Letnik /X	V Ljubljani, dne 21. junija 1929.	18. številka.
Razlike bivših začasnili poštarjev.
Že v »Postnem glasniku« štev. 7 od 1. marca t. 1. smo objavili članek, v katerem smo dokazali, da se je uradnikom M. kategorije, ki so bili dne 1. oktobra 1923 prevedeni ko<t začasni poštarji po novem uradniškem zakonu za pripravnike, razlika na plači za čas od 1. oktobra 19(23. do 1. maja 1924. pomotoma napačno izračunala. Kot uradnikom se namreč ni upoštevala stanarina, dočim se je najbrže prezrlo, da je začasni poštabji p)red prevedbo niso dobivali, pa bi bili morali zato dbtoiti zdaj tudi razliko od' stanarine.
Obl, organizacija je napravila še 27. fe-bnuanja t. 1. vlogo na direkcijo pošte in telegrafa v LffubUjani, s katero jo je opozorila na to očividko pomoto ter prosila za intervencijo pri pristopni oblasti. Direkcija je zastopala isto stališče ter predložila zadevo gradbenemu ministrstvu v nadaljnje poslovanje.
Med temi časom1 pa je uslediio izplačilo že dtuge polOvice razlike. Bivši začasni po-Štarji so dobili drugi obrok v isti višini kakor prvi. Gradbeno ministrstvo na našo oziroma direkcijsko vlogo še ni odgovorilo, ker jo je gotovo odistopilo kompetcntnermj finančnemu minisrtirtstivu v končno rešitev, kaijti gradbeno ministrstvo ne more popraviti napake v tem smislu, da bi odredilo Izplačilo pretiralo izplačane razlike začasnim poštartjemi, ker je razpolagalo s temi krediti finančno mimStristtvo. Kaj bo to storilo in -ati ima kritje zb primanjkljaj, se še ne ve.
Zato je organizacija svetovala puizade-bm članom v »Poštnem glasniku« št. 16. od'
1.	junija 1929 in št. 17. od' lil. junija 19(29, da naj še sami napravijo priziv preko direkcije na mdmisitilstivo za zgradbe zaradi premalo izplačane razlike. Na ta nasvet je prejela organizacija vleč dopisov od članov bivših zač. poštarjev. Eni niso zadOvolfiif s tein, da bi visak zase delal priziv in' zahtevajo, naj bi napravila organizacija za vse prizadete uslužbence Skupno vlogo. Drugi bi «0 že sami pritožili, pa ne vedo, kako napraviti in prosijo, naj bi se objavil vzorec pritava v »Poštnemi glasniku*. Da ne bo treba vsakemu posebej odgovarjati, izdajamo m temi mestu naslednja pojasnila:
Nekako kolektivno vlOgo je organizacija kot zaščitoiiea interesov čSantsitva že napravila. Saj je ‘še predi 4 meseci opozorila direkcijo na nepravilno izračunano razliko za usftržbence, ki so bili pred prevedbo začasni poštarji, ter jo zaprosila, da naj izposluje naknadlno izplačilo manjkajočega zneska. Ta stvar je v teku. kakor smo že uvodoma •razložili. Čakamo rešitive; kakšna bo, np moremo iamlčite, uverjeni pa smo, da bo pozitivna. Saj se je zapodil Mi pri železničarjih sličen; slučaj im bodo premalo izplačano' razliko vsak čas dobili. Organizacija torej nima povoda, delati še eno vlogo, ko pa je že enO' napravila, sicer kratko, toda P0 našem) mpenjju dovolj jasno in utemeljeno. Seddj bi mogli kvečjem reditev urgirati, ako je ne bo do konca tega meseca.
Da svetujemo prizadetim damom vzffic temu le Ošebine prizive, je vzrok to, da ne moremo jamčiti za siguren pozitivni uspeh. Upamo, da pojde vse po sreči, toda
kaj pa 6e ne pojde ? C e miiniištnsiivo sploh ne bo odgovorilo na vilogo? Ali če bo odgovorilo, da imajo sicer pravico do stanarine, da pa ne morejo dobiti denarja, ker ni več tozadevnega kredita? Organizacija je proti taki rešitvi brez moči, ker se kot taka ne1 more pritožiti na državni svet, marveč le vsak posamezni iiLslužIbenec, ki je prizadet. Potem bi se moralo začeti vise skupaj odi kraja im takrat bi se morda našel kdo, ki bi očital, češ, organizacija nas je s svojo vlogo samo zapeljala, da se nisimo sami takoj pritožili, pa bi bili že dobili.
Samo zaradi tega, zaradi večje sigurnosti svetujemo prizadetim, da napravijo še sauni priziv na ministrstvo. Ker večina več ne ve, koliko so dobivali pred 1. septembrom 1923, koliko med 1. septembrom 1923 in 1. majem 1924 ter koliko po 1. maju 1924., hočemo objaviti približni vzorec, kako naj napravijo pritožbo na ministrstvo. Preden pa objavimo sam vzorec, so nam vidi potrebno, da razložimo »banje prejemkov bivših začasnih poštarjev.
