1Z.Hnflta. I KfaUjHf. i mk B. bnvji HM. III. liti .SovcntU Narod" v«l|a p# ptMIi a taaje bMe Avtfro-Ognkt: n Nffgo; Ctojeto sknptj iiaprej. • K 60;- ćelo tete ^prej . . . . K «S— Srt leta .* ' .' .' ) 15— «■ Amedko ta v»c dn«e delete: ■• ■«•« , «... 550 ćelo lete aeprej ♦ . . . K 70"— Vpafanjgn glede hrastov te Mj prfiofl a odgovor doptalca ali sntak*. VpiainUlitt (spodaj, prititfje, levo). Emaflar* alloa ŠL S, teUtoa *L U. Imati m atanajo po pormbljeaca prodora bi tlcer 1 auv visok fer 54 mm Urok orator: enkrat po 12vtm, dvakrat po U visu, trtknt po lOvfn. Poalano (eaak proftor) 30 vin, parte tn aahvale (eoak pmtor) 20 vinariev. Prt vcCflh teaerdjah po dogovora. ■ori aafalafU nj p«njej# Baratala* ?ea*a aar p* tihrilti "VM| Rt MM pisatM aaratte trn aaalatve deaarja tt ic a»reaM afkatar •tinti. „■areJaa tUfcar**" telefoa a*, ti. .Slovenski Narod* vdja w MvMjaal i dostavljen na dom ali Če ae bodi pooj: ćelo leto naprej . . • . K 58— I četrt leta luprcj . . . . K U -pol leta.....v 29-— | na nesec.....• 5'- Posameiita ttevilka valja 30 vinarlev. Dopial aaj te franktrajo. Rokoptsi te nevračaja. PiadBlitrai KaaOova milo« «,J(vL madstr. levo), telatM «. 4« Viađlsfav Fabjančič: Naši zastopniki in naši argumenti. Zdstonj se cesto preliva kri juna-kov, ako ni sposobnih zagovornikov. ki bi znali izluščiti plod tcžkih žrtev. ravno tako je pa tuđi težek položaj propagandistom, ki jih narod ne podpira z cieli. Danes je pać, brez fruz, šc vedno ndlocilnl čas za bodočnost Jugoslavije, uosebno pa za slovenski kotićek naše matere domovine. §e se da marsikaj napraviti, ali bolje: popraviti na naši težiti situaciji. Seveda bo šio vse z vc-'iko večjim naporom in z veliko tezjimi žrtvamu neffo bi to bilo prve dni »iv-striiskesa polorna. Hocem danes govoriti o našem delu z ozirom na inozemstvo. Ker žali-bosr nfmamo sami dovolj moči. da bi si vzeli. kar nam pripada, se moramo obraćati na entento za pravico. To je pa precej kočiji va zadeva. pri kateri morajo biti tehtrii ne samo razlog:i. na podlatri katerih zahte^amo svojo pravdo, ampafc niorajo biti na mestu tuđi Ijudie. ki )\m je poverjcn Ui posel. Nikaka tajnost, da Italijani na vsc kriplfe prepricujejo zaveznike o tem. da je bil naš (slovenski) narod za Avstrijo. da se je s prepričanjem borii proti en-tenti m da mora b;ti sedaj kaznovan. V sa i zahtevak* od nas ćelo vojno od-Skodnino! Izbijmo Italnanom to orižTe \z rok? Postavimo za ćelo naše de!o pred inozemstvom može. ki so z besedo in z delom cei čas vojne dokazovali. da je nas narod antigernidnski, Ki so vsc riskirali za zmago .svobode. ki so z vse-nii moćmi skušali koristiti zaveznikom. Obenem pa morajo ti liudje biti živ dokaz za to. da naš narod ne bo nikdar već podlc^el srermanskemu vplivu. Mara io to biti možje. ki bodo z entento re.s, mirne du>e lahko govorili kot stari ravezniki v zlu in v dobrem. Kakšni pa so argumentu s katerimi bi naši zagrovorniki (scveda taki, kakor sem tih opisal) branili aspiracije našega naroda? Zapisa! stm že zadnjič svoje mnenje ;rlede principa sainoodloćbe in sem izrazil preprićanje, da nam ta argument, tuđi v slučaju, če bi povsod go-\"ori! za nas (Trst, zapadna Istra, Koro-ško) nikakor ne bi zadostoval. da pre-pričiutio saveznike o tem, da smo ravno mi Ju^oslovani in še posebej. mi Slovenci tišti, za katere se morajo najbolj zavzemafi in obenem riskirati, da izgube prijatelistvo in zavezništvo koga drnsrejfa. Po mojem mnenju bi mi morali pri ti s sledečimi argumenti in dokazati jih: 1.) da ie kraljevina SHS po svojem bistvu anti^ermanska držuvn. Moramo dokazati . da je ona nastala kot rezultat antinemške.cra sfreinfjenia na- sega naroda, da jo danes nrevera duh prave svobode in samostojnosti in da bo bodočnosti moćan nasip proti even-fnalnemn novemu prodiranju nemštva na južna morja Evrope. 2.) Dokazati in pokazati moramo, da je naša država d ov o I i z n o t r a ? solidna, da bo mogla vršiti to nalo^o. Pokazati moramo, da zadostuiemo sami sebi in da ne rabimo za vsako malenkost zunanje pomoči. Pokazati moramo. da res v celem troimenem narodu vlada sloga in enoten duh. 3.) Da je ravno kraljevina SMS ona anti^ermanska sila na ju^ovzhodu Kv-rope. ki je toliko potrebna Franciji in Angliji, iu da je Italija ne more nado-mestiti. 4.) Pokiizati moramo zavcznikr>m, da smo iim ini boli gotovi nego Italija in da nam je dana beseda sveta. Pokazati moramo na našo Srbijo, ki je živ primer zvestobe. 5.) Korošk'o in kar nam pripada na O^rskem, moramo zavzeti sami še pred mirovno konierenco, da s tem dokažemo našo sposobnost za življenje in da smo v stanju žrtvovati svojo kri tuđi za lastno svobodo (in ne samo za Avstrijo). Kar se tiče Italije, dokiižimo, da nismo mi iskali kontliktov z njo, da smo želeii živeti z nio v dobri sosedščini, da privošćimo zjedinjeni Italiji svobodno zi\ljenje. Dokažinio, da so italijanski voditelji krivi temu, kar danes osrrožava mir na ju^u Evrope. Povej-mo. da ini želimo tu samo svoje, in da smo. navzlic vsemu. pripravljeni pomiriti se z Italijani, če oni opuste svoje imperijalistične nacrte. 6.) Raztolmačimo naše velike za-sluge za razbit je Avstrije. recristrirajmo vse naše žrtve za zrnato entente in za Tmago nam Razjasnimo svetu, da je bila majska deklaracija (katere bese-dilo je zaveznikom dobro znano) samo plaše, pod katerim je cei naš narod z vsemi silami škodova! konsolidaciji Avstrije in dezor.c:anizoval n.ie;io vojasko silo. _ 7.) Pokažimo na veliko nevamost preširoke skupne meje med Nernci in Italijani. Upozorimo na to. da bi s tem, da Italijani dobe Goriško, oni imeli pro-ćirektno zvezo z Dunaiein. z Mfincho-iiom rn z Berlinom! Opozoriti je potrebno na deistvo. da ie Italija bila dol-ko časa v zvezi z Nemčijo in da znaki kažejo, da bi se ta zveza mo^la obnoviti. Da se to spreči, je potrebna velika lrioćnj. za življenje sposobna in ne obu-rana Jugoslavija. 8.) Treba je pokazati, da obup Ju-A'oslaviie ne bi bil v korist antisrerman-ski zavjzmTki nolitiki. Mirovna konferenca bo postavila na eno stran tehtnicc nas, a na dru.2:0 Italijo. Naloga naših državnikov je, da na našo stran polože vse ono. kar naj-već tehta v bistvu države SHS. P. Trošt: 0 amenških Slovendh v dobi vojne. Ko sem se pretckli mesec mudil v Hsrizu, mi je £. Rudolf Trost. ćlan ko-miteja za javne informacije v \Vashin<-tonu (Committe on publie informati-on) opLsil razmerc m?d aineriškimi Slovenci v času vojne takole: Leta 19 M. smo bili popolnoma ne-l)ripravljeni. Vedeli pa srno takoj v začetku, d-t bi Amerika s svojim vstopom v vojno mo.^la pospeSiti konec. In za-čeli smo s protiavstrijsko )ropajrar:do. Spoznali pa smo po bitki na Marni, da bo boj dofs^ io krvav. Začeli smo bob-nati skupaj ljudi za »Slovensko le£ijo^. N'ato ie prišla vest o konštituiraniu londonske jra *v'J>ora j 11 zato smo še bolj pospcsili afeTijo za organiziranje ameri- nskih Slo\"cnccv iu 9. marca 1915 smo organizirali v Chica^u »Slovensko legijo^ s 45 podružnicimi. 10. marca sem tfcivoriU v imenu teh podružnic na kolo-salnem kongresu Jugoslovanov v hotelu La - Saile - Chica^o, kjcr je reprezentiraj londonski odbor odposlanik dr. Potočnjak iu za Hrvate Fer Šibe. Go-\ orila sta tuđi dr. Ante Biankini iz ehicage in prof. Radosavljević \z New-vorka. Bilo je okroft' 600 dekg^atov iz v.seh krajev Združenih držav in Kanade. Indosirali smo program londonske-Ka odbora in razglasili protiavstrijske resohicije. v katerih smo povdarjali za-htevo po pnlitićnem zedinjenju vseh Slovcncev, Hrvatov in Srbov. Po dr. Potoćnjakovem ouhodu nam ie dezerti-lal glavni američki dnevnik »Glas Na-iod:u (Prank Sakser. Nevvvork). Duhov nistvo in Kristanova stranka so bili itak pasivni in so sirili indiierentnost v širših masah. Edina »Clevelandska Amerika*, v Clevelandu je izhajala dva-krat na tedeti z rnalimi reminiscencami o narodnom pokretu Uza marca 1915. Zapihala je sapa defitistov, ljudi, ki so prorokovali polom za zaveznike. Amerika, kakor je bila takrat nevtralna, je dajala mnogo moralne opore nesramni in predrzni propagandi poslanika dr. Dnmbe in konzulov kot Number-Pere-ked iz Newyorka, ki so grozili našemu narodu s konfiskacijami in vešali za slučaj revolte v tujini in čc bi pomagali zaveznikom. Biti so žalostili dnevi za rodoljubne .higoslovane: Srbija strta, Rusija v ro-kah izdajalcev, Francozi v obupnem odporu pred Vcrdunom. Belgija ob Kanalu, Angrleži neorganizirani in Italija riLJaka, omahujoča pred 300.000 Jugo-::Iovani na soski tronti. V Ameriko je prišel dr. Nikola? Ve-Ifmirović, veliki srbski duhovnik in kui-ttirni delavec. Posrećilo se m« je dobiti nekaj slovenskih, hrvatskih in srbskih svećenikov za izjavo, da nas vera politično in naravno ne loci. Prostovoljska akcija je bila v povo-jih. Obstoj jug:oslovanske lesijc v Rusiji ni izzval nikake^ra odmeva. Šel sem na svojo roko po kolonijah (1. 