Celje - skladišče D-Per III 19/1989 ■lillllll 1119901130,12 COBISS • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 12 — Leto IX — December 1989 Sozd Merx združuje: A vto Celje, A vtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah inddovm skupnost skupnih služb sozda. — Naklada 9.000 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica člani: Zdenka Zimšek, Darinka Oset, Danica Dosedla Fanika Ilijaš, Zdenka Maigon. Teh nični urednik: Marjan Ivanuš, CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Naslov uredništva Sozd Merx, UL 29. novembra 16,63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merc Celje oproščeno plačevanja davka sklep št. 421-1/72. Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana Srečo in zadovoljstvo v novem letu 1990 vam želi uredništvo ■ ; 1 Nova diskontna prodajalna v Mariboru, ki jo je Blagovni center odprl v počastitev 30-letnice Merxa in se ob tako pomembnem jubileju tudi zavezal, da bo storil vse, da bo upravičil zaupanje kupcev Maribora. ■ Praznovanje dneva Merxa in njegove tridesetletnice Posnosni smo lahko na prehojeno pot V slavnostnem govoru je predsednik sozda Mera Franc Ban več kot dva tisoč delavcem Meraa med drugim dejal tudi tole: Doseženi rezultati nas ohrabrujejo, kar je dobro, obenem pa se za vedamo, da se pogoji za gospodarjenje ob uveljavljanju ukrepov ekonomske politike še naprej zaostrujejo, inflacija raste in z njo obresti, kar nas sili v vsakodnevno konkretno in učinkovito premagovanje nastalih težav. Toda, tovarišice in tovariši, zmogli smo težave in probleme pred 30 leti, ko je MERX nastajal, in mnogi med vami se tega dobro spominjate. Razvoj in povezovanje je bilo vseskozi pestro in dinamično. Danes, po 30 letih, je to poslovni sistem, ki se pojavlja v 28 občinah Socialistične republike Slovenije, z jasno opredeljeno razvojno strategijo, s poudarkom na osnovno funkcijo preskrbovanja prebivalstva Takšen mora biti tudi v prihodnje, po izpeljani preobrazbi tako družbenih podjetij in sistema kot celote, ki bo deloval kot sestavljeno podjetje. Pred nami je nov izziv. Preobrazba naše družbe, politična in gospodarska reforma bodo terjale in terjajo že danes nove, drugačne prijeme pri reševanju nakopičenih težav v tržnih razmerah gospodarjenja Izhod iz krize si lahko izborimo le s spremembo vseh navad, ki so nas spremljale pri delu in negativno vplivale na naše gospodarjenje. Gre tudi, in predvsem za boljše in bolj odgovorno delo, več inovativnosti in kadrovskih osvežitev, za več reda in discipline. Priznati m oramo, da je še vedno veliko notranjih rezerv na vseh področjih. Potrebna bo ustrezna akcija in strokovnejši pristop k razreševanju nalog. Zaradi velike zamude pri sprejemanju vseh potrebnih ukrepov ekonomske politike za stabilnejše gospodarjenje je zdaj pred nami izjemno velik zalogaj, ki pa ga bomo v posameznih segmentih težko zmogli. Mislim predvsem na celoten sklop socialne politike, ekonomskega položaja ljudi, njihovega standarda in predvsem na osebne dohodke. Filozofija visokih cen in nizkih osebnih dohodkov, ki v mnogih okoljih že ogrožajo temeljni življenjski minimum, je nesprejemljiva. Svetli se zora novega leta Še eno leto gre v zaton. Pravimo, konec dober, vse dobro. Tako je tudi s starim letom. Kakor koli že odrivamo v kot staro leto, vse betežno in nadložno, vendarle moramo priznati, da je bilo eno od najbogatejših v spreminjanju zastarelega v novo, boljše in sodobnejše tako pri nas kot v svetu. Za mnoge je bilo dobro, za druge zopet manj uspešno, odvisno pač koliko in kakšne cilje sije kdo postavil predse na začetku. Toda kaj bi tarnali nad starim letom, postavimo ga v kot ropotarnice življenja, kot smo to storili vedno doslej in poglejmo naprej v novi čas. Zazrimo se novemu — mlademu letu v oči in najdimo v njem iskrico upanja, moči in volje. Vedno smo jo našli, vsak po svoje in vsi skupaj. Pravje, da si tudi tokrat zaželimo srečo, toda srečo predvsem v bogastvu našega ustvarjanja. Dejstvo je, da si človek lahko ustvari srečno življenje predvsem sam. Postavimo si tisoč majhnih ciljev in računajmo s tisoči malih sreč. Lepše, prijetneje in bogateje bomo doživljali življenje, saj življenje ni čas, ki ga je treba nekako preživeti, temveč je delo, ustvarjalnost ter medsebojni odnosi med sodelavci, znanci, prijatelji in družino. Sreča je izraz razlike med pričakovanim in uresničenim. Manjša ko je razlika, večji je občutek sreče. Delavci Merxa smo velika družina, ki ve, kje naj išče svojo srečo v Novem letu. Več kot kdajkoli prej smo se strokovno angažirali v spoznanje nove vsebine našega nadaljnjega sodelo vanja v Merxu. Nobene politične prisile ni bilo na posamezna podjetja. Vsakdo naj presodi sam, na osnovi gospodarskih — podjetniških interesov. Kdor čuti, da bo lažje sam, bo to storil brez zamer in užaljenosti. Če ravno v tem času, ko se sprejemajo odločilni in zelo rigorozni ukrepi za gospodarsko ozdravitev naše Jugoslavije, še ne vemo dovolj, da bi lahko bolj pogumno zasta vili korak v smeri kapitalske povezanosti med podjetji, nam novo leto tokrat prinaša dovolj nove kakovosti v naše življenje. Vsi se bomo morali nekoliko prilagoditi trdnim pogojem izvajanja stabilizacijske zakonodaje, hkrati pa lahko ponosno računamo z ugotovitvijo, da smo dovolj močni na poti, po kateri smo se podali in da moramo iz te bitke iziti zmagovalci. Z novim letom se vse začenja znova. Mnogim bo to leto prvič v življenju prineslo spoznanje, kaj je to konvertibilnost dinarja, seveda s hkratnim prispetjem računa, ki pove, koliko to udobje stane. Težko bomo plačali ta račun, toda splača se. Splača se zato, da bomo bolje spoznali, kje smo predragi in zakaj živimo slabše kot drugi v razvitem svetu. Splača se zaradi ponosa, ko bomo v trgovini čez mejo plačevali z enakovrednim denarjem. Splača se, ker nas bo kreativna svoboda v ustvarjanju novih vrednot silila k enakopravnosti in konkurenčnosti na trgu. Splača se zaradi naših otrok, ki bodo spoznali vrednost dela in z delom ustvarjenega denarja. Splača se iz tisoč vzrokov, ki jih bomo spoznali šele, ko bodo tu, med nami, v našem vsakodnevnem življenju in delu. . In kakšno naj bo vezilo za novo leto? Naj nam prinese zvrhano košaro trdnega zdravja, naj nam omogoči, da bomo pri delu lahko uporabili vse svoje znanje, oblikovalsko sposobnost in izvirnost. Naj nam ohrani mir, svobodo ter povrne poštene in tople medčloveške odnose, skratka, naj nam omogoči, da si bomo ob spoštovanju skupno dogovorjenih norm lahko s svojo ustvarjalnostjo bogatili življenje v letu, ki prihaja in še daleč, daleč naprej. V želji, da bi ta šopek želja, v katerega bodo z žlahtnim trakom sreče povezani še cvetovi zasebnih načrtov srca, ostal svež in dehteč vse leto, si ob prehodu desetletja stisnimo roko. Vsak z vsakim, vsi z vsemi, kajti rodili smo se kot ljudje, zato storimo vse, da bomo tako tudi živeli, saj to je bogastvo, o katerem se govori še dolgo potem. Srečno in s toplino srca prežet svetal pogled v no vo mz MERK VIESTESIC DECEMBER 1989 Finančna organizacija Mera — pravna naslednica sedanje interne banke Kot vemo, bodo z 31. decembrom letos prenehale delovati vse banke, tudi interne. Po tem datumu se bo tudi Merxova Interna banka konstituirala v skladu z novo zakonodajo o bančništvu, ki daje možnost tudi internim bankam, da se oblikujejo kot bančne institucije z vsemi pravicami in obveznostmi, ki veljajo za banke. Seveda pa bo treba točno določiti in ugotoviti, kakšni bodo posli bodoče organizacije in kakšne so dejanske potrebe nekega okolja, ki želi takšno organizacijo. Merxova Interna banka ima prvi korak že za sabo. Z ustanovitvijo sestavljenega podjetja Merx na zadnji seji delavskega sveta sozda Merx, so bili dani tudi vsi pogoji, da so lahko delegati v naslednji točki dnevnega reda razpravljali o ustanovitvi finančne organizacije v sestavljenem podjetju Mera. Iz razprave je bilo videti, da je v Merau, tudi v novi obliki, še vedno velik interes članic, da bi finančna organizacija obstajala. Ta skupna finančna organizacija, za katero se ogrevajo vse članice Meraa, sestavljenega podjetja, saj v vseh delovnih okoljih poudaijajo pomembnost vlo- ge nepretrganih finančnih poslov, bo sprva opravljala posle le za povezana podjetja. Kako pomembno je delo interne banke danes, lahko ponazorimo s podatkom, daje sedanja aktiva te finančne institucije (to so vsi plasmaji naših sredstev v obliki kreditov pri ustanoviteljicah banke) zelo velika. Zato se ni čuditi, da hočejo članice to organizacijo, oblikovano tako ali drugače, obdržati. Delegati delavskega sveta sozda so skoraj brez pripomb, nekaj jih je bilo s strani Blagovnega centra, v skladu s 14. členom samoupravnega sporazuma o provezanosti v sestavljeno podjetje Mera sprejeli sklep o ustanovitvi finančne organizacije Mera, katere vsebinska zasnova je opredeljena v aktu o ustanovitvi. Pa poglejmo še na kratko, kaj vse nam ta akt določa. Poleg naziva firma opredeljuje dejavnosti in posle. Te pa so sprejem depozitov, organiziranje varčevanja in vezava sredstev v depozite; nadalje posli najemanja in dajanja kreditov, združevanja sredstev za razvoj in investiranje za razne druge potrebe v reprodukciji; nakup menic in čekov. Organiziranje emisije vred- nostnih papirjev in prometa z vrednostmi papirji; dajanje jamstev, avalov in drugih oblik poroštva. Financiranje tekoče reprodukcije iz internih in eksternih virov: posli plačilnega prometa; devizni in devizno-valutni posli; finančni inženiring, servis knjigovodskih storitev; ugotavljanje solventnosti poslovnih partneijev povezanih podjetij; razvijanje informatike na področju računovodstva in poslovnih financ; drugi finančni, bančni in podobni posli, ki so v interesu povezanih podjetij in organizacij. V aktu je tudi določeno, za koga opravlja finančna organizacija te posle, nadalje, da ima status pravne osebe, da je pravni naslednik Interne banke in zato tudi prevzema vse obveznosti in pravice. Opredeljeno je tudi upravljanje in vodenje, prenehanje dela in seveda na koncu prehodne in končne določbe. V okviru bodoče finančne organizacije Mera bo še naprej tudi hranilna služba. Že januaija pa bo pripravljena vsebinska zasnova izvedbenih aktov, ki bodo določali način, obseg in vsebino nalog, ki jih bo opravljala finančna organizacija Mera. Trideset členov sozda se je že odločilo za novo organiziranost Merx je postal sestavljeno podjetje Po osemmesečnem temeljitem delu in dogovarjanju o organiziranosti sistema Mera in njihovih članic so delegati delavskega sveta sozda petnajstega decembra s ploskanjem potrdili sklep, ki ga je predlagal predsednik delavskega sveta Ivan Lenko in tako soglasno razglasili Mera za sestavljeno podjetje. Do seje delavskega sveta se je za združitev v sestavljeno podjetje Mera odločilo trideset različnih gospodarskih subjektov. Nekatere, predvsem kmetijske delovne organizacije, ki še čakajo na nov zakon o zadružništvu, so se vključile kot delovne organizacije. Zakonodaja to dopušča. Večina nekdanjih Meraovih članic, predvsem enovite delovne organizacije, so se v tem času že preoblikovale v družbena podjetja in vstopajo v sestavljeno podjetje. Pa poglejmo, katere članice Meraa so se odločile za novo organiziranost sistema Mera in so na svojih delavskih svetih že sprejele samoupravni sporazum o povezanosti v sestavljeno podjetje Mera in katere članice še oklevajo oziroma so se odločile, da bodo šle svojo razvojno pot. Od kmetijskih delovnih organizacij so sprejele sporazum vse tri zadruge, torej celjska, laška in konjiška, in se bodo trenutno vključile takšne, kot so, s tem da seje Laška kmetijska za- Dvajsetega decembra je na Kra-igerjevi ploščadi v Ljubljani županja Nuša Keršovan odprla gostinski lokal Lakotnik, ki je rezultat dosedanjega sodelovanja Mlinsko predelovalne industrije in Gostinstva Moste Ljubljana, ki seje z referendumom že odtočilo, da se s 1. 