Po »Uredbi o začasnem reguliranju avamj in plač pt. uradlmikov izven Srbije in Crne gore« so obstojali začasni (privremeni) poštarji 1, jp 1J. razreda. £ač. poštarji I. razr. so prejemali 1500 Dim letne plače (125 Din mesečno), zač. poštarji II. razr. 1200 Din na leto (po 100 Din na mesec). Draginjlske doklade so' pa dobivali oboji enako, namreč v 3. dragiimjiskem razredlu po 26 Din, v 4. drag. razredlu pa po 24 Din na dan. V 3, draginjskem razredu sp b® trgi in mesta, kar ustreza sedanjemu H. drag. razrediu (900 Dim •mesečne doklade), v 4. drag. razredu je pa bila dežela im ustreza sedanjemu Hj. dlragitnj-skemu razredu (800 Din dragim iške doklade
na mesec).
Dahe je važno, koHiko je znašal za zač, poštarje takozvani »avans«, to je koliko so že bili prejeli v onih 4 mesecih (januar do maj 1924) na račun razlik kot predujemL To je bilo zopet različno po drag. raaredih. V 4. drag. razredu so dobili zač. poštarji vsega skupaj 1100 Din avansa, in sicer v januarju, februanilu ip marcu 1924 po 300 Din (900 Din), v aprilu pa 200 Dim. V 3. drag. razredlu so pa dobili nai račun raizlik 1250 Din, ip sicer za januar, februar in marec po 350 Din. (1150 Din), za april pa 200 Din.
(Po prevedbi je imela večina zač. poštarjev kot pripravniki LI-5 po 250 Din osnovne plače, 96 Din položajne plače, 75 Din stanarine, draginlilske doklade pa v 3. razredu 800, v 2. razred!« pa 900 Dan ma mesec. Razlika medi prejemki pred prevedbo in po prevedbi bi bila za posamezne vršite zač. poštarjev sledeča:
1.	zač. poštarji I. razr. v 4. drag. razredi« 846 Din, po prevento i|#W Dta!
2.	zač, poštarji I. razr. v 3. drag. razredu 905 Din, pq prevedbi 1321 Din;
3.	zač, poštarji H, razr. v 4. drag. razredu 820 Dim po prevedbi 1221 Dips
4.	zač. poStai# W. razr. v 3- dkag. razredu 880 Dinj po prevedbi 1321 Dip.
Ng tej osnovi bi se diaia zdai igračuhati razlika, ki bi jo bil moral biv£j zač. poStar dbbjlr, oziroma' ragbko od razlike, katero še terja1. V glavnem gre pač za razliko na sta-
narini, katero ravno terjajo. Ker je znašala ta za: saim/ške pripravnike H. kategorije po 75 Din na mesec, bi znašala torej njihova skupna terjatev 52(5 Din.
Tukaj moremo objaviti seveda samo splošni vizorec priziva. Specialne podatke in pa, če hoče kdo bolj natančno razložiti svojo zadevo, naj prikroji priziv po svoje. V naslednjem! podamo vzorec povprečnega priziva, ki naj se sestavi približno takole:
N. N. p. t. čin. II. kat.grupe V., dne1929.
pri pošti ........
Pndnjet: Priliv proti premalo izplačani razliki.
Ministrstvu za zgradbe,
I Kol ek i glavna uprava pošte in telegrafa
I 6 Din j	v
......I	Beogradu.
Podpisani N. N., pt. čin. IT4 (ah IT3) kat. sem prejel na račun razlike od prefemkov za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 v dveh obrokih skupni znesek .... Din. Ker smatram, da se mi razlika ni pravilno izračunala i« da sem na svojih prmmkih prikrajšan, si usojam predložiti ministrstvu naslednjo vlogo:
(pred prevedbo na zakon o uradnikih jp pstalih drž. uslužbencih civ. reda od 1. septembra 1923 sem bil podpisani pri pošti v činu privremenoga poštarja I. (II.) klase. Kot tak a na osnovi rešenja ministrstva pošte in telegrafa br, 17.974 pd 26. marca 1923 nisem prejemal stanarine v smislu člena £)• Zakona p draginj$kih dokladah, ker So bili privremeni poštarji udeljeni med neukazno osobje, katero ni dobivajo stanarine,
Po navodilih ministrstva) se je morala pr| izračunavanju razlike upoštevati pri uradnikih samo razlika med prejšnjo plačo in med osnovno in' položajno plačo po prevedbi, pri zvaničnrkih in služiteljih pa tudi razlika od stanarine, ker je pred prevedbo niso dobi* valT. Ako bi se bila uporabljala pri navodilih za izplačilo razlike prejšnja terminologija — ukazno in neukazno osobie, — bi se ne bila zgodila pogreška, ker bi se bili tretirali bivši privr. poštarji kot neukazni uslužbenci in kot taki bi bili dobili med razliko celotno stanarino za spornih 7 mesecev. Ker pa se v navodilih omenjajo samo uradniki, zvanič-niki in sktžitelji, se ml ni izplačala kot uradniku razlika tudi na stanarini, katere nisem prejel.
Pred prevedbo sem imel 125 (100) Din mesečne plače in 26 (24) Din dnevne draginj, doklade. Avansa sem prejel 1260 (llOO) Din, razlike pa dvakrat po ... . Din, skupaj torej
.......Din. Z, ozirom na to, da mi je bHa
priznana stanarina šele z novim činov«iškim zakonom in da mi torej pritiče na razliki celotna stanarina za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924 v skupnem zneska 570 Din, presta,
da se mi naknadno prizna in izplača še razlika na stanarini.