1915.), zvečer sem pel po koncertih. po dnevi sem srovoril nn shodili. a vse hrez uspe-ha. Slovanskn ćasopisfe je ostalo ali mrtvo, ali na iu to po večint sovražno akciji v zmislu ujedinjenja SHS. Prišel je od londonskega odbora Milan M a r j a n o v i č in za prostovolj-sko akcijo podpolkovnik Milan Pri-b ii č c v i ć. Slava jima! Takih ener-Z i i š e n i s c ni s r e č a 1, dokler ni prišel k nam naš dr. Bogumil V o s n j a k. katere^a imenujem -tne \valking: ener-sy). Srbi iz Bosne. Dalmacije in Crne jrore so odhajali trumoma na srbsko fronto. Slovenci in Hrvati pa so ostali pri tem pasivni. Napetost med Nemčijo in Ameriko ie naraščala. VVilson je že izvajal posledice radi nemške nasilnosti, brezvestnosti, lomitvc besede in vsestranske nepošteiiosti. In pocilo je 2. eprila 1917. Razmerc so se začelo čistiti. Odšel je dr. Dumba. odposlani so bili domov vsi konznii in spijoni. Lopo\i. avstrija-kanti so se začeli spogledavati. Londonski odbor je sklenil s PaŠićem krf-sko deklaracijo, naš prvi skupni diplo-niijtični dokument. K r i s t a n v »Prolctarcu« in K r ž ć v *Casti» sta zavpila: Izdajstvo! Ponovili so to \ si drugi časopisi in tako tuđi »Clevelandska Amerika«, do tedaj vedno zvesta opora london^kega odbora. »Glas Naroda« se je zavzemal za novo pečeno republikansko združenjc Kristana, Kržeta in Konde (»Glas Svobode«, Chicago) in par drugih. Od več ko desetih slovenskih jdasil v Ameriki riti ene.cja za londonski odbor. Dr. Ljubo Leontić ;e prišel iz Južne Amerike, kjer je žel silne uspehe pri organiziranju ondotnih Jugoslovanov. Prišel je Marjanović nekod iz San hVancisca. Milan Pribićević se je ravno pt^slavljal z na fronto odhajajoćimi prostovoljci (med niirni moj brat Sla-voj in Lojze Ribić iz DomžaJ). Naškodili so me, da grem zopet med rojake, spričo strašnih napadov od strani čašo-pisja, da resimo Narodni svet v Wa-shingtonu, ki bi brez Slovencev ne bil nić več jugoslovanski. In hodil sem od I. septembra 1917 do 1. julija 1918 ter Kovoril dan za dnern preko naših držav in naših kolonij nasprornikom. nepouče-nim. zapeltanim indiferentne^em po Ptnnsvlvaniii. Ohio. Illinois, Colorado, Wisconsiv itd. Janu vara 1918 je prišel dr. B. Vošntak in delala sva skupno s takimi uspehi. da smo imeli od 15. do 17. aprila 1918 v CJevelandu konvencijo >S 1 o v e n s k e n a r o d n e z v e -z e«. Iz vol ili smo močan slavni odbor, organizirali denarne prispevke, prosto-voljsko akcijo in publiciteto med Amerikanci. Duhovščina, vzpodbujena po zgodovinskem nastopu dr. Kreka in ni'ših voditeljev v domovini, Ie pri-stopila in corpre \* Zvezo. Uve.n nie je ostai Kristan s svojimi »Republikanskim zd rn že n jcni€ in nihće drugi. Zal, da se je nezanplfirost našega naroda v rujini tako razširila in poglo-biia širom Severne Amerike in vse to radi nedoslednega in večkrat nepošte-nega pisarenja ameriškega iugoslovan-skega ćasopisja. Zato je bilo skoraj ne-mogoce pridobiti rojake za večje rizične in materijalne žrtve. Ali obvarovali smo pretežno većino našeea naroda vseh persekucij od strani justičnih oblasti ameriških. ki so bile postale nervozne in skrajno neza-upljive radi Dumbovih lopovščin na-pram vsem avstrijskim podanikom. Vzdržali smo zvezo med duševnim političnim raz\'ojem naroda v Jugoslaviji in razvojem naše emigracije. Izkušali smo popraviti, kar je domovina zamu-dila v zadnjih 25 letih v stikih in odno-šiijih z našo, v tujini živečo maso. Bila ie trnje va pot Zadoščenje naj-demo v končni zmagi ideje jugoslovan-skega ujedinjenja in to je danes dejstvo. Bratje J a g e r v Mennesoti in Srbiji (pet bratov - iunakov s Planine), obitelj Prcdovičeva v Pueblo. Colorado. Rov. Mat. K c b e, Rev. Schiffrer z rratoma. Rev. Saloden iz La-Salk, Illinois, predsednik Slovenske narodne zveze g. Pavel S c h n e 11 cr. rodoljub Anton Gr din a, dr. Kern, Jože Žalo k a r. obitelj L a v s e t o v a in zlasti rnieriški pesnik. govornik in skladatelj Tvan Zorman — vsi iz Clcvelanda, Oliio — to so rodoljubi, moji in nas vseh prijatelji. »Clevelandska Amerika« z gg. Louis Pi r c e m in Ed. Kališem ie nam največ pomagala. Za nas piše »Glas Naroda« in z njim Amerikanski Slovenec« v Jolietu, Illinois, »A v e Maria« v Newyorku, »Sloga« v Clevelandu. »Slovenske No viče« v Calumet, Michigan; vsem prednjači od prvega začetka Don Niko Grškovićcv »Jugoslovanski Sv i j e t« v Newyorku, ki izhaja v shs jeziku. Na to gosp. Trošt govori o programu za svoje na daljnje delo, ki bodi po-svečeno predvsem zainteresiranlu ame-riško - angleškega javnega mnenja. »Tu moramo vspeti z vzgojo in poglobitvijo poznavanja našega naroda in naše zemlje, ako hoćemo, da bo Amerika pomagala pri uresničenju našega narodnega ideala: k zgradbi politično in ekonomsko zediniene, svobodne in enakoprav-ne Jugoslavije.« »Američki žurnalisti so že zainteresirani za prijateljske odno-šaje med Ameriko in Jugoslavijo. Potrebujemo še ameriških ekspertov m pomoči v agri-kulturnem. industrija!-nem in prekmorsko-trgovskem 00-ziru.c J. G. Boli no Koroftem in Jlojerskem. Celovee, 14. januvarja. (Lj. kr. m.) Dunajski koresp. urad poroča: Vrhovno armadno poveljstvo na Koroškem ra*-^laŠa: Naše obmejne varnostne čete so v noči od 13. na 14. t m. prodrle do Tr-stenika. SenUidske čete so pregrade Jngoslovane z Vobrske ceste, m 13. tm. popoldne vkorakale v Grebinj. Ćete ix Labudske doline so zasedle LipniŠla potok. Izgube so majhne, PoročnJk iir-chenbauer je padel za svojo domovino. Ljubljanski korespondenčni orad poroča z dne 14. januar ja ob pol 8. zv©-čer iz uradnega vira: Pri Podrožki, b* Ljubelju in pri Veflkovcu položaj nete-pretnenlen. — V okrožju mariborskem so Nemci napadli Lnčaite. Bili so odbfO. Napad se je vršil proti zapovedi nemške deželne vlade v Gradcu, kakor trdi to ona. Naše izgube pri Lučanah: pe-šec Andrej Devet iz Malega Brda pri Postoj ni težko ranjen, pešec Anton To-mažič iz £o!e pri Postotni lahko ranjen. Izgube Nemcev: 2 ranjena, vjeti pa 1 Castnik. en četovodja in 1 pešec Maribor, 14. januvarja. (Lj. kor. nr.) O napadu na Lučane se nadalje poroča: Danes okoli 4. ure zjutrai so Nemci napadli Lučane od vseh Štirih strast. Napad je bil sijajno odbk. Pri napadu je bil ubit poštni sluga iz Lučan, ki je sin-žil Nemcem kot vodnik. Naša vrla po-sadka notranjskih fantov se je držala nad vsc hvalevredno. Zahvaliti se je Ie odlocnemu nastopu posadke brez izje-me vojakov, eastnikov in orožnikov, da se Nemcem ni posrećila njih nakana. Navdušenost naše posadke je brezpru merna* Orožništvo v Lučanah je po napadu aretiralo tamošnjega ka plana P i c h 1 e r j a radi njegovega posebno trdovratnega hujskanja raz prižnico proti Jugoslaviji. Izročili so ga maribor-skemu državnemu pravdništvu. Maribor, 14. ianuarja. (Lj. k. u.) Oblina Fram pri Mariboru je imenovala generala Ma istra in vodjo okrajnega glavarstva v Mariboru dr. Srečka Laju-šica častnima občanoma. LISTEK. Slovensho lesijo o bojlh pri Pođroščici. (Dopis odiićnega legijonarja s koroške fronte. — Op. ured.) Ta hrabra legija je prBla že prvi dan svojega nastopa v najkritičnejsi položaj. Komaj je bila prispeia v predor, je izpadla \* trdi noči, dasi je bil izhod tunela že v območj.i sovražnih granat in strojnic, ter zasedla levo stran gozd-natega predgorja. Ko se je danilo, so javile patrulje. da Nemcev ni blizu, jedva je legija začela operirati dalje, jo objame že tuđi ogeni prednjih straž. Prvi vtis ognja na najmlajše ter pogled na ubite tovariše sta hipno omajala naše vrste, in da nišo preizku-šenejši legijonarji bili zares izreden materijal, lahko bi se bilo zgrnilo 1 nah oma vse, kar so Janezi in na-%Kine stotnije držale s prekočloveško pržrtvovalnostio već dni v naitežavnei-sih odnosa i ih. Naravno. &a je poveljmk iziocil takoi vsc, kar ni še godnega, ter noslal na vežbanje v Ljubliano. Tako je ostalo mladenićev 70^-r s štirimi stroj-ii'irajTii poleg oddelka vrle narodne stotnije in hrabrih Janezov. Se vedno pa iih je biio dcsetkrut premalo, da bi zdržali napram premoći in neugodni poziciji — a ipak so držali. Kaj pa se to pravi, ne hoste vedeli nikdar v zaledili ni ne bodo vedeli niti bolevniki iz svetovne vojne. Cim bi bila obnemogla naša vrsta, iz postavljen bi bili izhod koncentričnomu ognju, iz katerega ne bi bilo več re-Mtve. Kar najhitreje je tedaj prispeia havbična baterija, ki pa ie tuđi veliko trpela. ker je imela premalo kritja, ka-tero se je obetalo in obetalo iz Ljubljane sleherni dan. pa ga Ie ni bilo. Ne-nadoma je prispel na pomoČ blejski Sokol — do 40 iunakov: fantje vojaku po dva iz ene družine, možje s sed-mimi poklici, ki ženam nišo povedali, kam gredo, da bi jim ne branile, nsluž-benci in gospodarji v družbi eastnikov in