1. 1990 poveže v Mlinsko predelovalno podjetje. Lokal Lakotnik je sodobno opre--n, računalniško voden, na pri-, no 1000 kvadratnih metrov povr- druga že preoblikovala v enovito delovno organizacijo. Kmetijski kombinat Šentjur se je organiziral v pet družbenih podjetij in vseh petje sprejelo sporazum do seje delavskega sveta. Mlinsko predelovalna industrija se je vključila kot družbeno podjetje. Delovna organizacija Potrošnik seje reorganizirala v sedem družbenih podjetij. Sklep so sprejeli vsi, razen prodaj Ravne na Koroškem. Kot družbena podjetja so sprejela sporazum za vključitev še Blagovni center, Dravinjski dom, Savinja Mozirje, Potrošnja Zagorje, Avto Celje, Avto-tehnika, Jelša, Hoteli gostinstvo so se reorganizirali v tri družbena podjetja po nekdanjih tozdih, sklepa o vključitvi ni sprejelo družbeno podjetje Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem. Zdravilišče Dobrna se vključuje še kot delovna organizacija, to ji zakon dopušča, ker je organizacija šine. V notranjosti je 80 sedežev, na terasnem delu pa jih je še 250. Po sedanjih cenah je ta naložba vredna 100 milijard dinarjev. In kakšen bo program? V gostinskem lokalu Lakotnik bo na voljo zelo pestra ponudba, še posebej pa bodo dali velik poudarek izboru solat in sladic ter široki ponudbi testenin, ki jih proizvajajo v Mlinsko predelovalnem podjetju v Rogaški Slatini. posebnega družbenega pomena. Vključili so se tudi Jelen Slovenske Konjice, Golte in obe delovni organizaciji, ki sta trenutno v težkem gospodarskem položaju, to sta Savinja Laško in pa Turist Nazarje. V Mera pa seje vključil tudi Toper, kije bil do sedaj samo član Interne banke. Pogovori o vključitvi še vedno tečejo v Košenjaku Dravograd, Modi, Teku, Savinjskem magazinu, medtem ko se za novo obliko organiziranosti po vsej verjetnosti ne bodo od- ločili v Gostinskem podjetju, organizirali so se v tri družbena podjetja, v Tkanini, reorganizirali so se v dve družbeni podjetji, v Reklami in Kopah. Na seji je nekdo izmed delegatov tudi postavil vprašanje, kaj se bo zgodilo s sredstvi tistih dosedanjih članic, ki se v novo obliko organiziranosti Meraa ne bodo vključile? Direktor interne banke Anton Gu-zej je delegatom pojasnil, da trenutno banka vodi posebno akcijo, da se nobena izmed predvidenih članic, ki jutri ne bo v sestavljenem podjetju Mera, ne bo zadolžila v Interni banki. Vložena sredstva v sklade se bodo v roku, predpisanem s konkretnimi pogodbami, vrnila, seveda ob pogoju, da te članice prej poravnajo vse obveznosti do banke. Sicer pa vse strani okrog sredstev določa poseben sporazum, ki govori tudi o tem, kako bo s tistimi članicami, ki vstopajo v novo obliko organiziranosti Meraa in kako s tistimi, ki tega ne želijo. S tem je bil dan tudi odgovor delegatki iz Blagovnega centra glede vključitve To-pra v Mera. Na koncu so delegati s sklepom tudi zavezali vodstvo sozda, da izpelje vse potrebne strokovne aktivnosti za registracijo Sestavljenega podjetja Mera in mu s tem omogoči vključitev v pravni promet. Lakotnik Prvi rezultati dosedanjega sodelovanja Smo za novo zadružno kmetijsko banko Kot je bilo videti na eni izmed zadnjih sej direktoijev Meraa, vse kmetijske delovne organizacije podpirajo ustanovitev slovenske zadružne kmetijske banke. Predvsem jo podpira Meraova Interna banka, predlog za nakup delnice so že obravnavali na seji poslovnega odbora konec oktobra, saj prav ona dobro ve, kolikšnih finančnih sredstev je danes potrebno naše kmetijstvo. Financiranje te dejavnosti je nasploh zelo neurejeno, desetletja obremenjeno s hipoteko preteklosti in politično ideološke zaslepljenosti, zato bo ustanovitev zadružne kmetijske banke, neobremenjene s slovensko in jugoslovansko polpreteklostjo, bržkone pravšnji obliž na rane primarne kmetijske proizvodnje. Kot je znano, bo v ustanovitveni sklad nove banke mogoče participirati z delniškim deležem, sklad pa naj bi zaokrožili najkasneje v decembru, ko bi hkrati s prodajo zadnje delnice banka začela delati. Poslovni odbor Interne banke Meraa je predlagal zboru banke, ki bo zasedal te dni, naj kupi delnico v višini 200.000.000 dinarjev. Torej si v Merau prav zdaj prizadevamo, da bi z odkupom delnice postali soustanovitelji banke. Aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo nove kmetijske banke kažejo, da ni bojazni, da banke ne bi ustanovili. Interesov, ki so voljni sodelovati z odkupom delnic, je namreč dovolj, njim se pa, kot smo že zapisali, priključuje tudi Mera. Slavnostne seje centralnega delavskega sveta, na kateri sta predsednik delavskega sveta Ivan Lenko in predsednik poslovodnega odbora Merxa Franc Ban podelila pet zlatih značk in številne plakete in priznanja Mer-xovim delavcem in poslovnim partnerjem, ki so jih prejeli za njihov nesebični prispevek za razvoj delovnega okolja, v katerem delujejo, in Merxa kot celote, so se udeležili tudi predstavniki republiških organov: Alojz Klemenčič, predsednik republiškega komiteja za trg in splošne zadeve, Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem, Janez Bohorič, podpredsednik republiškega izvršnega sveta in Avgust Metlika, direktor republiškega zavoda za rezerve. Sredstva za kreditiranje naložb na manj razvitih območjih Za območja, na katerih je mogoče uveljaviti olajšave za kreditiranje manj razvitih, je v okviru sestavljenega podjetja Mera predvidenih mnogo naložb, zato je v ta namen tudi po številu in finančnem obsegu veliko zahtevkov. Kompletno prijavo teh zahtevkov so strokovne službe Mera sestavljenega podjetja v ustrezni obliki že predale republiškim organom v presojo in odobravanje. Ker je obseg teh sredstev za kreditiranje naložb na manj razvitih območjih omejen, se vodstvo Meraa posebno prizadeva, da bi čimveč teh programov realiziralo. Tako je izdelana določena preostala lista, po kateri imajo prednost naložbe v drobno gospodarstvo in pa naložbe kot posledica odprave elemenarnih nesreč na nerazvitih območjih Šentjurja in Šmarja. Slovenija • Moja dežela. Potrebno je tudi poudariti, daje še vedno iz letošnjega leta nerealiziranih štirinajst zahtevkov za naložbe in da se vsi ti zahtevki prenašajo v program za prihodnje leto. Rekli so... Franc Ban:» Vpraksi se bo potrdilo, da so bile smernice za ustano vite v sestavljenega podjetja Merx prave. O tem sem prepričan. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da smo tudi v preteklih devetih letih v sozdu Merx in pri članicah naredili velik razvoj naprej. Včasih zelo radi pozabimo, koliko trgovin, hlevov in restavracij smo imeli pred devetimi leti in koliko imamo danes. Zato tudi ni naključje, da letošnje leto ves Merx po sedaj znanih rezultatih uspešno zaključuje. Torej smo lahko ponosni, da kakšnih bistvenih pretresov do konca leta ne bo in da bomo lahko tudi v bodoče, kot smo do sedaj, zagotavljali socialno varnost delavcev Mena, pa naj bo še tako hudo. Zato tudi danes ni pomembno, kako se bo kateri nanovo organizirani firmi reklo, ampak kakšen bo njen razvoj in kakšen dobiček bo dosegla. Mislim, da imamo v samoupravnem sporazumu o povezovanju v sestavljeno podjetje Merx dobro in čvrsto zastavljeno politiko razvoja in da bomo zmogli ob kvalitetnejšem delu vseh delavcev Merxa premostiti nekatere ovire, kijih prinaša današnji vse težji gospo- , darski položaj.« Imenovano vodstvo sestavljenega V skladu z določilom 26. člena samoupravnega sporazuma o povezanosti v sestavljeno podjetje Mera, tako je ugotovil delavski svet na zadnji seji 15. decembra, je za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora sestavljenega podjetja Mera imenovan Franc Ban, dosedanji predsednik sozda Mera. Pred predlaganjem vseh preostalih kandidatov za opravljanje najodgovornejših funkcij v Mera sestavljenem podjetju, je Franc Ban poudaril, da je v teh izredno težkih gospodarskih okoliščinah zanj zelo odgovorno predlagati ekipo, ki bo lahko uspešno opravljala in razvijala tri osnovne funkcije novega sistema. Gre torej za kandidate, ki znajo delati teamsko, ki so se s svojim delom že potrdili, ki se odgovorno zavedajo svojih nalog in ki bodo znali gojiti prave medsebojne in tovariške odnose znotraj sistema in do vseh povezanih podjetij. Na osnovi predloga Franca Bana je delavski svet potrdil sledeče kandidate: — Jožeta Gračnerja za v. d. namestnika predsednika poslovodnega odbora SP Meraa, dipl. inž. kmetijstva; — Zvonka Straška za v.d. podpredsednika za področje razvoja in organizacije; inž. agronomije, — Alojza Forštneija za v.d. podpredsednika za področje trženja; inž. organizacije dela, — Antona Guzeja, za v.d. podpredsednika za področje financ in hkrati za direktorja finančne organizacije; dipl. oec., — Toneta Rožmana za v.d. poslovnega sekretarja Sestavljenega podjetja Mera; inž. organizacije dela Veliko pomembnih projektov Kljub močnemu zavzemanju strokovnih služb sozda in Vsi ti projekti niso nikakršne abstraktne zamisli, ampak delovnih organizacij pri preoblikovanju bodisi sestavljene konkretne naložbe, kijih bo Mera tudi v novi obliki orga-organizacije ali njenih članic v podjetja v Merau nismo niziranosti uresničil. Zato je torej izjemnega pomena, da se pozabili na »tekoče« naloge pa tudi ne na srednje in dolgo- teh naložb, ki niso pomembne samo za sistem Mera in ročne, ker so prav slednje, kot tiste, ki jih opravljamo ta njegove članice, ampak za Celje in vso regijo, zavedamo čas, življenjskega pomena ne le za sestavljeno podjetje, tudi sedaj, ko se preoblikujemo. Pravzaprav so prav te na-ampak (še zlasti) za posamezna združena podjetja. tožbe nekakšen most med »starim« in »novim« Meraom, Prav danes imamo v Merau namen uresničiti vrsto po- ki kontinuirano pelje do ciljev, zapisanih v dokumentih membnih naložb: poslovno trgovski center v Slovenjskih sestavljenega podjetja, predvsem v novih ustanovitvenih Konjicah, dokončanje^ začetega projekta v Zdravilišču aktih, namreč, da bomo tudi v prihodnje združeni zato, da Dobrna, obrtni center Šentjur, market Podčetrtek, tehno- bomo skrbeli za dobro oskrbo s hrano in drugimi proizvo-loška oprema Topra, motel Dravograd, tehnološka di za vse prebivalstvo celjske in koroške regije. Naštete na-oprema Mlinsko predelovalne industrije v Celju, razne re- ložbcpa imajo prav ta namen, vitalizacije in še bi lahko naštevali. I/IERK VESTNIK DECEMBER 1989 Diskontna prodajalna v Mariboru zrakom Merxa Uspešni »Zaradi stalnega padanja količinskega obsega prodaje se je kolektiv Blagovnega centra odločil za krepitev lastne prodajne mreže in to na osnovi diskontne prodaje, ki po naravi sodi sicer na področje grosistične trgovine. Ta politika seje pokazala za izredno uspešno, saj smo na ta način uspeli zadržati praktično dosedanji obseg količinske realizacije. Na tej osnovi je bila tudi sprejeta odločitev o nadaljnjem širjenju diskontnih prodajaln in tako tudi kupljeni tile prostori v Mariboru.