V slučaju negativne rešitve! prosim za pismeno rešenje, za katero boni naknadno pla» čal takso 20 Chn-
N. R (čitljiv podpis).
Uredba o organizaciji ministrstva za zgradbe.
Minister za zgradbe g. Šteian Savković je v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta g. P. Zivkovijćent predpisal uredbo o ureditvi ministrstva za zgradbe in njegove zluinanje sjuižbe. S to uredbo je regulirana tudi pristojnost pisarn v notranjosti države. Vsa služba v * notranjosti države je razdeljena na uprave namesto prejšnjih direkcij. V naslednjem objavljamo važnejša določila te uredbe, zlasti ona, ki govore o ptt. službi:
Člen 1. Gradbeno ministrstvo je najvišja upravna, administrativna in nadzorna oblast za ceste, mostove, zgradbe, železnice, hi-drotehnične objekte in elektrostrojne naprave, kakor tudi za celokupni poštni, brzojavni in telefonskj promet v vsej kraljevini.
Člen 2. Ministrstvo za zgradbe se deli na 8 oddelkov, in sicer: 1.) obči oddelek, 2.) ra-čunsko-ekonomski oddelek, 3.) oddelek za pota, 4.) oddelek za železnice, 5.) hidroteh-nični oddelek, 6.) arhitektonski oddelek, 7.) oddelek za pošte in telegrafe, 8.) kontrolni oddelek.
Člen 3. Obči oddelek se deli na 4 odseke:
1.	) administrativni odsek, 2.) personalni odsek, 3.) pravni odsek, 4.) odsek za ekspro-priacijo. V sestav tega oddelka pride tudi kabinet ministra za zgradbe.
Člen 4. Računisiko-ekonomsiki oddelek se deli na 4. odseke: 1.) odsek za knjigovodstvo in blagajno, 2.) odsek za nabave in licitacije, 3.) odsek za opremljanje, 4.) odsek za statistiko.
Člena 5 in 6 govorita o oddelku za pota.
Člena 7. in 8. sta za hidrotehnični oddelek.
Cie« 9. Oddelek za pošte in telegrafe se deli na 4 odseke: 1.) poštni, 2.) prometni, 3.) te 1 egrafško-telefomsiki in 4.) tehnični.
Člen 10. Kontrolni oddelek se deli na 3 odseke: 1.) odsek za poštno-telegrafsko ra-ouhiovodlstvo, 2.) odsek za kontrolo pOšttnrh in nakazniških računov, 3.) odsek za kontrolo telegrafsko-telefonskih računov.
Člen 11. Za zunanjo tehniško službo se ustanovi 7 oblastnih tehniških uprav, in sicer v Skoplju, Kruševcu, Dubrovniku, 'Sarajevu, Novem Sadu, Zagrebu in v Ljubljani (za ljubljansko in mariborsko oblast). Vsaka oblastna tehniška uprava se deli na 4 odseke. (IPoštno-telegrafski posli ne spadajo pod tehniško oblastno upravo. — Pripomba urednika.)
Člen 16. Za neposredno upravo in nadzor poštno-telegrafske in telefonske službe in za promet se ustanovi 5 oblastnih poštno-tele-grafskih uprav, in sicer: v Skoplju, Sarajevu, Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani (za ljubljansko in mariborsko oblast). Vsaka oblastna pt. uprava ima 5 odsekov: 1.) obči,
2.	) poštni, 3.) telegrafsko-telefonski, 4.) ekonomski in 5.) računsko kontrolni.
Člen 17. Poštno, brzojavno in telefonsko službo vrše pošte, telegrafi in telefoni, a poštno-carinsko službo vrše poštno-carinski magacini. Minister za zgradbe odloča v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta o odpiranju in zapiranju pošt, telegrafov, telefonov in poštno-carinskiih magacinov ter odreja, kakšno in katero službo imajo vršiti. Državne pošte, telegrafi in telefoni se dele v štiri rede, poštno-carinski magacini pa v dva reda.
Člen 19. V resor gradbenega ministrstva spada tudi Poštna hranilnica v Beogradu s svojimi podružnicami v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju po svoji dosedanji organizaciji. Upravlja s poštno-hiranilnim, čekovnim in virmanskim prometom, ki se reguli-, ra s posebnim zakonom.
Člen 20. V gradbenem ministrstvu so1 predvideni sledeči položaji in zvanja: en prvi
pomočnik ministra,, dva pomočnika ministra, 8 oddelčnih načelnikov, 14 inšpektorjev, 1 pravni referent, 1 šef kabineta, 244 inžemer-jev, 38 arhitektov,' 22 višjih kontrolorjev, 12 sekretarjev, 12 pisarjev, 72 tehnikov, 110 .administrativnih uradnikov, 28 računskih uradnikov, 68 praktičnih tehnikov, 76, arhivskih uradnikov, 110 zvaničnikov, 65 služite-Ijev in 2 šoferja.
Člen 21. določa zvanja in položaje v oblastnih tehničnih upravah.
