V RUSUŠKO PELALI« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. decembra 2009 • Leto XIX, št. 50 Keszthely: II. skupna seja slovenske in madžarske vlade POGOVORI V OZRAČJU PRIJATELJSTVA IN RAZUMEVANJA »Hiša moje mame je pol ki- gospodarskega sodelovanja so lometra vstran od italijan čezmejni razvojni programi, ki ske meje. Jaz sicer ne živim jih financira Evropska unija. V na narodnostno mešanem turizmu so projekti vredni 7,2 ozemlju, vendar sem vedno milijona evrov. Madžarska se menil, da je živeti v multikul uvršča na 8. mesto po številu turnem prostoru privilegij in tujih nočitev v Sloveniji. ne breme. Zlasti zdaj, v po- Kot na prvi skupni seji so tudi gojih nove Evrope, povezane, tokrat razpravljali o velikem medsebojno odvisne sta dve pomenu prometnega pove manjšini ne samo most med zovanja. Gordon Bajnai: »Po dvema državama, ampak v sodobni cesti se lahko pripebistvu okolje, v katerem živita ljemo od Budimpešte ne samo prepleteno in kakovostno živ- do Keszthelya ampak vse do ljenje dva naroda, dve manj- Ljubljane. Enako bi radi došini, in treba je storiti vse za segli tudi s posodobitvijo že-to, da obe živita kakovostno leznice na relaciji Boba-Hoživljenje in da se ne asimili doš-Ormož-Pragersko. S tem rata in s tem izgubita svoje bomo olajšali in skrajšali pre-korenine in identiteto,« je pre voz do koprskega pristanišča mislek slovenskega premiera in logističnega središča Zá- Boruta Pahorja na novinarski hony. Sodobna železniška po-konferenci v keszthelyskem vezava je pomembna tako za dvorcu Festetics. Mnenje je s veselje tamkajšnji manjšini, Koconom pogovarjala oba pre-nih. Deloma zato, ker je letos vzpodbujanje gospodarskega konkretnimi podatki dopolnil kajti gre za pomembno pot, miera, se seznanila s problema-denarja manj kot lani, čeprav sodelovanja kot za prevoz predsednik vlade Gordon Baj-s katero se skrajša razdalja tiko in dala zagotovila, da sta je v Lendavi Ferenc Gyurcsány potnikov.« Državi se namreč nai: »Ne samo da predstav-s približno 30 kilometrov na Slovenija in Madžarska priprav-povedal enako kot v Keszthelyu zavedata, da je železniška poljamo stomilijardne projekte, dobrih pet kilometrov.« ljeni zgledno skrbeti za ti dve Gordon Bajnai, da sredstev ne vezava prednostnega pomena moramo govoriti tudi o manj-Dva zgovorna navedka za uvod manjšini. Več optimizma kot po bo manj. Vendar na tem mestu za vzpostavitev konkurenčneših načrtih. Z vidika manjšin v poročilo o II. zasedanju slo-seji mešane komisije v Lendavi ne bi bilo produktivno razvleči ga prevoza. V dokumentih je je zelo pomembno obmejno venske in madžarske vlade (27. sta pokazala oba predstavnika znano zgodbo o tem, kako so omenjena tudi železniška pove-sodelovanje. Konkretno mis-novembra) v Keszthelyu (vladi manjšin in tudi predsednik Dr-besede najvišjih politikov pogo-zava med Lendavo in Rédicsem, lim na cesto med Gornjim sta imeli prvo skupno sejo 17. žavne slovenske samouprave sto v navzkrižju s konkretnimi vendar o njej na novinarski Senikom in Verico. To je bila oktobra 2007 v Lendavi in v Martin Ropoš, zlasti kar se tiče razmerami, pogosto tudi zato, konferenci ni bilo govora. Slosimbolična odločitev mad-Monoštru). Da bo tokrat po-posodobitve ceste, za katero je ker premieri vseh podrobnosti venski predsednik Borut Pahor žarske vlade, ki je ustvarila memben poudarek na položaju vlada namenila 600 milijonov ne morejo poznati. je predstavil načrte o plinovod-pogoje za modernizacijo ce-Slovencev na Madžarskem in forintov ali malo več kot dva Za vzornim političnim sodelo-ni povezavi, visokonapetostni ste, s čimer smo seznanili slo-prekmurskih Madžarov, je na-milijona evrov. Predsednik Zve-vanjem so začeli pešati gospo-400-kilovoltni daljnovod med vensko stran, in sicer da smo povedal tudi program, po ka-ze Slovencev je sicer podvomil darski stiki. Blagovna menjava Slovenijo in Madžarsko pa je v za 5,2 kilometra dolgo cesto terem sta se pred skupno sejo s v zagotovilo, da Madžarska ne med državama je lani znašala gradnji. Slovenija bo ob meji z zagotovili denar, tako da bo predsedniki krovnih organiza-bo znižala prispevkov za delo-poldrugo milijardo evrov, letos Madžarsko v Dolini pri Lendavi v letu in pol cesta predana cij in DSS Martinom Ropošem, vanje narodnostnih ustanov, je zaradi svetovne krize manjša (polje Dolina-Lovászi) zgradila svojemu namenu. Seveda v Jožetom Hirnökom in Józsefom tako kulturnih kot informativ-za tretjino. Možnost za krepitev podzemno skladišče plina. (se nadaljuje na 2. str.) 2 Obmejno srečanje slovenskih in madžarskih parlamentarnih 1. decembra je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru potekalo obmejno srečanje Komisije za človekove pravice, manjšine, civilne in verske zadeve madžarskega parlamenta s Komisijo Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in Komisijo Državnega zbora za narodne skupnosti. S slovenske strani so se obmejnega srečanja udeležili predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek in člani, Srečko Prijatelj, Franc Pukšič in Aleksander Zorn ter predsednik Komisije Državnega zbora za narodne skupnosti László Göncz. Madžarsko delegacijo so sestavljali predsednik komisije za človekove pravice, manjšine, civilne in verske zadeve Zoltán Balogh, podpredsednik in podpredsednica Valéria Fogaras in László Szászfalvi ter člani, László Teleki, László Donáth in Ilona Arczt. Delegaciji sta se dopoldne srečali s predsednikoma Državne slovenske samouprave in Zveze Slovencev na Madžarskem Martinom Ropošem in Jožetom Hirnökom. Na sestanku je predsednik komisije za človekove pravice, manjšine, civilne in verske zadeve madžarskega parlamenta Zoltán Balogh predstavil manjšinsko politiko na Madžarskem. Kot je povedal, je prišlo v manjšinski politiki do največje spremembe v slovensko-madžarski relaciji z ratifikacijo Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni odborov manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji leta 1993. Kot pozitivni premik je ocenil tudi bistveno spremembo pri financira nju Državne slovenske samouprave. V zvezi z odprtimi vprašanji je izpostavil zastopstvo manjšin v madžarskem parlamentu. Poudaril pa je, da se je pred kratkim v parlamentu ustanovil Forum narodnih in etničnih manjšin na Madžarskem, ki seveda ne nadomešča poslanca v parlamentu, pomeni pa pomemben korak. Na tem forumu se člani lahko pogovarjajo na najvišji ravni, saj je predsednik foruma predsednik madžarskega parlamenta. Res je, da forum ni odločitveni organ, so pa člani že določili osnovna načela, po katerih naj bi naslednji parlament sprejel pravila za volitve manjšinskih poslancev. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je pozdravil ustanovitev foruma, v katerem vidi velik napredek, bil pa je prepričan, da manjšine še najmanj pet let ne bodo imele svojega zastopnika v parlamentu. Kot je ugotavljal, se problemi znova in znova ponavljajo, predvsem financiranje manjšinskih organizacij in institucij ter medijev. Res je sicer, da so se sredstva za delovanje povečala, vendar je bilo treba ustanoviti pri Državni samoupravi poseben urad, s tem pa je samouprava dobila ogromno dodatnega dela in nalog. Povedal je, da se samouprava financira tudi preko razpisov, to je 60 % sredstev, ki jih dobijo za vzdrževanje, ostalih 40 % pa so namenska sredstva. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je izpostavil dvostranski sporazum med Madžarsko in Slovenijo iz leta 1992, po katerem »smo upali, da se bo položaj slovenske manjšine na Madžarskem približal položaju madžarske manjšine v Sloveniji. To se ni uresničilo, razlike so se še povečale.« Kljub problemom predsednik meni, da so bili v zadnjih dvajsetih letih doseženi določeni rezultati. Negodoval pa je predvsem nad tem, da slovenska država 20-krat več sredstev namenja za delovanje Slovenskega centra v Monoštru kot Madžarska. Prav pri tem čaka manjšina na pomoč komisije. Tudi pri raznih evropskih razpisih računa na pomoč madžarske vlade, da bi ta zagotovila lastni delež manjšinskim organizacijam, ki delujejo (nadaljevanje s 1. strani) POGOVORI V OZRAČJU ... Kako uresničiti zahteven pro- podpisala zunanja ministra jekt, bo proučila skupna delo- Péter Balázs in Samuel Žbo vna skupina, ki bo pripravila gar; memorandum o soglasju študijo o izvedljivosti. Slovenski slovenskega ministrstva za predsednik je omenil tudi na- gospodarstvo in madžarskega ložbo Trigranita v ljubljanski ministrstva za promet, teleko potniški center Emonika, in munikacije in energijo sta pod- sicer naj bi bila vredna kar 300 pisala Péter Honig in dr. Matej milijonov evrov. Slovenskih na- Lahovnik. ložb na Madžarskem je zdaj le Skupne seje vlad sosednjih dr 25,5 milijona evrov. žav so vsekakor dobra oblika za V Keszthelyu so se pogovarjali neposredno izmenjavo mnenj tudi o evropskih zadevah, saj in stališč in tudi za konkretne bo Madžarska v prvi polovici dogovore na vseh področjih. leta 2011 predsedovala Svetu Težko je sicer reči, koliko od do- Evropske unije. Ker Slovenija govorjenega je tudi uresničeno, že ima izkušnje s predsedova toda še slabše bi bilo, če se ne njem, je Madžarski ponudila bi srečevali in pogovarjali. Po ustrezno pomoč. Državi bosta prvi skupni seji so bile v Slove- sodelovali tudi pri spodbujanju niji volitve in tedanji premier je stabilizacije in vključevanju moral v opozicijo; zdaj kaže, da držav Zahodnega Balkana v ev bo slovenski predsednik vlade roatlantske povezave, trenutno ostal tudi prihodnje leto, za pa je poudarek na liberalizaciji tretje srečanje, vendar ni niko vizumske ureditve. gar, ki bi si upal trditi, da bo po Po skupni seji so resorni mini- madžarskih parlamentarnih stri ali državni sekretarji pod- volitvah prihodnje leto še da- pisali nekatere deklaracije in lje Gordon Bajnai predsednik sporazume, denimo deklaraci vlade. jo madžarske in slovenske vla- Tekst in foto: de o evroatlantski prihodnosti Ernest Ružič regije Zahodnega Balkana sta z zelo majhnimi finančnimi sred ključil poslanec madžarske na stvi. rodne skupnosti v slovenskem dr- V zvezi s tem je predsednik Komi žavnem zboru László Göncz: »Kar sije Državnega zbora za odnose s lahko pride v poštev, je pozitivna Slovenci v zamejstvu in po svetu diskriminacija in odnos večine, Miro Petek madžarsko stran opo ki se mora spremeniti. Negativni zoril na to, da Slovenija tudi kljub stereotipi, ki so veljali ali za eno gospodarski krizi ni klestila sred- ali za drugo skupnost, in območ stev za manjšine in enako ravna je Porabje pa tudi narodnostno nje pričakuje tudi od Madžarske. mešani del Prekmurja se mora Član komisije Franc Pukšič, ki se z jo spremeniti, mora se ustvariti manjšinsko problematiko ukvarja vzdušje, ozračje, da bo tudi ve že tri mandate, je ugotovil, in tako činski narod, ne samo formal- potrdil besede Jožeta Hirnöka, da no, ampak tudi dejansko spre- se v zvezi s položajem slovenske jemal vrednote multikulturnosti. manjšine ni spremenilo nič. So- Le tako se lahko zagotavljajo govorcem je predlagal, naj se zme pogoji za ohranjanje avtohtonih nijo za ureditev treh konkretnih narodnih skupnosti.« vprašanj, in sicer povečati oddajni Delegacije so v popoldanskem času čas Radia Monošter na tedensko obiskale dvojezično osnovno šolo 24 ur, rešiti oddajo Slovenski utrin na Gornjem Seniku in tudi staro ki, ki jo hoče madžarska televizija župnišče, ki ga bo Državna sloven- v sedanji obliki ukiniti, ter urediti ska manjšinska samouprava za vprašanje dvojezičnih dokumen polnila s stalno muzejsko zbirko. tov. Pukšič je predlagal tudi dogo- Naslednji dan, 2. decembra, so čla vor o terminih, do katerih naj bi se ni odborov nadaljevali razpravo v ti problemi rešili. Lendavi. Razpravo je s svojimi mislimi za- Nikoletta Vajda Porabje, 10. decembra 2009 3 PRELEJPI ADVENTNI ČAS Čas adventa je najlepši čas v leti. Tou je mejsec december, zadnji mejsec v leti, štero se pomali poslavla od nas. Vse vküper je v znamenji družine, k nan prinaša velki družinski svetek, božič, okraske, božično jelko (krispan), dare pa eške kaj drügoga tö. Je pa tou zagvüšno najbole »nakinčani« pa »načičkani« mejsec v leti. Beseda advent, ali v latinščini adventus, pomeni prihod, rojstvo, prihod Odrešenika. Cerkev ga je zatou uvedla, ka je tou čas dühovne priprave na božič, na den Jezušovoga rojstva in prihod Odrešenika na naš svejt. Tou je čas 4-kedenskoga posta pred božičem. Tüdi tou, zakoj trpi glij štiri kedne, naj bi melo posebni pomen. Štirge kedni so simbol štiri gezero lejt od Adama do Kristusa. Tak dugo naj bi trpo čas od prvoga človeka do Jezušovoga rojstva. Advent je cerkev uvedla v 6. stoletji. Inda so se postili v ponedelek, srejdo pa petek. Gnesden se eške tüdi postimo, liki nej telkokrat pa nej tak strogo. Naj-bole se vsi posta držimo 24. decembra, gda je Sveti post strogo