojavno vpokojen. Pravi vzrok tega nenavadnega ukrepa goriški javnosti ni znan Nekateri pravijo, da je bilo med obiskom premalo preskrbljeno za ducejevo osebno varnost — takoj po prihodu vladnega predsednika Mussolinija se je pred prefekturo zbrala velika množica, dasi bi bil moral obisk ostati tajen — drugi zopet trdijo, da ni bil fašist in da je premalo strogo postopni proti Slovencem(l). Slovenci gotovo ne bodo žalovali za njim kakor riso še za nobenim italijanskim funkcijonarjem. V Gorici se širi glas, da so tudi fašistovskemu tajniku štete ure; tudi prefektu Cassiniju se baje majajo tla. No, g. prefektu ne bo mogel niti najbolj srdit fašist očitati, da je bil napram Slovencem popustljiv Uničil jim je prosvetno in gospodarsko organizacijo, kakršne nisi naSel niti pri večinskih narodih z višjo kulturo. In koliko političnih procesov imata prefekt in kvestor na vesti 1 Temperamentni in nervozni tajnik pa je padel v nemilost pri generalnem fašislovskem tajniku Turatiju med njegovim obiskom v Gorici. Mesto slovenskih mož mu je tajnik Cassese pripeljal Šolsko mladino in občinske čuvaje, ki so jih prignali podestati v mesto. Fašizem je na Goriškem odpovedal, Slovensko in tudi furlansko ljudstvo popolnoma apatično prisostvuje temu večnemu romanju fnšistov-skih glavarjev v »sveto Gorico« in odhajanju. Gotovo pa je. da je pogosto menjavanje državnih visokih uradnikov deželi le v kvar, ker ima vsak izmed teh g spodov nove nmbicije, ki jih hoče uveljaviti na plečih revnega slovenskega ljudstva. Manjšinsko zborovanje v Haagu. Na kongresu Zveze društev za Društvo narodov v Haagu je zboroval tudi odsek za narodne manjšine. Slovence sta zastopala poslanec dr. VVilfau in dr Čok, odvetnika v Trstu. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje željo, naj bi se Društvo narodov bolj zanimalo za narodne manjšine. Proti resoluciji je glasoval edino predsednik italijanske delegacije, Giannini. s tem, da se je glasovanju odtegnil. Nato je prof. Gianninija grajal ves evropski tisk. Profesor Giannini je na vseh kongresih odločno nastopil proti slovenskim in tujim zagovornikom slovanske in nemške manjšine v Italiji in predrzno branil uničujočo politiko fašistovske vlade napram Slovanom in Nemcem v Italiji. Prof. Giannini je tisti gospod, ki je v kritičnih trenutkih, ko so ugledni Angleži, Švedi in delegati drugih držav na kongresih v Londonu, Sofiji in drugod enodušno vstali proti zatiranju manjšin, obljubljal slovenskim in nemškim delegatom »prijateljsko« poravnavo manjšinskega spora, samo da bi pomiril vihamo razpoloženje proti fašist, vladi; ko pa so se slovenski in nemški delegati vrnili v Italijo, je Giannini pozabil nanje in na obljube. »Edinost« pa je priobčila U. t. m. od svojih delegatov dopis iz Haaga, v katerem čitamo: Treba priznati, .Zaupno« na upravo »Slovenca«. Razpošiljalno trgovino dobro idočo, radi bolezni poceni prodam. Delo prijetno, režija mala. Martin Jančigaj, Ljubljana št. 7. Najboljši malinovec in 12 vrst sokov nudi -tudi na drobno - Brezalkoholna produkcija — Ljublj., Poljanski n. 10 a. rseriralte v „Slovencu S" Objave Preklic Izjavljam, da nisem plačnik za svojo hčer Marijo. M, Kramar. Ivan Pavlin izdelovanje in poprav« ljanje dežnikov, Razpotna ulica št. 6. Razno PScDitno moko nsiboliUb mlinov nudi oajei ne{s veletrgovina ti ta in mlevukib irdetkov A. volk. Llubitana Reslieva cest* 4t. U. Vsakovrstno zlato kopiti« po naiviiiih cenah. ČERNE, iuvelir, Ltabliaoa, Wo!iova ulica št 3. Drva bukove in hrastove odpadke od parhetov. dostavlja po nizki ccni os dom parna žaga V. SCAGNETTI ▼ Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. širite »Slovenca«! Cenj. fitatel em se priporočal nas ednje tvrdke: Mal Jantar pleskar Llubitana. Brea ElektroinStalncijo r.a Iti? in pogon, prodaja I o pre vijanje elektromotorjev mehanična delavniea Eltktrooodiatii. UuMim VI'. Jernf jeva e. S, telef. 323" Kopalne potrebščine po znllsnlh ZA DAME: kopalne čepice ....... kopalni čevlji........ kopalni tricot v vseh barvah . kopalna obleka, čista volna kop. obleka jaquard (novost) . kop. obleka iz melanese blaga kop. tricot iz melanese blaga . kopalni p!ašč iz frotirja . . . solnčniki.......... Din 7 28 44 145 169 159 120 240 88 ZA GOSPODE: kopalne hlače ....... . Din 16 kopalna ob'.eka, črno bela . • „ 56 . „ 30 kopalni plašči....... . » 390 Zunanja naročila z obratno pošto I ŠINKOVEC nas!. K. SOSS Lfubliam, Kongresni trg 18-19. rm" , i, ^ v,.,,, ■ ...i, i ,1 111-t—.,—..... —. .......... WMi i' fV i.; 'J. •'"'•*>■ ' v i J >,V ■ '■•■* '. .v > , rft ■■' K. Pečenko trgovina vseh vrst nsuja In čevljarskih potrebščin L ublianit Sv. Petri ctsta 3i PRISTOL * BRiCELj črkoslikaria. Liubliana Rasllava c. 4 - Sv. Patra c. 3£ fe'ef.2908 Ustan. 190. Urovec Ljubljana, fialjovlca 9 pri doleu.]. kolodvoru V vagonu. Gospodična: Kaditi je prepovedano. Zunaj stoji tako napisano.« Kmet: »Saj ne kadimo zunaj, ampak znotraj.« Sprejme se 20 dobrih zidarjev in 50 težakov pri Gradbenem podjetju MIROSLAV ZUPAN, Ljubljana, Vošnjakova ulica 6. Zaston) pršllec (sprudler) amerik. sistem, s katerim igraje uapravite snesr. šato, jajce, mleko itd. - Lahko se ga dobi brezplačno pod ugodnimi pogoji. Pišite še danes in priložite znamko za odgovor. A. Pibrovc, Izdelovalec žičnih Izdel. Ljubljana. Sv. Petra cesta 8. HHSip E 2737/28 -9. 6584 Draž Dne 31. avgusta 1928 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga K o z j a k , vi. št. 21, cenilna vrednost 1,304.141 Din 10 par; vrednost prltikline 122.700 Din; najmanjši ponudek 951.227 Din 40 par. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 5. julija 1928. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskrenoljubljcni foprog, oče, itd., gospod ® ® posestnik dne 18. t. m. po kratkem trpljenju v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 20. julija 1928 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 35, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. julija 1928. A I • v • i. 1 • Žalujoči ostali. Javljamo tužno vest, da se je naša ljuba mati, stara mati oziroma tašča, gospa Ud'« Hutter roj. lenho V sredo dne 18. julija 1928 ob 21. uri v 78. letu svoje starosti preselila v večnost. Truplo nepozabne rajnke se prepelje iz Ljubljane v Litijo, kjer se bo vršil pogreb v petek dne 20. julija ob 4. uri na litijsko pokopališče. Ljubljana, dne 18. julija 1928. Rodbini Hutter - Pregelj. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod. Mesto vsakega drugega naznanila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Henrik Sienkiewicz: Ma polju slave 4 Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. >Jaz pa sem mislila, da je bil to pan Tačevski,« je skozi stisnjene ustnice siknila panna Sieninjska. »Kaj vendar misliš? Zakaj bi bil to Tačevski?« >Zato, da bi pokazal, kako mu ni prav nič zame.« ->Saj vendar veš, da se Tačevski ni več videl z našim gospodom.« A gospodična je pričela mrzlično ponavljati: Bo že tako! Saj vem! Zdaj mu hodijo druge reči po glavi! Pa briga me! Nič mi ni za to! Nič! Prav nič! Zdaj je že vse odločeno in prav je tako!« Suh krčevit jok ji je stresal prsa. Nekaj časa je še vedno ponavljala prav je tako<', potem pa je naglo pokleknila, da opravi večerno molitev, ki sta jo navadno vsak dan skupno molili. Naslednjega dne je prišla doli v sobo že z mirnejšim obrazom. A nekaj se jo na njej izpremenilo, ostalo neizgovorjeno, utajeno. Ni bila potrta, a postala ie bila tako rekoč čez noč nekoliko let starejša. Kazala je neko nepričakovano, tiho resnost, še pan Pongovski, ki se je doslej brigal vedno le za lastno osebo, je nehote moral postati pozoren na njo. Sploh pa se ni mogel prilagoditi temu novemu stanju. Posebno čudno pa se mu je zdelo, da je občutil napram nji neko odvisnost. Bati se je pričel onih misli, ki mu jih ni odkrivala, temveč zapirala v globini srca. Neumorno se je trudil, da bi jih izpodrinil, jih nadomestil z drugimi, ki bi si jih pri njej želel. Še molčečnost gosp<3 Vinicke ga je mučila in se mu zdela sumljiva. Zato se je kazal veselega, stavil uganke, zbijal šale, a včasih so mu z izrazito nestrpnostjo vzplamtevale jeklene oči. Medtem se je bii po okolici razširil glas o njegovi zaroki. Saj"e tudi nikakor ni prikrival. Vse je celo pismeno naznanil Ciprianoviču v Jedlinki in najbližjim sosedom. Poslal je pošto tudi Kolianov-skim, Podlodovskim, Sulgostovskim, panu