akademikov. Krepko so posegli vmes in si stekli že prvi dan občo pohvalo in Ie nekaj — ran. I Roiaki doma, ki urnete sukati pero bolje od mene, skrbite za ovekovečenje tega zgodovinskega pojava v našem narodnem življenju in pobrinite se, da se vrnejo po dokončaneni deki ob zvokih blejske koračnice (izvrstni pevei in tamburaši so malone vsi). obsipani od deklet in žen z lavorikami in cvetjem! Pravi fenomen v teh bojih, katerc-mu se imamo zahvaliti za nebroj uspe-hov, pa ie oboe občudovani naš desetnik G o s t i n č a r. sin bivšega državnega poslanca. s svojo »ljubico«. Vreden bi bil že danes ne ic posebnega poglavja, ne Ie povišanja in pomnika. spoznati in posnemati bi ga moral sleherni voj-ščak. Vem. da še ni zaključen niz njegovih drznih nastopov. ko je že v tako kratki dobi vprizoril toliko odličnih či-nov. Pisec vam poroča Ie o onih, ki so njemu znani, deloma očividen, deloma po zanesljivih virih. Ze prvi dan je zastavil najbolj iz postavljeno mesto sam brez zaščite. in kc»maj se je bilo zdantlo. že je sipal na pojavljajoče se sovražnike švrk za švr-kom ravno nasproti stojeći sovražni »mašinci« in patniljam. bližajočim se kolodvoru v Pođroščici. Kar priđe v f ozadju vlak z novo pomočjo Nemcem. Te si pa ic pošteno prlvoSčil. Obmol-knil je in pustil, da so se bolj in bolj pri-bliževali kolodvoru. Nič hudega sluteč, so polagonm postajali na levi. pozneje Se na desni strani poslopja. 111 ko se mu iih je zdelo zadosti. jih je začel žeti: na levi 15, na desni 76. vsi drugi so se tokalili v kritja po pobočju navzdol. Da bi se nam ne bilo zđelo škoda po-stajnega poslopja, ki mora zopet priti v našo last, naperili bi bili svoj top zdaj na stavbo, v kateri se jih je skrivalo še dokai. Ko je bilo delo dokončano, je mahal osmešujoče svojemu nasprotniku s kapico, češ, previsoko, prenizko, po-skakoval ter lovil navidezno z rokami kroglje Iiki deček žogo. Ta trik ie vpo-rabil tuđi na drugem mestu, ko so njegovi krilci jeli se umikatu Ko je nastopilo naše že omenjeno oiačenje s havbicami. je bil predor že v takem dežju sovražnik izstrelkov. da bi jih ne bilo mogoče izvleči ven. Pa se je postavil s svojo »mašinco« naš Oosttnčar ter izčistil vse levo pobočje vsaj pred sovražno pehoto. Menim, da leži tam do 250 Svabov. Prihodnje jutro prileti nenadoma in potoži: »Svojo lju- | bico sem izgubi!! Ubili so mi jo v tre-notku, ko me je stotnik povišal za narednika. No. veste, pa imam že drugo. Nisem mogel strpeti, da mi jo prineso. Stekel sem na levi vrh, ker me je že si 1 oči ježilo, da drug ne strelja, in ugrabi 1 sem jo. To imam pa še rajŠi. Zakaj, vam bo precej povedal. Ko sem stal danes na levi strani, prikrade se mi švabski oficir in nameri revolver z be-sedami: »Schuft, kennst du mich? Er-gib dich!« (Lopov, ali me poznaš? Vdaj se!!) — Tišti hip spoznani svojega nekdanjega poveljnika Kleina. Besede njegove so me tako zgrabile, da se zaženem vanj, odbivši mu revolver, zasadim bajonet in poženem še krdjo iz puške. Oj. moja nova ljubica, nikoti te ne pozabim!« Pristavil je Še: »Gospod, skrbite, da ne priđe moje ime v časopise!« — »Zakaj?« vprašam zopet, čudeč se. »Se-li bojite preganjanja, če bi zapadli sovražniku?« — »Ne, go-spod. želim sama da se govori o legiji, a ne o meni.« Kaka plemenita poteza v tc£ hrabri duši! Stran 2. „SLOVENSKI NAROD* dne 15. janturj* 1919. 12. štev. 2rtonKarJI v fcofMi pri PMpo&čMI Pišejo nam: Ko so se začeli 6. t bl večji boji na Koroikem. smo opustili po-stajo Podroščico in se ««f falili v predor. G. kontrolor Negovetič, U vodi ves žcl— niski promet se je na naio proinjo tako! peljal na postajo Podroičico in naloiil *m vojaški materijal, kakor puike. municija hi žive/ na vozove in vst> odpeijal sa Jes«l-ce. Top je pripel na zadnji voz in ga po£a» si potegnil v predor. ReŠIl je vse na po* staji, da ni um ostalo nićesar. Ko so za£«l 8. t m. Nemci napadati In obstreljcvati telefonsko hišlco, so NcgovetiC slgnalni moj-ster Leb, asistent Kl^pćid In drugi železni-carji v strojnem ofcnju prenesH telefon ▼ drugo hišico tik pred predorom. Tako smo imeli vodno zvezo z Jesenicami. 9. t m. r? Železnićarji pripeljaJi topove in iih pod vodstvom zosp. Negovetlča, nadporočnika Gregoriča in Pičmana razložili z vozov in sicer tako hitro, da so pri napadu ob 4. uri popoldan že stopili *■ akcijo. U. Negovetič nam je šel tako na . . \ (Ja ga ne moremo zadosti pohvaliti. Treba je bilo tramov za most in barikade. Kratek pojrovor in tra-movi so bili tu. Treba je bilo voz za pre-nočisča, par besed in te je Negovetič vse ukrenil, vozovi so bili tu. 2elezničarji so deiali pod njegovim povelistvom tako precizno, da se nismo mogli do voli načuditi. On vživa splo^no zaupanje pri svojih Iju-deh in pri vojakih, ki sa naravnost spoštu-jeio. On ne pozna nobenih špasov. Ko bi Še mi imeli tako disciplino, kakor ti železni-čarji, potem bi bilo za naso stvar bolje. Y bojili 9. in 10. t ir. je on osebno peljal s strojem po municijo in Jo Se pravočasno pripel jal na lice mesta. Sploh se je brigal za vse. na pr. za prehrano, za municijo, za razsvetljavo, za barikade, za prenočišča. za ranjence. za zdravnike. kratkomalo bil je desna roka j:. Martin čiča, ki ga ne more dovofl prchvaliti Zelezničarji so bili več-krat v najhuišem strojnom in topniškem ognju fn so vesrno in nadvsc poJrtvovalno opravljali ne samo svojo službo, ampak tuđi nam so pomagali. Našim želczriićarjem čast m hvala! Dro&ne vesti 22 Juaoslavife. POVOLJEN USPEH POGAJANJ V TRSTU. Ljubljana. 14. januar ja. (Lj. k. u.) H/Ied načelnikom generalnesa štaba rtaHjanskejra joivernerja v Trstu pol-kovnikom Grassijem ter poverjeniko-ma Narodne vlade v Ljubljani dr. Trillerjern in inž. Remcem so bile te dni v Trstu konference o izmcni blaga. Političnih vprašanj se v oficijal-nih razs:ovorih nišo dotaknili. ker poverjenika v to r.ista bila pooblaščena od osrednje vlade. Dogovorili so se, da se v svrho olajšanja medsebojnega prometa uvede redna, obojestranska cenzurirana kurirska s 1 u ž -;b a med Ljuhljano in Trstom, ki bo posredovala tuđi zasebno trgov-sko korespondenco. Blago se bo jizmenievalo v Logatcu. Tta-[lijani so pripravljeni dobavljati sol riz. južno sa d j e, jmanjše količine petroleja in Ftestenin, strojno olje in po [možnosti tuđi primerno mn o rŽino anKle§kes:a premoga za t>lin. V izmeno so zahtevali uvoz rstavbenegalesa, ki bi sr a rabili p rib li ž n o .3000 vajjonov, "nadalje zelezje in eventualno premojr fteca pa !c v izme-ni za a n s 1 eš k i premori. Itaii-iani želijo rudi. da se njihovim oficijalnim odposlancem in kurirjem dovoli prost prehod cez ozemlje Slovenije, Narodna vlada bo im eno vala v Trstu posebnega poobla-sčenega zaupnika, ki bopo-sredoval pri uuvemerja ▼ Bjenem imenu ter izposloval slasti potrebne potne 11 s t! ne 2a vzdržavanje treovskeea (prometi — Poverjenika sta obi-:ska!a potem ameriško misijo, ki »sta jo o vseh naših razmerah temeljito informirala. Misija, ki ji načeljuje prvi veleposlanfški tajnik Zedinjenih držav ;Mr. Hus:h Oibson, ie sporočila na-;5lma poverjenikoma. da je za kraljevstvo SHS na potu iz Amerike sedem jparnikov z živfli, vrednimi ■35 m i li j o n o v dolarfcv. Člani jmisiie so obljubili, da pridelo v naj-fcrajšem času zaradi nadaljnih informa-■cn v Ljubljano. VTTSKI NAŠIH POVERJENIKOV V TRSTU. Ljnb)iana, 14. januarja. (Lj. k. u.) V«s, ki sta pa narodna poverjenfka zadobila slede narodnostnega položaja tržaš. Šlovencev, je kar najneusrodnej-št Ondotni Slovenci se zaradi sedanjih razmer v narodnem oziru popolnoma obtmani. Nad 4000 slovenske dece je brez šolskejra pouka, ker je guverner iprepovedal zopetno otvoritev sloven-skih Sol in ustavi! slovenski šolski ded ;t>rezplačno kosilo, dočim ga je italijan-|ska šolska mladina §e vedno deležna. iZaradi te^a in spričo velike bede in Ibrczdelnosti, ki vlada v Trstu in okolici, je trpravičena bojazen, da bodo rev-rnejSi sloji pod pritiskom razmer pričefi pošiljati svoje ottoke v rtalijanske iole. [Naša poverjenika sta naprosila ameri-jSko misijo za posredovanje, đa se pauk tm naših §olah zopet dovoR. INTERNACIJA Dr. BRECELJA. LiaMIana, 14. jamtarja. (Lj. k. vl) IV Trst je dosoeto včeraj poročilo, da so ftalijairi v Gorici aretiraH in odveđB v Italijo za dr. Podjrortdkom in drobini, ki so Že ve£ tednov t oroenanstvu. isedaj tuđi dr. Đrecetia. Tndi v tem po-jdedu sta naprosifa naSa povcrSenflca amerišico mrsijo za intervencifa BlsMlati o iidijM^CT pruble—. Rlnu 12 Jairaarja. (Ljnb. kor. orad.) Ihmaj. koresp. nrad poroča: O fadranskem problemu je Bissolatl v svojem govoru Y Scali izjavit nastopno: Italija ne more te-reci svojega nezanimanja jdede nsode Ita5-Tanov oft obaH bi na otokft iužao od Istr«. rmm Crrope hi itaHfe Mhtevait vmrttva In CirancHe po prtspojlrvah. Italtlt mora rve-wo z novo jusoslovansko državo okrepiti, U |c došlej nmoso priponocte k aaasL Pariz. 