« Toje nekaj misli izgovora Venčeslava Zalezina, direktorja Blagovnega centra, ob otvoritvi diskontne prodajalne na Taboru, v krajevni skupnosti Dušan Kveder-Tomaž. Nova diskontna prodajalna je pravzaprav svojevrstna posebnost, kajti zgrajena je bila v zelo kratkem času in ob izjemnem razumevanju organov skupščine občine Tabor, kot tudi predstavnikov krajevne skupnosti, ki so nudili vso potrebno pomoč pri reševanju vseh vprašanj v zvezi s pridobitvijo ustreznih dovoljenj. »Zato v Merxu nimamo občutka,« je v svojem govoru dejal Zalezina, »da se v tem prostoru pojavljamo kot vsiljivci, ampak kot zaželjena konkurenca za popestritev ponudbe na tem območju.« Objekt je zgradil Stavbar ob pomoči drugih, ki so opravljali razna obrtna dela. Pridobljeni prodajni prostori merijo v pritličju okoli 400 kvadratnih metrov, s skladiščnim prostorom, ki je bil dozidan, pa 595 kvadratnih metrov. Usposobljeni so tudi kletni prostori v izmeri 200 kvadratnih metrov, v katerih so administrativni in pomožni skladiščni prostori. V novi Merxovi diskontni prodajalni v Mariboru bodo kupci s tega območja lahko kupovali blago po diskontnih cenah, ki so do 12 odstotkov, odvisno od posameznih artiklov, nižje od cen v redni maloprodaji. Tu gre predvsem za živila, pijače, sadje in zelenjavo, papirno galanterijo, gospodinjske potrebščine in tudi druge artikle vsakodnevne porabe. Stroški vseh del v novi diskontni prodajalni so doslej znašali 120 milijonov dinarjev, toda v Blagovnem centru so prepričani, da se bo vložek hitro povrnil s prodajo. Da se niso zmotili, potrjujejo že prvi podatki, ki so nadvse ugodni. »Želim še poudariti,« je ob koncu govora dejal direktor Blagovnega centra Venčeslav Zalezina, »da je ta otvoritev pomembni člen v nadaljnji krepitvi podjetja Blagovni center, s tem tudi Merxa kot celote, in da se ob tem tudi vsi obvezujemo, da bomo pod znakom Merea, kije tu nad nami tako lepo oblikovan, storili vse, da bi upravičili zaupanje potrošnikov Maribora. Še posebej pa smo v Blagovnem centru ponosni na to, da ta objekt odpiramo v počastitev 30-letnice Mera.« V Merxovi hranilnici denar ne propada Pogovor s Srečkom Gorenjakom, pomočnikom direktorja IB za hranilništvo V Merxu nimamo občutka, da se pojavljamo kot vsiljivci, ampak kot zaželjena konkurenca za popestritev ponudbe na tem območju. d ' ' it Ivan Kidrič, predsednik delavskega sveta Blagovnega centra, je prereza! trak in s tem slavnostno odprl novo Merxovo diskontno prodajalno v Mariboru. Hranilna služba Mera poskuša ohranjati vrednost našega denarja. Že od aprila deluje v našem okolju hranilna služba Mera. O prvih izkušnjah, rezultatih in prednostih smo se pogo-vaijali s Srečkom Gorenjakom, pomočnikom direktorja Interne banke za hranilništvo. — Hranilna služba Merx deluje že dobrih devet mesecev. Se je v teh mesecih izkazalo, da je bila njena ustanovitev upravičena? »Mislim, da lahko odgovorim pritrdilno. Drugače sozd s hranilno službo ne bi ustvaril velikega dobička, kajti glavni namen hranilne službe je, da zaposlenim zagotovimo čim boljše pogoje za ohranjanje realnejše vrednosti njihovega oziroma našega denarja v teh inflacijskih razmerah. To je bil tudi glavni cilj te službe ob ustanovitvi. Ta služba je smiselna oziroma bo pospešeno delovala le v tem primeru, če bo zagotavljala boljše varčevalne pogoje Jcot poslovne banke.« — Koliko varčevalcev je bilo na začetku in koliko jih je danes? »Na začetku jih je bilo okoli 38, danes jih je že prek tisoč. Se pravi, da pride mesečno k nam okrog sto varčevalcev.« — Lahko poveš, kakšnaje vsota denarja, ki ostaja v hranilni službi Merxa? »Trenutno stanje, trinajstega decembra, je bilo 14 milijard dinarjev. Tu so upoštevane samo vloge na vpogled. Znesek hranilnih vlog se ne povečuje samo zaradi inflacije, ampak tudi zaradi povečevanja števila varčevalcev in pa deloma zaradi večjih vlog.« — Delavci Merxa, ki vlagajo denar v hranilno službo, varčujejo, ali ne? »V času, ko so v poslovnih bankah odpravili mesečno vezavo, v naši hranilni službi pa imamo visoko obrestno mero, bi bil moj odgovor lahko pritrdilen. Seveda pa je stvar posameznikov, njihovega premoženja in nagnjenosti k varčevanju, varnosti oziroma če bo kasneje kaj kupil ali pa sproti porablja denar.« — Kaj so varčevalci na začetku najbolj spraševali? »Edini problem, ki smo ga čutili, je bil problem zaupanja. To pomeni verjeti v nekaj, v ugodnost. Danes si hranilna služba Mera pridobiva zaupanje za vlaganje denarja. Mnogim je bila nejasna tudi tajnost vlog, vendar je v teh razmerah za delovanje hranilne službe ta skrb povsem odveč.« — Kako to, da ste se odločili za mesečni pripis obresti? »Skušamo slediti pogojem, ki se zelo hitro spreminjajo. Skratka, da bi v vsakem času izkoristili najboljše ugodnosti in možnosti za varčevalce. Na ta način smo glede višine obrestnih mer in obdobij pripisovanja kar daleč pred banko.« — Načrtujete še kakšne novosti v hranilni službi Merxa? »Hranilno službo Mera bomo skušali čimbolj posodobiti. Naša želja je, da bi varčevalci v plačilnih kuvertah Preberite.. dobili tudi bone za vpis v knjižice hranilne službe Mera. To bi olajšalo delo in povečalo natančnost dela na izplačilnih mestih. Če pa se bodo pojavile kakšne druge novosti oziroma možnosti, jih pa bomo seveda takoj izkoristili in predlagali za sprejem.« — Ali sam varčuješ? »Normalno«. — Kaj misliš, ali se bo inflacija ustavila ali ne? »Nikoli, nikjer, v nobeni državi na svetu se inflacija ni ustavila in se ne bo. Je namreč vsepovsod. Nizka inflacija, do 10%, je izredno koristna za gospodarstvo, saj spodbuja gospodarsko rast.« O trgu vrednostnih papirjev S sprejetjem zakona o vrednostnih papirjih in trgu denarja ter kapitala je ustvarjena možnost za pretok kapitala in za uvajanje več vrst lastniških in dolžniških vrednostnih papirjev in finančnih instrumentov, potrebnih za financiranje naložb ter nastanek in razvoj podjetij. Prvi določa pravila izdajanja in ravnanja z vrednostnimi papirji, drugi pa govori o ustanavljanju trga denarja in kapitala ('pri čemer gre v bistvu za borze). Na trgu denarja, ki je bil ustanovljen 8. novembra 1989 v Beogradu, bodo banke, hranilnice in finančne organizacije prodajale in kupovale denar in kratkoročne vrednostne papirje (kratkoročne obveznice, blagajniške zapise, komercialne zapise idr.). Njegova funkcija bo predvsem uravnavanje dnevne likvidnosti. Hranilna služba Mera priporoča Interna banka Mera ponuja možnost vključitve v hranilno službo vsem zaposlenim v okviru sestavljenega podjetja, vsem delavcem, ki so se upokojili in vsem kooperantom. Svojim varčevalcem nudi ugodno obrestovanje z mesečnim obračunom in pripisom obresti. Na ta način je konkurenčna poslovnim bankam, ki nudijo nižje obresti s komaj trimesečnim pripisom obresti. V decembru 1989 so obrestne mere za posamezne vrste hranilnih vlog naslednje: — hranilne vloge na vpogled 38,16% — vezava nad 1 meseca 42,4% ( + 2%) — vezava nad 2 meseca 42,4% ( + 4%) — vezava nad 3 mesece 42,4% (+ 5%) — vezava nad 12 mesecev 42,4% ( + 7%) Obresti v oklepaju so letne realne obresti, ki se tudi pripišejo ob koncu vezave, drugo pa so mesečne obrestne mere. HRANILNA SLUŽBA MERX SE PRIPOROČA! Eden od pogojev za razvoj vrednostnih papirjev pa j e trg vrednostnih papirjev, zato današnji zapis namenjamo prav njemu. Trg vrednostnih papirjev je del MEFDC PRODAJNO SERVISNA DELOVNA OAGaniZACua AVTOTEHNIKA Bežigrajska 13 63000 Celje - IMV - CIMOS - ŠKODA - WARTBURG - IDA OPEL - TAS VW Telefon (063) 37-131 Diskont v Laškem Kmetijska zadruga Laško je v lem delu preurejene prodajalne s metijskimi stroji, materialom in po-obnim ob vstopu v Laško pred dne-odprla diskontno prodajalno z Več o tej prodajalni bomo napisali v naslednji številki glasila, kajti za otvoritev diskontne prodajalne smo v uredništvu izvedeli povsem po naključju in kar nekaj dni po tem, ko smo glasilu že dali dokončno podobo. Investiranje z republiškimi sredstvi za razvoj V novembru in decembru so bila v okviru strokovnih služb in vodstva sozda posebna prizadevanja namenjena za izdelavo predlogov in investicijskih osnov za investiranje z republiškimi sredstvi za razvoj v prihodnjem letu. Gre predvsem za tiste naložbe, ki so po kriterjih primarne. To so obrtni center Šentjur, tehnološka oprema Topra, market Podčetrtek, motel Dravograd, naložba v tehnološko opremo Mlinsko pre- delovalne industrije in pekarno slaščic v Rogaški Slatini. Razen naložbe Mlinsko predelovalne industrije v Celju imajo" vse naložbe pogoj tudi za uporabo sredstev za skladnejši razvoj nerazvitih območij. V okviru strokovnih služb sozda se predvideva, da bodo ustvarjeni vsi pogoji za pridobitev teh sredstev v prvem četrtletju prihodnjega leta, medtem ko so vse tehnične priprave že v teku ali pa so že izvršene. skupnega finančnega trga in zajema vso ponudbo in povpraševanje po vrednostnih papirjih. Žajema trg de-naija in trg kapitala. Na trgu denarja se trguje predvsem s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (kratkoročne obveznice, blagajniški zapisi, certifikati, komercialni zapisi idr.). Na trgu kapitala trgujejo z dolgoročnimi vrednostnimi papirji: delnicami, obveznicami, certifikati idr. Osnovna vloga in namen trga vrednostnih papiijev je, da omogoča nastajanje in trgovanje (predvsem z dolgoročnimi) vrednostnimi papirji. V okviru trga vrednostnih papirjev ločimo primarni in sekundarni trg. Prvi je namenjen nastajanju