Člen 22. V zunanji pdštno-telegrafski službi je: 5 upravnikov oblastnih poštno-tele-grafskih uprav (dosedanjih direktorjev, pr. ur.), 5 pomočnikov upravnikov, 46 inšpektorjev oblastnih pt. uprav, 30 inžener-jev, 32| sekretarjev, 10 pisarjev, 191 admini-trativniih in računskih uradnikov, 3619 predstojnikov (starešin) pošt in telegrafov in pt. činovnikov (upravnikov ni več, to so zdaj direktorji — prip. ured.), 112 tehnikov, 993 arhivskih uradnikov, praktičnih tehnikov, poštno-telegraf. manipulantov, kondukterjev im nadzornikov teilegraf.-telefomisikiti linij (izgleda, da pridejo ti v IM. kategorijo — pripomba urednika), 555 telefonskih nadzornic in telefouisttlk, 3101 zvamiičniikoiv, čuvarjev ,te-legraf.-telefonskih linij, .raznašačev brzojavk in pomožnih kondukterjev, 2359 služitelijev.
Člen 23. V poštni hranilnici Ln njenih podružnicah so: en upravnik hranilnice (dosedanji generalni direktor — pr. ur.), en pomočnik upravnika, en glavni sekretar, 5 upravnikov podružnic, 3 pomočniki upravnikov podružnic, en inšpektor podružnice, 8 sekretarjev, 7 pisarjev, 100 računskih uradnikov, 66 poštnih uradnikov, 220 arhivskih uradnikov, 37 zvaničnikov, 61 siužiteljev in 40 dnevničarjev.
Člen 24. Glede kvalifikacije osobja veljajo poleg splošnih pogojev uradniškega zakona še sledeči specialni predpisi (navajamo samo one, ki so pri pošti — pr. ured.): pomočniki ministra morajo imeti diplomo tehnične ali pravne fakultete; upravniki obl. pt. uprav, njihovi pomočniki in inšpektorji obl. pt. uprav, kakor tudi načelniki in inšpektorji paš trto 4t el eg r afsik eg a oddelka v miitaistijstvu morajo imeti diplomo pravne ali tehnične fakultete in sodnijski oziroma državni strokovni izpit gradbenega ministrstva. Upravnik poštne hraimtnice, njegov pomočnik, upravnik podružnice poštne hranilnice m njihovi pomočniki morajo imeti diplomo pravne fakultete. Glavni sekretar in inšpektorji poštne hranilnice in njenih podružnic, pravni referenti, višji kontrolorji, sekretarji, pisarji fn njihovi pripravniki morajo imeti diplomo pravne fakultete in — razen pisarjev in pripravnikov — tudi sodnijski ali — tega tudi pisarji — državni strokovni izpit gradbenega ministrstva.
Tehniki in njihovi pripravniki morajo imeti končano srednjo tehniško šolo ali realko in — razen pripravnikov — državni strokovni izpit gradbenega ministrstva. Tehniki te-legrafsko-telefonske stroke pa srednjo tehniško ali srednjo šolo in državni dopolnilni strokovni izpit. Administrativni uradniki in njihovi pripravniki morajo imeti končano srednjo šolo in — razen pripravnikov — državni strokovni izpit gradbenega ministrstva. Računski uradniki in njihovi pripravniki morajo imeti končano srednjo šolo ali državno trgovsko akademijo in — razen pripravnikov — državni strokovni izpit finančnega ministrstva, računski uradniki poštno-telegrafske stroke pa državni in dopolnilni strokovni izpit gradbenega ministrstva. Predstojniki pošt in telegrafov ter pt. uradniki in njihovi pripravniki morajo imeti srednjo šolo ih — razen pripravnikov — položeni državni strokovni izpit gradbenega ministrstva.
Praktični tehniki in njihovi pripravniki morajo imeti obrtno šolo pri srednji tehniški šoli ali 4 razrede realke in — razen pripravnikov — državni strokovni izpit gradbenega ministrstva. Arhivski uradniki, poštno-tele-grafski manipulanti, kondukterji, telefonske nadizornice, telefonistke in njihovi pripravniki morajo imeti 4 razrede srednje ali njej enakopravne šole Ln — razen pripravnikov — državni strokovni izpit gradbenega ministrstva. Nadzorniki telegrafsko-telefonskih linij morajo imeti najmanj 15 let službe, provedene v zvanju čuvarja t. t. li.niij.
Zvaničniki in služitelji morajo imeti splošno izobrazbo po uradniškem zakonu. Čuvarji telegrafsko-telefonskih linij morajo imeti najmanj 2 razreda srednje ali njej enakopravne šole ali tečaj za pomožno telegrafsko-telefonsko službo. Pismonoše, iraznosači brzojavk in pomožni kondukterji morajo imeti 2 .razreda srednje ali njej enakopravne šole ali tečaj za pomožno poštno službo ali pa 15 let neoporečne služiteljske službe v poštno-telegrafski stroki. (Zdaj je torej omogočen prehod v zvaničuiško kategorijo, — pr. ur.)
Člen 25. Uradniki gradbenega ministrstva, ki se na dan' uveljavljenja te uredbe zateko v službi iniofistrsbva za zgradbe, otodirže pridobljeno pravico na položaje in zvanja ne glede na kvalifikacije, ki sp' predpisane s to uredbo. (Naše pravice torej ostanejo — pr. ured.)
Člen 26. Strokovni delavci, kateri nimajo šolske kvalifikacije po uradniškem zakonu, kakor: mehaniki, strojevodje, tipografi in temu slično se postavljajo v smislu čl. 8. urad-oiškega zakona a po povoljnem mišljenju strokovnega sveta v skupino zvaničnikov in v 111. in II. kategorijo uradnikov do vštevši 3. skupine.
