Poštnina plačana v gotovini Prazzo - Cena Lir 0.40 SteT. 241 F Ljubljani, v soboto, 18. oktobra 1941-XIX Leto VI. lskl)a£na pooblaščenka ca oglaleranje Italijanskega is tujega < izvora: Uniona PobblidU italiana S. A, Milana | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | ttedazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. I Concessionaria Mclnaiva pet la pabbllritA dl provenienca italiana ed aatera: Uniona PubblicitA Italiana S. A, Milano, II Bolleltim Na. 502: Ancora un sommer-gibile affondato H Quartier Generale delle iorze artnate comu-nlcas Unitft della Regia Aeronautica hanno bombar-dato questa notte la base navale^ di La Valetta (Malta). Aerei nemici hanno compiuto un incursi-one su Napoli, lanciando nn c črto quantitativo di bombe; sono stati colpiti alcnni ediiici civili nei quali dodici persone sono rimasto uccise ed altre 37 lerite; il lancio di spezzoni incendiari ha dato origine in qualche punto della citti ed incendi prontamente circoscritti e domati. NelPAfrica settentrionale mezzi meccanizzati nemici in un tentativo di sortita dalla piazza di Tobruch sono stati immediatamente centrati dal iuocO' della nostra artigleria e ricacciati. Appa-recchi britannici hanno lanciato bombe su Bengasi causando danni ad abitazioni. In Airica orientale, un nostro caccia in rlco-gnizione oiiensiva ha mitragliato gruppi di auto-carri nella zona di Dabat (nord est Gondar) incen-diandono alcuni poncL Benche piu volte colpito dalla nutrita reazione antiaerea, il nostro velivolo e rientrato. Reparti del Caposaldo di Celgi, di scorta ad una nostra autocolonna di riiornimento, hanno avuto scontri con elementi avversari, che sono stati volti in fuga. Nel Mediterraneo, oltre al sommergibile gia menzionato dal Bollettino di ieri, un altro č stato aiiondato da una nostra torpediniera comandata dal capitano di corveta Luigi Franzoni. Vojno poročilo št. 502: Še ena podmornica potopljena Uradno vofno poročilo pravi: ‘Edinice kr. letalstva so ponoči bombardirale Jiomorsko oporUče La Valetta na Malti. Angleška etala so izvedla polet na Napoli, kjer so zmetala nekaj bomb. Zadetih je bilo 12 poslopij, 12 oseb je bi)o nalitih, 37 pa ranjenih. Zažigalne bombe so povzročile na nekaterih mestih v mestu požare, ki so bili takoj omejeni in ukročeni. V Severni Afriki so angleška motorizirana sredstva naredila izpadni poskus iz trdnjave Tobruk, naše topništvo pa jih je takoj začelo obstreljevati in jih pognalo v beg. Anglelka letala so metala bombe na Bengazi in povzročila nekaj škode na stanovanjskih poslopjih. Vzhodna Afrika: Naše ogledniško ofenzivno letalo je z ognjem iz strojnic obsipalo skupino avtomobilskih vozil na področju Dabat (severovzhodni Gondar). Nekaj vozil je začelo goreti. Dasi je bilo večkrat zadeto od protiletalskega ognja, se je naše letalo vrnilo. Oddelki postojanke pri Celgi, ki so spremljali našo avtomobilsko oskrbovalno kolono, so se spopadli z angleškimi oddelki, ki so bili pognani v beg. Na Sredozemskem morju je bila poleg podmornice, ki je omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu, potopljena še ena podmornica. Potopila jo je naša torpedovka pod poveljstvom korvetnega kapitana Luigija Franzonija. Po zasedbi Odese - spet načrten potek bojev na vsem vzhodnem bojišču Potek napada na Odeso — Vse industrijske naprave, skladišča ter veliko hiš porušenih pred sov], umikom Hitlerjev glavni stan, 18. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Pod vrhovnim poveljstvom državnega voditelja Romunije maršala Antonesca je romunska armada pod poveljstvom armadnega generala Jakobicija s podporo samo nekaterih nemških posebnih oddelkov in nemškega letalstva dne 16. oktobra zavzela mesto in pristanišče Odeso. Tako so bili končani hudi boji, ki so trajali dva meseca in se je zmagovito končala bitka proti sovražnika, ki je držal globoko razčlenjene utrdbe pred Odeso. Z Odeso je sovražniku bilo odvzeto eno najvažnejših mest in največje pristanišče ob Črnem morju. Na mprju pred Odeso je nemško letalstvo napadlo prevozne ladje, ki so vozile iz mesta bežečega sovražnika. Letala so imela velike uspehe in so potopila z bombnimi zadetki v polno šest trgovskih ladij s skupno 30.000 tonami. Se osem velikih ladij je bilo hudo zadetih, sovjetski hitri čoln pa je bil uničen. Med Azovskim morjem in Doncem zasledujejo nemške, italijanske, madžarske in slovaške čete pobitega sovražnika. Na severnem odseku vzhodne fronte so španski oddelki nspešno sodelovali pri bojih. Sicpr pa sn boji na vzhoda razvijajo po načrtu. Včeraj so letala podnevi ln ponoči uspešno napadla vojaško vaine naprave v Moskvi. V noči na 17. oktober so letala inova bombardirala Petrograd. Odesa, 18. oktobra, s: Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Pred dvema dnevoma sta se romunsko in nemško topništvo občutno približala notranjemu pasu Odese in ga obstreljevala z granatami. 16 oktobra pa je potem prišlo povelje za napad. To povelje so dobile Čete IV. armade. Ob prvem jutranjem svitu so čete začele naskakovati s severa, od zahoda in od vzhoda. Sovjetski odpor je bil kar najsrditejši. Proti deseti uri dopoldne je težko topništvo začelo streljati na večje daljave, dočim je lahka artiljerija podpirala pri naskakovanju pehoto, ki se je z orožjem v roki polaščala cest, trgov in ulic. Letalstvo je uspešno sodelovalo pri napadu s ponovnimi bombnimi napadi v strmoglavem poletu in s hudim strojniškim ognjem. Vse dopoldne je bila bitka kar najsrditejša. Ob 11 je bila po silovitem boju na nož zavzeta ena odeških trdnjav. Na trdnjavi se je potem ugnezdila lahka artiljerija, ki je začela streljati na obe krilni trdnjavi, kateri sta bili ob eni popoldne ukročeni in brž zavzeti. Ob 13 so v obrambi zazijale široke razpoke. V te vmesne prostore so se nabile številne vrle romunske čete IV. armade ter nemški oddelki za končni naskok. Proti štirim popoldne pa so bila General Tojo - predsednik nove japonske vlade Poluradna zagotovila, da se dosedanja japonska politika ne bo spremenila Tokio, 18. oktobra, s. Pooblastilo za sestavo nove japonske vlade je dobil general H Meki Tojo, v poprejšnji vladi vojni minister. General je voditelj nove združene japonske nacionalistične stranke. V vojaških krogih ima velik vpliv zaradi »vojih političnih nadel, kakor jih izraža japonski nacionalizem. General Tojo je včeraj imel glede sestave nove vlade posvetovanja z večino bivših ministrov ter z vojaškimi in mornariškimi poveljniki. Poseben pomen pripisuj ©jo razgovoru, ki ga j e včeraj imel japonski cesar z bivšim mornariškim ministrom Hoikavo. Zdi se, da bo vojna mornarica igrala važno vlogo prj sestavi nove vlade. Poluradna japonska agencija zatrjuje, da ne bo prišlo do nikake temeljne spremembe v japonski politiki, temveč da bo glavna naloga nove vlade združiti vsa japonska politična stremljenja na nacionalističnem programu- V bistvu bo nova vlada izvajala politiko poprejšnje vlade, to pa zlasti zaradi vojne na Kitajskem, glede uveljavljanja Japonske v vzhodni Aziji ter glede stroge zvestobe trojni zvezi. Japonski listi pišejo, da zahteva japonska javnost odločnejšo in močnejšo vlado. Ta javnost da tudi zahteva čim močnejšo vojaško pripravljenost, ki naj temelji na jasnovidni in odločni politiki. Tudi z ozirom na Združene države, ki so Japonski že Sodba nad krivci francoskega poloma Daladier, general Gamelin in Blum obsojeni na trdnjavsko ječo Vichy, 18. okt. s. Po preiskavi, ki jo je izvedlo francosko vrhovno sodišče v Riomu, je vrhovni poli tično-pravni odbor dal maršalu Petainu poročilo o delovanju nekaterih francoskih politikov, ki so zdaj zaprti. Izročil je tudi predlog glede kazni, ki naj jih zadene. Med obtoženci 60: bivši predsednik francoske vlade Daladier, bivši vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin, socialistični voditelj Leon Blum, bivša letalska ministra Piere Cot in Ouy La Chambre ter bivši vrhovni nadzornik francoske oborožitve general Jacome. Daladier je obtožen, da je med svojim vladanjem privedel državo v vojno, ne da bi io bil za to dovolj pripravil in ne da bi bil prej imel odobritev zbornic. Dokazano je, da so vsi ukrepi za vojno pripravo Francije bili nezadostni. Daladier je kot dolgoletni bivši vojni minister obtožen tudi zaradi slabe organizacije vrhovnega poveljstva, malomarnosti pri pobijanju škodljivih političnih vplivov v vojski, obdolžen ie zaradi prodaje velikega števila letal španski ljudski fronti ter raznih drugih podobnih grehov. Zaradi Daladierjeve nesposobnosti je bila Francija v vojni razorozena moralno in tvarno ter ni imela neobhodno potrebnih sredstev za izpolnite lastnih nalog. Daladier ni izpolnil dolžnosti 6voje službe in predlaga sodišče zanj zapor v trdnjavski ječi. Bivši vrhovni poveljnik francoske vojske general Gamelin je obtožen, da je zaradi pomanjkanja odločnosti in značajnosti dovoljeval, da 60 6e tnnožile pomanjkljivosti v oborožitvi ter v vojaški pripravi Ln da je med vojno s svojimi poraznimi odločitvami 6pravil vojno vodstvo v zmedo. Zaradi teh kršitev službene dolžnosti predlaga sodišče za Gamelina enako kazen, kakor za Daladierja. Glede voditelja bivše ljudske fronte