oz. oblikovanju novih vrednostnih papiijev, drugi pa trgovanju z že obstoječimi vrednostnimi papirji. Primarni trg Najprej morajo nastati vrednostnim papirji, če želimo, da opravljajo svojo funkcijo oz. da se z njimi lahko trguje. Novo oblikovanje oz. izdajo določenega vrednostnega papiija imenujemo primarna izdaja (emisija) in ker določen subjekt tak papir prvič ponudi v prodajo trgu kupcev, kak trg imenujemo primarni trg. Ker je oblikovanje oz. izdaja vrednostnih papirjev zelo zahtevna zadeva, še posebej prodaja prvim kupcem, se le malo organizacij odloči za samostojno oblikovanje o . izdajo. To nalogo predvsem zaupajo specializiranim finančnim institucijam, predvsem investicijskim bankam. Razlikujemo dve osnovni obliki primarne izdaje vrednostnih papirjev: — neposredno (privatno) primar- no izdajo vrednostnih papirjev — subjekt sam, — posredno (tujo) primarno izdajo vrednostnih papirjev —specializirana finančna institucija. Sekundarni trg Osnovna naloga sekundarnega trga je zagotoviti možnost stalnega trgovanja (prodaje in nakupa) s posameznimi oblikami vrednostnih papirjev in s tem likvidnost teh vrednostnih papirjev. Poleg te ima sekundarni trg tudi druge naloge, to so predvsem: oblikovanje cen, stik med ponudbo in prodajalci in povpraševanjem in kupci po vrednostnih papirjih na določenem mestu in ob določenem času, posredovanje različnih podatkov in informacij o.ceni kapitala, bonitetah, raznih oblikah financiranja. V skladu z zgodovinskim razvojem poznamo danes dve temeljni obliki sekundarnega trga: — neformalnega, to je neorganiziran trg (trg skozi okenca, med podjetji) in — formalnega ali organiziran trg (borza vrednostnih papiijev). Trg skozi okenca je oblika sekundarnega trga, ki ni lociran oz. organiziran na določenem mestu, ampak ga predstavljajo posamezni finančni posredniki, ki prodajajo ali kupujejo vrednostne papiije. To so razne posredniške trgovske firme, investbanke in tudi posamezniki, ki v svojem imenu in za račun komitentov ali svoj račun opravljajo takšno trgovanje. Ti finančni posredniki so medsebojno povezani prek določenega komunikacijskega sistema (telefona, telexa, računalniške mreže), prek katerega trgujejo in ki omogoča dosti hitrejše in enostavnejše trgovanje z vrednostnimi papirji kot na borzi. Na tako oblikovanem sekundarnem trgu se v bistvu pojavljajo novoizdani vrednostni papirji oz. vsi tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za kotacijo na borzi ali pa take kotacije ne želijo iz različnih nagibov (npr. da ni potrebno javno objavljati finančnih rezultatov poslovanja itd.). Obseg trgovanja na tem trgu je vedno večji, večji od obsega trgovanja na borzah. STRAN 4 MERK VESTNIK V t * > A k* 0™'j+/, SS AVTO CEI.,11 REZERVNI DELI-AVTOMOBILI-SERV Dvajset let RTC Golte Danes turist ni več zadovoljen samo z lepo naravo Rekreacijsko turistični center Golte seje v letošnji sezoni obdal v praznične barve, saj praznuje 20-letnico. Čez vse to obdobje, v nenehnem boju za obstanek, za razvoj, za boljši turistični jutri, so se delavci RTC Golte trudili gostom ponuditi malo več kot le zgolj turistično storitev. Razvoj turizma namreč zahteva širitev ponudbe, tako v zimskem kot v poletnem času, saj turist ni več zadovoljen le z lepo naravo, toplo posteljo in hrano. Tudi na Golteh so ves čas poskušali najti dodatne programe in zunaj-penzionsko ponudbo. Pozimi delujejo šole alpskega smučanja, teka, akrobatskega smučanja, surfanja na snegu. Organizirali so tudi izposoje-vanje opreme za te dejavnosti, prirejali smučarska tekmovanja na vseh ravneh, pa tudi zabavne tekme na snegu. Za goste hotelov vodijo animacijo tako, da jim tudi v dolgih zimskih večerih ni dolgčas, temveč se udeležujejo izletov, kopanj, veselih iger ter obiskov na slovenskih večerih na turistični kmetiji. Ko pa se narava znebi mrzlega snežnega oklepa, ko zacveti pisana preproga, pa se na Golteh in v Zgornji Savinjski dolini prikažejo sprehajalci, jadralni padalci, zmajarji, nabiralci gozdnih sadežev, šolarji na poučnih naravoslovnih poteh, kajakaši, alpinisti, prosti plezalci, planinci, kolesarji, ljubitelji konjereje, tenisa in še mnogi drugi, ki iz programov RTC Golte uživajo sadove matere narave v našem okolju. Zato ljubitelji pozor: Vljudno vabljeni v družino ljubiteljev narave in športnih dejavnosti!. Pridružite se in skupaj z njimi uživajte v ponudbi RTC Golte. DOBRODOŠLI V UŽIVANJU NARAVE! Avto Celje sporoča: Nekaj misli o motornih oljih Minilo je že več kot sto let, odkar je bil izdelan prvi avtomobil z motorjem, kije uporabljal bencin za pogonsko sredstvo. Tudi ta motorje bilo potrebno mazati. To pomeni, da sega začetek razvoja servisov za mazanje motorjev in motornih olj v obdobje pred 100 leti. Današnji sodobni motorji otto in diesel so se v tem obdobju razvili do take popolnosti, da jih lahko štejemo za vrhunski proizvod moderne tehnike. Razumljivo je, da mora razvoju motorjev slediti tudi razvoj motornih olj in sistemov za mazanje. Naloge motornega olja pri delovanju motorja so predvsem naslednje: mazanje vseh drsečih delov, čiščenje motorja, tesnenje, hlajenje in zaščita motorja pred korozijo. Da motorno olje zmore vse te naloge, mora vsebovati še razne dodatke, ki izboljšajo MIERX kakovost motornega olja. Ti dodatki imajo predvsem naslednje naloge: izboljšajo viskoznost (motorno olje naj pri povišani ali znižani temperaturi čim manj spremeni gostoto); preprečujejo oksidacijo motornega olja; preprečujejo korozijo notranjih delov motorja, vzdržujejo čistočo notranjosti motorja, izboljša se oljni film, motorno olje se ne peni. Zelo velik vpliv na zahtevano kvaliteto olja ima način vožnje z motornim vozilom. Tu razlikujemo mestno vožnjo (stop and go) in vožnjo na daljše relacije. Izjemno pomembna pa je tudi vrsta goriva, ki ga uporablja motor (navadni bencin, super, neosvinčeni bencin in dieselsko gorivo). Najbolj zahtevni glede kvalitete motornega olja pa so motorji s turbinskim polnjenjem, ki so termično zelo obremenjeni. Iz navedenega lahko zaključimo, da ni pnmerno vsako motorno olje za različne obratovalne razmere in vrste motorjev. Motorna olja se torej med seboj razlikujejo glede na stopnjo zahtevnosti obremenitve motorja in vrste uporabljenega goriva. Na grobo lah- ko razdelimo motorna olja na tri skupine in sicer: olje za Ottove motorje, olje za dieselske motorje in olja za dieselske motorje s polnilcem turbo. Ustreznost določenega motornega olja, glede na obratovalne razmere motorja, razvrščamo po raznih standardih. Najbolj splošno uporabna je klasifikacija API in sicer: — motorna olja z oznako SA, SB in SC so namenjena za Ottove motorje, ki so izdelani do leta 1967 — motorna olja z oznako SD so namenjena za Ottove motorje, ki so izdelani v letih od 1968 do 1971 — motorna olja z oznako SR so namenjena za Ottove motorje, ki so izdelani po letu 1971 — motorna olja z oznako CA in CB so namenjena za dieselske in Ottove motorje pri lahkih in srednje težkih obratovalnih razmerah — motorja olja z oznako CC so namenjena za dieselske in Ottove motorje pri srednjetežkih obratovalnih razmerah — motorna olja z oznako CD pa so namenjena za najtežje obratovalne razmere dieselskih motorjev (motorji s turbo kompresorji, dieselsko gorivo vsebuje več kot 1% žvepla, delo na gradbiščih itd.) Oznaka kvalitete olja je na embalaži, kot napr. API — Service SE/CC in pomeni, da je olje uporabno za težke obratovalne razmere pri Otto-vih motorjih in srednjetežke obratovalne razmere pri dieselskih motorjih. Poleg oznake motornega olja po API servisih pa obstaja še delitev olj glede na viskoznost (gostoto), kar nam pove oznaka SAE. Bolj je olje gosto, večjaje številka. Olje z oznako SAE 30 je bolj gosto od olja z oznako SAE 10. Olja z oznako npr. SAE 15 W-50 pa so olja, kijih lahko uporabljamo pozimi in poleti. Kdaj je potrebno menjati olje v motorju, je odvisno od tehle faktorjev: — od načina obratovanja motorja, kar pomeni, ali .vozimo pretežno po mestu ali na daljše relacije — kakšna je izvedba motorja — katero olje uporabljamo v motorju. Običajno menjamo olje v motorju glede na prevožene kilometre. To se giblje od 5000 do 20.000 km. Če vozimo pretežno na kratkih relacijah, menjujemo olje na 5000 do 10.000 km. Če pa vozimo na zelo dolgih relacijah (prek 100.000 km letno, pa menjamo olje na 10.000 do 20.000 kilometrov. Večkrat je tudi vprašanje, kaj je normalna poraba olja. Vsak motor pri svojem obratovanju rabi olje, kar je zopet odvisno od stanja motorja, moči motorja in od načina vožnje. Za približen kazalec normalne porabe olja računamo: — 0,2 do 0,3% od porabljenega goriva za Ottove motorje — do 0,5% (v nekaterih primerih tudi do 1%) od porabe goriva pri dieselskih motorjih To bi pomenilo, da npr. Ottov motor, ki porabi 81 goriva/100 km, lahko normalno porabi od 0,241 olja na 1000 km. Če je poraba večja, pomeni, da motor pušča ali pa so batni obročki že preveč obrabljeni. Iz vsega lahko zaključimo, daje zelo pomembno, da za vsak motor uporabljamo primerno motorno olje ter da motorno olje in oljni čistilec redno zamenjujemo. Najboljeje, da upoštevamo navodila proizvajalca avtomobila. S tem dosežemo daljšo življenjsko dobo motorja, hkrati pa tudi bistveno vplivamo na manjšo porabo goriva. Zelo zanimiva je tudi poraba goriva, vendar o tem kdaj drugič. Podeljena priznanja za delo Mlinsko predelovalno podjetje je imelo 14. decembra slavnostno sejo delavskega veta. Udeležili so se je delegati starega in novega samoupravnega organa in enajst delavcev, nagrajencev, ki jim je ta kolektiv podelil priznanja za prizadevno delo. Plakete so prejeli: Rudi Lužar, Stane Suhadolčan, Marija Germ, Devad Alimanovič. Priznanja so prejeli: Ana Stritar, Franc Dobnik, Vinko Jelen, Zvone Levar, Vlasta Jesenek, Metoda Šumečnik, Enota skladišča Sevnica. Vsem nagrajencem tudi v imenu uredniškega odbora iskrene čestitke. Ukrep družbenega varstva Iščemo rešitev za Turista Delovna organizacija Turist Nazarje že dalj časa išče izhod iz krize. Kljub mnogim programom in prizadevnosti kolektiva pa se rdeče številke niso mogle izbrisati, zato je ta delovna organizacija že dober mesec dni pod ukrepom družbenega varstva. Začasni kolegijski poslovodni organ, ki ga vodi Jože Melanšek, nekdanji direktor RTC Golte, s pomočjo strokovnih služb sozda in Interne banke že izvaja sanacijo v tej delovni organizaciji. Le-ta zajema tako tehnološki kot razvojni pa tudi finančni del. V dolgoročni perspektivi, po uspešni sanaciji, pa vidijo rešitev edinole v vključitvi v eno izmed družbenih podjetij, zato bodo ponovno preučili možnost vključitve v družbeno podjetje Savinja Mozirje. Ob odhodu Jožeta Meianška, direktorja RTC Golte, na novo delovno dolžnost v Turist Nazarje, je naloge v.d, direktorja RTC Golte prevzel Marjan Prelog. Kmetijski kombinat Šentjur, temeljna organizacija Transport oziroma njegov pravni naslednik po 1.1. 