Člen 27. Za strokovno izobraževanje ptt. uslužbencev velja pravilnik o sprejemanju in strokovnem izobraževanju pripravnikov za uradnike in zvaničnike ptt. stroke, katerega predpisuje minister Za zgradbe.
Člen 28. govori o tehniškem svetu.
Člen 29. Organizacija službe po prednjih odredbah se izvrši z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo. Oddelki in odseki v ministrstvu ter oddelki in odseki v gradbenih oziroma poštnih direkcijah preneso svojo pristojnost na novoobrazovane oddelke in odseke po tej uredbi.
Člen 30. Minister za zgradbe razporeja s svojo naredbo načelnike na posamezne oddelke in odreja uradnike, ki bodo vršili službo šefov odsekov v ministrstvu, a one, kateri bodo vršili službo šefov odsekov v oblastnih upravah, šefov sekcij in predstojnikov pošt in telegrafov v sporazumu s predstojnikom ministrskega sveta.
Člen 34. Osebni prejemki se bodo izplačevali osobju po tej uredbi iz kreditov, odobrenih po budžetu gradbenega ministrstva in onih oblasti, ki sol in kolikor bodo prešla v sestav tega ministrstva, ne glede na položaje in zvanja, ki so predvidena v dotičnih budžetskih partijah.
Člen 35. Za osobje oddelka za železnice veljajo še dalje predpisi člena 104 zakona o državnem prometnem osobju! vse dotlej, dokler gradbeno ministrstvo ne osnuje bolniškega fonda tudi iza ostalo osobje svoje in svojih ustanov.
Člen 36. Specialni predpisi drugega odstavka člena 24 te uredbe, kolikor se tičejo državnega strokovnega izpita poštno-telegrafske stroke, se ne bodo nanašali na postavljenja, ki se bodo izvršila v resoru ministrstva za zgradbe v roku od treh mesecev po razglasitvi te uredbe.
Vabilo n»
Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v Ljubljani,
ki se bo vršila v nedeljo, dne 14. julija 1929 ob 14. uri v dvorani Delavske
zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Overovljenje pooblastil.
2.	Čitanje zapisnika lanske glavne skup ščine.
3.	Poročilo predsednika.
4.	Poročilo tajnika.
5.	Poročilo blagajnika.
Organizacijsko gibanje
IZ 20. ODBOROVE SEJE OPO OD 4. JUNIJA 1929.
Preiskavo je uvedllo •mimiistnsitivo proti urecMku »Po&tlnega gteimka« zaradli konfiscirane 9. šlteviilke gilasla OPO.
Sestanki. Po sklepu odibonove seiie se bosta vuišiiJa v nedeljo dlne 7. ijuiMja t. 1. diva sestanka, in sicer v Meži in Slatimi-jRadeneifh.
Kongres. Oldibor je razpravljal o sodelovanju gSaisfoe zagirelbške obl. organizacije na kongresu. Zadeva se je izročila v odločitev Saveziu'. — Presklibllieni so lokali za kionlgres v palači delavske zbornice, kjer je na razpolago tudii konferenčna soba in lokal za kongresno pisarno. Initertnait »Mladike« je dlal na razpolago 60 positell za ženske, akadem^-ski kolegij pa 100 postelj za moške za tri večere, proti malenkostni odškodnini. Vrše se tudi pogajanja za skupno kosilo in večerijo v kongresnih dinevih po znižani cenii.
Prošnja za odsotstvo glavnih funkcionarjev in d'nugili pomočnikov v kongresnih dkieh je napravila OPO na direkcijo. Prosila je za 3 dnevno odsotstvo.
IZ 21. ODBOROVE SEJE OPO OD 14. JUNIJA 1929.
Ukinitev odtegljajev za stavbene in kreditne zadruge. Po še ne potrjenih in neofici-■ekrih vesteh je državni svet odločili na pritožbo glavne kontrole, da so odtegljaji za stavbne in kreditne zadruge nezakoniti. Ali se bodo odtegljaji, ki znašajo za .uradinike 10 Din, za zvaničnike in slušatelje pa ,po 5Diu mesečno, še nadalje odtegovali in ali se boldio že odtegnjeni zneski vrniti, ni znano.
Svečano številko »'Poštnega glasnika«
namerava izdati OPO za kongres, zaradi česar se je obrnila na predsednika Saveza kakor tudi na predsednike vseh oblastnih organizacij, da prispevajo za svečano številko primerne članke in pošljejo tudi svoje stike
6.	Poročilo nadzorne komisije in razrešnica
7.	Določitev članarine za posl. leto 1929/30.
8.	Volitve predsedstva, odbora in nadzorne komisije.
9.	Predlogi in vprašanja.
10.	Proslava desetletnice.
in stike poštnih domov, ki bi jih objavili v rtsttu. Če vse to dobimo, izide »Poštni glasnik« za kongres v povečani obliki in v večji nakladi.
Trajno uzakonjenje legislativnih amandmane v iz prejšnjih finančnih zaklonov. Ker
so dobila posamezna minisitnsitva od predsednika vlade nalog, da zbero vse amandmane finančnih zakonov iz prejšnjih let ter jih predDože minMtrtskemiu svetu v trajno uzakonjenje, je opozorila OPO na to budi Savez in ga zaprosila, da. naj ukrene potrebne korake za uzakonjenje vseh onih amamtdmanov, s katerimi so biti urejeni odlno-šaji ptlt. osobja glede na novi unadkiištoi zakon.