Leona Blu-ma ugotavlja sodišče, da je zanemarjal 6voje dolžnosti in da ni vojni industriji dajal potrebne pobude, kakor jo je zahteval politični položaj. S svojim ugledom je pokrival usodno delo evoi.li ministrov Daladierja in Pierreja Cota. Socialne preos-nove v delavskem razredu je Blum 6pačil v orodje za razredni boj ter je nevarno izpodkopal moralno trdnost države. Blum je Francijo pripeljal do poloma. Zato predlaga sodišče zanj enako kazen kakor za prejšnja obdolženca. Prav i6to kazen zahteva sodišče za bivšega letalskega ministra Gota, če bi bil v Franciji. V dveh vladah je bil letalski minister in je navzlic opominom z V6eh strani zanemaril svojo dolžnost, da bi Franciji dal primerno letalstvo. Francosko letalstvo je spravil v zmedo, pospeševal je neredno6t med moštvom ter je državne koristi žrtvoval strankarski ideologiji. Z zlaganimi trditvami je Cot varal zbornico in državo, čeprav je s tem spravil v nevarnost obstanek Francije. Tudi poslednjima obtožencema očita sodišče enake prestopke in zahteva za njiju enako kazen. Maršal Petain je predlog sodišča potrdil. dolgo sovražne, je treba začeti z jasnostjo in odločnostjo. Ravno bodoči razvoj odnošajev med Japonsko in Združenimi državami je v novem političnem položaju odločujoč im mora Japonce vzpodbujati, naj bodo združeni v eni volji in pripravljeni na sleherno mor-ebitnost. Washington, 18. oktobra, s. V pooblaščenih ameriških krogih pravijo, da M vse ameriške trgovske ladje dobile zapoved, naj zaradi novega položaja na Tihem morju takoj zapuste kitajske in japonske obrežne vode. Newyork, 18. oktobra, s. Ameriški tisk poudarja, da je predsednik Roosevelt zapovedal najstrožji molk vsem udeležencem posveta, ki je bil včeraj v Beli hiši. Na tem posvetu so določili ameriško stališče do spremembe vlade na Japonskem, čemur posveča ameriška vlada kar največjo -pozornost. Obisk Visokega v Zagrebu Rusko vrhovno poveljstvo pred najtežjo odločitvijo Stokcholm, 18. okt. s. »Dagens Nyheter« prinaša poročilo, da se Stalin posvetuje z angleškimi in ameriškimi strokovnjaki, preden bo sprejel kako novo važno odložitev o nadaljnjem vojskovanju. Angleški vojaški opazovalci trdijo, da bo rusko vrhovno poveljstvo v prihodnjih štirinajstih dneh postavljeno pred najhujšo preskušnjo v tej vojni: ali naj nadaljuje do_ skrajnosti z odporom okoli Moskve ali pa naj dobe ruske vojske zapoved, da se umaknejo proti vzhodu. — Če se bodo odločili za umik, bi to pomenilo popolno uničenje ruske prestolnice, zakaj ostanki vojske bi za kritje umikajočih se armad gotovo branili v Moskvi ulico za ulico med načrtnim rušenjem vseh stavb. Bojni oklic moskovskemu prebivalstvu Stockholm, 18. okt 6. Moskovski radio je danes zjutraj objavil nujen razglas prebivalstvu v prestolnici, s katerim ga je povabil, da naj 6e »brani v mestu db zadnjega«. Proglas dodaja: »Grozilni oblaki se bližajo Moskvi. Sovražnik je že pred vrati prestolnice in nevarnost je izredno velika. Toda Moskovčani se bodo vojskovali in nikdo se ne bo izognil svojim dolžnostim.«. Zagreb, 18. oktobra, a. Ljubljanski Visoki Komisar Eksc. Girazioli si je včeraj ogledal Zagreb, potem pa šel v notranje ministrstvo, kjer ga je sprejel minister Artukovič. V spremstvu podpredsednika strankinega zastopstva v Zagrebu, hrvaškega konzula v Ljubljani in drugih osebnosti ga je sprejel hrvaški poglaivnik ter imel z njim prisrčen pogovor. Pred poslopjem predsedništva vlade mu je izkazal čast oddelek ustaške milice. Ob 13. je Blaž Lorkovič, ustaški tajnik, priredil Visokemu Komisarju kosilu, katerega sta se udeležila tudi hrvaški notranji minister in zagrebški župan. Eksc. Grazioli je popoldne v spremstvu Blaža Lorkoviča in zagrebškega župana Wernerja obiskal delavsko vas, ki jo zidajo v zagrebški okolici. Nato je obiskal ustaški sedež, kjer ga je sprejel Blaž Lorkovič s sodelavci. Zvečer je zunanji minister Mladen Lorkovič priredil gostu slovesno večerjo, katere so se udeležili vsi dostojanstveniki gibanja. Nemški gospodarski minister dr. Funk pride v Rim Rim, 18. oktobra, s. Prihodnje dni bo prispel v Rim nemški minister za narodno gospodarstvo in predsednik nemške narodne banke dr. VValter Funk, da vrne obisk, ki ga je italijanski minister za zamenjavo in valute Raffaello Riccardi naredil v Berlinu lansko leto, ter z namenom, da prouči številna važna gospodarska vprašanja. Njegov prihod v Rim potrjuje duh tesnega, lojalnega in stalnega sodelovanja, ki preveva državi osi. Minister dr. Funk se bo pripeljal v Italijo v spremstvu nekaterih svojih ožjih sodelavcev in izvedencev, med katerimi so podpredsednik nemšike narodne banke dr. E. Puhi, državnd podtajnik von Honneken, generalni referent predsednik Kobri in ministerialni svetnik VValter. četniški atentat na progo Skoplje—Sofija Sofija, 18. oktobra, s. Na proga, ki veže Skoplje z Sofijo in ki drži večjidel po srbskem ozemlju, je včeraj prišlo do hude nesreče. Vlak, ki je odpeljal iz Skopi ja proti bolgarski prestolnici, je med postajama Leskovac ter Niš skočil s tira. Deset ljudi je bilo mrtvih, 40 pa ranjenih. Ugotovljeno je bilo, da je do nesreče prišlo po sabotaži srbskih četnikov. Oborožitev ameriških trgovskih ladij Washlngton, 18. okt. s. Ameriška poslanska zbornica je včeraj z 299 glasovi proti 138 odobrila zakonski načrt, ki dovoljuje oborožitev ameriških trgovskih laostaj. Angleški poslanik na Portugalskem Campbell je nedavno odletel v London. Uradno pravijo, da je šel za nekaj dni na počitnice. Angleško ljudstvo je samo in obkoljeno na svojih otokih. Edina njegova možnost je v tem, da lahko jokavo kliče na pomoč Združene države, sodi nemški propagandni minister dr. Goebbels, ko razpravlja o posledicah nemških zmag na Vzhodu za Anglijo. V ameriških političnih krogih z napeto radoved- nostjo pričakujejo, da se bo vrnil iz Moskve voditelj ameriškega zastopstva pri posvetovanjih s Sovjeti, Harriman. Ameriško odposlan-stvo jootuje na angleškem bombniku. Švedski prestolonaslednik knez Karl se je vmil iz Združenih držav in pravi, da je bil njegov obisk tam čisto zasebnega značaja, da pa je med njim prišel do zelo zanimivih priznanj, o katerih še ne more govoriti. V švedskih pooblaščenih krogih odločno zanikujejo govorice, da bi bilo prišlo med Švedi in med Nemci ob norveški meji do spopadov in da bi bila nemška vlada zahtevala od Sved6ke, naj pošlje 300.000 svojih vojakov na Finsko, da ojači fronto proti Rusom. Vojaško sodišče v švedskem pristanišču Goteborgu je obsodilo na dolge zaporne kazni skupino komunistov, ki 60 6 pomočjo radia vohunili za neko tujo državo. Romunski listi se zahvaljujejo italijanskim letalskim častnikom, ki so dozdaj bili kot učitelji v Romuniji in 60 se te dni poslovili od Bukarešte. Švedska vlada je sklenila, da letos ne bo razdelila Nobelovih nagrad za književnost in umetnost. Severnoameriška delavska zveza je sprejela resolucijo, v kateri vabi Anglijo in Združene države, naj dasta Čim večjo pomoč Sovjetski Rusiji. Resolucija izraža upanje, da bo potem ruska vlada opustila komunistično propagando po svetu in je tudi po vojni ne bo obnavljala. Po mnogih čeških pokrajinah bo odpravljena zatemnitev, ker se je prebivalstvo med obsednim stanjem tiho vešdlo. Vesti o zbiranju siamskih čet ob vzhodni in severni državni meji so neresnične, poroča siamsko poslaništvo v Tokiju. L’Alto Commissario per la Provincia di Lubiana e il delegato germanico per 1’emigrazione Der Hohe Kommissar der Provinz Laibach und der deutsche Umsiedlungsbevollmachtigte rendono noto ene, in seguito ad accordi conclusl fra il Governo italiano ed il Govorno germanico, gli allogeni te-deschi stabiliti nella provincia di Lubiana o nati e pertinenti alla provincia stessa, hanno facoltk di emigraro nel Reich germanico e trasferirvi il loro patrimonio. La stessa lacolth e concessa ai cittadini germanici residenti nella provincia di Lubiana. Per gli nni e gli altri Pemigracione % asso-lntamente facoltativa. Coloro che intendessero emigrare dovranno presentare, entro il 20 novembre 1941-XIX, per-sonalmente o mediante una persona di propria (iducia, presso il Comune nel qua!e sono stabiliti, una dichiarazione di emigrazione in duplice, identico, esemplare. Uno degli esemplari, sark indirizzato all’Alto Commissario per la provincia di Lubiana, 1’altro al Delegato germanico per l’emigrazlone, a Lubiana; non saranno accetate dichiarazioni discordantl nei dne esemplari. L’č-semplare della dichiarazione riservato al Delegato germanico sark riconsegnato a colui che in-tende emigrare, previa verifica della eoncordanza dei due esemplari da parte del Comune, munito del visto del Comune stesso. La persona che intende emigrare dovrk quindi inoltrare tale esemplare immediatamente all’Uffi-cio germanico di Kocevie o di Lubiana. Le persone che intendono emigrare nel Reich germanico e trasferirvi il loro patrimonio dovranno altresl inoltrare non oltre il 20 novembre 1941-XIX ali’Al to Commissario per la provincia di Lubiana, in duplice esemplare una denuncia (di cui una destinata al Delegato germanico) di tutti i loro benl mobili ed immobili corredato da una lista dei crediti e debiti. Tale denuncia deve essere