13. lairaarja. (LJ. k. a.) Kakor porota »Escelslor«, ie gcnerml Traadiet d* Esperey prispel temkai. da pova svoje nazora o polofaia aa vzhoda. Pribodaje dni •e me v Caifcrad. bsra« na RAL Reka. 14. januarja CLjub. kor. urad.) O vCerajsnjIh dofodkih na Rekl piše list »BHancia«: Obžalnjemo. da oblasti, ki so dospele semkaj. da varujeio VVilsonova načela pravičnosti in samoodloćbe, ne morejo pojmiti, kako zelo žali hrvatska trobojnica re5ko prebivalstvo, ki je ponosno na svoje italijanstvo. Čuditi se je. da te oblasti Še nišo uvidele. da so ljudip, ki iz2ivajo po nlicah in trsih s sovražno hrvatsko zastavo, vse prei kakni domaći prebivalci. Ti izzivatelii prihajajo iz mesta Sušaka in hrva »ke?a Primorja, naščuvani in podkup-Ijeni od raznih clemerttov. Namen teh Tiuđi je, da povzroCajo na Reki nemir in nered. Reka, 14. iannarla (Liub. kor. urad.) Pri včeraj.^ntih izcrredih }e bil, kakor se ie naknadno dodalo, ranjen tndi cn franeosk! vojak, ki je bil tndi preneljan v bolni^nlco. Ob S. zveCc so napravili kordon in izpraz-nilf korzo. Ponoči je priSlo do manjših spo-padov brez posebne važnosti. Amedški časnlkarjl na Refci. Zagreb. 14. jantiarja. (^Ljub. kor. nr.) V nedeljo ie Diisnelo na Peko 10 ameri?kih časniVarjev. Kf so se prineliali v Rvropo v ^premstvu VVMNona Na Reki so i ih sprege!1" frinkcijonarji Narodneca sveta in priredili niim ra Č^^t tuđi sla\*r^jstni banket. Ital'tani sVrbno T>ariio. da ameri^kT ijostie ne pridejo v dotiko r reSVImi .Tu^oslnvani. Drobnc vesti. Zagreb. 14. Januarja. (Liub. koresp urad.) JucrKlovanski dopuni urad poroča: Kakor mano. ie pred kratkim izdala hrvatska vlada narcdSo. Vi zahteva n^d te?kimi jr^otnfmi kaznimi. da rrorair* ona mdtistril-ska in tr^ovska oodictia. ki imiio svoje obrate na brvat^kem ozemiiii. svofe sedefe Da zunai debele, premesttti ^'odstvo pod-itt\e v o^en'Me države SHS. VeČina prira-detih podietij ic tei zaMevi ft nc°dfla. Samo hrvatske vicinalne ^elernico. ki ima-fo svoi sedef v Bt-dimpo^ti, se dosedai Je nfso odzvale. V četrtek bo v Zagrebu seja poverjenistev. kier bo tud! *k!enfeno. kako n^i se ravna % tem! In dnitrfrnf podtctH. M dosed^i ^e t>;<;o n^odila omen'fTff naredbi. Belirrad, 14. brniaHa. (T.mn. Vor. nr.) Srbski volr» ri^Vcvr.i arad poroča. da ie eti poTV entc-n^nf^ :ct t oddcTVom artffteHfe n*>d pnveT^tvom f"^ncoskco večfni iz BoVe KotorsVe. Z?*r?b. 14 i*mia+iii. (TJ»:b'. Icoresn. nrad > Ban le irdal naredbo. ?ci uvaja cenzuro 7a vse Vinemato^rafske filme. Sinč3'i ro?n«reT naših žen In deklet od strani laškega vojaštva s© množijo. Tako nam poroča neki jrospod. ki se je pripe,-Ijal te dni iz okupiraneca ozemlia sledeče: liotel sem domov v okupirano ozemlje. V Pođbrdu so me italijan vojaki pri jeli. osu-mili špljonaže ter me zaprli. Ko sem protestira! in prosi!, da me izpustijo. so me vkle-nili v felezne »$pan^e*. katere sem mora! držati 12 ur. Z menoj so se nahajala v istem prostom tri dekieta, ta dekleta so italijanski vojaki odpeljali v sosednji prostor, kier so jih posilili. Branile so se revi-ce na vso moi. vpile. jokale in kllcale na pomoč, toda nič ni pomagalo. Poživinjeni vojaki so jfli obdržali pri sebi ćelo noč. Ćelo no£ sem moral poslušati obupne klice na pomoč. Srce se mi Je krčilo v prsih, pomagati pa jim nisem mogel, ker sem bil zvezan in zastraien. Sličen slučaj se Je zgodi] tndi na Pluinem pri Cerknem. Ker se Je napadenka branila, je voiak ustrelU dvakrat nanjo, a je k sreći ni zadel. Na njen krik so prihiteli sosedje, nakar je na-padalec zbežal. V okupfranem ozemliu ni nobena poStena ženska več vama pred !ta-ITjansklmi dlvjaki. Vojaki zaslednjejo ženske prvsod. ceJo na polje pređo za njiml, tako. da si rrikamor ne spalo Iz Ceho - slovoSbe. Dr. Masarvk o odnošajih med ĆehJ In Poljakl. Pra^a, 14. Januarja. (LJ. k. vl) Će-hr>s!ov. tisk. urad Doroča brezžično Iz Haajra: »Times« objavljajo daljši razgovor svojejra korespondenta v PrajrJ s predsednikom dr. Masarykom. v ka-terem je predseclnik novcJarjaJ potrebo poštne z\eze s zavezni§kimi državami in uvedbo zračne zveze med Prago in Strassbur^om. Kar se tiče državnih mei, se bo Ceh^lovaška republika podvnrla razsodbl mirovne konference. Ozemlje, ki pa Poljak: zahtevajo zase, ni tzključno Češko. To \c pravzaprav dežela, ki ne pripada nikomur. ki pa ima veliko gospodarsko važnost. Tamošnjih manjšin ne smemo izročiti Poljakom, ki so zasedli V53 sporna ozem-lja. Poliald dosedai nimaib stalne vlade in v lastnem ozemlju ne morejo vzdržatf red*. Zaradi tepra so to ozem-lie priznali Čehom. Predsednik je na-dalie srovori! o ogrskih Ukrajincih in ujrotovil. ću so zaprosili, da se smelo pridružiti Cehom. Te*a koraka Čehi nišo provocirali odklonitt te prošnje pa ne morejo. Praoa, 13L ianoarja. (Lj. k. n.) Ceho-slov. tisk. urad poroča: Vcerai Je bil ▼ Praši kongres orjranizacH čeških državnopravnih demokratičnih strank. kl ma je predsedovat dr. Anton rlafa fn se rt I« udeležilo 412 jcastopnlkor. Po oJrvorftveneni govoru predsednfVa dr. Hafna ie ila đepv-tadfa pod vodstvom pfsateffa Dyka k pred-sednlkn dr. Masanrktt. da m ma poktonf. Dr. Masarvk te ▼ svojem covoni novdarjal potrebo sodHoranfa vseh straiik Med tem je kongres nadaljeva! posvetoranja. Mini-strskf predsednik dr. Krama? se ie satnraffi za isražene mn sfmpatiie povodom napada fn )e nafo Izvalal: Mislim, da ta napad nj Ml Ie sflofla). da ne pomcml konca, Imivec Toda napadale! so ae zHo motllU roda. VeCIna čeikefa naroda Ie pokazala, đa na Celkem ni mesta za boljševizem. Dolžnoat vlade |a, da s noćno roko vsdr-iuje mir ta red t rapobUki ta zatre boliie-viško agltacilo, kakor se Ie to sto rilo v svt-ci in drugii svobođnih drfavak. Glede Nemcev |e dr. Kramaf pordarial, da je ea-tenta prlaaia v velikent obtCKU Čeike za-hteve, kar ie tuđi mogoC« dokazati na pod-lagi dokmoentov. Ncrncem preostaia samo ena moiaoet: sporazum. Ministrski jpred-sednik je končal svoj iQTor, da ima Ceho-slovaška republika veliko bodočnost (Burno pritrjevanje.) Frasđlkove KopeO, 13. januar ja. (LJ. k. n.) Dim. kor urad poroča: 10. t m. je 80 mož Cehoslovakov zasedlo Frančiškove Kopefi. Župan je protestirat proti zasedbi. Na vpraSanle, zakaj so določili za Tran-Čiškove Kopeti tako moČno posadko, ie iz-lavll častnlk, da je vsk-d nameravane usta-novitve močne obmejne straže potrebna navzočnost većis^a števila Cet Heb. 13. januarja. (Lj. k. u) Dun. kor. urad poroča: V zadnji seji trgovske zbornice se je vnela živahna debata 0 razmer-ju z Čehosiovaško reotibliko. Oa se delo-vanje zbornice ne ustavi pooolnoma, oziro-ma da ne priđe zbornica ponolnoma v roke Ćehov. so sklonili komoromis, da odstopijo Cehom od 42 mandatov 4 mandate Te Čla-ne bo imenovala čehoslnva^Va vlada. Heb, 14. januar]*. (Ljub. koresp. urad.) Dtinaiski koresp. urad poroča: čehi so za-sedli bavarsko mejo tikoma pred bavarskim ozemljem. Straže stoje Cisto blizii dnisra od dru«re hi sicer ob vsej čeJio - slovaSki mejni crti. !z Hflilžflnbe. Madžari \SteU* stikor z Italljani. Budimpešta. 14. januarja. (Ljub. kor. ur.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: V vc"eraj*niem ministrskem svetu so baje raspravljali o razmerju o^rske republike z Ttalno in z Jugoslavijo. V kratkem bo od-potoval član ogrske vlade v Italijo, kjer se z ozirom na dogndke v .Tnproslavrii kaže pripravnost za skupen nastop z O^rsko. BfidimoeŠta, 14. fannarja. (Lj k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Deslgnlrani minf^trski predsednik Berinkev Je izjavil v^eraj časnfkariern: Moji razgovori z raz-ličnimi r>olittkl sn z«:olj Informatlvnejja zna-Čaia. TJoam. da bodo jutri končani, in bom potem predloži! nacrt, kako razrešiti zamotani potn^aj. Položaj ni brezupen in sesta-va koaficijsVetra min'strstva ni izkljuSena. — Kakor smo izvedeli. minlster za narodnosti. Tassi, ne bo vstopil v kabinet Govori se. da se narodnostno ministrstvo sploh namerava odravttl. — Danes Je bil ministr-ski svet Kakor smo doznali, se ie bavfl z vprašaniem amerisTce politične misiie, ki se nod vodstvom orof. Collidiarefa mudi na pOtrr^Vem. ier z reSitvijo minisrrske krize. Budimpešta, 13. Januarja. (TJ k. n.) Cehn-slov. tisk. urad poroča: Nad mestom in okraiom ^^trosrnnskem Je proglaSen pre-ki sod. V zadnjih dneh Je bilo tam več pfe-nitev, M so se Hh udeležfli tud! roiaki 14. honved^keKa poika in 26. pehotneica noTka. Po prosclasirvf preketra soda so vojaki za-pnstili mesto. Ostrogonski narodni svet Je sklenil. da se ne bo uplral vkorakaniu če-hoslova«k!h čet v mesto. Čehi nameravajo zasesri premofcovnike v blizini Ostrogona, kar bi pomerrno katastrofo za Budimpe^to. S tem za s eden i em fe ogrožena dobava elektrike in vode mestn Budimpešti. BsdfmneSta, 14. jamiarja (Lf. fc. n.) Čehoslov. tisk. nrad poroča: Včeraf donoi-dne Je par tisoč mladir^kih delavcev priredilo demonstracifski obhod po mesto. Za-hteva!i so nvedbo osemurneiEa dela na dan, znižanje vajenske dobe na tr! leta in iz-kTTnčtio uporabo kot strokovni delavd. Med obhodom so demonsrrantfe oddali neka) strelov. razbili 5toe lz!o£b in kavaren ter upra\-ni??tev flstov. Končno je narodna bramba odločno po^^ela vmes in areflrala prfbltžno 20 iz uredni kov. Iz Avstme. poJuU. 