1990je po obdobju priprav začel realizirati razvojni projekt »OBRTNI CENTER«. O tem programu smo že pisali v glasilu Vestnik in tudi seznanili širšo javnost prek sredstev obveščanja, zato bomo tokrat navedli le nekaj osnovnih značilnosti tega projekta. Ta razvojni projekt pomeni za temeljno organizacijo Transport celovito preusmeritev oziroma bistveno širitev dejavnosti na področju obrtne kooperacije. Kot nosilci razvoja in poslovanja se nameravajo ukvarjati z naslednjimi nalogami: Vlagati svoja ali najeta sredstva v komunalno ureditev obrtne cone ter v proizvodne objekte. Vlagali bodo v takoimenovane INKUBATORSKE DELAVNICE ter v namenske proizvodne objekte za bodoče zasebne obrtnike oziroma podjetinke. Vse te objekte bodo dajali glede na interes in možnosti bodočim kooperantom ali v najem, jim omogočili seasing odkup ali pa bodo vložili te objekte kot svoj delež v novem mešanem podjetju. Glede na vire sredstev pričakujejo, da bodo pogoji za uporabnike ugodnejši, kot če bi se teh naložb lotili sami. Za vse obrtnike v obrtni coni in širše bodo opravljali tiste poslovne funkcije, pri katerih bodo lahko ugotovili znižanje stroškov ali večjo učinkovitost (trženje, financiranje, razvoj in podobno). Poleg teh funkcij bodo za posameznike opravljali še druga opravila, glede na interes. Ob vseh teh dejavnostih s področja obrti ali drobnega gospodarstva bodo še naprej opravljali transportne in avtomehanične storitve. V okviru celotnega projekta bodo že na začetku leta 1990 začeli zidati prvi objekt. V njem bo poleg prostora za »lastno dejavnost« in skupne funkcije obrtnega centra 1163 m2 inkubacijskih delavnic, nadaljnjih 600 m2 pa bo za te namene zagotovljenih v dosedanjih poslovnih prostorih tozda. Ker za vse te prostore še nimajo dokončnih dogovorov o najemu oziroma uporabi, pozivajo vse, ki imajo dobre zamisli, dober program, nekaj kapitala in se želijo uveljaviti na področju podjetništva, da nas pokličete. O vsem se boste lahko pogovorili neposredno. Vabijo tudi vse tiste, ki bi bili pripravljeni skupaj z njimi realizirati večje projekte razvoja v tem obrtnem centru (bodoča zasebna ali mešana podjetja). Takšne projekte bodo glede na dogovore začeli uresničevati takoj po zaključeni prvi fazi. Če ste interesent, se torej oglasite v Kmetijskem kombinatu Šentjur, Temeljni organizaciji Transport v ulici Leona Dobrotinška 4, telefon (063) 741-120, kjer boste dobili vsa natančnejša pojasnila. Se priporočamo! Motel Šentjur Deseti rojstni dan Petnajstega decembra^ torej na dan, ko je bila v motelu Šentjur pomembna seja centralnega delavskega sveta sozda Mera, nekateri so razglasili ustanovitev Mera sestavljenega podjetja in finančno organizacijo Mera, je motel Šentjur praznoval 10-letnico. Vsem delavcem tega kolektiva, ki se iz dneva v dan »borijo« za boljše poslovne rezultate, v imenu našega uredništva iskrene čestitke. PVIIERK VESTNIK DECEMBER 1989 Kako poznamo Mera? Nagrade so podeljene Kar hitro je minil čas od takrat, ko smo vas pozvali k sodelovanju, da nam napišete, kako poznate Mera? Spomnimo se še enkrat, da smo za najboljše prispevke takrat obljubili nagrade. Verjetno vas je to tudi pritegnilo, da ste se odzvali v tako velikem številu in tričlanska komisija je imela kar precej dela, ko seje odločala, kateri so najboljši. Naj povemo še to, da so se skoraj vsi prispevki nanašali na trgovino in kupovanje. Iz tega lahko zaključimo, da Mera najbolj poznate prav po trgovini. Danes objavljamo pet prispevkov, ki jih je komisija izbrala za najboljše. Ker so prav vsi prispevki prisrčni, smo se v uredništvu odločili, da vsem petim dopisnikom podelimo nagrade v enaki višini, to pa je v višini 500.000 din. Naj na koncu povemo še to, da je bila akcija »Kako poznamo Mera« za naše mlajše dopisnike organizirana ob 30-letnici Meraa. REKLA JE, DA JE PREMALO Bilo je v petek, ko je mamici zmanjkalo pralnega praška. Moral sem v trgovino. Ko sem prišel tja, sem vzel prašek in šel k blagajni. Ko je prodajalka povedala ceno, sem ji dal ves denar. Rekla je, da je premalo. Ni mi pustila odnesti praška domov. Ko sem mamici povedal, da je premalo, seje začudila. Nato sem nesel v trgovino denar in sem lahko odnesel prašek. Primož Bogataj S SLADOLEDOM NI BILO NIČ Med počitnicami imam časa na pretek, zato grem večkrat namesto mamice v trgovino. Tako sem se neke srede zbudil in na kuhinjskem pultu zraven zajtrka našel mamino sporočilo: »Rok, pojdi v trgovino in prinesi 1 kilogram kruha, paradnižnik, mleko in 10jajc. Denarje v predalu. Kupi si tudi sladoled.« Takoj sem zgrabil listek in denarnico in odhitel proti trgovini. Med potjo sem se ustavil pri prijatelju Urbanu in ker je moral tudi on v trgovino, sem ga počakal. Končno sva le odšla. Ker smo fantje bolj radovedni, sva skakala sem in tja po trgovini, prijela v roke zdaj to, zdaj ono, dokler... se ni zgodila nesreča. Urban je ravno prijel steklenico koka kole, ko jc mimo prišla neka gospa. Bila sva ji napoti, zato sem Urbana odrinil proti polici. Izgubil je ravnotežje, ni se mogel ujeti, zato je padel, zbil steklenico s police in prevrnil še dve. jaz pa sem od strahu spustil iz rok škatlo z jajci. morala razbite steklenice. To mi je bil Na srečo sta se razbili samo dve. poduk, da bom prihodnjič prijel v ro- Zaradi neresnosti in nerodnosti sva ke le tisto, kar bi moral kupiti, ostala brez sladoleda, kajti plačati sva R0k Šoštar ‘PRVIČ SOMA V FRGiDV/ k|l '3vcr /t£/Vyv Teč mriO^H/HOV , sfč/TCO j$jxj nr , cMtLrmjubou 'vvuL. $*• rrvouurčiAu, avoj rtV\/v<- XJY\j nsOzj-O-OtL,, cLo_, rvrvOTjtL/vv^ /VjOj -žtftec Jt/cckv rvHovi . -brcr ' vl, -vrv M. iti. /jJLouLoJLeu, ^)d^cr ravvouaflA. Ea_- Jcoctu Ajr JjAr^Hsui^aJLrj-KTxjv{JLer. '3^0' N&vk. AAca^Jicr, jjL jJojVuJUt /u-Ča-v. At/Vrv C&JLau V>v nrv^Ou/ ao/V* nocu^ rvr asa, aru^c., ^Jloučcvvvv.. Vyr>v ItcdLu M/ ixx^ocUj fU fculnv nr Ivu /wm; cLonvv Wi)m/ /itnxw cXilmtci(V AfrcO/rvuuCAz- JVrnAliU /^tvu jnlou “/vuat /W^J MaciaibuAwtJ^ /p Avu- laiou -cm/^ aww/ ^xxj xt/ fU&fRcr Mjt /Atvu-hjy uUrurvr cKapj |žVu .tv' Deset let Hotela Dobrna Oovek vse bolj ceni zdravje Na začetku decembra so v Dobrni slavostno proslavili tri pomembne jubileje, 842 let termalnega vrelca, 586 let zdraviliške dejavnosti in deset let hotela Dobrna. Te spoštljive obletnice dokazujejo, da je Dobrna kot zdravilišče in kot zdraviliški kraj eno najstarejših zdravilišč na Slovenskem, če že ne nastarejše. Z izgradnjo novega zdraviliškega centra — hotela Dobrna, pred desetimi leti so bili uresničeni večletni napori za posodobitev zdraviliških zmogljivosti in storjen smelejši korak k zadovoljevanju potreb, kijih narekujejo uporabniki zdraviliških in turističnih storitev na domačem in tujem tržišču. S tem objektom seje Zdravilišče Dobrna enakovredno vključilo v tržišče uporabnikov zdraviliških storitev in iz leta v leto povečalo število obiskovalcev. Vsakoletno povečevanje prenočitev jim je uspevalo zlasti in z dotokom tujih gostov. Njihov delež je raste! iz leta v leto, saj so zabe- V preteklem obdobju je Zdravilišče Dobrna dobilo številna strokovna priznanja. Takoje bilo Hotelu Dobrna podeljenih pet zvezdic za kvaliteto hotelskih in restavracijskih storitev. Prav tako so kolektivu dodelili posebno priznanje za kvaliteto »zlate vilice.« Gostilni Triglav je bilo izrečeno priznanje in podeljenih pet zvezdic kot eni najboljših gostiln družbenega sektorja. Tudi za propagandna sporočila, predvsem monografijo in prospekt, so dobili plaketo z diplomo. Posebno priznanje so prejeli za organizacijo kulturnih in družabnih prireditev. Marija Deu- Vrečer je prejela turistični nagelj za osebno prizadevnost in dvig kakovosti turistične ponudbe na Dobrni, priznanje Turistične zveze Jugoslavije, zlato plaketo. ležili leta 1980 le dober odstotek tujih gostov, sedaj pa se približujejo že tridesetim odstotkom. Ob vsem tem pa delavce Zdravilišča Dobrna tudi ohrabruje podatek, da so v vsem obdobju, za katerega pa so bila značilna velika krizna in tržna nihanja, uspeli zadržati nadpovprečni delež uporabnikov napotnic zdravstvenih konzilijev, kar potrjuje, da so ves čas skrbeli za strokovno raven zdraviliških storitev in vzdrževali korektne strokovne vezi z vsemi zdravstvenimi organizacijami in številnimi strokovnimi delavci. V Zdravilišču Dobrna hočejo postati zdraviliški center, ki bo sposoben nuditi obiskovalcem sodoben zdravstveni preventivni program, uspešno medicinsko rehabilitacijo in popolno psihično sprostitev z vsemi sredstvi, ki jim jih ponujata narava in okolje in vsem potrebnim znanjem, ki ga črpajo iz lastnega dela, izkušenj in dosežkov ter znanja s področja turistične dejavnosti. Zavedajo se namreč, v to pa jih prepričujejo številni gosti, ki se vračajo, daje gost zadovoljen takrat, ko je bil deležen osebne pozornosti, domačnosti in strokovno opravljenih storitev, in ko poskrbijo tudi za njegovo psihično sprostitev. Žal pa se v Zdravilišču Dobrna ob vseh teh spoštljivih obletnicah srečujejo tudi z negativnimi posledicami. To so predvsem številni stari zdraviliški objekti, ki postajajo neustrezni za današnji standard nastanitve in preveč dotrajani. V zadnjih desetih letih jim je sicer uspelo vložiti precej sredstev in dela za posodobitev nekaterih objektov, seveda pa je bilo po- trebno vložiti tudi precej sredstev za usposobitev in vzdrževanje novega hotela, ki je bi! zaradi pomanjkanja sredstev pomanjkljivo in nepopolno izveden. Z dokončanjem letos začete prenove depandanse Beograd v vilo Hy-gio, kot sojo nekoč imenovali, bodo obnovili vse zdraviliške nastanitvene objekte razen Zdraviliškega doma, ki pa je tako obsežen, da ga z lastnimi sredstvi oziroma programom, ki je veljal za ostale objekte, ne morejo uresničiti. Že več let si namreč prizadevajo, da bi pritegnili k sodelovanju domače in tuje partnerje, za kar so po dolgem pričakovanju tudi dobili ustrezno zakonodajo o sovlaganju in podjetniškem organiziranju, ki ga narekuje takšno združenje. Splet okoliščin, ki že nekaj let pretresajo Jugoslavijo, otežuje dialog z neposrednimi zainteresiranimi, prav tako pa se številne delovne organizacije ob vse tež- Stane Bizjak, direktor Zdravilišča Dobrna na slavnostni seji:» Trdno se opiramo in tudi negujemo spoznanja, da je prihajanje gostov v Zdravilišče Dobrna pretežno zaradi varovanja zdravja in da smo kot zdravilišče najpomembnejšji člen in izvajalec turističnega potovanja zaradi zdravja. Z našimi usmeritvami in delom želimo slediti zahtevam današnjega časa oziroma spoznanju, da človek vse bolj ceni zdravje in da je pripravljen vlagati sredstva in voljo za ohranitev