ugnalmente eonsegnata. in duplice esemplare, al Comune presso il quale ž stata presen-tata la dichiarazione di-emigrazione. L’esemplare della denuncia riservato al Delegato germanico sark riconsegnato a colui che intende emigrare. previa verifica della coneor-danca dei due esemplari da parte del Comune, munito del visto del Comune stesso. La persona ehe intende emigrare dovrk quin-di inoltrare tale denuncia immediatamente ai-PUfficio germanico di Kocevie o di Lubiana. Gli interegsati potranno ritlrare i moduli per la dichiarazione di emigrazione e per la denun-rj7 cia del patrimonio sia presso i Comuni ehe pres-so gli ufficl germanici di Lubiana e Kocevie, presso i quall potrano inoltre ottenere tutte le infor-mazioni inerenti alPemigrazione e al trasferimento del loro- patrimonio. Lubiana, 18. ottobre 1941-XIX. L’Alto Commissario per la Provincia di Lubiana EMILIO GRAZIOLI Tl Delegato germanico par 1’emigrazione Dr. WOLLERT geben bckannt, dnB ouf Grund des Abkommens zvvischen der Deutschen und der Italienischen Regierung die in der Provinz Laibach ansiissigen oder dort geborenen und znstandigen Volksdeutschen das celit haben, in das Deutsche Reich abzuvvan-dcrn und ihr Vermogen dorthin zu transferie-ren. Dasselbe Recht steht auch den in der Provinz Laibach vvohnhaften deutschen Staats-angehdrigen zu. Die Umsiedlung ist ftir die einen wie fiir die anderen freivvillig. Die Umsiedlungsvvilligen miissen bis zum 20. November 1941-XX selbst oder durch eine Vertraucnsperson bei der Gemelnde, in der sle anstissig sind, eine Umsiedlungserklurung in zvveifacher, gleichlautender Ausfertigung einreichten, von denen die eine an den Hohen Kommissar fiir die Provinz Laibach. die an-dere an den Deutschen Umsiedlungsbevoll-miichtigten in Laibach zu richten ist. Erklu-rungen, deren beide Ausfertigungen vonein-ander abvveichen, vverden nicht angenommen. Die an den Deutschen Umsiedlungsbevoll-machtigten gerichtete Erkiiirung vvird dem Umsiedlungsvvilligen, nachdem die Ubereita-stimmung der beidcn Ausfertigungen von der Gemeinde festgestellt vvorden ist, mit einem Sichtvermerk der Gemeinde verschen. zuriick-gegeben. Der Umsiedlungsvvillige mufi daraufhJn diese Ausfertigung sofort an den Deutschen Umsiedlungsbevollmiichtigten in Gottschec oder in Laibach weiterleiten. Ferner haben die Umsiedlungsvvilligen, dfc ihr Vermdgen zu transferieren beabsichtigen, bis spiitestens 20. November 1941-XX dem Hohen Kommissiir fiir die Provinz Laibach eine Aufstellung ihres gesamten bevveglichen und unbevveglfchen Vermogens, mit einem Ver-zeichnis ihrer Forderungen und Schulden in doppelter Ausfertigung (eine Ausfertigung ist fiir den Deutschen Umsiedlungsbevollmnchtig-ten bestimmt) einznreichen. Diese Erkiiirung ist ebenfalls in doppelter Ausfertigung bei der Gemeinde einzureichen, bei der die Umsiedlungs. erkiiirung abgegeben vvorden ist. Die an den Deutschen Umsicdlungsbcvoll-miicktigten gerichtete Vermogenserklarung vvird dem Umsiedlungsvvilligen, nachdem die tlber-cinstimmung der bciden Ausfertigungen von der Gemeinde festgestellt vvorden ist, mit dem Sichtvermerk der Gemeinde versehen, zuriick-gegeben. Der Umsiedlungsvvillige mufi daraufhin diese Ausfertigung sofort an den Deutschen Umsiedlungsbevollmiichtigten in Gotschee oder Laibacb vveiterleiten. Die Beteiligten konnen die Formulare fiir die Umsiedlungserklarungen und fiir die Ver-mogensaufstellungen bei den Gemeinden. so-vvie bei dem Dontschen Umsiedlungbevoll-miichtigten in Laibach und Gottschee erhalten, bei denen ihnen auch die Auskunft iiber alle — die Umsiedlung und Mitnahme ihres Vermogens betreffenden Fragen — erteilt vvird. Laibach. den 18. Oktober 194t-XIX. Der Hohe Kommissiir fiir die Provinz Laibach: EMILIO GRAZIOLI Der Deutsdhe Umsiedlungsbevollmachtigte: Dr. WOLLERT Sporazum o selitvi Nemcev iz Ljubljanske pokrajine — na, 18. oktobra. Visoki Komisar za Ljubljansko Pokrajino Eksc. Grazioli ter nemški selitveni pooblaščenec dr. Wol-lert sporočata, da je bil sklenjen sporazum o selitvi tujerodcev nemškega porekla, rojenih ali prebivajočih v Ljubljanski Pokrajini ter nemških državljanov, ki prebivajo v Pokrajini. Pri selitvi, ki je za prve in za druge popolnoma prostovoljna, lahko vzamejo s seboj tudi svoje imetje. Kdor 6e mi6li preseliti, mora izročiti domači občini v dveh izvodih priglasitev in 6icer do 20. novembra letos. En izvod prigla6a dobi Visoki Komisar, drugega pa nemški selitveni pooblaščenec v Ljubljani. Tisti, ki se mislijo seliti, morajo do istega dne priglasiti Visokemu Komisarju v Ljubljani vse svoje premično in nepremično premoženje ter seznam terjatev in dolgov. Ta priglae morajo izročiti tudi domači občini. Ko dobi tisti, ki se je priglasil, od nemškega selitvenega pooblaščenca vrnjene priglasitvene izjave, jih mora takoj dati nemškemu uradu v Ko- čevju ali v Ljubljani. Pri teh uradih im pa pri ob; činah 6e dobijo potrebne tiskovine in vsi podatki glede selitve. Novice Iz Ribnice Oltar Harije Pomagaj bodo postavni v dekanijski cerkvi. Blagoslovitev oltarja, ki bo po načrtu arh. Vurnika v pojx>lnoma domačem slogu, bo enkrat v novembru. Krasna slika Marije Pomagaj je eno najboljših del slikarja prof. Staneta Kregarja. »Dva para rdečih rož«, komedijo v 3 dejanjih, bodo uprizorili v nedeljo ob pol 4 popoldne. Domača tekma. V nedeljo bo v Ribnici prijateljska nogom. tekma med Tržani in Mlačani. Zrli te vaj te povsod naš list! Prodaja tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, obutve in drugih uporabnih predmetov Ljubljana, 18. okt. Zveza trgovskih združenj za Ljubljansko pokrajino ojx>zarja trgovce in kupujoče občinstvo, da je prodaja izdelkov tekstilne industrije, oblačil in obutve še vedno prejiovedana, ker se bo to blago prodajalo na posebne oblačilne nakaznice. Dovoljena pa je prodaja mila in 6nažilnih sredstev v obče, starinskih umetnin, 6trojev in kovinskih predmetov ter usnjenih izdelkov (v kolikor ne spadajo jx>d oblačilne predmete ali obutev) pod j>ogojem, da morajo kupci pokazati osebno legitimacijo im da morajo prodajalci vpisati podatke o kupcu ter podatke o prodanem blagu v jx>seben vpisnik. Za nabave do skupnega zneska 20 lir tak vpis ni potreben. Šubičevo ulico pridno valjajo Ljubljana, 18. oktobra. Nekaj metrov visok skalnato ograjo, ki naj loči podaljšek Šubičeve ulice od samostanskega vrta, so že pred časom dokončali. Na cesta so morali urediti se nekaj odvodnih kanalov, kar bi bilo pozneje zvezano z večjimi deli, ko bi bila cesta že tlakovana. Zakaj dva velika cestna valjarja dan za dnem tlačita navoženo zemljo im tako pripravljata cestišče za tlakovanje. Ce6ta je že zvaljana od enega konca do drugega. Treba pa bo še nekaj časa, da se zemlja jvovsem 6trdi. Dobro bi bilo tudi nekaj dežja, 6aj je znano, da mokrota pri urejevanju in napravi novega cestišča le dobro de. Zdaj valjajo cestišče na kakšnih 8 m na široko. Pro6tor pa, kjer bosta hodnika, pa za zdaj še ne urejajo. Tudi obe novi trgovini, ki sta bili prenovljeni ob koncu Šubičeve ulice pri Kongresnem trgu, bosta kmalu začeli obratovati. Notranje prostore zdaj preurejajo, jih belijo in opremljajo. V kratkem r bodo odprla vrata omenjenih trgovin. Mnogi primeri prekoračenja cen Na okrajnsm sodišču nad 80 novih ovadb — Tudi gospodinje-verižnice bodo sojene Ljubljana, 18. oktobra. O razpravah zaradi prestopkov prekoračenja cen, ki so bile na okrožnem sodišču pretekli teden, smo že {Hiročali. Ta teden so zaradi drugih razprav bili navijalci in verižniki pomaknjeni z razpravnega programa, pridejo pa na vrsto v večjem številu prihodnji teden. Pa tudi na okrajnem sodišču so se kazenske zadeve proti navijalcem in raznim elementom, ki delajo draginjo na umeten in nesramen način, zelo pomnožile. Polmesečni izkaz o tekočih zadevah zaradi prestopkov po raznih členih uredbe o kontroli cen je navadno navajal do 30 tekočih zadev, sedaj v prvi jsolovici tega meseca pa so se izredno pomnožile prijave zaradi navijanja cen in veri-zenja z življenskimi potrebščinami. Pred kazenskega sodnika na okrajnem sodišču prihajajo v prvi vrsti producenti raznih živil, ki skušajo od njih izdelane ali pridelane življenske jjotrebščine dražiti in jim umetno cene dvigati. Zelo mnogo je ovadenih okoliških posestnikov in posestnic, ker so zahtevali za poljske pridelke ali pa za živino pretirano visoke cene. V času od 1. do 15. oktobra je bilo podanih okrajnemu sodišču 88 novih kazenskih prijav zaradi prestopkov po različnih členih uredbe o cenah, tako po čl. 8, 4, 2, 5, 6, 7 in 11. Za prihodnje dneve je določenih kar na 1 dan 26 razprav. Zaradi dviganja cen je ovadenih 20 |>o- sestnikov in raznih producentov. Pred kazenskim sodnikom se bo moral zagovarjati med drugimi neki ljubljanski veletrgovec,- dalje neki industri-jalec, ki ima na Dolenjskem svojo tovarno usnja in premogovnik. Pred kazenskega sodnika na okrajnem sodišču bo pozvanih tudi izredno veliko število trgovcev z mešanim blagom. Poročila tržnega urada mestne občine ljubljanske so že dostikrat obsojala brezvestne gospodinje, ki nočejo poznati discipline in na brezvesten način iz skrajne sebičnosti draže razna živila in jih prekupujejo tako. da revni