14. januarja. (Ljubi}, koresp. ur.) Ceho - slovaški tiskovni urad poroča: V današnji seji ustavnega odseka nemško-avstrijske narodne skup5čine je predloži! poslanec Kemeter zakonski nacrt in razne predloge glede zavarovanja nemSko - avstrijske republike kot nemške narodnostne republike. Nacrt kakor tuđi prediogi zahtevajo. da bodi uraditi jezik vseh državnih, deželnih in občinskih uradov. kakor tuđi učni jezik na Solah nemški, nadalje da pre-vzame država ali dežela Ie take osobe v svojo služba ki bodo nemSke narodnosti. Razun tega naj tuđi vse akcijske družbe in zadruge občujejo medsebojno v nemškcm jeziku. Posvetovanja o teh predlogih še nišo dovršena. Dunaj, 14. Januarja. (Llublj. koresp. ur.) Ceho - slovački tiskovni urad poroča: V včeraišnji seji dunajskega vojaSkega sveta so razkrili nekai senzacijonalnega. namreč. da je bila v kadetnici v XIII. okra-ju seja upornlkov, katere se je udeležilo več častnikov in nojencev kadetnice. Narodna obrana je vdrla v kadetnico in zaplenila orožje monarhistov. in sicer 30.000 patro-nov, 40 puSk, 3 strojnic In tuđi 2 plameno-meta Razkritfe je oovzročilo veliko raz-bnrjenje na seji voja§kega sveta. Iz Itemflie. Nemiko premlrfe. Pariz, 13. januarja. (U k. n.) Agence Havas poroča: Glede današnje konference poroča »Matin*. da bodo zavezniki uredili preskrbo poliske armade z municijo in živili in da bodo eventualno poslali tuđi ojačenja. Povodom obnovitve premiria z Nemčijo bodo zavezniki zahtevall. da Nemcl ne bodo smeli imeti re posredno in tndi ne neposredno tajnih stikov z boljSevUd. da Poljakom ne povzročljo te«koč. Kot kompenzacijo za te nove zahteve bo Nemčija dobila živila, za katere je prosila. In ga gotova Jamstva financijelnega značaja HerotacUa ▼ NeafllL PeroBn, 14. januarfa. (Lfob. kor vrad Dretžfgno.) ICo so Istrgali Spartakovcem njihova opirali sca, ie aastal ▼ Berfbm skoro porsod zopet mir ta red. Posamezna po-slopia, hi katerlh so doartakord strellaK popoldne, zveCer ter rodi t no« aa torek, so rladne čete sistematično prefskale ter očUtffe Spartakovjcev. Vrhovni poveljnfk je fzdal sirote odredbe zaradi takojinje od-daje orožja Zatrjuje se> da fe baje Radek zametu Berlin. O Lfebknechta ta dchhor-■n manjka vsaka sled. V stanovani« Ltab- BeroSa, 14. januarja (Ljub. kor. nrad. Brezžlčno.) V Cuzhavno je delavslu in vo-iaUd svet proglasi 1 socilallstfčno republiko Cushaven ter postavil vse banke*. Jiranllni-ce, kreditne zavode, kakor tuđi pošto in železnfce pod svojo upravo. Zaradi tega groze poštni in železniški uradniki s stavko. Mornarji onemogočujejo v Cnzhavnu in okolici vsako volilno gibanje ter so pone-veiili strankin denar. Beroita. 14. januarja. (Ljub. kor. urad. Brezlično.) Višii poliski narodni svet v Poznanju je imenovat generala Dovbor-Nnsnickega za višjega poveljnika poljskih čet. General je priSel s svojim štabom iz Varšave v Poznanj. Berolin, 14. januarja. CLjuh. kor. ur.) »Berlinci- Zeitung am Mittagc poroča: V Bremenu, kjer so pri volitvah v delavski svet socijalisti većine dobili već Elasov, kakor do sedaj. so nendvisniki in komunisti priredili veliko demonstraciio in tzkltcali neodvisno in socijalistiCno-komunistično rc-publtko Bremen. McSćanske liste so stavili pod predcenzuro. V Wilhelmshavnu vladne čete oblegajo neodvisnikc in komuniste. V Oldenburgu so predsednika republike Ost-friesland strmoglavili in vzpostavili vlado većinskih socijaiistov Berolin, 14. januarja. (Ljub. kor. ur.) VVolffov urad poroča: BidgoŠč, Subin, Znin in LablŠin so v poljskih rokah. Poljak! so tuđi vkorakali v Netzewalde, dočim bramjo nemške čete prehod čez nrekop. Nemškc sile drže crto Ziele - Zielina - Hopfen-garten. Berolln, 13. januarja. (Ljublj. koresp. urad.) Dunajski korosp. urad poroča:: Proti večeru je bilo v oKraiu, kjer se n-jliajajo listi, precej nemirno. Ponoći se je ponekod streljalo. V podstrešju nekaterih hiS so ic vedno skriti ^partakovci. ki ponoći zlezejo na strehe in streljajo na varnosrno stražo uredniških poslopii. Berolin, 14. januarja. (Ljub. kor. urad.) Dunajski koresp. urad noroča: Stavka rti-darjev v ruhrskem oztmlju traja dalje. Listi pnroCajo, da znaša število stavkujočih 40 000. V nekaterih rovih so rudarji hoteli zopet delati. pa se jim §partakovci zabranili, ker hočejo izsiliti stavko kot demonstracijo. Rerolin, 14. januarja. (Ljublj. koresp. tir.) Ceho - ^lovaSki tiskovni urad poroča: Listi javljajo, da bo HindenburR prihodnje dni od?el na vzhodno mejo, da prevzame obrambo. Berlin, 14. januarja. (Lj. k. uJ Ceho-slov. tisk. urad poroča: Soartakovci so sicer izgubili obrambno bitko, začeli pa so včerni 2:treri!!a - vojno. Popoldne se ie ponekod nn?el<- zoj)ct strelfati. Posebno živahno ie bilo streljanje pri HaTleSkih vra-tih. v Konig^ratzer Strasse in v Friedrich-strasse BerHn. 14. januaria. (Lj. k. u.) Ceho-^!ov. ti^k. iirad r>oroča: Vsega sknpaj ie dn<:edai aretiranih 536 irpornikov, ki se na-h?iajo v zaporu v Moabltu in v raznih vo-jasnicah. Vlada je ukrenfla vse r>otrebno. da ne pobegneio. LrKotoviIi so. da je velik dei Spartakovcev pobegnfl s 40 stro;r>icaml ter z orožiem In snelivom iz Berlina. Rcs-no je treba računati s tem. da bodo uoorni-ki irven Berlina nadaljevali svojo strahovlado. BerlhL 14 famnrfa. fLi. Ic. u.) Ceho-slov. tisk. urad porrča: Vlada je imela snoči in danes dooldne važno sejo, ki . Glede načina posvetovanj so sprejdi predio^ predsednika Wilsona, da se bodo razlrĆni problemi od kaza i i strokovnjaŠkim komisijam. V seli v sredo bodo ministrski predsednik i petih velesil določili način delovanja. vodflna načela in poslovalni red za konlerenco. Prva skapoa sela bo 18. t m. po povratku Orlanda iz Italije Otvoritveni govor bo imel predsednik Poincare. Na to bodo izvolili predsedništvo. Pariz, 13. januar Ja. (Ljub. koresp. or.) Azcncc Havas poroča: Današnja seja naj-viSjega raedzavezniškcK« vojncK* sveta je trajala od 1^3. do Vi6. V fcospodarskcm 'iziru je sklenil vojni svet preskrbo Ncmčlje in ohmejnih dežel Jugoslavije. Ceho - Slo-vaske. Poljske. Madžarske in Romunske. Ncinčija bo morala oddad vse ladje, ki jih ima Se v svojih ali v ncvtralnih lukah, da se uporabijo xa prevo« živil odkoderkoli in kamorkoli Z gospodarskega staJišca zahtevajo zavezniki od NemČije vrnitev vsejja gradiva, ki so ga čete odpeljale iz tovaru vpadtiejta ozemlja. v kollkor se to da dognati. General Fbch bo stavil predlože glede zavarovanja denarnih zaloK- Zahtevali hođo tuđi jamstva fcledc s^^i^nitve zlata državne banke zunaj Berlina radi. bolJSevikov. Giedc mornariških vprašanj zahtevajo novi posjoji za premirje od Nemčife, da natanCno izpolni določbe o oddaji podmorskega gradiva. Nemskih luk ne bodo zasedlf. VpraSa-nje vojaške intervencije na Poljskem proti boljševikom so odgodili. OlajSave. dovoljc-ne po premirju z dne 11. JiDvejnbra glede Gdanske ostanejo v veljavi. ICo so določili nove s ' šiie določbe premirja, je zapustil general Foch zborovalnico. Ojdpotoval bo zvečer v Trier. Pariz. 13. jantiarja. (Ljub. kor. urad.) Agence Havas poroča uradno: Vrhovni vojni svet zaveznikov. obstoječ iz ministrskif? pred^edniknv in minrstrov za ^unanje stvari velesil fer iz generalisima Focha i?i /a-^topnika Japanske, se je včeraj ob %3. po-r»oldnc sestal v ministrstvu za rnnanje ra-deve. da nadaljuje posvetovanja ob pogo-jih za podafjšanje premirja z Nemčijo. Šefe so se udeležfli tud! ministri Klote, Levruci, Clementel in Loucher ter general Wey-?and. Ministrski svet fe sMepal o financilal-nih, pomorskih in gospodarskih kftvzulah ter o klavzulah. ki se nanaJajo na preskrbo Evrope in na vrnitev materijala, ld ta Je VemJfia odneljala iz zaseđenih pokrajin Francije fn Belgiie. Ministrski oredsedniki in mfnfstri zunanjfh zadev rreirnih in asoci-iranfh držav so nadaljevali posvetfrvanje o račinu razpravfianla o mirovni konferenet. Posvetovanja se nada!juje}o v sredo dopoldne Prva seia mirovne konference bo v soboto. dne Ifi. januarja ob %.1. noooldne v ministrstvu za zunanje zadere. Pariz. 