• V člarvi en je v Zvezo državnih nameščencev. Ker še do danes ni'rešeno za vse oblastne organizacije enako vprašanje včla-rojenja v pokrajinske zveze državnih nameščencev in ker je ugotovljeno, da je večina oblastnih organizacij včlanjena iv glaMni uradniški savez po našem saveziu. bo Savez razpravljat o tem na našem letošnjem' kongresu in 'uredil to vprašanje za vse oblastne organizacije enako. Najbolj prizadeta je na tem vprašanju naša organizacija, ki plačuje Zvezi državnih nameščencev na račun članarine letno okrog 10.000 Din, kar je za našo Magajno vsekakor preobčufno breme. Savez smatra vse oblastne organizacije kot celoto Saveza, ki je itak včlanjen v glavnem uradL niškem savezu, kateremu plačuje letino pav-šaliirano članarino za vse svoje člane. Zato stoji Savez na stališču, dia je nepotrebno, da so nekatere otolaslttie organizacije včlanjene potemtakem dvakrat v glavnem savezu, enkrat po svojem' Savezu, drugič pa še po pokrajinskih zvezah.
Izprememba Savezovih pravil. Kakor znano, je bila naša organizacija predložita za lanski kongres načrt novih saveznih pravili, ki pa na lanskem kongresu ni bil sprejet. Zato sirilo sporočili Savezu, da na temi načrtu pravil ne vztrajamo več, vsled česar naj ta točka v obče ne pride na dnevni red kongresa.	■	•	_
Kongres. Savez je zaprosil pri prometnem ministrstvu za dovoljenje četritinske vožnje za delegate, ki se bodo udeležili kongresa. Ministrstvo za zgradbe je pa naprosil za običajni dopust udeležencem kongresa. Savez pravi, da ie od rešitve teh prošeni odvisno, ali se bo letošnji kongres sploh vršil v Ljubljani ali ne. Naroča pa, da naj se OPO glede na to pripravlja na svojo letno skupščino in na proslavo svoje desetletnice.
Glede na to ponočilo Saveza sklene odbor, da naj se zahteva od Saveza s ponovnim dopisom definitivna odločitev do 24. t. im, ker so sicer vse priprave za 'kongres nemogoče. Tesno s kongresom je zvezana tudi letna skupščina in proslava desetletnice naše organizacije. Kajti če se kongres ne bo vršil v Ljubljani, potem bo sklicala OPO svojo letno skupščino že za eno nedeljo poprej, t. j. na 7. julija t. L Zaradi te nesigurnosti se nadalnje razprave o pripravah za kongres odstavijo z dnevnega reda db prihodnje seje, ki se bo vršila tekom 10 dni. Upati je, da dobimo v tem času sporočilo o definitivni odločitvi Saveza.
SESTANKI OPO.
a)	Prihodnji Sestanki.
Sestanek v Meži bo v nedeljo, dne 7. julija ob 15. uri v restavraciji Komauer, tik ob kolodvoru. Zveze so ugodne. Od celjske isMralrti pride vlak ob 11.03, od mariborske pa Ob 15.02. Aranžerja sestanka sita poverjenik OPO v SlOvenjgradou tov. Sume in upravtiik pošte Meža tov. Žebelj. Poročat pride predlsednik OPO tov. Jakše.
Sestanek v Slatini-Radencih bo v nedeljo dne 7. julija ob 14. uri v salonu gostilne Franjo Domanjko. Vlak pride ob 13j12, povratek ob 17.10. Vodstvo sestanka je poverjeno upravniku pošte Slatina-Radenci tovarišu Vutkoviču. Poročat pridle taljnik OIPO tov. Čampa.
Drugih sestankov v juliju ne bo. Pač pa bo dne 4. avgtusta sestanek za Dolenjsko. Iz drugih krajev doslej ni prijav. Če se pa do takrat še odkod oglasijo, bodo lahko imeM istega dne sestanek.
b)	Održani sestanki
Sestanek v Orteneku, ki se je vršil v nedeljo, dine 9. t. m. je bil sicer povoljno Obiskan, vendar pa ne talko kakor so bili sestanki v kočevisko-iribniškem Okrožju druga leta. Pa tudi razpoloženje ni bilo tako- ko prejšnja leta. Najbrže Ortenek ni baš pripraven ktraj za take sestanke. Na sestanku so bile zastopane ipošte: Škofljica, Šmarje, Grosuplje, Videm-Dobrepblje, Velike Lašče, Ortenek, Ribnica, Sodražica, Loški potok, Draga, Nova vas, Dolenja vas. Stara cerkev in Kočevje. Vsega skupaj je bilo 21 'udeležencev. Tajnik OCPO tov. Čampa je poročal o vseh važnejših vprašanjih, ki so na dnevnem redu. zlasti pa o zadevah, ki se tičejo 'oojrodbeitiih poštarjev, ker so tvorili ti veliko večino udletežerecev.
Sestanek v Vidmu pri Krškem ni dosege! pričakovanega uspeha. Dasi hi bilo lahko prišlo do 30 naših članov, jih je prišlo samo 16. S svojo odsotnostjo so se zlasti postavile pošte Videm sam, Rajhenbung, Loka pri Zid. mostu, Zidani most in Zldole. Hvala Bogu, so prišli na sestanek .tudi naši zvesti prijatelji, iz Zagreba s svojim predsednikom tov. Laličem na čelu. Poročal je predlsednik OPO tov. Jakše, daljši referat je pa imel tudi predsednik zagrebške OPO tov Lalić. Sestanek je otvoril tov. Rep iz Leskovca, ki je tudi predložil resolucijo za pog. poštarje.