le-tega. To predvsem takrat, ko sam občuti te učinke oziroma ko je delo strokovno in človeško. jih pogojih za gospodarjenje težko odločajo za sovlaganje v zdravilišče, čeprav obstajata pri delovnih kolektivih veliko zanimanje in potreba.. Zato v Zdravilišču Dobrna živijo in delajo v prepričanju, da je napredek odvisen predvsem od njihovih delovnih dosežkov. Sedanja organiziranost jim omogoča hiter prehod na eno izmed zakonsko mogočih podjetniških oblik. Zato ne zapravljajo energije in časa za podjetniško organiziranost, ker se želijo najprej dogovoriti za vsebino poslovnih vezi in predvsem za mogoče oblike kapitalnega povezovanja z domačimi ali tujimi partnerji. Velike razvojne potrebe jim takšno usmeritev tudi narekujejo. Iščemo najstarejšega upokojenca Merxa Devetdeset let Antona Voduška Bržkone bi vsak od nas želel dočakati čim več let, ko bi bil tako zdrav in čil ter bistrega in vedrega duha, kot j e naš jubilant, devetdesetletni Anton Vodušek, upokojenec skladišča sedanjega Blagovnega Centra. Težko je v nekaj stavkih opisati razgibanih devet desetletij Antonovega življenja. Pa bomo to vendar poskušali, da vsaj približno spoznamo, kaj vse je doživel kot delavec. Anton Vodušek je bil vseskozi navaden delavec, tik pred upokojitvijo sije z delom pridobil polkvalifikacijo. Sam pravi, daje bilo najtežje takoj po vojni, leta 1945, ko so v skladišče prihajali vagoni z raznimi živili. Vse blago so od jutra do večera prenosili na ramenih, brez malice ali toplega obroka, kot ga imajo danes. In ko so zvečer izmučeni od dela in lačni hoteli domov, sojim pripeljali nove vagone in delati so morali naprej, včasih tudi do polnoči.. Kljub temu pa so vsi delali z veseljem, samo da so čimveč ustvarili z združenimi močmi. Pravi, da je bilo takrat več solidarnosti in pomoči med ljudmi. Bolj so bili za skupinsko delo. »Čeprav so bile težke delovne razmere, mi ni žal za nobeno vloženo uro, celo ponosen sem, da seje danes iz Meraa razvila tako močna organizacija.« Drugače Anton v prostem času zelo rad prebira knjige, časopise, tu in tam tudi posluša poročila po radiu, da je malo seznanjen, kaj se dogaja doma in po svetu. »Vsem delavcem želim, da bi tako z veseljem opravljali svoje delo, kot smo ga mi včasih in na ta način pripomogli, da bi se Mera, Slovenija in Jugoslavija še bolj razvijali, da bi imeli vsi ljudje dovolj kruha in da bi bil vedno mir na svetu. Osebno pa si želim, da bi bil še zdrav, da bi se lahko še velikokrat udeležil novoletnega srečanja upokojencev in se poveselil z mojimi bivšimi sodelavci.« Danes smo vam torej, dragi bralci, predstavili v naši novi rubriki Iščemo najstarejšega upokojenca Meraa, 90-letnega Antona Voduška. Sodelujete z nami, pišite nam, če poznate še koga, kije morda celo starejši. Vsakega bomo prav radi obiskali in ga predstavili v našem glasilu. Zelo veliko nam lahko pri tej akciji pomagate tudi kadrovske službe, saj imate verjetno najbolj točne sezname z datumi in naslovi svojih bivših sodelavcev, ki so v preteklosti s svojim delom prav tako dali svoj kamenček v mozaik današnjega sistema Mera, ki seje razvil v svojih tridesetih letih ustvarjanja v enega izmed večjih sistemov v Sloveniji. MiillC VESTNIK Dejavnost izobraževalnega centra Merxa Ker je Izobraževalni center Mera verificiran pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, je po zakonu o usmerjenem izobraževanju SR Slovenije pristojen za organiziranje in izvajanje vrste različnih vsebin in oblik izobraževalnih programov, tako kot delavske univerze. Zato v Izobraževalnem centru Mera načrtujemo izobraževanje od strokovnih do čisto praktičnih vsebin programov usposabljanja in izpopolnjevanja, pa tudi programov za pridobitev strokovne izobrazbe ali stopnje zahtevnosti dela. Udeleženci izobraževanja bodo delavci Meraa, delavci drugih podjetij zunaj Meraa in posamezni plačniki. Organiziranje in izvajanje posameznih vsebin programov bomo prilagajali glede na izražene želje in potrebe združenih družbenih podjetij Meraa in glede na želje posameznih interesentov — delavcev Meraa in drugih. V dejavnost Izobraževalnega centra Mera bomo vključevali naslednje oblike in vsebine izobraževanja: A. USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJE 1. strokovni seminarji, posveti, predavanja za poslovodne organe, za vodilne in vodstvene delavce ter za druge strokovne delavce 2. tečaje in seminarje, ki jih predpisujejo posamezni zakoni (higienski minimum, varstvo pri delu, mentorstvo, instruktorstvo in drugo) 3. izvajanje splošnega dela programa pripravništva za vse stopnje zahtevnosti dela in za vse usmeritve, kijih potrebujejo združena družbena podjetja 4. tečaji tujih jezikov (začetni in nadaljevalni nemški in angleški jezik) 5. seminarji in tečaji za delavce posameznih dejavnosti (gostinske, trgovinske, agroživilske, storitvene, in druge) 6. tečaji iz računalništva 7. tečaji in seminarji za razne organe (samoupravne in izvršilne, komisije za delovna razmerja, organe samoupravne delavske kontrole in druge) 8. drugi tečaji, za katere bodo izraženi interesi posameznih plačnikov (strojepisni tečaj, fotografski, šiviljski, plesni, pletiljski, kuharski, smučarski, tečaj tenisa, bioenergije itd.) 9. tedenski debatni krožki v tujem jeziku (nemščina, angleščina ali v drugem jeziku, glede na interes). 2. PRIDOBIVANJE STOPNJE ZAHTEVNOSTI DELA oz. STROKOVNE IZOBRAZBE L Šola za pridobitev polkvalifi-kacije oz. II. stopnje zahtevnosti dela za gostinske delavce 2. šola za pridobitev polkvalifika-cije oz. II. stopnje zahtevnosti dela za trgovinske delavce 3. šola za pridobitev polkvalifika-cije za manj zahtevna skladišča dela in transportna dela V te šole se bodo lahko vključili in- teresenti, ki so končali osem razredov osnovne šole. 4. prekvalifikacije glede na potrebe združenih družbenih podjetij. 3. PRIZADEVALI SI BOMO USTANOVITI ODDELEK ENE IZMED SREDNJIH, VIŠJIH ALI VISOKIH ŠOL, KI NIMAJO ODDELKA V BLIŽINI CELJA za študij ob delu. 4. VSE DRUGO, ZA KAR BOSTE IZRAZILI ŽELJE IN POTREBE. Našteli smo le globalne usmeritve izobraževalne dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarja naš izobraževalni center. Za konkretne aktivnosti pa potrebujemo vaš odziv, zato vas prosimo, da nam sporočite želje in potrebe, na osnovi katerih bomo programirali konkretne aktivnosti. Cene bomo izračunavali glede na število udeležencev posameznega programa. Zagotovo pa bodo nižje od cen drugih izvajalcev VSE INFORMACIJE DOBITE V IZOBRAŽEVALNEM CENTRU MERX, telefon št. 21-352 int. 77 ali se oglasite osebno pri Ani Koprivc, Mera sestavljeno podjetje Celje, Ul. 29. nov. 16. Ana Koprivc Podjetje za ptt promet se je ob novem letu spomnilo telefonistov Telefonisti so veseli in domiselni ljudje Postanite naš kupec Z NAKUPNO KARTICO TEKO Sredi decembra smo se na povabilo Podjetja za ptt promet zbrali telefonisti in drugi, ki pri svojem delu uporabljajo telefonske centrale iz vse celjske regije. V modri stavbi na Golovcu so nas sprejeli vodilni delavci. Predstavili so nam svoje delo, uspehe, načrte in tudi težave, s katerimi se nemalokrat srečujejo. V nadaljevanju so se v razpravo vključili tudi drugi udeleženci. Postavljena so bila razna vprašanja, kot na primer o napakah, ki se občasno pojavljajo v telefonskem prometu, o modernizaciji telefonskih central, razširitvi telefonske mreže in podobno. Razumljivo pa je, da je bilo največ govora o delu telefonistov, razmerah za delo, osebnih dohodkih, predvsem pa o upoštevanju njihovega truda in dela v delovnem okolju. Iz razprave in odgovorov naših gostiteljev smo razbrali, daje 80 odstotkov telefonskih pogovorov opravljeno prek telefonskih central, da je dejansko delavec v centrali prvi, ki vzpostavi kontakt z ljudmi in prav ta prvi stik marsikdaj ustvari podobo podjetja. Tega se mora zavedati vsak telefonist, pa tudi njegovi sodelavci in nadrejeni. Kljub temu, da so se razmere telefonistov zelo izboljšale, pa so še marsikje zapostavljeni, delajo v neustreznih prostorih, ker še tu in tam prevladuje mišljenje, daje za telefonista vse dobro. Enako je z osebnimi dohodki — vedno na repu. Običajno nihče ne pomisli, da je potrebno precej znanja, volje, predvsem pa železnih živcev, da delo lahko nemoteno poteka. Dani so bili razni predlogi, kako pokazati pomembnost tega dela, spremeniti zastarelo miselnost, vendar se rešitev ni mogla najti. Za zdaj j e ostala to le stvar v okviru posameznega podjetja. Na koncu so nas presenetili še z darilom in pogostitvijo. Ob prijetnih gostiteljih so se razvili pogovori in pokazalo seje, da so telefonisti prijetni, domiselni in veseli ljudje. Menim, da se lahko v imenu vseh udeležencev iskreno zahvalim za prijetno srečanje v upanju, da ni bilo zadnje, da bi v bodoče postalo tradicionalno. Vsem delavcem Podjetja za PTT promet pa obilo uspehov in sreče v prihajajočem letu 1990 in novem desetletju. uživajte ob pitju kakovostnih aromatiziranih pravih čajev e MEHX. Zamrznjena živila — prvovrstna hrana Izredno dobro medsebojno poslovno sodelovanje Komercialni sektor DO Blagovni center je pripravil predstavitev prvovrstne hrane: zamrznjenih izdelkov, namenjenih za kupce v maloprodaji, bolnišnicah, vrtcih, šolah, dijaških domovih, zdraviliščih ter vseh gostinskih obratih, kjer pripravljajo organizirano družbeno prehrano. Zato je povabil na degustacijo teh živil predstavnike proizvajalcev ter predstavnike uporabnikov. Razveseljiv je bil odziv, saj se jih je zbralo kar 180. Navzoče je pozdravil Krešimir Švencbir, vodja poslovnice živil in neživil. »ŽITO« Ljubljana Njihov program obsega zamrznjena živila za obroke družbene prehrane v velikem pakiranju za gostinstva ter v malem pakiranju za maloprodajna mesta za gospodinjstva. Ti proizvodi so: listnato in vlečeno testo, slivovi, skutini, marelični in kruhovi cmoki, štruklji, zavitki, rogljički, mesni žlinkrofi, sojine polpete, ravioli: mesni in sirovi, sirov in jabolčni burek, podlaga za pizze ter lasagne, to je odlična testeninska solata kot dodatek k mesnim jedem. Seveda pa je njihov program še dosti širši, kot ga je bilo mogoče predstaviti na degustaciji, kajti ta je bila namenjena predvsem zamrznjenim izdelkom. Tako imajo še poltrajne in trajne pekarske proizvode —prleški in tivo-li kruh, sojin in ajdov kruh, koruzni in bio kruh z lanom, party kruh, toast in popularni zlati prepečenec, mlince, preste, palčke in drobtine, nadalje trajne pecilno slaščičarske proizvode — potice, rogljiče, slano pecivo, kekse, sveže raviole, sveže vlečeno testo ter še več vrst drugega peciva — zvezdice, poljubčke, kolače in podobno. Seveda ni pozabil omeniti široke palete testenin — od navadnih do jajčnih, ribano kašo, zdrob, valvice, belke, zlatice, graham in sojine