zapovejdani. Vej je pa tou nej tak žmetno, da pa si dobro znamo, ka mo na božič telko boukše geli pa pili. Pravoslavna cerkev posta ne pozna, zatou ka oni eške lejta štejo po julijanskom kalendari. Majo pa predpisani predbožični post tö, šteri šest kednov trpi. Bistvo cejloga adventa je priprava na božič. Vse okouli nas se lepou okinča, cerkev dobi lepšo podobo, baute so okrašene, varaš je lepši, pa tüdi mi doma se vsakši po svoje pripravlamo na svetke, šteri kcoj idejo. Edna nouva stvar, štera je prišla k nam iz Zahodne Evrope, je adventni vejnec, šteri simbolizejra brezkončnost časa, je simbol boga, večnosti, božjega… Oblika kroga je simbol neskončnosti, večnosti. Spleteni naj bi biu iz zimzelenih (örökzöld) vejic, štere mraz ne more vmoriti. Mora pa mus meti 4 svejče, za štiri adventne nedele. Najprvle smo takšne venčke leko vidli samo po cerkvaj, gde smo vsakšo adventno nedelo edno svejčo več vužgali. Gnes den jih mamo skoron vsi doma in leko jih ali napravimo sami, ka je gvüšno lepše pa več vrejdno, leko pa jih küpimo v cvetličarnaj ali po novom celou v vekši supermarketaj, gde itak odavlejo vse od igle do šivalnoga stroja. Tak tudi mi doma mamo v adventi na stouli adventni vejnec pa vsakšo nedelo vužgemo eno svejčo več, kak opomin, ka se pripravlamo na velki svetek, Jezušov prihod na naš svejt. Svejče pa zatou, ka je ona »luč sveta«. Advent je pun eške drügih zanimivi svetkov, tou so godovi adventnih svecov: sv. Miklavža, sv. Barbare in sv. Lucije. Tej tüdi nosijo s sebov posebne načine praznovanja pa obdarovanja. Poleg vsega toga je advent mesec, gda dosta sladkoga spečemo, sploj kakši medenjaki so fajn, postavlamo božično drevo in ništerni tüdi jaslice (betlehem). Božično drevo (krispan) ali gelič, djalič, je tüdi novejši pojav pri nas. Inda je bilou bole pogosto okrašüvanje domov z zelenimi vejicami in drügim okrasom. V Prekmurji so inda dejvali v oukna hrastovo vejico. V kesnejšom časi so té vejice že krasili z djabokami, figami, zlato pofarbanimi orejami pa jih ve-sili pod plafaun ali na stejno pritrdili. Tomi so pravli »betlehem«. Gnes den so tej geliči skouz bole moderni. Najdemo jih celou v srebrnoj pa bejloj farbi. Okraski so takši farb pa oblik, ka očij zabolijo, kak se včasi svejti. Vse vküper že vövidi kak tekmovanje (verseny), »što de meu lepši pa bogatejši gelič«. Geliči (krispani) se najbole veselijo deca, štera znajo, ka de jih na božični zranek pod geličom dar čako, pa ka gvüšno kaj fajnoga dobijo. Posebno lejpi dogodek je pa že samo okrašüvanje, gda je najlepše, če pomaga cejla družina. Bole pisano, bole veselo. Vej pa nemo šli z geličom na tekmovanje, ka bi mogo »stilsko opremleni« biti. Moški so v adventi po večeraj pomali delali jaslice (betlehemsko štalo). Prve jaslice v zgodovini naj bi postavo svejti Frančišek Asiški v 13. stoletji. K nam so prišle leta 1644. V Ljubljano so jih prinesli jezuiti in od tam so pomali šle eške v drüge varaše pa pomali na vejs tö. Gnes den dosta lüdi doma dela svoje jaslice, štere so včasi prava mala umetnost. Posebno lejpe postavijo v cerkve, skouz bole popularne so pa tüdi »žive jaslice«, štere so prava atrakcija gratale. Advent je trno lejpi mejsec v leti. Če mamo srečo, mamo snejg in v takšen je eške posebno lepou uživati v tom prelepom mejseci, gda začne po velkom svetki dišati, pa se vsi pripravlamo na tou, ka mo uživali v svojom družinskom krogi. Vsakši, šteri ma družino, mora v prvoj vrsti Bogi zavaliti za tou, ka njemi jo je dau, pa ka njemi jo pomaga vküper držati. Če človek nema družine, je velki srmak. Zato moramo vsi najbole radi svojo družino meti, ka mo leko srečni, pa ka mo leko srečno živeli v tom gnejšnjem svejti, šteri je včasik nej glij najbole lejpi. Zatou, lidgé, radüjmo se, prišo je prelejpi adventni čas. Jasmina Papić Izdelovanje adventnih vencev in drugih okraskov Zadnjo soboto pred začetkom adventnega časa organizira Slovenska manjšinska samouprava v Sakalovcih že tretje leto izdelovanje adventnih vencev in drugih božičnih okraskov. Na začetku smo organizirali delavnice z namenom, da bi otroci skupaj s starši ali z babicami naredili svoj adventni venec in s tem malo pomagali, naj se družina začne pripravljati na advent in božič. Zelo smo veseli, da pride vsako leto več ljudi na delavnico. Člani samouprave poskrbimo za veje, osnovo za vence, razne okraske, mašne. Otroci pa morajo od doma vzeti s sabo samo sveče in seveda voljo ter domišljijo za delo, tega pa seveda nikdar ne manjka. Pri izdelovanju adventnih vencev in okraskov nam pomaga gospa Aniko Csicsai, delamo pod njenim vodstvom. Pokaže nam, kako naj bi začeli, nas nauči delati pentlje, na kakšen način lahko naredimo vence in tudi okraske za na grob. Tudi v časopisu bi se ji radi še enkrat zahvalili, da nam vsako leto pride pomagat, zahvaljujemo se za njeno potrpežljivost, saj otroci jo skoraj »raztrgajo« z željami, kaj vse bi radi imeli. Na koncu smo lahko ugotovili, da so bili prisotni zelo pridni, saj so naredili veliko lepih vencev, okraskov za vrata in za grobove. Lahko rečemo, da je zdaj vse pripravljeno, da lahko naše hiše okrasimo za božič, manjka samo še duhovna pripravljenost, zato pa lahko poskrbimo v naslednjih nedeljah v adventu, saj bo v naši vasi več božičnih koncertov, v adventu pa bodo vsak četrtek zjutraj tudi »rorate« maše. Valerija Rogan Porabje, 10. decembra 2009 4 Srečno-žalosten dühovnik iz Vojvodine (4) Nej tak dugo nazaj sam štejla v vogrski cerkveni novinaj srečno-žalostno zgodbo (történet) ednoga župnika iz Vojvodine (Vajdaság), stera se mi je tak povidla, ka sam si mislila, ka go dolobrnem na slovensko rejč. Iz zgodbe žitka popa, steri se je rodiu v ciganjskoj familiji, vsi leko najdemo kakšen navuk za svojo živlenje tö. Dühovnik József Bogdán, steri je pesnik tö, je tak pripovejdo o sebi. »Tam v tistoj vesi, gde sam dühovnik, sam mogo nika vönajti – edno mesto, hišo – gde se je mladina, stera je ostala v vesi, leko srečala. Zatok sam organizejro kulturno drüštvo, stero nosi menje Lajosa Kálmána, ki je bijo dühovnik v vesi v prejšnjom stoletji. Bijo je etnolog tö, on je gornajšo tistoga človeka, steri je vendar največ pripovejsti pa pravlic znau pripovejdati v Karpatskoj kotlini. V vesi nigdar nej bilau školnika, pa zdaj ga tö nejga. Nej je bilau doktora, pa ga itak nejga. Lüstvo, če je betežno gratalo, se je moglo 30 kilomejterov pelati v edno vekšo