14. januarja. CLhib. knr. trrađ.) Agence Havas poroča: K \n5eraj5nii konfe-renci vnia^kih. pomnr^icih fn »rosuodarskih stroVovnjaVor aTfirancev uripominja iTcmps«. da fe sklenila dodatne Mamile k poTnđbi za premirje In zaseđhe nekaterih nem^lnh pristani^č, daUe gfleće rezerve zlata nem?H(e državne banke, oresVrbe Nem-ć\]c ter vnžnfr nomorskih vpra^anj. Sefa se ?e ob II prekinfla, da se da vojnotelmlčnrrn fn pornrrrsMm srrokovnlakom možnost po-svetot'ati 5e med seboj. Pariz. t3. jantiarta. (L?. k. n.) Agence Havas ijoroča: VofasTci, momarisirt hi go-sn^đarski izvedend rve^nfh držar »o JmeTt T>nd predsed?tvmn jfeneraH^fma maršala Focna trlnmo posvetmranle, Popoldne se ie šesta! medzavermš"H vojnf sret. da pretrJe-da nredlo^e voia?kfh «trokovrffakveznitcl nameravafo staviti VemčffT Po sklepa oosvetovanf odporojc Focfi t Trier, k»er ima 14. in 15. t. ni. razgrrvore z nenv ?k!mi poobfaščenci. Pogodbo M froncosKo m (eiko-slovoiko repnlilDio. Praga. 14. Mnnaha. (U- bw. ttr.) Cchoslov. tiskovni nrad poroča: V današnji seji narodne skupššne fc govoril v debati o zadnji izjavi ministrske?A predsednika dr. Kramafa poljedelski minister Prašek. Za članico narodne skupSčine Zcninove, ld je govorila proti odeništvu. je poprijd besedo dr. Stran-sky ml. Rekel je. da se mora narodna sknpščina odločiti ali ra rusko ori ep taci k>. aH pa za evropsko in ameriško smer. Dr. Stransky je rudi mnenja, da da se mora odločiti, kaj naj se zgodi s češkim boljševikom Muno. ki je priše! kot od poslanec sovražne Rttsife na Ce-??ko. Nato povzame besedo ministrski predsednik dr. Kramar. Izjavi] je: »Sli-šal sem, da je bila vložena tnđi interpelacija Rlede zavarovanja naših sfl in da se je očitalo vladi. čeS da je v tem ozirti v vladni izjavi vrzd. Priznati moram, da je to res. Ker so v radnji dobi nastali v naši javnosti dvorni da-fi Je naša vlada v tem pogledu kaj izjavila, dovoli u jem si predložiti dokument ki ima za to stvar poseben pomen. Minister za znnanje stvari dr. Beneš me ie pooblastil. da obelodarrim pogodba sklenteno med franeosko m našo vlado na dan sv. Vaclava 1918. Pogodbo je pod P i sa 1 za vlado franeoske republike minister Pichon in za čaškoslovasTd narodni svet na Češkem generalni tajnik dr. Edvard BeneS. Pogodba se glasi: Pogodba, sklenlena med vlado franec-ske republike rn čehoslovaškhn narodnim svetom glede države Čehoslovaške-xa naroda: 1. Čehoslovaški narod bo za dobo sedanje vojne podpfral franeosko repobfiko s svojo arraado* Glavno in najvišje vodstvo armade ostane v rokah narodnega sveta, ki jo bo po za-htevah položaja uporabljal na različnih boiiščrh. To vporabo uredi med franeosko vlado in čehoslovaSkitn narodnim svetom vojaška konvencija. Fran-coska repablHca priznava čeikoslovaškl narod za zavezniSkf in bofnjočl se na« rod. čfear suverenost predstavlja Ceho-slovaSk! narodni svet s svojo v delstrn of>stolečo vlado. Francoska vlada se obveze, da bo tad! nadalje podoirata svobodno čebosfovaiko državo in da bo sodelovala pri rea1lzaci.il rekonstrtA-dfc neodvisne Čenoslovaške države ▼ njenih zgodovinskfli mejah. FrancQo fn ćchoslovaško državo bodo oMH Mi 12. Mar. .tfLOVOOKI HAHUU* đm 15. januaffa 1919. Stran 8. * bodoće prijate**) odsofaH_______ vakooi se bo dovofflo, prfeostrorMi konferencam. v katerUi se ie pogajalo** čchoslovašken ozemfja. Cefioslovaki bodo imeli v Franci}] Iste pravice, ka. kor državtiani prijateljskih narodov. Dr. Kramar citira nadalje brzojav ministra za zunanje stvari Pichona, kjer tuđi slovesno obeta, da se bo čehoslo-vaska država ustanovila v svojih zso dovinskih meiah. Dr. Kramar je nadalje izUvil: Moremo torej reci, da so dvomi slede mej nedopustnL Dr. Kramar se skljcuje na formalno pogodbo v Franciji in izjavlja, da mislijo tuđi ilrupi zavez-niki tako. Dr. Kramar nađ;;fjuje: Zastupnik angJeškega kralja je dospei vče-raj y Prago in brzojavka iz Italije nam javlja* da bo radi Italija Imenovala svojega zastopnika pri nas. Interes vseh, ki živijo z nami v skunni domovini in v sknpni repubiiki zahteva, Ja opustijo svojo agitacijo proti nam in da pokažejo, da iivažujejo razmere, ki so moćneiše nego njih volja, kakor konOno tuđi, da so v stanu delati za blajrinjo vsega pre-bivalstva češkoslovaške republike. (Burno odobravanje.) Seja ie bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri. Razne vesti. Wilsott rai giadujoče t Evropu WashlnKton, 14. januarja. (LjuK kor. urad.) Rcu'erjev urad poroča: Predsednik Wi!son je kongresu posla! spomenico, kjer zahteva kredit 100 miiijonov dolarjev za nblaienje Iakote v Evropi in izvaja, da je inogoče zajeziti razširja.ioči se bo!jševizem Ie z živili. ki so ključ za položaj v Evropi in za mir Ruski bol!<*viki ▼ Argentini!!. Monteridecn 14. ianujria. (Liub. kor. Grad.) Ajjence Havas poroča: Oblasti so aretirale rukai štiri Ruse, ki so priznali, da ?o na čelu zarote, ki ima namen. strmoglaviti argentinsko In urusniajsko vlado fn pro-5rfa5?ti sovjete. V zadnjih cHeh so aretirali okoli 800 O5eb, od katerih je 80 odstotkov Rnsov. Nekateri voditelji so se branili, vjeli so jih pa z lasom. Buenos Alres, 13. januarja, (Li. k. n.) Agence Havas poroča: Stavka traja dalje Železnice. cestne železnice in navadni vozovi so morali ustaviti promet Trgovini popoinoma počiva Pri veeraišnjih spopadih je bilo baje par sto mrtvih. Danes je prišlo do novih izgredov, ki so zopet zahtevali žrtve. Madrid, 14 januarja. (Liub. koresp. nrad.) Kakor poročaio listi, so bivšega nero-^cjra poslanika v Madridu kneza Ratibora, ki ie potoval s franeoskimf Ifstinami, na francoskl obmejni oostafi dejansko napađli njegov voz tn razbili Sipe. Resnico o fržaS&em pcšpoIKu. Ni moia privda, da se o tem po-glavju. razpravlia v iavnosti. Bil sem izzvan, zato ne morem moleati. Evo. kar imam rvovedari Organiziral sem trža^ki pešpolk kot ingoslovanski poLk in ga odvedel iz zveze bivše avstro-ogrske armade z namenom, da pripeliem v domovino 3300 slovenskih voiakov z vsem voinim materijalom in se stavim z niimi na razpolasro narodnemu svetu, dobro ve-doč, kako krvavo nas bo domovina rabila. Delal sem na orsunizaciii od 14 avausta 1. 1918.. t. i. od dneva, ko sem prišel k polkn v Ukraiino Žalibosr nisem našel ori slovenskih eastnikih pra-vega razmnevania za stvar. Z vsem svojim pogumom in z vsem svojim mla-d^niškim nieoslovanskim navdu^eniera so se mi pridružili rakoi v začetku samo naslednii go=Dodie: r»oročniki še-petavec Troba, Ravbar, Furlan in Ka-lin ter praporščaka Kamenšek in Ju-rin. Drujri slovenski eastniki so se bali preobrata kot hudiea in «o bili nunenja, da bo voine tako in iako konec in da ni-ma zmisla. da bi naš polk kal doprinese 1 k osvoboditvi domovine Zastoni sem sroepodom dopovedoval. da so bite vse slovenske žrtve za«toui. oziroma na naso škodo, ker smo se voiskovali 7A naše sovražnike in proti lastni svoii domovini! Ali delal sem dalie z zerorai omenionimi po?umnimi in navdušenimi r-astniki. katerim se ie pridružil še s nadporočnik Matek in poročnik Sila pri prvemu batalionu v Tiraspolu. Delal sem tuđi s podčastniki in mo-štvom sploh in pridruževali so se mi radi. ker sem postopal z voiaki vedno boli kot s tovariši kakor pa kot s po-drejenimi in sem lih tuđi vedno vzga-ial v iuffoslovanskem duhu vsa tri leta. ki sem iih prebil pri polku, Tn nekateri podčastniki fo re« veliko pripomoerli, da ee ie 4, novembra prevrat tako lepo izvršil, da sem brez prelivanja kryi prevzel polkovno povelistvo v svoie roke. odstavil vse tuie častnike in izro-Či\ povelistva iucoslovanskim castni-kom v teku pol ure po telefonu, četudi ie biJ polk razvrččen ob železniški Drosri v razdalii kakih 400 kilometrov! In ko ie že stal ves r>olk pod poveli-stvom iusroslov. častnikov. sem poslal v Odeso na povelistvo 2. konieniške di-viziie. katere eestavni del ie bil polk. naslednii brzojav: >Da rešijo polk propada. &o skle-nili juffoslovanski častniki. da prevz*-meio vodstvo v svoie roke. zbereio sa t Tiraspolu in ga odvedeio kot iusoslo-vanski polk s pomočio antante v domovino. Povelistvo nad polkom ie prevzel podpisanL ki prevzame ob enem iam-stvok da se dosedaniemu polkovnemu poveliniku. podpolkovniku Rosenesru, kakor tuđi drugim neslovanskiin cast-nikom nič žale sa ne zs^di: vsi ti čfft" niki se nahajaio pod njegovo osebno zasčito.c V resnici se nikomur nič žaleca ni zeodilo — taka disciplina ie vladala pri polku. Neresnična ie trditev v slovenski« dnevnikih. da sem rekel polku. da ie prehod čez Romuniio dovolien, ko pa ie prišel g. nadporočnik Matek s prvim bata li onom na romansko meio. da ie bil razočaran. G. Matek ie resniooltaben človek in mi gotovo potrdi. da je to grda nereenica, sai on ie Ul Ttmšur «tl 9m ▼ Tira*p*hi torei mm vhmhmId wmU ui ie bolje vedel kako ie ▼ Romuniii kot iaz. ki sem bil v Zirsoli, vec sto kilometrov oddalten od mele! Sicer pa je ravno on v mojem imenu posredoval pri Homunih — ravno iz tega vzroka, ker se ie nahaial na meii b bvoiim bata Honom ie pred uporom! Da .skozi Komuniio nismo mogli iti. ni moia krivda. Vaem ie znano, za-kai nas Romuni nibo mogli preueliati: kor se nišo za.