sloji ne morejo priti do najpotrebnejših Živil. Te brezvestne gospodinje pridejo tudi pred kazenskega sodnika, kjer bodo pač kot prekupčevalke in ve-rižnice prejele primerno kazen. Ovadenih je zaradi prestopka po čl. 5 uredbe o cenah kar 15 gospodinj, med njimi se bleste imena prav odličnih ljubljanskih dam. Za te razprave vlada že sedaj primerno zanimanje in bo res potrebno, da take ženščine dobe tudi primerno »odlikovanje« v javnosti in se njih imena objavijo. Na ta način bo pač radikalno pomagano, da izginejo te dražiteljice živil s površja in se jim zabrani, da bi še naprej prekupčevale in verižile. Polmesečni izkaz navaja dalje, da je ostalo od prejšnjih mesecev 19 zadev še nerešenih, da je bilo izrečenih 5 sodb, s katerimi so bili razni navijalci obsojeni na manjše in večje zaporne odnosno denarne kazni, da je bilo dalje 6 obtožencev oproščenih. Sredi oktobra je pri okrajnem sodišču še nad 100 tekočih zadev. — d. Cene za fižol letine 1941 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX M. 99, glede na uredbo o cenah z dne 12. marca 1941 M. s. št. 358, na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se določijo nakupne in prodajne cene za fižol letine 1941, odreja: Čl. 1. Nakupna cena za fižol pri pridelovalcu franko odhodna postaja je naslednja: za fižol nizke vrste......................kg L 3.50 za fižol visoke vrste (preklar) la . „ ,, 4.— Prodajna cena za trgovca na debelo franko skladišče je naslednja: za fižol nizke vrste kg L 4.05 za fižol visoke vrste (preklar) Ta . „ * 4.55 Prodajna cena na drobno v Ljubljani, vštev-ši užitnino, je naslednja: za fižol nizke vrste ... t ... kg L. 4.60 za fižol visoke vrste (preklar) la . „ „ 5.20 Čl. 2. Cene iz čl. 1. veljajo za suho, zdravo in tržno blago brez primesi. Čl. 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznu- Žejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941, L b. št. 358. Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo 10. okto-sra 1941-XIX. Ljubbljana, dne 10. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: 4inilio Grazioli. Dilegiranf sodniki k nedeljskom prvenstvenim tekmam Jadran:Mars: inž. Mrdjen; stranska sodnika Zajic VI. in Jerman. LjubIjana:Svoboda: g. Makovec; 6tramska Zajic VI. in Jerman. Grafika:Hermes: g. Deržaj; stranska Lukežič in Zajec R.; predtekma g. Lukežič. SIavija:MIadika: g. Dorčec; 6transka Kos in Trtnik. Moste:Korotan: g. Kos; stranska Zore in Kastelic. Obvestila Danes, sobota, 18. oktobra: Luka, ev. Nedelja, 19. oktobra: Misijonska. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyršev* c. 43; mr. Tmkoczy ded. Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Bleivveisova — prej Tyrševa — cesta št.' 62-1, telefon št. 27-29. Operna pevka Valerija Heybalova bo sode-lova na skladateljskem večeru ge. M. Sancinove. S svojim izredno lepim glasom ter muzikalnostjo bo zapela več samospevov slovenske skladateljice in jih bo prav gotovo močno uveljavila. Poleg gdč. Heybalove bo sodeloval violinist K. Sancin, kot pianistka pa nastopi avtorica ga. Mirca San-cinova sama, ki bo tudi spremljala oba solista na klavirju. Koncert bo jx>d okriljem Glasbene Matice v ponedeljek, 20. t m. ob 20 v mali filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 18.15 Sobota, 18. oktobra: »Katarina Medičejska«. Izven. Znižane cene. — Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Nedelja, 19. oktobra: »Hamlet«. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Opera — Začetek ob 17.30 Sobota, 18. oktobra: »La Boheme«. Izven. — Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Nedelja, 19. oktobra: »Netopir«. Izven. — Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Št. Vid pri Stični Naročnike vseh naših listov iz vse šentviške fare — tudi iz Muljavskega kota — obveščamo, da še vedno lahko naroče in plačajo »Slovenčev koledar« pri našem upravičenem zastopniku Francu Hrenu iz Št.Vida. Pri njem lahko naročajo in plačujejo tudi naročnino za vse naše liste. Knjige »Slov. knjižnice«, kolikor jih je že izšlo, boste prav tako dobili pri njeml s; 1. N. VOLKHAMER OSOJANI ZGODOVINSKI RO MAN V takih okoliščinah očeta nista mogla drugega storiti, ko da sta svojima sinovoma poslala vsakemu njunega hlapca, konja M denar. Tako je prišel Ožbalt spet k svojemu gospodu. Vojvoda pa je krenil s starejšim sinom in Kolničarjem v tabor k cesarju, ki je naslednji dan odpotoval v Regensburg, kjer so se zbrali vsi njegovi prijatelji, in jih je slovesno sprejemal. Vojvoda Markvarda je vpričo mnogih državnih knezov objel in ga imenoval svojega rešitelja. Njegovemu najstarejšemu sinu Ulriku, šentgalenskemu škofu, je obljubil patriarhovo stolico v Ogleju, drugemu, Hartmanu, je podelil pasavsko škofijo, tretjega, Leopolda, je imenoval za očetovega naslednika na koroškem vojvodskem stolu, Henrika pa za mejnega grofa v Istri. Vse državne kneze je pozval za pričo ob teh svojih odločbah. Ko se je Mark-vard zahvaljeval za toliko priznanje, ni pozabil omeniti Dietrich-steina, a cesar je že prešel na druge zadeve in mu ni odgovoril. »Tako zahvalo, kakršno si je dobri Dletrichstein prislužil, ai prislužim jaz mnogo ceneje!« je izrazil Kolničar glasno svojo nejevoljo in bi bil kar takoj odšel, ako bi ga ne bil rotil Mark-vard kot zajmnika, naj ostane. Med nadaljnjim cesarjevim potovanjem po državi se je zgo-dilo že večkrat, da je zaslužne kneze in gospode lahkomišljeno zanemarjal ali jih celo žalil, zaradi česar so mnogi pomembni možje odpadli od njega. Njegova velika premoč je od dne do dne pojemala, njegovi sovražniki so spet dvigali glave in znova je izbruhnil požar vojne po vsej Nemčiji. I Tudi ob Osojah ni bilo miru. čeprav je poslal opat le nekaj jezdecev nadškofovi vojski, je samoglavi dietrichsteinski valpet v gospodovi odsotnosti napadal samostanska posestva, Kheven-hiillcr, ki se je sam postavil za zaščitnika samostana, se je pa maščeval nad dietrichsteinskimi. Ti napadi In spopadi so se po- navljali tudi potem, ko se je Rembert vrnil, ne da bi imeli kak smisel in bi bili komu v korist, škodovali so si drug drugemu samo zato, ker je bila pač vojska... 8. rišla je jesen. Henrik in Adalbero sta bila še vedno v Saksenburgu, kjer se nista imela kaj pritoževati razen tega, da ju niso izpustili. Po nadškofovem odhodu je ravna! valpet z njima spoštljivo, kakor mu je bil ukazal gospod, a je bil vendar skrajno previden, da bi mu ne po- begnila. Večkrat sta že poskusila uiti in sta v to potrošila ves denar, a zastonj. Smela sta na lov ali jez- UfS' diti na sprehod, toda le z valptom z' *n nekaj njegovimi hlapci. Težko j'mn je bilo, da se nista mogla ude-ležiti boja, ki je omogočil cesarju vrnitev v Nemčijo. Ko sta poslej slišala še marsikaj o velikih junaštvih, nista mogla prenašati več mirnega ujetništva, in se odločila za drzen pobeg, zanašajoč se na svoja konja. Nekega popoldne so se spet pripravljali na običajni sprehod. Ko so1 bili že na konjih, je valpet razjahal, ker je bilo stopalo prenizko in ga je skušal zategniti nekoliko više. Ta trenutek sta porabila, popustila vajeti in nenadoma pognala konja v divji dir. Dobri živali sta šli čez drn in strn, kakor bi ju nesel veter, komaj se dotikajoč tal, kot bi vedeli, da morata rešiti vsaka svojega gospoda. Tako je šlo kako uro prav do Drave, kjer sta se konja upehana ustavila, a valpet tudi ni bil več daleč. Tedaj sta begunca zapazila na sredi reke v ozkem čolnu nekega ribiča in njegovega hlapca. Poklicala sta in ribič je zaveslal k bregu. »Prepeljite naju,« sta prosila, »glejte, zasledujejo nas! Iz krščanske ljubezni do bližnjega naju prepeljite, ker vam ne moreva drugega dati ko svoje plašče.« Ribič je bil pripravljen, pa sta razjahala in skočila v čoln. Težko sta 6e ločila od svojih konj, a šlo je za svobodo. Hitro je šlo po deroči Dravi navzdol, čez srednji tok pa ni šlo tako lahko s skoraj tonečim čolnom. Konja sta tekla na bregu vštric njih in kar hrepeneče gledala po svojih gospodarjih. Ko so končno pristali na drugem bregu, sta se zvesti živali pognali v reko in jo srečno preplavali. Gospoda sta odpela vsak svoj plašč, da bi ga dala ribiču. »To bi bila čudna krščanska ljubezen,« se je branil z obema rokama, »v tem mrzlem oktobrskem vetru jemati vama plašč, ko imata kdo ve kako daleč še do domal Pred konji bi se moral sramovatil« »Potem vara pa Bog poplačaj, dobri mož!« sta se zahvalila in hitela h konjema, ki sta jima veselo tekla naproti. Valptov konj ni hotel v vodo. Preden bi ju dohitel tam doli čez beljaški most, bi bila že dve uri pred njim. Čutila sta se varna in že svobodna, rešila sta ju zvesta konja in ribičeva uslužnost. Veselega srca sta se objela, spet zajahala in odjezdila v zmernem drncu proti Dietrirhsteinu. Bila sta ravno mimo Osoj in zavila v sotesko proti Kamenici, ko je od nasprotne strani priropotalo krdelo Khevenhiillerjevib jezdecev, ki so vzpodbodli konje, ko so ju zagledali. Ker se nist« mogla umakniti ne na desno ne na levo in sta bila neoborožena, sta se morala obrniti in spet zaupati konjema, kdo ve, kako daleč. 