vesnico. Eštje je tau sreča bila, ka je cug vozo prejk vesi. Dja sam tö v toj vesi začno pesmi (verseket) pisati. Naj-prva pesem, stero sam napiso, je mejla naslov »Ka naj povejm«. Ka naj povejm, od nedele se bojim. Kumaj dvajsti lidam mešo držim. Po meši ofer preštém, približüje se slejdnji dén. V našoj püšpekiji je trikrat telko pokapanj kak krstitk. Z mojimi vörniki se največkrat na graubišči srečam. K meni slišijo eštje dvej podružnici (filia), gde že več kak 50 lejt nemajo cerkvi. Na vekše svetke (božič, vüzem, risalska nedela) na cintori pri velkom križi slüžim sveto mešo. Gda se meša slüži, črne vrane se nosijo više nas, s perauti mlatijo pa kavkajo. Od velke larme kumaj čüjejo moje reči tisti, steri pridejo. V tej mali vasnicaj pri granici mlade lidi ranč nega več, če se eno par najde, tiste ne briga vöra. Mladi več trno ne znajo vogrski, vogrsko ménje majo, dapa ne gučijo materni gezik. Če je kaj pitam ali njim povejm, me zbejlim gledajo. Na srečo med starejšimi geste-jo eštje pravi vörniki, steri si eštje želijo, ka bi meli župnika, mešo. Po meši me ranč neštjejo domau pistiti. Najoslejdnjim sam na vsisvetcovo bijo v tej vasnicaj. Edna stara ženska me je prijala za rokau pa me je pelala k skupnomi graubi, gde so tisti pokopani, stere so 1944. leta, gda je že bojni skurok konec bilau, partizani tazostrejlali zavolo toga ka so Vaugri bili. Tü počiva njeni mauž tö. Po tej vasnicaj prej eštje dosti takšni skupni grobišč geste, se mi je potaužila. Kak sam že pravo, gda sam prišo v te vesnice za plevanoša, sam naprej vzejo klabajs pa sam začno pisati pesmi. Najbola zatoga volo, ka sam vsigdar sam pa osamljeni bijo, pa zatoga volo tö, ka mi je te bola čas odišo. Zveza pisatelov (Írószövetség) je pozorna gratala na moje pesmi pa ji je vödala. Tau mi je bilau kak balžam za dosti trplenja pa samote, ka sam trpo v svojom žitki. Do tejga mau so mi vödali šest pesniški zbirk (verseskötet) pa dvej sociografiji. Od 1999. leta sam člen Zveze pisatelov na Vogrskom. Kak dühovnik sam tö napredüvo, leta 2006. sam od pape Benedikta XVI. daubo imenovanje za župnika papeške kapejle, püšpek iz Szegeda mi je pa dau rang častnega kanonika. Nigdar sam si nej želo priznanja, range. Najvekši dar mi je pozvanje za dühovnika, ka sam ga od gospodnoga Boga daubo.« Konec E. Sukič József Bogdán Mati moja, Vogrski rosag Ne prosim te, Mati, nej pejnez, nej krüja, Samo kanček lübezni pa malo veselja. Samo tau prosim od tébe, ka dejte prosi, Mrtva zvejzda si postala visiko na nébi. Mrzla zvejzda si postala, ne vidim tvoj obraz, Lücka si mati, moj Vogrski rosag. Vkraj si se obrnaula Mati, jaz sam tö tvoj sin, Zakoj me zatajiš, v mojo srcé žalost deliš. Kak ftič svojo gomejzdo tak iščem jaz tebé, Žmeten žitek me vse potepé. Duga lejta v črnom plašti Živem brez materé, brez očé. Koma se leko taužim, povej mi, draga Mati, Sto se vzeme zamé, ki de me znau potroštati. Sto de pomago vnaugim nesrečnim, če nej ti, Mati, k tebi bežim. Ne prosim te, Mati, nej pejnez, nej krüja, Samo kanček lübezni pa malo veselja. Samo tau prosim od tébe, ka dejte prosi, Znauva naj svejti tvoja zvejzda na nébi. Dragi vörnicke! Adventna slovenska meša de v varaškoj cerkvi 20. decembra v 16. vöri Pri meši de spejvo Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZS z Gorenjoga Senika Po meši de BOŽIČNI KONCERT, na sterom do spejvali: - MePZ Avgust Pavel ZSM Gorenji Senik - Ženski pevski zbor Marjetice DU Moravske Toplice - Komorni ženski pevski zbor »Žlaki« iz Sebeborcev zveza.hu Porabje, 10. decembra 2009 5 Zaslöjžili so si lejpo zavalo Drüštvo porabski slovenski penzionistov (Rába-vidéki Szlovén Nyugdíjas Egyesület) gnesdén šté 137 členov, s toga ji je z Gorenjoga Senika 17, z Dolenjoga Senika 10, iz Sakalauvec 13, Slovenske vesi 29, Varaša 42, Števanovec 20, Verice-Ritkarovec so 4 iz Andovec pa 2. Tau tü istina, ka je med njimi malo moškov, samo 23, etak nej čüda, če ženske nosijo »lače«. Za drüštvo na leto štiri vekše programe pripravlamo od začetka mau, od 1996. leta, ka njim je prej telko ginau prav. Delo drüštva ravna predsednica (elnök) Micka Svetec iz Slovenske vesi pa podpredsednik Gabor Lazar z Dolejnjoga Senika, gazdüvanje pa vodi Irinka Mukič z Gorenjoga Senika. Plane programov si vsakšo leto vözbrodimo vküper s tistimi lidami, steri se direktno brigajo za lidi v svojij krajaj, s prejdnjimi drüštva pa Slovensko zvezo. Tej programi se vsakšo leto na znanje dajo že na zadnjom srečanji, gda na leto gnauk djilejš (občni zbor) tü majo, gdé bi vsakši leko tapravo svojo mišlenje. Vejmo pa, ka je vsakši nej té nature, ka bi vöstano gončati pred lüstvo. Zatok je pa tü dobro, ka vsakša ves má svojga človeka, steromi pa že vsakši vüpa táprajti kaj, prejk nji pa že pride do nas. Tej lidgé so konkretno tisti, steri skaus leto nosijo potrejbne informacije do lidaj pa nazaj od lidi. Pred vsakšim programom oni ziščejo gora lüstvo, oni ji spravlajo vküper, na leto dvakart vküper poberejo članarino (tagdíj) pa ovak drüge pejnaze tü, betežnike odijo gledat v imeni drüštva. Na Slovenskoj zvezi dostakrat mamo tašne programe, ka nam oni pomagajo vküper spravlati lüstvo, dostakrat ešče zvöjnajšno lüstvo tü, oni so tej, steri se največkrat srečajo z lidami cejlo leto. Tau je nej mala briga, gdekoli so, od cerkve do baute, vseposedik morajo odti z oprejtimi očami, gde leko zaodijo koga ali pa morajo titi na daum ali zdigniti telefon. Ne zandolejm zavolékrat prajti, ka brezi pomauči tej lidi bi tau drüštvo nikdar nej moglo tak delati, lüstvo bi pa tü dosta vekšo brigo moglo meti zasé. S svojim rednim delom si fejs zaslöžijo, ka se njim prejk novin tü posaba po imeni zavalimo, oni so: Vera Gašpar na Gorenjom Seniki, Gabor Lazar na Dolenjom Seniki, Ferenc Sukič v Sakalauvci, Iluš Bartakovič pa Kata Nemet v Slovenskoj vesi, Margita Kukor pa Aranka Schwarcz v Varaši, Aniko Kovač v Števanovci, Andovci pa na Verici-Ritkarovci. Tau leto smo ešče parkrat pomauč prosili od Eržike Dravec na Gorenjom Seniki pa Micke Bajzek z Židove. Zahvala ranč tak vala za vse trüde, delo predsednice Micke Svetec pa blagajničarke (pénztáros) Irene Mukič tü. Radi smo, če nam stoj kaj povej, naj bau tau dobro ali lagvo, vse nam je samo na pomauč za baugšo delo. Na tau za dobro peldo leko vözdignem Klaro Mešič v Varaši, stera mi je na konci novemberskoga srečanja prajla, ka je buma zdaj tá muzika nej bila za njau, ka »je šlau vse na eno kopito«, nej njej pa ešče dosta drüdji lidam se tü dosta bola vidi igranja našoga staroga padaša Ludviga Nemca iz Krplivnika. No, gda sam tau táprajla Ludvigi, sam prejk telefona »vidla«, kak so se me vüje vtegüvale od radosti. Tak, ka sam si gora djala, dočas tau želi lüstvo, dočas de furt samo on špilo kak zdaj že dvej leta. Na fašensko nedelo, 14. februar 2010, si je že Ludvig zdaj zapiso v kalen-dar penzioniste v Porabji. Vsi členi nam tü trno do-sta pomagajo. Na leto 2000 forintov plačöjvajo za članarino. Na vsakšom srečanji majo ples, za goslare potrejbni pejnaz en tau oni sami poskrbijo, za drügo pa drüštvo. Na leto gnauk majo za cejli den izlet ali prauško, gda k pautnoj ceringi furt vcuj plačajo. Gda se na fašenek nota trbej zravnati, furt se najde zavolé lidi, steri si nika nauvo vözbrodijo pa se prejk mejseca pripravlajo na tau, maske si sami napravijo s svojo držinov. Kak se vsi vejmo tomi veseliti! Ali zdaj, gda je ta kriza, pa smo bola v stejski s pejnazi, smo se tak zgončali, ka mo si tak pomagali, ka od letošnjoga zadnjoga srečanja mau pri pogostitvi za piti že vsakši sam poskrbi. Vse tau vsakši porazmej, niške se ne čemeri pa ne dela probleme. Za velko pomauč se šté, ka so se naši lidgé tü vzeli, ka spečejo pokaraje, pogače na svoje programe, etak s fajnskimi porabskimi domanjimi pokaraji leko pogostimo svojo lüstvo. Letos so pekli Števanovci-Andovci-Verice-Ritkarovci, Gorenji Senik, Varaš pa Sakalovci. Drüge vesi do pa na redej drügo leto djeseni. Nisterni nam dosta včinijo zatau, naj se indašnjo djesti pa meštrije ne pozabijo, naj lidgé leko spoznavajo té vrejdnosti, se leko navčijo, ka smo erbali od svoji starcov. Ženske, stere nam furt pečejo, gda je Zveza zaprošena, naj nota pokaže indašnje porabske pokaraje pa pogače, naj bau tau v Sloveniji ali na Vogrskom. One so bile letos: Margita Korpič pa Majči Dončec v Trauščaj v Varaši, Aranka Schwarcz v Varaši, Majči Lang pa Kata Nemet v Slovenskoj vesi, Cilika Lazar na Dolenjom Seniki, Ana Ropoš v Števanovci, menja-krat Vera Gašpar pa Magda Rogan na Gorenjom Seniki. Ženske stari meštrij so pa: Ana Ropoš iz Števanovec, Margita Korpič iz Traušča, Micka Bajzek iz Židove pa Micka Ropoš z Gorenjoga Senika. Mlajša generacija fizično tü dosta pomaga, najbole med potjauv na prauškaj, izletaj pa na pikniki. Vse lidi v drüštvi leko postavimo za trno dobro peldo. Oni so tej lidgé, steri ranč tak radi dajo, kak radi dobijo. Tau lüstvo je zatok v tau drüštvi, ka je rado med lidami, ka se rado radöjva, padašiva pa fejs poštöjva eden drügoga. Šanalivamo vse tiste, sterim zdravdje več ne dopisti, ka bi leko vküper prišli. Pejnaze za cejloletno delo vküper spravlamo na Slovenskoj zvezi z natečaji s pomočtjauv Irene Mukič. Drüštvo je ustvaurila Slovenska zveza, zatau ga pa drži za svojo »dejte« od začetka mau. Letos je tü največ pejnaz dobilo od Slovenske zveze, telko, kelko vsa drüga slovenska drüštva. Posaba se želimo zavaliti za finančno pomauč Uradi R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani, Javnomi skladi za narodne in etnične manjšine v Budimpešti pa Slovenski manjšinski samoupravi Monošter- Slovenska ves, stera že tü duga lejta pomaga drüštvo. Na konci želim prajti, ka sam fejs srečna, ka od prvoga minuta leko delam za té dobre lidi pa s tejmi dobrimi lidami. Gvüšno, ka ranč zatoga volo poznam (čütim) trno velko poštenjé do nji, ka oni vse vejo poštüvati, vsakšomi se radüvati, vse ji briga, gdékoli smo z njimi, se furt lepau ponašajo pa se trno radi pogučavajo s kimkoli v svojoj porabskoj slovenskoj maternoj rejči. Vsejm vküper se lepau zavalimo za vso pomauč pa naj njim Baug dá dobro zdravdje pa lejpo živlenje. Klara Fodor sekretarka Porabje, 10. decembra 2009 6 »Mislo sam, ka do nas v Rusuško pelali« Gnesden že mladi ladjénom nej zato, ka so se bojali, ka kaj na-nas je pito, ka je djé. Kazali smo li. Pondejlek zazrankoma smo figo, samo do Sárvára, skrajej trbej za sodaka rukivati, zato ka pravimo. Rolone smo tö vse mo-ma, ka mi nika ne smejmo praj-že šli žetvo delat. Tam je eden nej. Pa v niši vekši varaš smo nej te zakon so že zbrisali. Istino, gli dolapistiti, naj niške ne vidi ti. Avoške so ma biciklin vkraj prejdjan nam tau pravo, ka so smeli titi, kak povejmo Sombov slejdnjom časi so se že samo notra. Materi je vö trbelo titi, pa vzeli pa za nami mogo titi. Pr-oni grofe pa barone čakali, nej teo ali Pešt. Žena je mejla sestričmalo segreli, pa so že leko šli eden go je tak v rit brsno, ka se vin kak bi v Varaš prišli, je eden pavre. Leko ka smo kaj zmejšali, no na Ostffyasszonyfa pa smo te domau. Nej tak kak prvin, gda je s stumb dolakobacala. Enga potok, tam so ma biciklin notra je pravo tistim, ka so tam paulek tak na Kalóta pusto v gazdaság so ladjéni več lejt slüžili pri so-konja, edno kravo pa edno svi-ličili, njega pa s pükšov dobro bili.« leko šli delat. Te smo najbola na dakaj. Pa nej bilau kaj, vsakši je njau leko pelamo s sebov, zato namlatili. Prajli so ma, naj dé • Ka ste vse tam delali? tejm bili, naj mamo gde spati, mogo titi, če je sto ali nej, zvün ka tam grünt dobimo, so nam domau, dapa edno rejč naj ne »Vse smo delali, ka na ednom pa naj mamo delo. Z ženov sva povej. Zdaj, par lejt nazaj, eštje marofi delo bilau. Kosili, žetvo se tam zdavala, v kapejli Sitke. prvin kak bi mrau, je pravo, ka delali, drva sejkali, okapali, žen-Septembra 1956. leta smo prišli ga eštje zdaj itak boli tisto, ka so ske so ešče v vodej delale, gde so domau v Slovensko ves, zato ka ga tam zmlatili.« rais (riž) pauvali. Tisto je grdo smo dobili pismo, ka smo več • Ka ste mislili, gda so vas pe-delo bilau, cejli den v vodej biti. nej kulacke.« lali, kama zdaj vas ženejo? Prvo leto so nas k mari nej pisti-• Gda ste domau prišli, v »Tau smo mislili, ka v Rusuško, li, zato ka so se bojali, ka je za-rami ste ešče zato kaj meli, ali ali kak Židove, zaničijo nas.« pravimo s čemerom (strupom). je prazen bijo? • Bojali ste se? »Tak smo bili, kak gda maro že néjo na vágóhid (klavnica), ranč tak smo bili. Na mojo düšo, ka nika smo se nej bojali. V bagau ne so nas zagnali, tak ka v ed nom tali smo mi bili, v drugom tali pa mara. Tak smo se pelali do nedele zadvečerka. Nejsmo tisti, šteri so betežni ali falični prajli, prvin kak so nas tagnali.