Pooblastila bo sprejemal verifikacijski odsek na dan glavne skupščine v zboro-valni dvorani od 14. do V* 15. ure. Samostojni predlogi se morajo vložiti najmanj 8 dni prej OPO. Če ob napovedanem času skupščina ne bo sklepčna, se otvori ob 7g 15. uri ne glede na število navzočih.
Odbor.


POŠTNI DOM.
Seznam prosto voljnih prispevkov.
Od tpre'jeitih -raziliik so za zgradbo poštni e-ga doma darovaii:
Po 100 Din: Zinaner Framja, Fesitim Alojzij Sn Mode Karla.
Po 60 Din: Dnutmec Finamc, Čebin liva, Wagner 'Vilkttor, Vaupotič Miroslav, Bi'zja'k Marija', ^ Eržen Anitom, ZadOiSetk Eliza, čuš Jalkob, čop iHiiHda, Braz AkMf, Grizold Jerica, Vutkovie Slavko, Miimarie iFramlo, Lema rd MaiCi, Jarih Pavla, Vook-Kunej Anica, Dvoršak Josip, Rihitairšič Ana, Sfiligoj Olga, Zorec Abica in Štirne Peter.
Po 40 Dim--: Rabič Pavle in Rabič Marija.
Po 37 Dim: Wdsis Ivam1,
Po 30 Dim: JVjrvšek iltvam, Smolej Josipi, Lešnik Franc, Pavšič Franc, Blinc Jmstina, Kovačič Ivan, Lah Anitom, Job Abica im Na-jprudmik Angela,
Pq 2S Dim: Perovšek Josip, Kertmck Joško, Bizjak Cecilija, Ržen Vinko, Rabič Ivan, Hollbl Aingela, Korošec Natalija, Levstek Marija, Ambrožič Franjo, Igdacij Gabrijel, Šafarič Avrelija, Kolenik Aleš, Kmess Mara im Slamič Vinko.
Po 20 Din: Mede,n Marija, Vaclav Stanislav, Avser Karel, Križ Anton, Peternel Minka, Kos Mara, Golja iBma, Lapornik Alojzij, Babič ,Anton, Btučimek Terezija, Kočevar Franjo, OHrofer Bruno, Trobec Mihael, Zajp Ivam, Uršič Štefani, Krajnc Anton, Železnik Franc, Božič Florijan, Košir Franc, Zupan 'Ivan, Grimt? Mara, Hočevar Mirko, TkavCFerdo, Jturk Franja, Višner LeopoM, Tanko Aojzija im Za'jc Ohga.
Po 15 Din: Ptipjpis Justina, Pompe Mara in Abko Ivan.
Po !0 Din: Še tim a Julij, Bob te Josip, Jenman Franc, Švajger Janko, Žgur Vinko, Otnahen A/nltoni, 'Čadež Antoh, NVeisiselsem
Mihael, Klemenčič Ela, Tref alt Vida, Vele-piČ Minka, Golob Franc, Kancjam Frani, Stegenšek Josip, KlfamČnik''Martin, Kroflič Anton, Mlakar Karel, Kasjak Marija in Porenta Marija.	, ;>
Dalje so darovali 7% obveznico' id1 riž. posojila: Poljanec Franc, zvatničlnik iv Šk'ofji Loki, Kavs Ivan, Ibriz. inadzirateJi v Slovenj-gradbu in Arlko Ivan, zv a« lični k v Sodražici.
Koinčnio še objavljauno, da je poi&Tala pošta Dobrna za prodane bloke 102 Din. — Vsem islkiuipaj: iskrena hvala!
^1 >1 ■ ---------------------------,—	.
To In ono.
Zaradi veJeaMualnjii stvari — npya qredba o organizaciji ptt. direkcij in ustanov ter prizivi zač. poštarjev proti premalo izplačanimi razlikam — je moral izpasti iz današnje številke listek »Navodila za izmenjevalne pošte (nadaljevanje)., dalje že zadnjič napovedani in že spisani zaključek o organizaciji avstrijskih poštarjev, kakor tpdi rubrika »Iz Internacionale P. T. T.« Vse to pride prihodnjič na vrsto.
Prošnje za premestitve. Organizacija dobiva mnogo prošenj za posredovanje pri direkciji, da bi posredovala pri prošnjah za premestitev v drug službeni kraj. Opozarjamo članstvo, da so take prošnje v današnjih razmerah največkrat brez. uspešne. Direkcija jih ne more upoštevati, pa da bi jilj še tako rada, ker ne sme izvršiti nobene premestitve brez dovoljenja ministrstva in ne da bi natančno utemeljila potrebo premestitve. Vse, kar ni absolutno potrebno (bolezen), ministrstvo zavrača. Zato prosimo, naj članstvo po-trpi in ne sili drugam, dokler ne dobi direkcija večjega pooblastila.
Kongres davnega saveza đrž. usliižfaeacev,
ki bi se bi) imel vršiti dne 23. in 24. junija v Skopijo, je preložen na jesen.