-edli Bukare»ta> kier so rio še nahaiaii Xernci in ker .su Nem^i razrušili već velikih železni.-kih mo-«tov. Iz tkisa vzroka tuđi I»b.liiani. ro-ltiiinski bratie. ni.-o mocli tkozi Komn-ni\o, četudi so Romunom že vimprei vse svoie konie izrocili. Jaz. seveda nisem Ml tako neuuieii, da bi konie \'nanrei izrocil — in to mi doiu^nik Tieie v irreh! On bi menda hotel, da I«i Romuni nas tako opeharili kot so Ttaliiane! Tuđi ni res. da so odMi Italiiuni od i»olka ker da so bili nezadovolini Cele-mu polku ie znano, da sem i a z. kot polkovni povelinik izvršit delitev in v Dolkovnemu dnevniku od 11 novembra, ki era ie vodil uobečnik. nadporocnik Hofman. sioii o tem Tiaoisano: >Delitev polka (Slovenci, Iialiiani) Sloven-t-i 2 baca!iona f230<> mož) Italiiani ba-talion pod povelistvom iiudnoročnika Cervecvicha (1200 mož) v Parkanah Hazdelitev niateriiala po kliučn — Mužbeni iezik pri slovenskih batalionih slovenseina. Jaz sem hotel i meti slovenski uolk in zato sem polk razdelil. Italiiaiu .-^o bili proti temu. aniimk iaz sem ?e izffo-varial na to. da so Romuni rekli — in to ie res — da bodo Slovenci transportirani v druir«'> eauer kr>t Italiiani. In tlosodki v Odcsi! ^li snio v Odeso na predlog >rl»kefira \ oinesra pooblascenc« na Romun-skenu £. polkovnika Hadžić?i To te vsem znano in vsi so radi kH Komat ~~m*~* bili par dni v Odesi. ie prosil fran-co?ki konzul Henuo, da bi žel nolk v Nikolaiev in Ilcr.-on na cisto kratek ("as delati .^lnžbo Položaj ie I »i I tak-le: Zavcznl^Tća mornarica i«»_ že bila v Odesi. armade pa se ni bilo V Nikolaiovu in Hersonu so bila velikanskn skladipea živil Ni^o to bila nobena nemško-židovskn skladišia. temveć iavna skladišča. ker Franeozi cotovfi nišo imeli nobeneira interesa en-vati nemske koristi, kakor to duhovito trdi dopisnik! Nemške čete s-n imele oditi iz imenovanih kraiev in bati .-e- ie bilo, da roparske toloe opleniio skladi-šfa. kar bi imelo težke poslodice. ker iz teh skladiJr se ie prehranievala Odcsa in skorai ćela herson>kat crubemiia. Franeoski konzul ie aueliral na nas kot zaveznike in na=!lodnii dan ^ern hotel ffovoriti o tom z voiaki Tn ffovoril sem naiprof pri 2 iii 3 stotniii Oovoril sem r>rer»ričevalno. da ie naša dolžnost storiti ta uslnffo našim za veznikom, ki so nam oslobodili domovino. Govoril ie rudi inteligentni, zavedni četovodia Pertot (iz Xabrezine) in vsi so privo-lili v to da greino v N'ilcolaiev in Her-son. Potem sem govori 1 pri 4. stotniii | in pri 1. stotniii stroinih pušk. Tam po t nekateri sicer ucovariail. ampak veči-na ie vendar odobravala No. in v tem nastopi poroonik dr Gosar. ki ie vedno ser^l pri trenu Ta ie torei na^topil ne-nadoma. kot i-Deu*; ex maehina^. ker poprei se nikdar pokazal ni pred voiaki in ie rekel. da ie bilo napadno, da se ie Ifudi organiziralo kot T>olk. ko vendar nišo več voinki. temveč civilisti in ako bi se iih vodilo kot eivilisre do-fflor. bi bili že zdavnai doma itd. Liudem ie to. seveda, zelo usraialo — polk ie bil unićen Odloži! sem povelistvo. ker nisem pri polku ime! nič yeč iekati in ko so me zaprli in me s silo hoteli voditi «a-bo. sem jim nšei. Vodstvo ie pre\-ze] poročnik dr. G. z voinim kuratom % ki sta hitro izrocila orožie sovražnilni. da ie pelial > ci vi liste« domov Pra^m >so\Tažniku^. ker ako so bili Petlju-rovci sovražniki naših zaveznikov, so bili tuđi nači so\*ražniki . . . Vei oni eastnilri. ki so stali od začetka pogumno in nenstrašeno na moii .strani, eo tuđi sedai tam. kamor iih ie klicala domovina Jnz iim sledim ter odidem te dni z oddelkom stroinir, na Koronko. ker se zavedam. da bi etoril naivečii naroden srreh. ako bi sedai sle-kel voiačko ^uknio. ko me potrobuie Jnsroslaviia Drugi so bili dobri in na-vdušeni voiaki pod Avstriio. iaz pa ču-tim, da sera posta 1 Hober voiak sele se-dai. ko sem postal svoboden ingoslo-vanski državlian. Milan PInt Politične vesti. = Skorajšnje imenovanje nove vlade. Dogovori iped slovenskimi stran-kami so končani in v kratkem se prića-kujc imenovanje nove vlade iz Belgra-da. Kakor smo že poročali, bo nova vlada sestavljena iz 7 članov. Vsaka stranka imenuje po dva. vrhutesra pa predlasa SLS. še predsednika. Kakor čujemo iz neoficijel. vira. se namerava vlada sestaviti takole: Predsednik dr. Brejc (S. L. S.), podpredsednik, dr. Ž e rj a v (J. D. S.) notranjc zadeve do-sedanji vodja okrainegra glavarstva Uubljanskesa komisar O o 1 i a (S. L. S.) sodstvo dr. Vladimir R a v n i h a r (J. D. S.) narodno gospodarstvo A. Krist a n (JSDS), socijalno skrbstvo Al. P r e p el u h (JSDS). Posameznini poverjenikom bodo prideljeni še nekateri manjši referati. — Glede klinča za državni zbor se je ddočit naslednji ključ: J. D. S. 12. S. L. S. 20 in J. S. D. S. 6 mandatov. Vsaka stranka odstopi po en mandat za tržaške Slovence. — V deželni zbor pošle J. D. S. 27, S. L. S. 47, JSDS 14 in Trst 2 poslanca. Med strankami se je sprejel tuđi program za koalicijsko vlado, ki naj jamči za nepristrano vladanje ter dvigne narod na znotral. pripravljen za težke čaše, ki ma jih nalagra lastna obramba. == Začasni držarmi zbor SRS bo štel 321 poslancev. Sicer iih bo 107 iz Srbije in Makedonije, 14 iz Crne gore, 24 iz Đačke, Banata in Baranje. 62 iz Hrvatske in Slavonije. 14 iz Dalmacije, 2 iz Medžinrarja, 1 z Reke, 50 iz Bosne in Hercegovine, 38 iz Slovenije in 9 te Istre. Po Uudskem štetjn 1910 odpade torej na 41.000 prebivalcev en noshtncr koarisarlM v SesanL Učiteljstvo sežan-skega političnega okraja na Krasu je podalo itaiijanskemu civilne mu komi-sarjtt v Sežani spomenico, v kateri iz-vaja, da slovensko učiteljstvo spoštuje Italijo in je vedno s simpatijami sprem-Ijaio njeno borbo za svobodo. Načelno pa je nasprotno militarizmu in imperijalizmu. Italija je istočasno z osvobo-jenjem svojih sinov okupirala tuđi naso zemljo. Odklonili smo tekom vojne od Avstrije ponuđeno avtonomijo, bilo nam je to premalo, mi poznamo samoodločbo naroduv in nič dnm'ega. Na podlaRi te-era načela je položilo učiteljstvo sežan-sketra okraja. ki je ves slovenski, svojo zaobljubo juk'oslovanski vladi, se pred-no se je izvršila italijanska okuca^ija. Usoda naše zemlje nas ne skrbi. Zaupa-mo v moć novih načel. Plesbicit se je pri nas že davno izvršil. Zato lahko iz-ja\ ljamo, da ostane naše ljudstvo mirno z zaupanjem, kakor se spodobi kultur-ntmti narodu. Nas narod je politično Šo-lan. Ne moremo pa verjeti, da bi Italija svojo borbo za osvobojenie omadeže-vala s tem, da bi v trenotku, ko je sama dosegla ideal narodnega ujedinjenja, hotela zasužnjiti narod, ki po vseh svojih težnjah pripada Jugoslaviji. Sedanji pfilozaj je provizoričen. Učiteljstvo izjavi ia, da bo vršilo v teh prehodnih di.eh svojo dolžnost po načelih moderne pedagogije, ne more pa postaviti svojih moči v službe takih protivzgojevalnih tendenc. -— Zahvala uemškutarjent »Reichs-po*;t^ priobčuje i>oročilo o sestanku postnih uradnikov na Dunaju z dne (>. t. m., na katerem se je konstatiralo, da so bili uradniki, ki so služili 20—30 let, ki so pristojni na Dtinaj. vzgojevali svojo deco v nemškem duhu in so se leta 1910 pri liudskem štetju priznali k nem-škeinn občevalnemu jeziku, odpuščeni iz avstrijske državne službe samo zato, ker imaio nenernško ime ali ker so se rodili v kakšnem nenemškem kraju, d^si i majo kot državni uradniki avstrij-sko državljanstvo. Vsi ti uradniki so bili poklicani pred posebno komisijo, kjer so jih temeljito zaslišali ter jih na mestu odpustili iz državne službe, čim se je dognalo, da n. pr. znajo tuđi češko, ker se ie iz tega skleoalo, da so po narodnosti češkega mišljenja. Iz te vesti je razvidno, da Nemci sedaj ne marajo obdržati v službi nemškutarjev. Na nem^kutarskih uradnikih se sedaj udcjstviije znani rek: »Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, er kann iTehen.« -~ Jugoslavija in vzhodna f bal Ja-dranskega moria. »Primorske Novine« pišejo pod gorenjim naslovom: »Italija ima dovolj svobodnega morja za svoj razvoj. Jugoslovani pa doslej riso imeli te možnosti. nego sedaj se je treba lotiti z vso silo tega posla, pripraviti notra« njost zemlje v zvezo z obaljo in dvigniti produkcijo. Ako bi Italija dobila Istro, Dalmacijo in Reko* ne bi se Jugoslavija mogla razviti, niti stopiti v mednarodne odnošaje z Italijo in z nobeno drugo državo in bi bilo to vedno razlog nemira in bojevan ja. Potreba je torej. da Italija neha siliti na vzhodno oba! Jadrana in da se širi proti jugu, to je proti severoafriški obali. Vsaki narod, ki tvori celoto, je čvrsto ukoreni-njen na svojih tleh in boli ga duša, ako drug narod brez njegovega pri voljen ja hodi po njegovi zemlji. Vsak narod, pa naj bo še tako slab, tvori v svoji celoti energijo, ki se more sicer kršiti ali nikdar ne streti.