testenine, špagete, lumpe in lasagne. Še posebej pa je opozoril na trajne kruhke s podaljšano svežino 7 dni, kar je priporočljivo za vikende, praznike in podobne priložnosti. Predstavnik POMURKE, mesne industrije iz Murske Sobote Viktor REP, direktor PE v Mariboru, ob sodelovanju Harryja Steržaja, vodje marketinških projektov, je povedal, da imajo 11 poslovnih enot po vsej državi in 1500 zaposlenih. V svojem programu imajo različne oblike pred-pripravljenega konfekcioniranega mesa za hotelirstva in gospodinjstva, ki je sveže vakumirano ali globoko zamrznjeno, nadalje vrsto trajnih, pol-trajnih in obarjenih klobas, trajne in poltrajne konzerve ter širok program zamrznjenih proizvodov ESKO. Ta živila so pleskavice, grill zrezki, hamburgerji ter jetrni cmoki, kar vse je izredno kvalitetno in primerno za hitro pripravo jedi v obratih družbene prehrane in v gospodinjstvih. Ne gre prezreti tudi paštete kekec, različne vrste mesnin v aspiku, lovski namaz in mesne solate ter seveda novi program obarjenih klobas PARI z različno zelenjavo. Njihovo prodajno geslo se glasi: »Kar kupim, mora imeti ime; kar jem, mora imeti okus«! Tovarno olja Slovenska Bistrica je predstavil Miha Osterman, vodja komerciale, in povedal, daje 140 zaposlenih in da izdelajo 13500 ton različnih vrst olja. Na degustaciji so bile predstavljene majonezne solate — francoska in ruska ter nove — zelenjavna s fižolom ter zelenjavna z do-ručkom. Pri iskanju potrošnikovega mnenja o kakovosti so tudi GORČICE — bal kan, estragon in kremzer. Degustacija je namreč oblika, kjer pride proizvajalec neposredno do mnenja uporabnikov, kar je osnova za nadaljnjo proizvodnjo. V programu imajo tudi golice ter soljene in pražene bučnice. V pogovoru je še posebej poudaril, da je DO Blagovni center eden redkih grosistov, ki dovoli, da kupec izbira po lastnem mnenju kvaliteto programa posameznih proizvajalcev, kar je nadvse pozitivno in kar zagotavlja obojestransko zadovoljstvo in tudi uspešnejše rezultate poslovanja. Seveda degustacija ne bi uspela, če ne bi bilo predstavljenih vrsto izvrstnih kvalitetnih vin. Te je predstavil Kmetijski kombinat Vipava. Vsak zase in vsi skupaj so ob koncu ocenili, daje medsebojno poslovanje in sodelovanje DO Blagovni center s proizvajalci odlično in da je tudi današnji odziv uporabnikov na degustaciji zanesljivo vzpodbuda, da bo tako tudi v prihodnje, saj je skupni cilj vseh — zadovoljiti v celoti kupca. Seveda pa na takšni degustaciji ni mogoče predstaviti celotnega programa, ki je na voljo kupcem v naši hladilnici, čeprav je bila resnično namenjena predvsem predstavitvi zamrznjenih proizvodov. Ta pa zajema celotni program vseh dobaviteljev. Tako je mogoče naročiti vso zamrznjeno zelenjavo — fižol, grah, papriko, špinačo, cvetačo, bučke, ohrovt, mlečno koruzo, nadalje vampe in žabje krake, čufte v paradnižni-kovi omaki, široko paleto SLADOLEDOV IN MORSKIH RIB -osličev, postrvi, sardel in lignjev. Ta živila razpošiljajo po vsej celjski regiji, pa t. Ji na Koroško, Bizeljsko, v Zasavje in celo do Pregrade. Zlasti priporočamo vsem kupcem, naj izkoristijo prednosti izvrstnih zamrznjenih izdelkov, to je cenenost in čas, ki je danes izjemno dragocen. ak Kadrovskim službam m v Točen naslov, prosim! Minuli mesec smo dobili v uredništvo zajeten kup Meraovih Vestnikov in toliko Meraovih delavcev našega glasila ni dobilo. Namesto na njihove naslove jih je pošta vrnila z oznakami — neznan, odpotoval in preselil se je. Takšnih Vestnikov, ki ne najdejo svojih naslovnikov, naj bi bilo v bodoče čim manj, zato prosimo vse kadrovske službe naših članic, naj sproti in točno ažurirajo naslove svojih zaposlenih, upokojencev in štipendistov. Sami teh naslovov namreč ne moremo iskati, ker bi potem namesto pisanja prispevkov lahko popravljali samo naslove. Pojavil pa seje še en problem, kije rešljiv prav tako z dobrim delom kadrovskih služb. Prosimo, da sproti sporočate upokojitve, kajti datum izstopa pomeni za nas samo to, da nekomu Vestnika ne bomo več pošiljali. Prav tako bo treba več reda pri zaposlovanju štipendistov, tudi ti so med študijem prejemali glasilo in sedaj ga še enkrat kot zaposleni v Merau. Zatorej bo treba več spretnosti na tem področju in: točen naslov, prosim! Anketa Kaj pričakujemo od prihodnjega leta Zopet je leto naokoli in že čez nekaj dni si bomerponov-no segli v roke in si zaželeli vse najboljše v prihodnjem letu. O tem, kaj si želijo v prihajajočem novem letu oziroma kaj pričakujemo od njega so nam povedali: Metka Ročnik, upravni tehnik: Moja edina želja za novo leto je ta, da bi lahko ostala v delovnem razmerju, da bi dobila zaposlitev za stalno. Sedaj sem sprejeta za določen čas, nadomeščam delavko na porodniškem dopustu. Prav te dni pa se mi izteka in upam, da mi bodo sodelavci pomagali pri iskanju dela. To je moja osebna želja. Na splošno? Mislim, da ima vsakdo izmed nas veliko želja. Če bi se vse te želje tudi uresničile, bi bilo zelo veliko srečnih ljudi na tem svetu. A kaj, ko to ni mogoče.« ps. Tik pred zaključkom redakcije nas je poklicala Metka in nam sporočila veselo novico, da seji je uresničila njena največja želja že pred novim letom. Dobila je namreč zaposlitev. Drago Leban, hišnik: »Od prihodnjega leta pričakujem osebno obilo zdravja, na splošno pa veliko razumevanja, da bi se uredili medsebojni odnosi, ki v zadnjih časih pre-cev vplivajo na nas. Želim si tudi, da bi Mera kot sestavljeno podjetje še naprej tako dobro posloval, da bi bili še naprej tako uspešni, kajti le s tem imamo številni delavci v tem sistemu zagotovljeno socialno varnost. Seveda pa je uspešnost precej odvisna tudi od nas samih, kajti le z dobrim, kvalitetnim delom vseh bomo tudi v prihodnjem letu lahko obdržali ta sistem na takšni ravni, kot je. Mislim, da so se mi želje glede družine že izpolnile. Oba otroka imam ■ pri kruhu, poročena, imam tudi že vnuka in vnukinjo. Želim si le, da bi bili vsi zdravi.« STRAN 7 DECEMBER 1989 Novi predpisi Predlagane novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju Bela mušica Merxova kuhinja V Poročevalcu Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije, št. 22 z dne 30.10.1989, je bil objavljen osnutek novele zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Osnutek novele prinaša predloge za nekatere bistvene spremembe in dopolnitve zveznega zakona, ki naj bi počasi dobil značaj temeljnega zakona, saj kaže, da bo zvezni zakon urejal čedalje večji obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Republiški ureditvi zakonski in samoupravni bo tako ostajal manjši manevrski prostor. Res pa je, da naj bi zvezni zakon omogočil nekatere nove oblike pravic, ki jih bo natančneje uredil republiški zakon. Poleg obveznega tudi prostovoljno zavarovanje Zvezni zakon naj bi omogočil, da se uvede tudi prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katerim si zavarovanci zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom večje pravice, kot jih imajo v obveznem zavarovanju. Tako zavarovanje bo temeljilo na prispevkih, ki bodo izhajali iz ekonomskih meril (69/b. člen osnutka). Delna pokojnina Z delno pokojnino naj bi se prispevalo k zmanjševanju brezposelnosti in omogočilo, da se normalizira število invalidskih upokojencev. Posamezne skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bi lahko uvedle možnost delne pokojnine za - delavce, ki dopolnijo 55 let starosti in 30 let pokojninske dobe ter delavke, ki dopolnijo 50 let starosti in 25 let pokojninske dobe (22/a. člen osnutka). Upoštevanje OD za delo prek polnega delovnega časa Zvezni zakon naj bi prevzel ureditev, ki je bila v veljavi v celi državi pred 1.1.1973, ko seje osebni dohodek, dosežen z delom prek polnega delovnega časa preračunaval na poln delovni čas. V Sloveniji smo imeli tak sistem do uveljavitve statutarnega, sklepa z dne 12. 3. 1986 (Uradni list SRS, št. 10/86). Ta sklep je namreč omogočil upoštevanje osebnih dohodkov za delo prek polnega delovnega časa v polnem znesku, vendar pod pogojem, daje bilo tako delo obvezno po samoupravnem splošnem aktu in opredeljeno kot poseben delovni pogoj (spremenjeni 21. člen statuta SPIZ). Usklajevanje pokojnin Pokojnine naj bi se v bodoče sproti usklajevale z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov delavcev (10. člen osnutka). Upoštevali bi se seveda povprečni osebni dohodki oziroma njihov nominalni porast na območju republike oziroma avtonomne pokrajine. Pokojnine naj bi se usklajevale vsak mesec sproti na podlagi uradnih statističnih podatkov. Spremembe v invalidskem zavarovanju Avtorji osnutka novele zakona skušajo doseči spremembe tistih določb besedila zakona, ki urejajo invalidsko zavarovanje, s čimer naj bi po njihovem mnenju dosegli zmanjšanje števila invalidov oziroma invalidskih upokojencev. Zakon naj bi uvedel obvezno poprejšnjo kontrolo ocene delovne zmožnosti, kar pomeni, da bi bilo potrebno vsako mnenje invalidske komisije dati v revizijo. V osnutku se predvideva, da naj bi se pri odmeri pokojninske osnove upošteval tudi osebni dohodek, ustvarjen iz naslova inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu. Osnutek tudi predvideva manjša , nadomestila osebnega dohodka invalidom II. in III. kategorije invalidnosti, pri katerih je invalidnost posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Ti naj bi namreč v bodoče prejemali nadomestilo le v višini 85% od osnove. Osnutek zakona pa še vedno pristopa stereotipno k poklicni rehabilitaciji, saj ponovno ugotavlja, da ima zavarovanec pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije le do 50. leta starosti, zavarovanka pa do 45. leta starosti. Vsak, ki se kakorkoli ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin, zlasti tistih na okenskih policah in balkonih, seje že srečal z njo, z belo mušico. Poleg okrasnih rastlin pa redno napada tudi zelenjavo, še najrajši paradižnik, kumare in papriko. Bela mušica spada med najbolj pogoste in najbolj nevarne škodljivce rastlin. Odrasle žuželke so drobne, bele, podobne moljem, velike 1,5 — 2 mm in dajejo videz, kot bi bile naprašene z drobnim, belim prahom. Če se dotaknemo rastline, kjer seje bela mušica naselila, hitro prhnejo v zrak in ponovno posedejo na rastlino. Ličinke bele mušnice so bledozelene in živijo na spodnji strani listov, podobno kot odrasle žuželke. Tu sesajo rastlinski sok in napadena rastlina slabo uspeva in vidno hira. MERK Bela mušica ima najraje sledeče okrasne rastline: ageratum, fuksije, gerbere, hibiskus, pelargonije in sal-vije. večja odpornost 55 boljše zdravje boljše spravi v grob letno okoli 2000 Slovencev. Tobačni dim vsebuje poleg ostalih strupov še ogljikov monoksid, rakotvorni katran in nikotin, kije po značaju vazokonstriktor. To