Zamenjava službe. Pismonoša na državni po. šti blizu Novega mesta želi zamenjati službo s tovarišem iz Ljubljane ali okolice. Vzrok: družinske razmere. Naslov pove uredništvo Poštne.
ga glasnika.
Sim £p £4 Stcabeme
jGfublfana
Nfijeenejše in najboljše
vrvarske izdelke in motvoz
28	kupite pri
IVAN N. ADAMIČ
Ljubi jima, Sv. Petra cesta št. 31. Maribor, Vetrinjska ulica št. 20. Celje, Kralja Petra cesta št. 33.
Zaloga pohištva, mizarska In tapetniška delavnica
F. Fajdiga sin,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 17
Dobavitelj gospod, zadruge p. t. nameščencev proti nakaznici.
I JOSIP ©LUP (
— - Ljubljana ==
j 2i	priporoča »vojo
] trgovino z mannfaktur-] nim blagom in moškimi oblekami
cenah.
........
Udneje Isvrftujejo.
Dobftvitelj gospod, a dr. pošt. nun. prot) nkkunlci.
ši
It
mm
Ospbne vesti.
Postavljeni: za zvanlčnika 3. skupine dnev.
ničar Oizela Novak na ravnateljstvu. — Za služl-lelje 2- skupine dnevničarji: Emilija Gross in Jo-sipina Drobnič v Murski Soboti, Mihael Snoj, Jo. sip Žnidaršič in Boris Sirnik na Ljubljani 2, Pavia Ruhek, Štefanija Šantek in Katica Habjan v Čakovcu, Franc Kokovica v Novem’ mestu, Karolina Starec v Rogatcu, Franc iPr.otner. Janez Kolman in Anton 'Kramar na Mariboru 2. Anton Bač-nik v Zagorju ob Savi, Franc Rossmanith pri 3. ter t. t. telrn. sekciji v Ljubljani, Alojzij Šajn, Marija Podberšček in Ana Bučar na ravnateljstvu, Neža Riogar v Kranjski gori. Ivana Škerl in Frančiška Pikš na Mariboru 1. Miroslava Je. bačin v Beltincih, Frane Bevk v Medvodah, Blaž Petan v Trbovljah 1, Rudolf Rautar v Gornji Radgoni, Marija Žimm-erl v Guštanju, Marija Inglič v Žifeh, Nežika Tekavec v Ljutomeru, Frane Štefančič, Rudolf Ljubej in Franc Nakrst na Ljubljani 1 ter 'Ivan Žnidaršič v Žužemberku. — Za pogodbene poštarje: ištefan Benkovič v Dobrovniku v Prekm., Marija Turk roj. Vidic v Lukovici in Marija Pleša v Studencu pri Ljubljani.
Premeščeni: zvan. 3. skup. Olga Zupančič iz Ptuja v Pragersko’; služ. 2. skup. Franc Horvat z Maribora 2 v Slovensko Bistrico. Alojzij 'Sva, gan iz Poljčan v Brežice, Anton Primožič iz Kra. nja na Bled I in Katica Habjan iz Čakovca ua Trbovlje 1; pogodb, pošt. Rudolf Murmaver !» Sv. Urbana ipri Ptuju y Sv. Jurij ob Ščavnici in Ana Tomažič iz Jarenine v Sv. Trojico v Slov. gor.
Prestanck službe: po«, poštarica Iva Stipiče. Vič roj. Oražem v Dolenji’ vasi pri Ribnici je P.odaja ostavko na poštno službo.
Poroke: pb. ur. 'M.-5 Franc Kolar na Mariboru 2 se je poročil z Emilijo Legiša.
Upokojeni: pb. tajnik J1.-2 Janko Sirnik na ravnateljstvu in pb. uradniki ffl.2 Alojzij Dčlkin, Ivana Gestrin in Ivana Završnik na Ljubljani t ter Ivan Kreft v Sv. J ur jo ob Ščavnici.
Honorarji piscem »Poštnega glasnika« se bodo-izplac#va)i od 21. do 25. t. m. za M, četrtletje. Izvenljubljanskim piscem pošljemo po nakaznici, ljubljanski pisci pa dobe honorar pri upravniku Ijsta g. Čehu na direkciji. Zneski izpod 20 Din se ne izplačujejo, ampak se vpišejo v dobnj.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URIflHC, L3UBL39HK
Sv. Petra cesta Štev. I
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.
20 Najcenejče In najboljše manufakturno, konfekcijsko in galanterijsko blago
hakor tudi zgotovljene motike obleke knpite pri tvrdki
Ivan Krošelj
Kette-Murnova c. 15 - Ljubljana
proti nakaznici gonp. zadruge postnih nameščencev.
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žamic, mptorjev» transformatorjev itd.
iab©a L, 11. Ib 31. v meaeco. Naročnina uk Mo 34 Dta, ozir. 12 Dfta za pol leta. 0(1 asi pp dogovora. Čekovni račun it. 1H.834.
Kqb<*fee Ib PoiHJeH mroMPtrvn .PoOtnega steanUia. v Ljubljani, Prod Pndaaal 1. Reklaraadk, oglase te dnu®o pa na igrravolota Sv. Jalroba tr«2. Za «0© organteadlo ptt. mlučbencov v LhMjanl* itdafa In	'Joško 'jaki« v Ljubljani. mZa »NanudBo bskaroc® Fran Jaitritk v Dabljmi