Grothusu, Kšepeckiin in celo ženinim oddaljenim sorodnikom. Vabil je vse k zaročni slavnosti, po kateri se je takoj imela vršiti poroka sama.' Pan Pongovski bi bil prav za prav najrajši dobil izjemno dovoljenje za opustitev sicer obveznih olcli-cev, a na njegovo nesrečo je bil baš štiridesetdanski post iu treba je bilo počakati, da minejo prazniki. Kaj je hotel! Velel je obema damama, naj se pripravita na pot, in se ž njima odpeljal o Radom. Tam si je morala gospodična urediti balo, gospod pa si je hotel nakupiti konj, s katerimi bi se lažje ponašal, kakor z onimi, ki so zdaj stali v njegovi konjušnici. V mestu so mu prišle do ušes govorice, da vre med njegovimi sorodniki kakor v uljnjaku: saj so upali, da podejujejo ne samo zemljišča njegove rajne žene, temveč tudi ves njegov imetek. A ta glas ga je samo veselil. Saj je vse iz srca sovražil in vedno mislil samo na to, kako bi jim storil kako škodo. Poročila o tem, da se dediči zbirajo, se na tihem posvetujejo in kujejo naklepe, so mu krajšala čas v Ra-domu. Ko je bila bala naposled gotova in si je kupil novo vprego in opremo, so se baš za veliko noč vrnili v Belčončko. Istočasno ž njimi so se pripeljali ludi prvi gostje, in sicer zato, ker je bil za zaroko določen tretji velikonočni dan.-' Prvi so dospeli Kšepecki, najbližji sorodniki iu obenem sosedje. Oče, star mož, jo štel že blizu osemdeset let, imel obraz kakor kragulj in je slovel po svojem skopuštvu. Izmed treh hčerk je bila Tokia, 1 V starib časih se je izvršil« tudi zaroka (sponsalia) v navzočnosti duhovnika in je s cerkvenopravnegn stališča pomenila obveznost pozneje skleniti zakon. Takrat seveda ni'o bili mogoči »preklici zaroke« v dnevnikih, kakor jih včasih dandanes čitamo. 3 V tistih ?a?rh so praznovali veliko noč ves terlen po Vstajenju. najmlajša, veselo in čedno dekle. Njeni dve sestri, Joana in Agnieska, pa sta bili že zarjaveli, jezljivi devici z vedno lišajastimi lici. Razen teh je prišel tudi sin, Marcian, ki so ga sosedje krstili za Klado. Ta priimek se mu je prav dobro podal, ker je bil na prvi pogled res pordoben debelemu hlodu. Imel je močna ramena in prsa, noge pa so bile rogovilaste pa tako kratke, da je bil videti kakor pritlikavec. Zato pa so mu segale roke do kolen. Nekateri so mislili, da je grbast, a ni imel grbe, samo vratu kakor da bi' spioh ne bilo, in glava mu je bila tako nizko posajena, da so segala visoka pleča malone do ušes. Sredi te glave so gledale izbuljene, pohotne oči, obraz pa je močno spominjal na kozla. To slič-nost je še poveča val a majhna brada, ki jo je nosil kot nakljub in v nasprotju s tedanjo modo. Pri vojakih ni nikoli služil. Sovrstniki v vojski so ga zasmehovali in iz tega vzroka se je svojčas udeleževal številnih dvobojev. Bil je navzlic svojemu pokveče-neinu, zavaljenemu životu izredno močan in ljudje so se ga zelo bali. Razen tega je bil na glasu postopača in pretepača. Rad je iskal prilike za spor in kazal pri vseh spopadih vprav zversko divjaštvo. Nekoč jo v Radomu nevarno ranil svojega bratranca Kšcpeckega, čednega in prijaznega mladeniča, ki malo da ni umrl od ran. Bale so se ga tudi sestre in celo oče. Spoštoval je samo Tačcvskega, o katerem je vedel, da je mojster v sabljanju, in Buko-jemske. Eden izmed njih, in sicer Luka, ga je bil nekoč v Jedlni kakor snop slame zagnal čez plot. — Slovel je tudi kot velik babjek — in to je bila resnica. Pred leti ga je pan Pongovski vrgel čez prag, ker je prav po kozlovsko pasel oči po panni Sieninjski, ki je bila takrat še otrok. A od tega spopada je biloruinulo že več let, in od tedaj so se večkrat srečali v Radomu in po sosednjih hišah. Zato je Pongovski zdaj povabil z rodbino vred tudi Mar-ciana k rodbinski slavnosti... uisiiis a cc o » a a • S" n r a a < a r s <* s. IX E C K > N N. O N « £ 2 5 b ? g. a C - 5 m c* 5' 5' S" * 2 ' * pr I « " S -D tO © < N tO - O tO (O T3 O O > < 00 (S — ?r p <6 « 06 J (t »T- (t> c: S f sr e & o rt s> i <= ? "8 SS-S 3 C s 5 s s s o _, K g I3 C a 5 S «■=: o O ua 14 *- C — C iS p g » I - (K cr s tr S 5. ur •■ 5 ® — ts c S S C" B s- v >- III: L\ Jujioslovanjko tiskano v Ljubijaaii Karel Ce& Izdajatelj: dr, Fr. Knlovec. Urednik: Franc I er segla ti