« dobili nej gesti pa nej vodau. bili. V Slovenskoj vesi živijo Jo-• Kak ste tau maro leko s seuv Mi smo, baugi hvala, zato edno žef Majcan, šteri so nišo bajo pelali? šunko brž dolaobesili prvin kak nej meli, pa itak so je nej zvali »Konja smo notravpregli, svi-bi nas tagnali, dapa bili so taši, za sodaka, liki so je inan pela-njau na kaule, kravo smo pa za šteri so nika nej meli. Mi, če smo li. Kama, pa zaka, od tauga do kaule prvezali, tak smo se te pe-piti steli, te smo kravo podudjili. nam zdaj pripovejdali. lali na panauf. Ka smo tak nag-Vsakša držina je mejla eden ba • Djauži, kak se je tau zgaudi-lo leko prijali, tisto smo vzeli, gaun, pa kak smo vsigdar dala lo, ka ste nej bili sodak? drugo je pa ostalo.« šli, tak nas je vse več bilau.« • Djesti ste zato dobili? »Nika nej bilau, samo smetja, »Petdesetoga leta djeseni bi • Kelko mare je te ešče doma • Kak je bilau, gda ste taprišli »Dobili, dapa tjelko pa ka!? Za-vse so porobili. Sto je prišo, tisti mogo titi za regruta (naborni-ostalo? na Hortobágy? zranka dvajsti dejk krüja pa je neso, ka je najšo.« ka), samo te sam dja več nej bijo »Krave, konji, vsevküp osemnaj-»Gda smo taprišli, tam so nas v črno vodau, ka so tak zvali, ka • Zemlo ste vse nazaj dobili? doma. Tak sam vöausto, ka so set glav živine. Te so potistim na red postavili, tak po pet, pa so kafej. Podne stjüjeno pšenico, »1957. leta smo vse nazaj dobinamé pa držino vöodpelali (in-Rönök pelali v zadrugo (szövet-nas gnali v barake. Tam so nam kak svinjam. Večer pa kafej, tau li, eštje sakalauvski tau tö. Tisti ternirali).« kezet), šištja (svinje) pa na Se-taprajli, ka moramo delati, kak je bilau vse. Pa tau je tak šlau pavri, šteri so do tistoga mau • Kama so vas odpelali? vsakši den. Najbaukše je, če člo-našo njivo delali v Sakalauvca, »23. junija 1950. leta so name vek na tau ranč ne misli. Vsig-ka smo nej bili doma, so glasi-pa cejlo družino na Hortobágy dar so nam tau prajli, ka tam li, pa za eden tjeden so nam pa odpelali. Tau so prajli, ka smo zginemo, tam nas tazakopajo. vkrajvzeli sakalauvski tau. Tak kulacge, zato ka sedemtresti Taši štrbanclinge so nas šteli, ka je samo domanji tau austo.« plügov zemlé mamo, pa smo ne gda smo vö ali notra na vrata šli, • Ka mislite, če bi vas nej varni za rendser (režim), zato pa dostakrat so se zmejšali, vejn odpelali, te bi kaj ovak bilau moramo vkraj z dauma titi.« zato, ka so eštje redno ranč šteti zdaj? • Gda so prišli po vas? nej vedli. Tašoga reda je velka »Ne vejm, če bi kaj ovak bilau »Tau je eden petek bijo, vnoči paradija bila, tau so mislili, ka je zdaj, dapa vejš, ka če si doma, v tretjoj vöri so prišli. Avoške stoj vujšo. Prvo leto je bilau naj-te nika zato maš, če drugo nej, (UDBA) so ram kauli vzeli, pa bola nebesko. Nika dobroga nej te redno djesti, pa bi se nej telso rogatali, naj gorastanemo. bilau tam zvün tauga, ka tam ko mantrali od glada. Najprvin Tau so prajli, naj se dočas kre sam se spozno z žanauv. Ona je smo vanej na sonžati ležali kak da dejamo, dočas z očov nazaj ovak s Senika doma.« mara, potistim v ednoj üti, v pridejo, zato ka so ga k žüpani • Kelko lejt ste bili na Horto-zimi pa tam, gde so birke meli. pelali v Varaš. Tam so papir na bágyi? Dosta smo se mantrali, dosta prajli, ka so ga mogli podpisati, nik. Kaule so pa nikam na Ker-se moramo držati, pa naj niške »Štiridesetštiri mejsecov, ok-smo delali za nikoj. Gda smo pa pa v kratkom časi so prišli na-káskápolna pelali. Tak ka nika ne proba vujti, zato ka ga vča-tobra 1953. leta smo od tistec domau prišli, nika smo nej meli, zaj. Te čas smo, mi trgé bratje pa nej ostalo doma. Gda smo se sin tastrlijo. Prajli so, ka maro vkraj šli, zato ka je Imre Nagy pa smo vse leko znauva začnili mati v künji sejdli, pa smo roke prauti Varaši pelali, gnauk smo za nami pripelajo, dapa nikdar grato minister. On je dau nam od začetka.« gora na sto mogli djati. S stoline se samo srečali z ednim pada-več nejsmo je vidli. Samo telko amnestijo. Dapa ne misli, ka kište so naužice vöspobrali, vejn šom. Tisti je kaulin löč prijo pa smo meli, ka smo v rokej nes-smo domau leko šli. Edno velko Karel Holec Porabje, 10. decembra 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tistoga dneva, gda je najšla… Lidge zato dun moramo v šaulo ojdti, ka se kaj navčimo pa ka mo kaj vedli. Srakam takšo nej trbej delati. Vse, ka se navčijo, se mlade srake navčijo od starišov. Depa gizdavost je gizdavost. Srake brezi toga ne morejo. Sraka Črnamlaka pa nikak nej. Vej je pa una najbole gizdava sraka na cejlom svejti. Pa če majo lidge šaule, do njeni trgé mlajši tö v šaulo ojd li. Ka do vedli eške več pa najbole več od vsej srak. »Dragi moj mouž, najini trgé mlajši do ojdli v najbaukše šaule!« je mama sraka Črnamlaka zapovejdala možej Marjetici. »Draga žena, tak de, kak povejš! Pa si ge ranč tak brodim kak ti,« je biu Marjetica brž za tau. Depa ležej je prajti, kak pa naprajti. Tau pa zavolo gizdavosti, se razmej. Najprva sta se zgučavala, kama do šle mlade srake v šaulo. »V Merko nikak nej, ka so tam gé takši lidgé, ka radi strejlajo,« je prajla sraka Črnamlaka. »Ranč tak, kak praviš,« si je gnako brodo Marjetica tö. ŠAULA »Na Nenškom so trno dobre šaule, depa uni so gizdavi gé,« je tadale brodila mama sraka Črnamlaka. »Ranč tak, kak praviš. So gizdavi, depa nej tak, kak bi mogli biti. Za najine mlajše morajo biti najbole gizdavi,« je kcuj djau Marjetica. Tak sta brodila tadale. Pa je nin nej bilau najbaukše šaule za mlajše. »Ka pa, če bi šle na Talansko? Tam so dun gizdavi lidgé. Pa lobočejo tak brž, ka eške sami sebe ne razmejo?« je za eden čas pito Marjetica. »Pa bi ti tö rad, ka bi nej razmo najine mlajše, gda zgotauvijo šaulo?« ga je pitala žena. »Aaaa, tau gvüšno nej!« Pa sta brodila tadale. Ena šaula v nej ednom rosagi je nej bila dobra ali pa zadosta dobra. »Leko bi ojdli v šaulo v tau našo, vej je tam za brgaum!« si je dun zbrodila mama sraka Črnamlaka. »Ranč tak, kak praviš. Ge sam si gnako brodo,« jo je vzeu pod peraut mauž Marjetica. Nin za dva kedna se je začnola šaula. Mlajši so se po dvej mejsecaj znauva začnili ojdti včit. Pa so tak v šaulo odišle tri mlade srake tö. Na, nejso odišle nut v šaulo. Doj so se vsejle na strejo. Tam pa so sejdli že vrabli pa siničice pa eške kakši drugi ftič tö. Mlade srake so je gledale, gledale pa li samo gledale. Pa so ftiči gledali nji tö, samo so se gledali, pa eden ftič se je nej zglaso. Zatoga volo so že nin za pou vöre domou priletejle. »Ka, šaula se je že zgotauvila?