100 študijskih podpor po 4000 lir je dal Duce na razpolago za slovenske akademike O priliki svojega zadnjega razgovora z D licejem, je Eksc. Grazioli razložil skromne razmere slovenskih študentov, ki vsekakor želijo nadaljevati svoje študije v Italiji, povedal tudi, da mnogi izmed njih nimajo zadostnih sredstev za nadaljevanje svojih študijev. Duce je zato oprostil vseh taks medicince, ki želijo nadaljevati svoje študije na univerzah v Kraljevini, ker ljubljanska univerza nima popolne medicinske fakultete. Razen tega pa je s svojo dobrohotnostjo dal na razpolago naši pokrajini 100 študijskih štipendij po 4000 lir za dijake, ki bi se vpisali na univerze v Kraljevini. Za te štipendije je določen sledeči razpis: Razpisanih je 100 študijskih podpor po 4000 Lir letno za slovenske akademike, pristojne v novo Ljubljansko pokrajino, arijskega pokoljenja, ki se bodo vpisali v študijskem letu 1941-42 na kr. univerze Kraljevine. Študijske podpore se bodo podeljevale predvsem slušateljem z nepopolne medicinske fakultete ljubljanske univerze. Po podelitvi študijskih podpor tem slušateljem 6e bodo za preostale podpore upoštevali slušatelji z belgrajske in zagrebške univerze in sicer taki, ki 60 bili vpisani na fakultetah in 60 posečali tečaje, katerih ljubljanska univerza nima. V kolikor bodo podpore tudi po tej drugi razdelitvi še na razpolago, jih prejmejo slušatelji kakršne koli fakultete, ki bi nadaljevali ali začeli svoje študije na eni izmed italijanskih univerz. Za podelitev teh podjx>r bodo odločilni prosilčevi dosedanji študijski uspehi in gmotni položaj, kakor tudi gmotne razmere njegove družine. Reflektanti. ki se nameravajo udeležiti razpisa, morajo predložiti Visokemu Komisariatu (Urad za univerzitetne zadeve — Kongresni trg 11) do 5. novembra 1941-XX (ob 12. uril 6voje nekolkovane prošnje, naslovljene na Visokega Komisarja, opremljene z naslednjimi nekolkovanimi listinami: a) spričevalo o izpitih, opravljenih v prejšnjih študijskih letih. Kdor se vpisuje prvič na univerzo, predloži zrelostno izpričevalo; b) potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da je pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine; Istituto jiieli Marconi"- llenezia speolallzaato oorai reeupe-ro mnnl e abbrevlazlone. — Prorotta servizio mtlitare. — Convitto. - Semiconvltto. Pensionato alunni e smole regia Aperte iscrizioni. Chtedere propramma. specializirani tečaji za nadomeščanje ali skrajfianje ufinih let. — Odložena vo-taška obveznost. — Zavod za notranle in znnanje u-Jenoe. — Penzionat in kraljeve Sola Vpisovanje prosto. Zahtevajte program cora TORINO .1835 AMARO CORA col selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo a sodavico: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice; zelo učinkujoč za dobro prebavo c) izkaz o gmotnem položaju prosilca in vseh rodbinskih članov z navedbo predpisanih davščin. (»lmovin6ld izkaz«, potrjen od občine, sodišča in davčne uprave.) Predlože naj se tudi vse druge listine, ki osvetljujejo prosilčev primer. V prošnji mora prosilec pod svojo odgovornostjo navesti, da ni židovskega porekla in označiti naslov svoje družine, kakor tudi fakulteto in univerzo Kraljevine, na kateri namerava študirati Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku ali ki ne bodo opremljene s predpisanimi prilogami, se ne bodo vzele v pretres. Listine, izdane v slovenskem jeziku, morajo biti prevedene v italijanščino, prepisi in prevodi morajo biti overovljeni od Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino (Urad za overovljenje listin). Študijske podpore se bodo izplačevale v dveh enakih obrokin. Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na izbrano univerzo Kraljevine, drugega pa v teku meseca februarja, pri čemer mora kandidat dokazati z nekolkovano listino, da se je pravilno vpisal na fakulteto in da je redno obiskoval predavanja. Študijska podpora bo odvzeta onim, ki ne bi marljivo obiskovali predavanj, ki bi bili disciplinsko kaznovani ali ki bi kakor koli opustili svoje študije. Ljubljana, 5. oktobra 1941-XIX. Visoki Komisar: EMILIO GRAZIOLI Ukrenjeno je, ju L ji. j slovenski slušatelji z nepopolne medicinske fakultete ljubljanske univerze, ki bi se zaradi dovršitve svojih študij vpisali na druge univerze Kraljevine, oproščeni plačevanja šolskih taks in drugih šoteiih dajatev. Določbe glede klanja prašičev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 8. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se uredita oddaja in klanje prašičev za preskrbo in razdeljevanje svinjskega mesa in svinjske masti, odreja: ČL 1. Kdor ima po kakršnem koli naslovu in v kakršen koli namen žive prašiče, jih mora do vštetega dne 81. oktobra 1041-XIX prijaviti preko občine Prehranjevalnemu zavodu Ljubljanske pokrajine na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri občinskih uradih. Prijaviti se morajo prašiči po stanju o polnoči dne 25. oktobra 1941-XIX. Vse prodaje, oddaje, nakupi, ekotitve in pogini prašičev po dnevu 25. oktobra 1941-XIX se morajo v petih dneh prijaviti preko občin Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Čl. 2. Od dne uveljavitve te naredbe dalje so vsi za zakol namenjeni prašiči pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu Ljubljanske pokrajine, k) predpiše njih oddajo na posebnih dogonih. Noben prašič se ne sme zaklati brez posebnega na dogonu izdanega potrdila, ki se mora pokazati klavniškemu ravnatelju ali pooblaščenemu pregledniku mesa. Kolkovano in po klavniškem ravnatelju ali pooblaščenem pregledniku mesa vidirano f>otrdilo 66 mora v 24 urah po zakolu poslati Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Izjemoma sme Prehranjevalni zavod izdati dovolilnico za zakol. Čl. 8. Rejci smejo za redno družinsko porabo zaklati vsako leto po enega prašiča na 5 članov družine, 2 prašiča na družino do 10 članov, 8 prašiče na višje število družinskih članov. Da dobijo dovolitev za tak zakol, morajo rejci vložiti posebno prošnjo, iz katere mora biti razvidno število družinskih članov in da Je res rejec. Prošnjo je treba poslati preko občinskega urada, ki je dolžan nadzorovati pravilnost podatkov v njej, Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu, ta pa izda za vsakega prašiča, katerega zakol se dovoljuje, posebno dovolilnico. Zakol za družinske potrebe se bo dovoljeval pravim rejcem, to je tistim, ki v razdobju najmanj treh mesecev neposredno skrbijo za rejo prašičev, kupljenih z živo težo do 70 kg. Članom družin, za katere se je dovolil zakol za hišno porabo se ne bodo izdajale živilske nakaznice za nabavo maščob. Bolnišnice, sanatoriji, zavetišča, dobrodelne ustanove, verske združbe, konvikti, kmetijske šole itd., ki sami redijo prašiče, morajo prijaviti Prehranjevalnemu zavodu svoje potrebe svinjskega mesa in masti in se oprostijo oddaje za toliko prašičev, kolikor jim jih prizna omenjeni zavod za potrebne po številu oseb, živečih v skupnosti. čl. 4. Rejci morajo Prehranjevalnemu zavodu vsakokrat posebej prijaviti število in živo težo prašičev, godnih za zakol, ki jih morajo izročiti na dogonih, pri čemer natančneje navedejo njim samim najugodnejši dan za izročitev. Oddajno prijavo mora poslati imetnik Prehranjevalnemu zavodu preko občine vsaj 15 dni poprej. Soc. Ital. Fraielli BUHLER Milano Via Goldoni 17 Implant! compleil • lornliure dl macchln« •d accesaori par mollnl silol - P d ■ 1 1 1 1 C l Trasportatorl - Macchln« per birriilcl - Fabbrich« di laierlzi - Macchine par presiofuilonl ecc. INTERPELLATECI. aenza impegno. par conslgll ad oliarta i:i Macchln« autom.conMnua r Trajni utonit. »troj za testenin Kompletne naprave in dobave strojevtersestav-nih delov za mline, silose, tovarne testenin, transportatorje, stroje za pivovarne, opekarne, stiskalne livarne itd. KLIČITE NAS brazobvezno za nasvata in ponudbe Naročile naš najcenejši popoldne v nik »Slovenski dom«! Čl. 5. Prehranjevalni zavod določi kraje in dneve za dogon ter pošlje oddajne naloge rejcem, ki so se prijavili za oddajo. Na dogonih oddane Hvali se izročijo pokrajinski zvezi mesarskih društev, ki mora poskrbeti za takojšnjw plačilo živali po razredbi iz člena 7. te naredbe. čl. 6. Prehranjevalni zavod poskrbi, da bodo v kraju dogona ob določeni uri: a) njegov odposlanec za prevzemanje prignane živine; b) ocenjevalna komisija, sestavljena iz enega predstavnika PZ kot predsednika, enega predstavnika kmetovalcev in enega predstavnika mesarjev. Komisiji se dodeli tajnik. Na dogonu predseduje častnik Zavoda. Čl. 7. Namen komisije je: a) od Zavodovega odposlanca prevzeti prignano živino; b) oznamenovatl živali; c) prisoditi vsaki živali vrsto in kakovost po posebni lestvici; d) stehtati živali in določiti ustrezno taro; e) določiti ceno, za stot in celotno, na podstavi priloženega cenika. Ocenitev komisije Je dokončna. Za vsako kupljeno svinjo izda komisija potrdilo v treh primerkih; en primerek se izroči prodajalcu, dva pa pokr. zvezi mesarskih društev. Ko se končajo vsi opravki, poskrbi predsednik, da sestavi komisija zapisnik, ki mora obsegati spisek kupljenih prašičev z natančno označbo izkazane žive teže, vrste in kakovosti, kakor tudi splošne podatke prodajalčeve in plačano ceno. Ta zapisnik morajo podpisati vsi člani komisije kakor tudi