pomeni, da krči žile. To lahko dokažemo na več načinov. Kadilcu se zviša krvi tlak, obraz zbledi. Kadilca prej zazebe kot nekadilca. Posebna metoda, s katero ugotovimo krčenje žil, se imenuje termofotografija. Ko slikamo roko kadilca, se že na začetku pokajene cigarete žilice na prstih tako skrčijo, da postanejo prvi členki na sliki skorajda _ _ nevidni. Ko smo cigareto pokadili do I konca, je na sliki viden samo še pal- čev štrcelj. Ko sprašujemo otroke v šoli, ali vedo, kateremu organu kaja cigaret najbolj škoduje, bodo vsi odgovorili, da pljučem. Odgovor ni točen. Pravilno bi bilo: tistemu organu, ki potrebuje kri. Da pa so pljuča najprej in najbolj prizadeta, pa je tudi res. Poglavnica, to je koža na vrhu glave, je vsa prepredena s krvnimi žilicami. Te naj bi dovajale kri in potrebne snovi za rast las, skoznje pa odtekajo potem odpadne substance. Zaradi nikotina se žilice skrčijo, neredko tako, da se v kapilaricah obtok čisto ustavi. Ker pa vemo, da tudi na pusti in ncpognojeni njivi nič ne raste, sc podobno dogaja tudi na kadilčevi glavi. Sestradani lasje umirajo in od-Čeprav je teden boja proti kajenju padajo. Tu ne pomaga niti kozmetika že za nami. bi kazalo kljub temu spre- niti kirurško presajevanje las. Poma-govoriti nekaj besed proti hudi na- ga pa — PRENEHANJE KAJE-rkomanski razvadi — kaji tobaka, ki NJA! Letno 2000 Slovencev žrtev raka Razmnožuje se tako, da odlaga na mlade lističe jajčeca, iz katerih se preko več razvojnih faz razvije odrasla bela mušica. Pri nizkih temperaturah lahko traja ta razvoj tudi 11 tednov, če pa so temperature visoke, npr. 30° C, se ta razvoj odvije v treh tednih. V poletnih vremenskih pogojih pri nas se razvojni ciklus zaključi v 4 tednih, pri tem mušica odloži okrog 200 jajčec. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec se pričvrstijo na spodnjo stran listov in so zelo podobne ščitastim ušem. Bela mušica je enako škodljiva v vseh svojih razvojnih stadijih. Intenzivno sesa rastlinske sokove, tako da listi postanejo bledi in sčasoma odpadejo. Pri tem škodljivec izloča sladko tekočino, imenovano medena rosa, ki je odlično rastišče za mnoge glivične bolezni. Poleg tega pa medena rosa privablja tudi mravlje. Zaradi teh vzporednih nevšečnosti okrasne rastline zgubljajo svoj estetski videz. Kako lahko uspešno zatiramo belo mušico? Ker je bela mušica nevaren škodljivec, ki gaje težko uspešno uničiti,je razumljivo, da si kemična industrija prizadeva najti ustrezno rešitev. Danes imamo nekaj zelo učinkovitih isekticidov, ki dobro zatirajo tega škodljivca, vendar je nesreča v tem, da so le-ti tudi zelo strupeni in jih ne smemo uporabljati v stanovanjskih prostorih. Zadnja leta so opravili mnogo poskusov z različnimi mineralnimi olji, kijih poškropijo po rastlinah, tako da oljni film, ki pri tem nastane, prekrije škodljivca in ga zaduši. Sicer pa je zanesljiv ukrep zatiranja bele mušice naslednji: napadene rastline iz okrasnih polic postavimo na balkon. Ker so razvojni stadiji te žuželke sorazmerno odporni proti insekticidom, moramo rastline poškropiti vsaj 3 x v presledkih treh dni, in sicer z enim od sledečih pripravkov: L ACTELLIC 2. DECIS 3. TALCORD Še najlaže bomo dobili ACTELLIC, ki ga proizvaja PINUS Rače, pa tudi ni tako hudo strupen za toplokrvne organizme. MERK TEKO CELJE VELEBLAGOVNICA "T" Obiščite nas na oddelku Še znate pripraviti pivo? Za pripravo domačega piva potrebujete: slad, pivski ali pekovski kvas in vodo. Najprej vzemite ječmen in ga nekaj ur namakajte v vodi. Nato ga v tankem sloju razgrnite po mokri krpi in ga z drugo mokro krpo pokrijte. Med tem ko čakate, da ječmen vzkali, skrbite, da bodo krpe vedno vlažne. Ječmen večkrat premešajte in poškropite z vodo. Ko ječmen vzkali, ste dobili »zeleni slad«. Posušite ga na temperaturi 50 stopinj in za nekaj časa shranite. Pred uporabo »zelenemu« ali suhemu sladu odstranite kalčke in koreninice. Za pripravo piva potrebujete 2,5 kg slada. Zmeljite ga in stresite v 5 litrov hladne vode. Drozgo mešajte pri 70 stopinjah vsaj pol ure. Potem jo precedite skozi krpo. Ostanke na krpi prelijte s 5 litri vode, segrete na 70 stopinj.Tako dobite 10 litrov tekočine, ki naj dobro vre vsaj 15 — 20 minut. Med vrenjem ji dodajte 2,5 dag hmelja. Pivino po kuhanju ohladite na 10—12 stopinj in vmešajte 10 dag gostega pivskega ali svežega pekovskega kvasa. Ce boste uporabili pekovski kvas, bo okus piva slabši. Pivino pustite mirovati v čistem in hladnem prostoru pri 8—10 stopinjah. V nekaj dneh se alkoholno vremenje konča, visoka pena se sesede in kvas se poleže na dno. Mlado . pivo pred pitjem precedite in ohladite. NA ZDRAVJE! 33K3 Pred vami je novoletna številka glasila, izšla je prav ob koncu leta, ko se pripravljamo na to, da staremu letu rečemo zbogom! Prazniki ne minejo brez dobre jedače in pijače. In kdo doma pripravlja praznična kosila, večerje? Največ dela imajo pri tem ženske, gospodinje. Kar obredje to! Da ne bomo krivični, povejmo, da ga opravijo ponekod tudi moški, ki radi kuhajo — in teh ni malo — pa tudi otroci! Pravzaprav ni pomembno, kdo pripravi ta ali oni slavnostni obrok, danes vam želimo predstaviti samo nekaj izvirnih receptov za jedi, ki jih lahko pripravite na hitro. Pa še to. Da bi lepše proslavljali, ne pozabite, da mora biti miza lepo pogrnjena, na njej ne sme manjkati cvetja oziroma zelenja. Tudi ozračje je pomembno, veselo, seveda! Poskusite tudi vi, ne bo vam žal! Jetrna pašteta moje babice 50 dag svinskih jeter, narezanih na rezine 20 dag slanine, narezan na kocke 1 čebula, narezana na rezine 10 dag masla 1 jajce 1 dl juhe 1 dl belega vina 1 žlica škrobne moke ščepec majarona ščepec timijana 1 žlica narezanega peteršilja ščepec muškatnega oreška sol in poper po okusu Slanino stopimo, dodamo čebulo in dušimo. Dodamo jetra in dušimo do suhega. Ohlajenajetra zmeljemo v mešalniku v pasto, dodamo penasto umešano maslo, jajce in vse druge sestavine. Model, v katerem pečemo pašteto, premažamo z maslom. Vanj stresemo pašteto. Lepo poravnamo in stresemo posodo, da ni zračnih mehurčkov. Pečemo v srednje vroči pečici eno uro. Pašteto delno ohladimo, nato jo zvrnemo na servini krožnik. Nadevani puranovi zrezki 1 kg puranovega mesa, narezanega na zrezke 2 žlici gorčice sol in poper po okusu 30 dag piščančjih jeter 1 skodela naribanega sira 2 žlici smetane 3 žlice masla ali olja 1 dl belega vina Meso narahlo potolčemo, osolimo, popopramo in premažemo z gorčico. V sredino zrezka naložimo p.s-čanjča jetra in potresemo s sirom. Zrezke zvijemo v rulade in jih spnemo z zobotrebci. Na olju jih popečemo po vseh straneh, zalijemo z vinom in smetano in malo prevremo. Nato jih vzamemo ven in potresemo s sirom. Ponudimo tople ali ohlajene. Lahkojih narežemo na debelejše rezine in so del hladnega bifeja. V mikrovalovni pečici pa jih pečemo brez olja na temperaturi za pečenje 10 minut, nato dodamo vino. Silvestrski poljub 1 /4 vinjaka Slovin 1 /4 wodke wyborove 1/4 apricot brandyja 1/4 likerja casis Dopolnimo s schevvppes tonic vvatrom. Londonske rezine 42 dag moke 28 dag margarine ali mala 6 rumenjakov 14 dag sladkorja malo soli 1 pecilni prašek Iz sestavin zgnetemo testo in ga zvaljamo v obliki pekača. Testo ne sme biti višje od centimetra. Premažemo ga z marelično marmelado in prelijemo z orehovim nadevom. Pečemo ga na zmerni temperaturi. Pecivo narežemo na rombe, lahko ga hranimo v zaprti posodi dolgo časa. Nadev naredimo takole: stepemo trd sneg in mu dodamo 28 dag sladkorne moke. Mešanico rahlo zmešamo, da nam sneg ne upade. Dodamo še 28 dag zmletih orehov. Nekaj jih narežemo na večje koščke in potresemo po vrhu peciva (preden damo kolač v pečico). šopek modrosti o vinu Tri reči razvesele najbolj srce in oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd. Trta iz pota poganja in grozdje na žuljih rodi. Kdor hoče, da bi mu vinograd kaj rodil, mora iz njega devetkrat pajke pregnati, j Trta rodi perje, delo pa grozdje. Vinograd pravi: primi se me, če ne se bom jaz tebe. Če hodi kdo pogostoma v hram, je kazno, da ga ne pije sam. Pij ga le, pij, ali pameti ne zapij. V vinu je zdravje in bolezen kakor v rožah med in strup. Kdor vino poliva in kruh na tla meče, bo še obojega stradal. Pri vinu se pogajaj, pri vodi se pogodi. Vinska poplava je že več hiš odnesla, nego povodenj. Kdor meša vino z vodo, se iz Boga norca dela. Kaj se držiš tako kislo, kakor da bi v Liscu vino pokušal. Vinska gorica je lepa, a potratna ljubica. Vinograd potrebuje trojno vlago: dež, roso in pot. Za dobro vino je treba tri reči: letino, shrambo in starost. Grunt je za trto privezan. Pozno obrezuj, pozno grobaj, pozno trgaj, pa bo dobro vino. Zbrat Janez Trdina tl # MERK VESTNIK STRAN 8 DECEMBER 1989 VOŠČILO Ob vsakem slovesu si sežemo v roko, ob takšnih prilikah si nazdravimo. Staro leto se poslavlja z njim vse dobro in slabo, več ne bo se vam vrnilo, ja pa tudi prav tako. Kakšno je bilo nič ne da se spremeniti, nič ne marajmo zato, moramo ga pozabiti. Iz pozabe izvzemimo, It Iren'tike čudovite, naj nas skozi spremljajo, na radost spominjajo. V letu novem, letu mladem dnevi mirno naj teko, da bo v sreči in radosti, vsem ljudem naklonjeno. Fantom in dekletom le ljubezen in zvestobo, babicam in dedkom trdno, zdravo dobo. Naj možje in žene čuvajo družino z roko v roki zvesto, s hrabrostjo, milino. V srcih ohranimo mamo in očeta, dolžni smo veliko za skrbi vsa leta. Ko na novoletni jelki se lučke zaiskrijo, upam, da vam dušo in srce razveselijo. Naj ohrani se ta žar, ne odvrzi ga nikdar, plamen naj bo tvoje sreče moč ljubezni plameneče. Ne skrivaj žar v sebi, svetu odpri srce — — začutimo vsaj enkrat — vsi DOBRI SMO LJUDJE! Rešitev nagradne križanke Vodoravno: STRADIVARI, TRAVESTIJA, ADDA, MINAS, TM, NIL. EK, VITRE, CELJE, TATI, DIR, SO, EERO, LINA, DX, SOLATA, ALEC, GK, OPANKE, APARAT, VAS, KASA, ANDA-MANI, LEL, RAOS, LONJA, ITA, JAN, OLT, AKE, PER, UM, ATI, TIPI, IKRNIK, EDNA, TRI, DUAL, AKABA, REEVES, SARATOGA, ELTON; TRESALO, SKORBUT, Gl, ANT, AVBA, VIOLA, ONDI-NA, REIS, FIRN, AJKA, STAREC, TONIK, NEJ, LA, ASTURIAS, ALOJA, ALAIN, PORTIR, DN, NATON, ENI, ADA, CT, RD, LISZT, EN. REDAR, ANTENOR, ORONTES, VM, STO, KMETIJ- STVO, DLAN, RASA, ETAN, IZOLA. IZŽREBANI NAGRAJENCI: 1. NAGRADA 1.000.000 dinarjev prejme Polona Prezelj, 63000 Celje, Opekarniška 5 2. NAGRADA 800.000 dinarjev prejme Marica Pisarič 63204 Dobrna, Dobrna 3/a 3. NAGRADA 600.000 dinarjev prejme Ivanka Cankar, 63000 Celje, Trnovlje 200 4. NAGRADA 400.000 dinarjev prejme Franci Janc, 61430 Hrastnik, Novi log 7/B 5. NAGRADA 200.000 dinarjev prejme Anka Kristan, 62390 Ravne na Koroškem, Kotlje št. 107 Nagradni razpis: 1. nagrada 1.000.000 din 2. nagrada 800.000 din 3. nagrada 500.000 din