« je pitala mama sraka Črnamlaka. »Kaj bi pa. Tam so bili ftiči, ka že cejla lejta ojdijo v šaulo. Eden nika ne vej prajti pa eden je nej nika bole gizdavi. Ta šaula je nej nika vrejdna,« so prajle v eden glas. Ata Marjetica pa je po svoje brodo: »Dun je dobro, ka ste v šaulo šle. Pa ste jo zgotauvile tö. Navčile ste se, ka te šaula ne more navčiti biti gizdavi. Tau dojde. Trno lepau je tau, ka ste tak brž zgotauvile šaulo!« Pa si je ranč tak brodila mama sraka Črnamlaka tö. Miki Roš Porabski dijaki se odlično počutijo v Ljubljani Porabski dijaki in dijakinje se Beata Dančeč, Anamarija slovenskega pouka, ki je vsak neki piceriji. V soboto smo si izlet v Őrség. Naši prijatelji že skoraj tri mesece učijo slo Bedič, Laura Sipos in Eva dan od 9. do 12.30 ure, se ude- ogledali baročno cerkev, spre- so se zelo dobro počutili pri venski jezik na Celoletni šoli v Pusztai. Zdaj, ko bo semestra ležujemo tudi izletov, raznih razstav in drugih raznovrst nih programov (Škocjanske jame, Park Tivoli, itd.). V pro stem času se velikokrat spre hajamo na Prešernovem trgu, hodimo v kino in na zabave. Ogromno ljudi smo že spoz nali, ne samo Slovence, am pak tudi tujce, ki v jezikovno šolo prihajajo z vsega sveta. V dijaškem domu radi preživ ljamo čas s svojimi švedskimi, nemškimi, slovenskimi in ar- Pri jezeru Hársas Na nekdanjem prehodu Verica-Čepinci gentinskimi sostanovalci. Na srečo poleg učenja najdemo hajali smo se pri jezeru Hár nas, mi pa smo bili veseli, Bence Bu-Beata: Zelo mi je všeč tako »tuje« prijatelje v Monošter. V kakšna je prava madžarska g á n , šola kot tudi mesto. Poleg petek zvečer smo večarjali v palinka. V nedeljo smo šli na N.V. Porabje, 10. decembra 2009 kmalu konec, smo jih spraše-čas tudi za druženje z njimi. sas, smo kegljali in se tudi ko-da smo jim lahko po- vali o tem, kako so se navadili Anamarija: Pred kratkim pali v monoštrskih Termah. začeli na novo okolje. smo za vikend povabili naše Zvečer pa so vsi lahko okusili, smo odraščali. PETEK, 11.12.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 10.35 OLIVER IN GORSKI VZPON, DOK. FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZGODBA O INDIJI, DOK. SER., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POLET, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: MIRNA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, POTROŠNIŠKA ODDAJA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA IN SKRIVNOSTNA MASKA, OTR. NAN., 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 DANES DOL, JUTRI GOR - VOJKO ANZELJC: KORUPCIJA, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: AMERIKA JE PRI NAS, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 STRASTI, TV NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.12.1991, 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PETEK, 11.12.2009, II. SPORED TVS 6.35 TV PRODAJA, 7.05 TO BO MOJ POKLIC: PODJETNIK, 7.30 GLASNIK, 7.55 OPUS, 8.25 MULČKI, OTROŠKA SERIJA, 8.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 11.12.1991, 9.25 SMUČARSKI MAGAZIN, 9.55 VAL D’ISERE: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.10 HOCHFILZEN: SV. POKAL V BIATLONU, SPRINT (Ž), 12.40 DOLGCAJT, 13.35 ČRNO BELI ČASI, 13.55 VAL D’ISERE: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 14.45 SV. POKAL V BIATLONU: SPRINT (M), 15.55 EP V PLAVANJU, 17.55 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA, 20.00 PET LET NA MARSU, AM. DOK. ODD., 21.00 JOHANNESBURG: BOKS, ZAVEC - HLATSHWAYO, 22.30 UMAZANA VOJNA, ANG. FILM, 0.00 OSTRE BESEDE, AVSTRAL. FILM, 1.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 52.25 INFOKANAL * * * SOBOTA, 12.12.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: OBDAROVANJE, LUTK. NAN.; MIHEC IN MAJA: KRALJ MATJAŽ, OTR. ODD.; SEJALCI SVETLOBE: POBEGLA FRNIKOLA, OTR. NAN.; RIBIČ PEPE: K KOT KAMNIK, OTR. NAD., 9.15 DROBTINICA: BOŽIČ PRIHAJA, DAN. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: AMERIKA JE PRI NAS, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 PISMO BOŽIČKU, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 IGRAMO SE Z ZVEZDAMI: ETNO, 21.05 MISS SVETA 2009, 23.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.00 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.55 STRASTI, TV NAD., 1.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.12.1991, 1.55 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SOBOTA, 12.12.2009, II. SPORED TVS 6.35 SKOZI ČAS, 6.45 TV PRODAJA, 7.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.12.1991, 7.45 POLEMIKA, 8.45 POSEBNA PONUDBA, 9.05 CIRCOM REGIONAL, 9.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 11.55 SV. POKAL V BIATLONU, 12.40 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 ZGNZ -BIG FATHER/2, 14.10 SV. POKAL V BIATLONU, 15.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 15.55 EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, 18.00 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.30 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: CHELSEA -EVERTON, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.25 MILOŠ MIKELN, PORTRET, 23.25 SNEŽNA PAST, KAN. FILM, 1.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.50 TRANZISTOR, 7. ODDAJA, 2.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 13.12.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 REŠEVANJE POTOPLJENIH ZAKLADOV, FR. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 AFRIKA, LJUBEZEN MOJA, NEMŠ. NAD., 0.40 STRASTI, TV NAD., 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.12.1991, 1.35 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 13.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.12.1991, 8.20 GLOBUS, 8.50 TV PRODAJA, 9.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.10 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 10.55 SV. POKAL V BIATLONU, ŠTAFETA (Ž), 12.30 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 14.00 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.55 EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU, 18.00 SV. POKAL V BIATLONU, 20.00 GUGE -IZGUBLJENO TIBETANSKO KRALJESTVO, AM. DOK. ODD., 20.50 EKSODUS, ADINE SANJE, IT. NAD., 21.45 NA UTRIP SRCA, 21.45 NAVDIH KLASIKE, 21.50 PATETIČNA ČAJKOVSKEGA, FR. DOK. FILM, 22.45 KLAVIR, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 14.12.2009, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SMRKCI, RIS., 10.35 ANIMALIJA, RIS., 11.05 MULČKI, OTR. SER., 11.35 IZ POPOTNE TORBE: POLET, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, 13.50 IGRAMO SE Z ZVEZDAMI: ETNO, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKS V ZRAČNIH VIŠAVAH, RIS., 16.10 AJKEC IN UMETNINE IZ GLINE, 16.30 RIBIČ PEPE: K KOT KAMNIK, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.40 STRASTI, TV NAD., 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.12.