prodajalec m predstavnik Zveze mesarjev, skladno s popisom posameznih živali. čl. 8. Na dogonu prevzete svinje se morajo zaklati in iim maščobe odvzeti, za kar skrbi pokrajinska Zveza mesarjev jx>d nadzorstvom PZ, in to v klavnicah, ki Jih določi Zavod. Vse maščobe, pridobljene pri teh zakolih, so pod zaporo na razpolago PZ, ki določi, kako naj ee hranijo in uredi razdeljevanje. Pokrajinska Zveza mesarjev mora voditi za zbrane maščobe prejemni in oddajni vpisnik, ki ga je predhodno potrdil PZ in čigar občasni izpisek se mora pošiljati temu zavodu. Prav tako uredi PZ mesarjem nakazovanje svinj, ki so jim bile odvzete maščobe, in sme določiti, ra katere namene naj se uporabi svinjsko meso, kakor tudi urediti razdeljevanje izdelkov iz njega. Čl. 9. Za žIvalL zaklane v sili, izda Zavod rejcu posebno dovoliln!co, če predloži veterinarsko potrdilo in plača za prašiča stalno pristojbino 50 lir po členu 11. te naredbe. Čl. 10 Maščobe, ki se pridobe od svinj, zaklanih na podstavi dovolilnice ali v sili, se morajo pod nadzorstvom klavničnega veterinarja ali pooblaščenega preglednika mesa oddati pristojnemu občinskemu preskrbovalnemu uradu, ki mora sporočiti PZ količine teh maščob. ČL 11. Za pokritje stroškov oskrbovanja s svinjski mmeso min svinjskimi maščobami bo PZ zaračunaval vrh cene, ki jo plača na dogonih pokrajinska zveza mesarjev in na njen račun pribitek 4%. Za vsako na podstavi dovolilnice zaklano svinjo se mora plačati pokrajinskemu PZ ob prevzemu dovolilnice stalna pristojbina 50 lir. Za to poslovanje mora voditi PZ posebne računske knjige in se morebitni aktivni presežki namenijo za pospeševanje živinoreje. Čl. 12. Kršitve predpisov te naredbe in predpisov, ki jih v izvajanju njemu poverjene pristojnosti izda PZ za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Čl. 13. Razveljavljajo se vse odredbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive r določbami te najdbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 14. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOL7 Cenik za klavne prašiče Cena za kg žive teže na podstavi 130 kg. Prašiči: L vrsta: godni, polnomastni, dopitani 10.50 lire (0.015 lire več za vsak kg žive teže več in 0.01 manj za vsak kg žive teže manj glede na temeljno živo težo 130 kg). II. vrsta: polmastni ne godni ne dopitani 10.20 lire (0.015 lire več za vsak kg žive teže več in 0.01 lire man j za vsak kg žive teže manj). III. vrsta: mršavi ali s hibami 9.70 lire (0.015 lire več za vsak kg žive teže več in 0.01 lire manj za vsak kg žive teže manj). Svinje: I. vrsta: polnomastne, godne in dopitane 9.80 lire (0.015 lire več za vsak kg žive teže več, in to do največ 220 kg in 0.01 lire manj za vsak kg žive teže manj). II. vrsta: polnomastne, ne dopitane 9.000 lir (0.005 lire več za vsek kg žive teže več, in to do največ 220 kg in 0.01 lire manj za vsak kg žive teže manj). III. vrsta: mršave 8.30 lire (0.005 lire več za vsak kg žive teže več. in to do največ 220 kg in 0.01 lire manj za vsak kg žive teže manj). Merjasci: I. vrsta: skopljeni, polnomastni 8.60 lire (0.005 lire več za vsak kg žive teže več, in to do največ 220 kg in 0.0? lire manj za vsak kg žive teže manj). II. vrsta: skopljeni, polmastni 7.80 lire (0.005 lire več za vsak Kg žive teže več, in to do največ 220 kg in 0.01 lire manj za vsak kg žive teže manj). III. vrsta: skopljeni, mršavi 6.10 lire (0 005 lire več za vsak kg žive teže več, in to do največ 220 kg in 0.01 lire manj za vsak kg žive teže manj). IV. vrsta: neskopljeni ali skopljeni pred manj ko tremi meseci 5.50 lire (0.005 lire več za vsak kg žive teže več, in to do največ 220 kg in 0.01 lire manj za vsak kg žive teže manj). Taro določa ocenjevalna komisija. Zdaj preurejajo cesto Litija—Kresnice, da bo zmožna za večji promet kakor je bila to doslej. Cesto bodo potem oreuredili tudi v nadaljevanju do Domžal. <>red visokošolskim prvenstvenim tekmovanjem vortni dan slovenske inteligence na Stadionu Ljubljana, 18. oktobra. Vnaprej povemo, da nismo bili naprošeni, da delamo propagando za visokošolsko atletsko prvenstvo. Smatramo pa za svojo dolžnost napram akademikom in napram bodočnosti slov. športa sploh, da opozorimo javnost na pomembnost športnega udejstvovanja slušateljev Ljubljanske univerz«. (Op. ur.). Danes popoldne ob pol štirih bodo tekmovali naši visokožolci za naslove akademskega prvaka. Prireditev se bo vršila na Stadionu ob Tyrševi cesti in bo obsegala vrsto zanimivih točk lahke atletike. Med drugimi bodo nastopili tudi znani slovenski prvaki Košir, Lončarič, Nabernik, Smolej, Oberšek i. t. d. Med renomirane atlete se bodo uvrstili tudi novinci, zakaj pravico nastopa imajo V6i slušatelji, ki 60 vpisani v zimski semester. Gledalci bodo imeli priložnost videti, kako se 6kače v višino čez 1.70 m, kako v daljavo čez 6 m, kako tečejo naši rekorderji in kako mečejo disk in kopje, kroglo in kladivo. 1 Povsod po svetu so univerze žarišče pokretov mlade inteligence. Akademska društva 60 deležna posebnih simpatij ljudstva, njihove prireditve pa so ogledalo kulturne bodočnosti mladih generacij. Pri nas bi to lahiko priznali samo Akademskemu pevskemu zboru, ki 6e je posvetil slovenski pesmi, odkril njeno lepoto in si priboril zanjo neprecenljivih zaslug. V zadnjih letih opažamo, da 6e zavedajo akademiki tudi svojega športnega poslanstva. Gre zlasti za to, da 6e šport ne razvija samo po slučajnih razmerah društev, ki ga gojijo, temveč da dobi ono usmerjenost in takšne voditelje, ki bodo znali podrediti in ključiti športni pokret splošni kulturi naroda. Za to je potrebno celovanje inteligence. Sele takrat, ko bodo prevzeli športno vodstvo pri po- sameznih društvih možje, ki vedo, da gre pri športu zlasti za zdravstveno in karakterno vzgojo mladine, bo nastopila lepa in cvetoča doba slovenskega športa. V tem smislu pozdravljamo športno udejstvovanje akademske mladine, prijatelje našega po-kreta pa vabimo, da pokažejo s številno udeležbo na stadionski prireditvi, da razumejo in cenijo prizadevanje akademskih društev, ki se bavijo 6 športom. Igor Zagrenjen; 41 Zavetje v pečevju Blisk ne šine hitreje kot se je Tone spet obrnil navzdol v goščo. Neka majhna reč se je kakor nora podila skozi goščo, jahala čez grmovje, se spotikala, motala, preskakovala in gnala naprej dol. S pologa je poprek planila na stezo. Podborški Tinček! Samo nekaj Jasa se je zamajal Tone, ali bi skočil za njim ali stekel k Lizi. Pa ga je že vrglo kvišku. Planil je po bregu navzgor, voda je pljuskala čez rob na to pa na ono kraj. Saj še vedel ni tačas, da ima kaj v rokah. »Liza! Liza! Liza k je rjul med potjo kakor ponorel. Bog, Bog! Ali si me udaril, kaj? Ali še nimaš zadosti? Sram te bodi! Pa tako lepo sem te prosil! Tako lepo sem se s teboj zmerom pogovarjali Ne, ne, saj nel Saj ne mislim tako, ljubi Bog! Bodi no dober! Bodi usmiljeni Nikari kaj hudega! Nikar mi še tega ne zadeni! 0 Bog, sveti Bog nebeški! To mu je šlo skozi glavo, ko Je tekel navzgor kar so ga nesle noge. Gradišar je tačas pobral in podržal Lizo. Bila je bleda kakor smrt, glava ji je udarila na prsi kakor omahne spod-košeni cvet na steblo. »Liza!« Kakor norec je planil k njej, jo iztrgal Gradišarju in odnesel v šupo. »Otave prinesi, junec, kaj zijaš!« se je krvavih oči zadrl na Gradišar ja. Kakor smet v vetru je tega zaneslo gor po bregu k orehu, tako se ga je ustrašil. »Liza, Lizika, ti moja majčkena, ti ljuba, oh, nikar mi ne umri! Liza, Lizika, ali slišiš!« je sopel vanjo, pritiskal lice k njenemu, jo poljubljal in nežno prijemal. Neznanski strah, da je ne bi zares izgubil, ga je stisnil kakor bi ga bile odzadaj zgrabile čez roke in čez život strahovito močne šape, nekaj pa pritisnilo na senca, na čelo in na oči. Bridkost se je z grenkim, mogočnim dihom pognala iz prsi, od srca v grlo in v usta. Tako je šel po sapo kakor ranjena riba, ki jo vržejo na vroči pod. »Liza! Lizika! Oh, tl Liza moja! Ti mala mucka, ne smeš mi umreti! Ne smeš mi umreti! Nikar ne umri! Kaj bom pa jaz počel, če tebe ne bo! Liza, no, Lizal Lizal Ti ljubica moja, ti ženi-čica moja, ti srček moj! 0 ti moja ljuba Liza! Saj ne boš umrla, kajne? Ne boš ne, saj ne smeš! — Liza, poglej me no, majhno odpri oči!« je nazadnje obupano zavpil. Liza pa je mežala. Tako lepo je bilo, ko jo je gladil ta kuštravi Tone, tako domača je bila ta roka. Po čem je že dišala? Po čem je neki dišala? Tako znano je bilo. 0 ti Tone, ti moji Kako gorko je nekaj polzelo, prav doli k trebuhu! Ali je to pot! Bog ne daj, da bi bila kri! To bi bil Tone žalosten! Ne, ne, saj ni kri! Le tako neznansko vroče je! Soparno je bilo, ne, nič ni bilo soparno, še mraz je bil — ampak zdaj je soparno! Oh, kako je vroče! Zakaj se pa tako tresem, zakaj neki se tako tresem? Bog nebeški! 0 Tone, ti Tone, tl ljubi moj Tone! Zdaj je pa Tone široko razprl oči. Tako se je ustrašil, da je odrevenel. Leden pot ga je obsul in zmrazil. Kar za-drgetal je. Krvavo liso je spazll, mastno, krvavo liso. Čedalje večja je prihajala. »Gradišar!«, je zarjul. Nato pa je naglo Lizi raztrgal obleko. Majhna jamica se je pokazala, naokoli pa vse krvavo. Gosta kri se je že vsedla in razmazala okrog te ranice. Tenka krvava sraga je lezla navzdol do goste, črnikaste kapljice. Bog, zakaj si mi to naredil! Pa tako lejK) sem molil k tebi! Ata, ali vaša prošnja nič ne zaleže? Saj sedite gori pri gosposki mizi! Zinite zdaj kaj, ali ne vidite, kaj se z nami godi? Oh ne. oh ne! Ne! Dajte no, prosite, ti ljubi Bog pa nikar ne zameri, če mi uide kaj napačnega, saj vidiš in veš, kakšen sem! Ne zameri mi, pomagaj, usmili se! Ukaži, naj ne bo nič hudega! Ven se požene. Prav malo vodč je še ostalo v posodi, tako naglo jo Je bil prej spustil na tla. Od Lizine obleke odtrga kos, ga namoči in začne izpirati rano in brisati kri. Pa le še kar naprej sili nova kri ven. Nič ne pomaga. »Gradišar!« zarjove še enkrat v neznanskem strahu in obupu. Zunaj se razlegnejo nagli koraki. Posteljeta ji kolikor Ji le moreta lepo. Tone Jo sili z vodo. Komaj, komaj pije. Kar ne more požirati. Zaleti se ji, kašelj jo zgrabi, tam pa zamiga iz rane kapljica za kapljico. Varno ji nato položita glavo nazaj na zglavje. Dolgo časa vsa bleda meži. Tako je tiho v šupi, ko oba pobožno in s strahom upirata oči v njen obraz ter čakata, kakšno znamenje bo prva dala. Tako je tiho. Nazadnje Liza le odpre oči, čeprav stežka. Megla leži na njih, tako so trudne in izmučene. Tone! Tone! To je pa Gradišar. Cisto bledo se nasmehne. »Oh, Liza, samo, da sl še živa! Saj sem vedel, da naju Bog ne bo zapustil! O Liza, Lizika moja, ti moja mala Liza!« govori Tone. Tako burno jo poljublja povsod, da ga mora Gradišar cukniti, pa se ga otrese s komolcem. »Liza, ti Liza!« hiti in Jo poljublja in boža, po laseh, po licih, po čelu, na usta. Srečno se smehlja Liza, pa tako bledo in trudno, tako izmučeno in revno! 0 ti ubožica! Toliko da iztegne roko. Kako lepo poboža Toneta po laseh! Pa še na čelo najdejo njeni prsti. Pa po licu, dol do brade. Kako lepo ga boža, oh, kako je lepot To je pa zadosti. Zdaj kar bruhne iz Toneta jok. Klečal je bil prej zraven ležišča, tega revnega ležišča, — zdaj kar zagrebe glavo k njej in se potegne po kolenih čisto zraven. Oh, ta Tone! Kakor otrok si ti, Tone, komaj Čakaš, da te kdo poteši! »Tone!« reče Liza, da se komaj sliši. »Tone!« pravi Še enkrat. »Nikar ne bodi preveč žalosten! Jaz zdaj grem in bom zgoraj zate Boga prosila, da bi se ti nič hudega ne zgodilo! Nič nikar ne jokaj! Vidiš, ata so že gori, Burga je tam in Peter! Ti se bodo že zavzeli zame nič ne skrbi in nič naj ti ne bo hudo!« »Ne govori tako, Liza!« je bruhnil Tone med jokom, fte bolj na glas je za-vekal. tako so ca te besede stisnile Žalost in veselje Besedilo priredil Mirko Javornik Andrejčkov Risal Jože Beranek to o m a n slikah 109. Vreme se je zdaj še poslabšalo. Začelo je deževati. Z oblaki prepreženo nebo je obetalo, da se ne bo še tako brž zvedrilo. Nista bila samo mokra do kože, temveč je tudi pot bila tako slaba, da sta le s težavo rinila naprej. 110. Hodila sta ves dan. Ko se je jela bližati noč, je deževalo še, kakor da bi se bili odprli vsi studenci na nebu. Ko sta prišla nekje do globeli, je Aleš dejal: »Noč je že, po temi v tem vremenu ne bova mogla dalje. Zakuriva in čakajva, da se zvedri!« m. Polde je bil s tem zadovoljen, zakaj treslo ga je in rana ga je vse bolj skelela. Pod robato skalo sta v gostem grmovju nalomila suhega trsja in po dolgem prizadevanju je Aleš zakuril, da sta si grela premrle in utrujene ude. Lakota ju je trla Polotok Krim in njegov gospodarski pomen S tega, razmeroma majhnega prostora dobiva Rusija nad polovico vsega svojega vin? Krim je polotok, ki sega od 6eveme strani v Črno morje — tako začenja svoje poučno poročilo o tem ruskem polotoku in o njegovem go6poda*6kem pomenu agencija »Centraleuropa« — potem pa nadaljuje: V celoti meri Krim približno 26.000 kvadratnih kilometrov. S celino ga veže ozek kopni hodnik, imenovan Perekop, ki je na najožjem delu širok komaj osem kilometrov. Severni in srednji del polotoka ima isti značaj kot ukrajinska 6tepa. Tla so rodovitna in zla6ti proti severozahodni in severni obali zelo prikladna za poljedelstvo. V glavnem pridelujejo cerealije, koruzo, lan, konopljo in tudi bombaž. Zelo razvita je tod tudi živinoreja, v prvi vreti govedoreja. Proti jugu je svet vedno bolj gorat. Navpična oblikovitost tal Dočim ima tri četrtine površine tega otoka ^na£jj 6tepe in je svet tod po veliki večini ravninski, je četrta četrtina gorat svet. Krimske gore se vlečejo v treh grebenih. Najvišji vrhovi dosežejo višino do 1.500 m. Gorski grebeni 60 dolgi približno., po 150 kilometrov, široki pa ne več ko 50 km. Proti južni obali svet hitreje pada v obliki nekakšnih teras, ki 60 preorane z dolinami in globg-kimi kotlinami. Na drugih krajih pa spet skalo-vite pečine štrlijo naravnost iz vode Črnega morja. Samo na nekaterih mestih je obala nizka in na široko odprta, zavarovana pa je pred vetrovi, ki pihajo od severa. Na teh točkah je podnebje milo kakor na primer ob Sredozemskem morju in je temu primerno tudi rastlinstvo. Tu so znana zdravilišča in kopališča, kakor na primer v Jalti, Anlupki in Balaklavi. Tod so dalje tudi stari gradovi nekdanjih ruskih carjev in knezov, ki danes 6lužijo kot okrepčevalnice in zabavišča sovjetskim političnim komisarjem. V tem delu Krima je izredno lepo razvito vinogradništvo jx)seben sloves pa so si pridobili tamkajšnji lepo urejeni vrtovi. Iz tega, razmeroma zelo tesnega prostora prihaja do 55 odstotkov V6ega ruskega vinskega pridelka ter 12 odstotkov vrtnih pridelkov. Le kakih 10 odstotkov površine je na Krimu porasle z gozdovi. Tudi rudno bogastvo ki ga skriva v sebi krimska zemlja, je dokaj obilno. Na področju ob prelivu Krč — tako poroča agen- cija »Centraleuropa* — kopljejo zlasti železno rudo (2.7 milijard ton mineralnih 6novi, ki dajo do 800 milijonov ton železa). Tu dobivajo dosti žvepla in petroleja. Gore so bogate na premogovih plasteh (približno 100 milijonov ton). Posebno važna so poleg tega tudi slana jezera, ki zavzemajo 19.000 na površine in dobe iz njih vsako leto približno 140.000 ton soli. 0 ruski industriji na področju reke Doneč, kamor zdaj z vso silo pritiskajo zavezniške vojske, navaja »La Stampa« naslednje podatke: Področje okoli Donca je na evropski celini znano zlasti zaradi proizvodnje premoga, ki ga tu kopljejo. V letu 1938 so ga tod nakopali 78.3 milijone ton, celotna proizvodnja premoga v Sovjetski Rusiji pa je tedaj znašala 113 milijonov ton. Od tega je prišlo 26 milijonov ton premoga iz azijske Rusije. Čeprav da nakopljejo v okolici Mostkve vsako leto 7 miliionov ton premoga, na . Uralu pa ga dobe 8 milijonov ton, vendar ti dve važni industrijski področji zalaga s premogom tudi pokrajina okrog Donca. Doneški bazen pa ni pomemben samo zaradi Za 12. oktober 1942 so bile naipovedane velike svečanosti, ko naj bi slovesno odprla monumentalno zgradbo, ki je zdaj že skoraj čisto dograjena in s katero bi svet počastil velikega pomorščaka Krištofa Kolumba, ki je pred 450 leti (toliko jih bo preteklo prihodnje leto) odkril Ameriko. V tej veličastni zgradbi, ki je postavljena na kraju, kjer je Krištof Kolumb prvič stopil na »Novi svotc, bodo imeli svoje prostore vseučilišče, muzej in knjižnica, v kateri bodo zbrana številna dela, ki se nanašajo na Kolumbova odkritja in njegovo življenje. Tu »toji tudi monumentalni svetilnik, ki bo S Krima izvažajo predvsem poljske pridelke, sadne in mesne konzerve, 6veže sadje, ribe, vino in gradbeni material. Prebivalstvo Na Krimu živi približno 1,3 milijone ljudi. Prebivalstvo je precej mešano. Tu dobiš Ruse, zlasti ukrajinske, Turko-Tatare, priseljene Nemce (5%0, Jude (7.5%) in druge. Do leta 1936 se je na Krimu naselilo nad 24.000 Judov. Glavna krimska me6ta 60 Simferopol, Seba-stopal, Teodozija, Bahčisaraj in Eupatorija. Seba-6topol je najpomembnejše vojno pristanišče Sovjetske zveze. svoje obilice premoga, pač pa tudi zaradi svoje industrijske proizvodnje, zlasti proizvodnje kemičnih in mehaničnih izdelkov. Tovarne lokomotiv na tem področju na primer lahko narede na leto tisoč strojev. Skupno z industrijskimi napravami v Harkovu narede pri Doncu 80 odstotkov vseh lokomotiv in železniških vozov v Sovjetski Rusiji. Če se upošteva, da je Petrograd obkoljen in da okrog Moskve kakor tudi pri Doncu divjajo boji, bodo ruski industriji preostale samo še tovarne na Uralu in v Sibiriji. So pa to zelo oddaljena in nepojsolna industrijska središča, le deloma dograjena, in so nezadostna, da bi oskrbovala z vsem potrebnim veliko vojsko. metal luč dvesto kilometrov daleč in bo mornarjem, ki bodo pluli po teh vodah, kazal pravo pot. Za zgraditev veličastnega spomenika na čast velikemu pomorščaku so namenili 52 milijonov dolarjev. Prispevale so vse države Severne in Južne Amerike in tudi nekatere evropske. Svečanosti, ki so bile napovedane za prihodnje leto, naj bi se udeležili zastopniki vseh omikanih ameriških in evropskih narodov. Častni predsednik odbora za postavitev tega monumentalnega spomenika Krištofu Kolumbu je predsednik republike San Domingo Rafael Truilio Molina, predsednik odbora za proslavo tega svojevrstnega praznika pa je msgr. Riccardo Pittini, nadškof San Dominga in ameriški primas. Po rodu je Italijan, ki je študiral v