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 14.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.45 TV PRODAJA, 11.15 TO BO MOJ POKLIC, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.40 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 POSEBNA PONUDBA, 15.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.12.1991, 15.50 OSMI DAN, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC, 18.00 JESENIN, RUS. NAD., 18.45 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 CITY FOLK, DOK. ODD., 23.15 HALLAM FOE, ANG. FILM, 0.45 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 15.12.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI – LEV, 10.20 ZLATI PRAH, 10.30 VELIKA KNJIGA O PRAZNIKIH – BOŽIČ, 10.45 RIBIČ PEPE: K KOT KAMNIK, OTR. NAD., 11.10 AJKEC IN UMETNINE IZ GLINE, 11.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 UMETNOST IGRE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 SEJALCI SVETLOBE, OTR. NAN., 16.25 ŽIVLJENJE MED ŽIVALMI, FR. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 KAMNITA DEDIŠČINA KRASA, DOK. ODD., 18.00 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ILIRSKE PROVINCE, DOKUMENTAREC MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 TRGOVINA Z OTROKI, DAN. DOK. ODD., 23.55 KAMNITA DEDIŠČINA KRASA: VKLESANO V KAMEN, DOK. ODD., 0.25 STRASTI, TV NAD., 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.12.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 15.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.45 TV PRODAJA, 8.15 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 8.40 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.10 NA LEPŠE, 9.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.35 NLP, 13.35 BLEŠČICA, 14.05 STUDIO CITY, 15.00 POZDRAV AFRIKI, 15.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.12.1991, 15.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: MILOŠKA, LADY NOTT, 20.25 PARIZ: ODBOJKA, TEKMA LIGE PRVAKOV: PARIS VOLLEY -ACH VOLLEY BLED, 22.30 DEDIŠČINA EVROPE, FR. SER., 23.55 KO PRIDE PLIMA, FR.-BELG. FILM, 1.20 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 16.12.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 SEJALCI SVETLOBE: POBEGLA FRNIKOLA, OTR. NAN., 10.55 ZGNZ -BIG FATHER/2, 11.25 KAMNITA DEDIŠČINA KRASA, DOK. ODD., 11.55 ILIRSKE PROVINCE, DOKUMENTAREC MESECA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS. NAN., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 BELA MASAJKA, NEMŠ. FILM, 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 MED PRAVLJICO IN RESNIČNOSTJO, 0.35 TURBULENCA, 1.25 STRASTI, TV NAD., 1.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.12.1991, 2.20 DNEVNIK, 3.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.25 INFOKANAL SREDA, 16.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 12.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.12.1991, 13.20 KNJIGA MENE BRIGA, 13.40 GLASBENI VEČER, 14.50 TV PRODAJA, 15.20 SPET DOMA, 17.10 MOSTOVI -HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 KINGDOM, ANG. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.05 ZGODBE FRANCA ŠTURMA 1948/49 -2008/2009, 20.20 IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 20.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: TOTTENHAM - MANCHESTER CITY, 22.55 PEDRO CALDERON DE LA BARCA: ŽIVLJENJE JE SEN, 0.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IRENA VIDIC KVINTET, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 17.12.2009, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: ALENKA PLEŠE, OTR. ODD., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 BERLIN, BERLIN: MATERE IN HČERE, NEMŠ. NAN., 11.45 MED PRAVLJICO IN RESNIČNOSTJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 VOJKO ANZELJC: KORUPCIJA, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.05 PASTIR, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE: ROMUNIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.40 STRASTI, TV NAD., 0.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.12.1991, 0.35 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 17.12.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 TO BO MOJ POKLIC, 7.55 TURBULENCA, 8.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.12.1991, 9.10 GUGE -IZGUBLJENO TIBETANSKO KRALJESTVO, AM. DOK. ODD., 10.00 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 10.55 POKLJUKA: SV. POKAL V BIATLONU, 13.25 NA LEPŠE, 13.55 POKLJUKA: SV. POKAL V BIATLONU, 20 KM (M), 16.30 EVROPSKI MAGAZIN, 17.00 MED VALOVI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: MIRNA, 18.25 POTEPANJA: GASILCI, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA PREGL, 20.00 FANTOM IZ OPERE, AM.-ANG. FILM, 22.15 TRANZISTOR, 22.55 PROFESOR, IT. NAD., 0.30 IZGNANSTVO, ŠP. DOK. FILM, 2.25 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Nastopi kulturni skupin Slovenske zveze Folklorna skupina iz Sakalovec je 14. novembra notapokazala plese Porabski pa prekmurski Slovencov pod mentorstvom Zorana Domjana na Srečanji folkloristov Zahodnega Prekodonavja (Nyugat-dunántúli Néptánc Találkozó) v gledališči v Krmedini. S svojimi plesi so velki aplauz pa pohvalo dosegnili. Na cejlodnevnom programi je gorastaupilo 17 folklorni skupin, med njimi Vaugri, Rovati pa mi, Slovenci. Foto: Simon Attila Varaške ljudske pevke so z veseldjom vzele pozvanje pa zaspejvale pesmi Kaj si misliš pa Pšenica na poli že zori pod mentorstvom Marije Rituper 28. novembra na jubilejnom programi 5. srečanje Zapojmo in zaigrajmo na gorički zemlji v Križevci v Prekmurji. Jubilante, Goričke lajkoše Kulturnoga dröjštva godcov pa pevcov, so s svojimi pesmimi pozdravlali ljudske pevke, pevci, godci, pevski zbor pa pevca zabavni naut iz Mislinjske Dobrave, Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Doline, Šešča, Kicarja pa Gornjij Petrovec.