Turinu in je približno štirideset let že v Ameriki Zaradi razmer, ki vladaijo zdaj spričo vojne v Evropi in deloma tudi v Ameriki, je msgr. Pittini sklenil odpovedati slovesnosti odkritja omenjenega spomenika ter jih preložiti na nedoločen čas. Sedanja vojna namreč onemogoča, da bi se slavnosti udeležili tudi številni zastopniki iz Evrope. Krištofu Kolumbu pa bodo omenjeni spomenik postavili na kraju, kjer je leta 1492 prvič stopil na ameriška tla — tako končuje poročilo vi San Dominga, ki ga prinaša »La Stampa«, ko bosta na svetu spet zavladala mir in pravica. Goringov nečak padel na bojišču »Volkischer Beobacbter« poroča, da je padel junaške 6mrii na polj uslave nečak nemškega državnega maršala, Goringa, Minister — iznajditelj nove vrste gumijastih cevi S Madžarskemu patentnemu uradu v Budimpešti so pred kratkim predložili nov izum, ki vzbuja veliko zanimanje zlasti še zaradi človeka, ki je' ta izum znašeL Izumitelj namreč ni nihče drugi, kot bivši madžarski notranji minister Rakovszky, ki je zdaj predsednik upravnega sodišča. Gre za nove vrste gumijastih cevi, kakršne imajo kolesa pri avtomobilih. Z njimi bodo lahko zelo koristno nadomestili — kaikor pravi poročilo iz Budimpešte — pnevmatike, ki jih zdaj uporabljajo. Veliik pomen tega izuma pa je zlasti v tem, da bodo nove gumijaste cevi izaelovali iz 6urovin, ki jih ima Madžarska 6ama dovolj na razpolago. Torej nov prispevek k madžarski gosjjodareki sa-mopreskrbi ali avtarkiji, kakor temu še pravijo. Stockholm nekaj dni brez mleka »II Gazzettino« prinaša iz švedske prestolnice poročilo, ki pravi, da 60 oblasti, ki skrbe za prehrano Stockholma obvestile tamkajšnje prebivalstvo, da nekaj dni ne bodo razdeljevali mleka, to pa 6amo zaradi tega, ker 60 nastopile tehnične težave. Švedski pisatelj Hjalmar Toderberg — umrl V danski prestolnici Kodanju je v sredo umrl švedski pisatelj Hjalmar Toderberg. Bil je star 72 let. Napisal je mnogo romanov in novel in ga smatrajo za očeta sodobne švedske proze. Industrija na področju Donca Ob Doncu nakopljejo tri četrtine vsega ruskega premoga ter narede nad polovico vseh lokomotiv in vagonov Proslava 450 letnice odkritja Amerike - odpovedana Postavili so veličasten spomenik na kraju, kjer je Kolumb leta 1492 prvič stopil na ameriška tla čdRoumcfl pustolor«kl roman Toda, ali mu ni bilo dovolj, če se je znebil njega? Zakaj je hotel uničiti tudi ubogo nedolžno deklico? Misel na trpečo Liziko ga je spravljala v obup. V brezmočni jezi je stiskal pesti. Srce se mu je krčilo ob misli, da je pojx>lnoma brez moči in da je 6edaj Lizika brez varstva. Njegov sovražnik je imel proste roke in je mogel z obema storiti kar je hotel. Ali res ne more ničesar več storiti za ljubljeno deklico? Približal se je steklenemu okencu in zaklical z jasnim glasom, ki pa se je od ginjenja nekoliko tresel: »Croixnoir! Zelo verjetno 6i tukaj in me 6lišiš. Saj si kakor zli duh pričujoč povsod, kjer te človek najmanj pričakuje. Toda tudi, če si še tako krut, 6e ne boš brez potrebe maščeval nad tistimi, ki ti niso ničesar žalega storili, in ki ti ne morejo škodovati. Ce si Liziki do sedaj grozil in se tudi dejansko spravil nad njo, je to bilo pač umljivo, ker si hotel mene prisiliti, da bi te nehal zasledovati. Sedaj pa tega povoda nimaš več. Zmagal si. V tvoji oblasti 6em in moreš storiti z menoj, kar hočeš. Umori me, če hočeš ali pa me muči, dokler 6e ti zljubi; toda Liziko pu6ti pri miru. Ne 6tori ji ničesar žalega več. Ona je ne- 34 dolžna in na storila ničesar zoper tebe. Saj lahko ugasiš svojo žejo po maščevanju z mojo krvjo.« Umolknil je. V očeh ga je začelo žgati. Debele solze so mu počasi začele polzeti po licih. Okrog njega pa je še vedno vladala grobna tišina. Ta 6trašna tišina, in zavest, da je ločen od 6veta ter da ne more upati na nobeno rešitev ga je spravljala 6koraj ob razum. Zdelo se mu je, da niti ni več živ. Tudi misliti ni več mogel. Zopet je dvignil pogled proti okencu. Ljubše bi mu bilo, da bi zagledal tam nove grozilne besede, kakor pa, d« bi še trajala ta strašna tišina in ta grozni mir, ki sta ga spravljala ob pamet. Toda nobene spremembe ni bilo. Okno je ostalo temno. Kljub temu pa ni mogel več odtrgati oči od njega. Nenadoma se mu je zazdelo, da je steklo izginilo in zagledal je pred seboj Lizikino spalnico. Videl je vse tako razločno, kakor, da bi bil le nekaj korakov oddaljen od postelje, na kateri je ležala bolna deklica. Slišal je vsako besedo, vsak šum, kakor, da bi bil tam. Zavedal se je, da je vse to le igra razburjene domišljije. Stresel 6e je, kakor da bi se na ta način hotel iznebiti mučne prikazni. Toda Lizika je bila še vedno pred njim. Ležala je v postelji 6koraj nepremično in ječala. V nasprotnem kotu 6obe je videl njegovega očeta v pogovoru z zdravnikom. Generalov obraz je izražal žalost; ki so jo zdravnikove besede še povečale. Zdelo se je, da mu pravi, da je znanost v tem slučaju brez moči in da je deklica obsojena na 6mrt. Ob Li-zikinem ječanju se je Doretu krčilo srce. Pograbila ga je strašna jeza. Začel je z V60 silo razbijati s j>e6tmi po 6tenah 6voje ječe in kričati kakor blazen! >Podlež! Podlež!« Polagoma 6e je zopet zavedel in pomiril. Privid je izginil. Toda vtis je še vedno ostal m mu povzročal strašno bol. Satanski zločinec se ne bo zadovoljil samo z njim, ampak bo nesrečna Lizika tudi postala njegova žrtev. O tem je bil prepričan. Izgubil je še poslednje moči. Ves izmučen 6e je znova naslonil na 6teno in sklonil glavo na prsi. Ni mogel in tudi ni hotel več razmišljati. Kmalu nato se je okence zopet razsvetlilo. Doret je nagonsko dvignil glavo. Vedel je sicer, da mu ta luč ne oznanjuje ničesar dobrega, kljub temu je dvignil pogled. Zagledal je dolg in ozek ko6 papirja. Skoraj nehote je začel čitati: »Jurij Doret. Bliža se ti zadnja ura. Ne bo ti treba dolgo čakati. In tudi trpel ne boš mnogo. V tem trenutku bo začel v tvojo ječo prodirati fosgen (strupen plin). Plin bo prihajal od spodaj in se bo dvignil vsako uro petindvajset centimetrov. Ce 6e zganeš, boš pospešil 6voj konec, ker se bo plin razgibal in bo prišel do tvojega obraza. Ce boš ostal pri miru, boš umrl okrog 06mih zjutraj. Na 6teni boš videl svetlo številko, ki bo označevala, do katere višine je plin že prišel. Tako si boš lahko preganjal dolg čas in računal, koliko ča6a ti bo še živeti. Croixnoir.« Napis je izginil. Pri tleh pa se je zaslišalo rahlo piskanje, kakor da bi od več strani prihajal zrak v prostor. Doret je pogledal k tlom. Bila so pokrita z rahlo belkasto meglo, ki se je po malem raztezala, da se je zdelo, kakor da bi bila živa. Luč, ki je 06tala na tleh, ie osvetljevala to premikanje in raztezanje 6trup>ene megle, ki je postajala vedno bolj gosta. Cim bolj se je megla dvigala, tem bolj medlo je svetila luč. Njena svetloba je postajala rdečkasta in ta rdečkasti sij je napolnjeval ves prostor in mu dal še 6trahotnejši videz. Na nasprotni steni pa se je tik nad meglo svetila še bolj temno rdeča okrogla luč, v sredi pa se je odražala črna svetilka, ki je označevala višino, katero je že dosegel plin. Označevala pa je obenem brzino, s katero 6e je ubogemu jetniku bližala smrt. Toda ta je bil sedaj že popolnoma otopel. Strmel je sicer v številke, toda ni se več zavedal kaj se z njim godi. Nič več ni trpel; skoraj bi mogli reči. da ni več živel. Stal je negibno, tudi dihal je le počasi in nalahko, tako, da se je zdelo, da sploh ne diha več. Le ta občutek je še imel, da bo to stanje trajalo večno. Samo v njegovih očeh je še bilo življenje. Bile 60 široko odprte in zrle v 6mrtni grozi proti številki, ki se je vedno bolj dvigala in vedno bolj bližala njegovemu obrazu. Toda jasno je bilo, da teh številk ni več razločil, ker njegovi možgani niso več delovali. Edino to je še čutil, da se mu smrt neizprosno bliža. XIV. To jutro sem se zbudil zelo zgodaj in 6em nenudoma telefoniral Doretu. Njegova stara ix>strežnica mi je povedala, da ga m doma in da se še od včeraj ni vrnil. To sicer ni bilo nič čudnega, toda dozdelo se mi je, da je boj proti Croixnoirju stopil .v novo fazo. Telefoniral sem ravnatelju njegovega lieta in ga vprašal, če mu je znano, kje 6e mudi moj prijatelj. Odgovoril mi je, da se od dneva, ko je izjavil, da se noče več vmešavati v Croixnoirjevo zadevo, ni več prikazal v uredništvu. Nek čuden nemir se me je polaščal, čeprav sem si prigovarjal, da je neutemeljen. Telefoniral 6em še generalu Marmontu v Lisieux. Povedal mi je, da je bil včeraj Doret tam, da pa je okrog 6edmih odšel. Obrnil 6em se na f>olicijskega ravnatelja. Zdelo se mi je, da mora imeti kakšno važno sporočilo, ki pa mi ga ni hotel povedati po telefonu Rekel mi ie, naj nemudoma pridem k njemu. Nisem se obotavljal niti za hip. Najel sem si avtomobil in sem nekaj minut pozneje že bil na policiji. Za Ljudsko tiskarno * LjnblJanti Joie Kramarič — Izdajatelj, (ni Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« fzhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je 0 lir, ca Inozemstvo 10 lir — Uredništvo) Kopitarjeva olira 6/111 - Uprava i Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — lete ton itev. 40-01'do 40 o* - Podružnica: Novo mesto