« — Za jedinstven jugoslovanski So-koL V hrvatskih in srbskih Iistih priob-čuje dr. Laza Popović, starosta srbske Sokolske zveze, ok?ic, y katerem poziva vse srbske, hrvatske in slovenske Sokole, naj se združijo v eno enotno sokolsko organizacijo, v jedinstveni jugo-slovenski Sokol. Dr. Popović vabi vse srbske Sokole na tozadevni dogovor v Zagreb, na dan 26. t m. Glasilo Starce viceve stranke prava pozdravlja inicijativo srbskega sokolstva in pravi, da je Sokol kot nepolitično narodno društvo v današnjih dneh življenske važnosti, in da je treba Sokole in Orle združiti vse v jedno jato, v jedno kompaktno, čisto in izključno narodno vojsko, ki mora biti od vseh strankarskih in drugih primesi čista kakor devica, mila in draga vsakentn Slovencu, Hrvatu in Srbu. — Hrvatska Narodna zajednica v Bosni je imela v Mostaru svojo letno glavno skupščino. Za predsednika je bil izvoljen Fra Anto Majić. Na skupščini se je razvila živahna razprava o vpra-šanjih, ali se naj zajednica še nadalje bavi s politiko ali se naj opira samo na kulturno-gospodarski svoj program. Na-glršalo se je, da se ie hrvatsko-narodna zajednica dosedaj bavila s politiko samo iz politične potrebe, kar sedaj odpade, ker so ujedinjene vse hrvatske pokrajine. Vse kaže na to, da se bodo spre-menile vse politične grupacije in vse politično življenje v naši domovini. Skoraj gotovo je, da se bodo dajale politične smemice iz glavnih centrov: iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Zato je umestno, da hrvatska narodna zajednica prepusti svojim članom in poslan-cem, da se pridruži jo oni politični stranki, ki bo njihovemu političnemu prepri-Čanju najbližja. Po vsestranski debati se je na to sklenilo, da se hrvatska narodna zajednica ne srne baviti s politiko, nego da ima ostati čisto gospodarska in kulturna organizacija, = Deklaracija srbske soegatoe de-MokracOe. V srbski skupščini ie podala srbska socijalno demokratska stranka po svojem zastopniku deklaracijo, ki se v glavnem Klasi tako-4e: »Srbska socijalna demokracija pozdravlja najtopleje narodno ujedinjenje vseh tren juKoslo-vanskih plemen, dasi je to samo ne-zastao nadomestilo ta vse ocraane žrtve in enormne škode, ki jih je zadala vojna jugoslovanskemu narodu in vse-mu čToveštvu. Srbi, Hrvati jn Slovenci so en narod, ker govore en jezik in ker posedujejo jednake etniške posebnosti. Vsa tri plemena se čutijo kot en narod in so sama izvedla svoje ujedinjenje. Njih ujedinjenje v jedno narodno državo je torej velika politična, gospodarska in kulturna potreba, ki se nahaja izven vsake diskusije. Naše narodno ujedinjenje pa bo zadobilo svojo pravo vrednost še Ie z združitvijo \rseh balkanskih narodov v federativno balkansko državo. V ujedinjeni državi Sr-bov, Hrvatov in Slovencev je potrebno, da se takoj izvedejo tile postulati: 1.) Vse fevdalne pravice in vso fevćalno lastnino je treba odpraviti. 2.) Cerkveno premoženje vseh veroizpovcdovanj ie treba zapjeniti. 3.) Cerkev je treba lo-čiti od države. 4.) Sole je treba odteg-niti cerkvenemu vplivu in iih proglasiti za svobodne sole. 5.) Odpraviii je treba vse privilegije, nai izviraio iz tega ali onega naslova. 6.) Odpraviti je treba vse naredbe, ki nosijo na sebi značaj separatizma, in ki podpirajo s e-paratizem posamnih plemen ali pokrajin; v občinah in vseh upravnih korporacijah je treba uvesti popolno ^anloupravo. 7.) Za vse volitve je treba uvesti splošno volilno pravico za obadva spola in proporcionalni vo-lilni sistem. 8) Uvesti je treba 8urni de-lavni čas in minimalne plače. = Povratek naših emigrantov. Kakor poročajo hrvatski listi, se vraćat.i preko Soluna v domovino publicista Milan Marjanović in Avgust Ujević. Milan Marjanović je eden najagilnejših ju-gcslovanskih publicistov. Za časa balkanske vojne je deloval v srbskem ti-skovnem uradu. Kasneje je izdajal in urejeval v Zagrebu »Narodno Jedinstvo.« Začetkoma svetovne vojne so ga internirali, kasneje pa so ga vtaknili v vojaško službo. Posrećilo se mu je Lteči v Italijo. Ves čas vojne je z vso vnemo pisal o jugoslovanskem vprašanju zlasti o vprašanju Trsta in dalmatinskih oto-kov nebroj brošur. Avgust Ujevič je znan kot vodja nacionalistične Omladine. Sltižil je v franeoski mornarici. = »Iredentlstični« župani v Rimu. Župan rimskega mesta knez Colonna je bil priredil 6. t m. banket županom irre-dentističnih mest Trsta, Tridenta, Gorice in Reke. Navzoči so bih* rudi elani italianskega narodnega sveta na Reki. Sami čistokrvni Italiiani: dr. Gresich, Cssovich in Blasich z Reke, pa Bombig iz Gorice. = ftafijanska deputacija z Reke pri VVflsonu. Kakor poročajo iz Chiassa, je nameravala italijanska deputacija z Reke stopiti v Rimu pred ^yilsona s prošnjo, da se Reka pripoji Italiji. Zakaj deputacija ni prišla do VVilsona, se ne vc. V Genovi pa se je manifestiralo za pripojitev Reke k Italiji pri Wilsono-vern prihodu. Poroča se rudi, da je rudi Wilson sprejel eno deputacijo, ali kaj ie govori! ob tej priliki, to pa ni znano. = WUson v Torinu. V Tnrinu se je zadržal predsednik Wilson ves dan. V svojem odgovoru na županov nagovor je rekel med drugim: »Narod Zedinjenih ciržav je bil nasproten sodelovanju v vojni, ne ker bi morda dvomil p pravičnosti stvari nego ker je tradicija ameriške republike, ne udeleževati se aktivno politike na drugih kontinentih. Ali od časa do časa, ko je borba rastla višje in višje, prišel je vedno bolj do prepričanja, da to nisamoevrop-ska borba, marveč borba za svobodo sveta in osvobodi-t e v č 1 o y e Š t v a. In ob takem preprl-čanju je bilo nemogoče, da bi se vzdržal sodelovanja v borbi. = WUson milanskenra županu. Predsednik Wilson ie odgovoril milan-skemu županu med drugim to-le: Gi-njen sem bil danes. ko sem vzel iz rok ranjenih vojakov spomenico za zvezo narodov in čul iz njihovih ust besede, da so se borili za to: ne samo, da zma-gajo, marveč da zasigurajo za bodoče nekako ravTiotežje za ves svet, tako da bo gotovo, da ne bo nikdar več take vojne kakor ie bila sedanja. Ta spomenica je največje vspodbudilo za nas, ki imamo sklepati mir. Mi ne smemo jednostavno podpisati mirovno pogodbo in iti domov čiste vesti. Mi moramo sto-riti nekaj več: mi moramo doseći garancije, ki obsežejo vse ljudi, k i trpe. = General đ* Esperev češkemu narodu. V Bukaresti sta bila delj Časa delegata češko-slovaške republike Vladimir Hag in Josik Knap, ki sta imela naloga da poskrbita vse potrebno za transport češko-slovaških vojakov iz Romunije. Delegate je z denarjem in nasvetom podpiral poslanik ameriških Združenih držav Vobička. Sprejel jih je tuđi rumunski ministrski predsednik Bratianu, ki je tolmači! odposlancema tople simpatije, ki jih goji Romunija na-pram češko-slovaški repubiiki, ter iz-razil nado, da bo Romunija mejila na češko-slovaško državo. Češko deputacijo je sprejel rudi vrhovni poveljnik oriientske armade general Franchet d' Hsperey. General se je zelo laskavo iz-razil o češkem narodu in se izrazil ob slovesu, naj delegacija sporoči: Izročite Vašemu narodu iskren pozdrav in srčne simpatije franeoskega naroda kakor tud: zahvalo Vašim Iegionarjem. Ob-Ijubujem Vam v imenu franeoskega naroda podporo v vsakem oziru. Prancozi nikdar ne zapuste češkega naroda. = W8soaove besede HaBjanskenm narod« 24. aiaia 1918. Povodom trilet-njce vstopa Italije v svetovno vojno je bfl Wflson poslal na i talijanski narod topel pozdrav, v katerem je rekel med drugim: Borba, katerp vodimo skupno, stremi po neodvisno-sti, svobodi, po pravici ljudi in narodnosti, močnih kakor slabih, da žive svoje lastno življenje in si odrede lastno i ■ u sodo. po skrajni obrambi pravice s pomočjo neodoljive sile svobodnui na« rodov,tesno združenih v rešitev človešU va. Umestno je, da stavimo Italijanom sedaj pred oči te Wilsonove besede« Kakor se vidi iz teh besed lanskega leta in njegovih letošnjih govorov v Italiji, je Wilšon dosleden bojevnik za svobodo narodov. = Ni sile na svetu, ki bi mosla uduŠiti svobodo Ijudskega duha. >II Se-colo« se bavi v posebnem članku z Wil-sonovim posetom v Rimu in njegovim! iskrenimi in odkritosrčnimi govori pa navaja njegove besede: Prišla je doba ko se bodo pozabili lokalni interesi, lokalne obveze in lokalni cilii in se bodo liudje ujedinili v ono veliko zajednico, ki bo za vedno združila svobodne narode. Svet ne bo dopustil, da bi se zaradile države na sili orožja. Pogre-šek, ki so ga storili Nemci, je pogrešek sile. Mogoča je kot edina zakonita vlada ona, ki temelji na odnošajih, trgovini, prijateljstvu. Ni sile na svetu, ki bi mogla udušiti svobodo Ijudskega dr.ha. »Secolo« pravi, da so to odločni opornim imperialistom. = Železnlška zveza Pariz-Ateoe, Pariz-Bukarešta. Franeoski listi javlja-jo, da se v najkrajšem času ustvari direktna železniška zveza med Parizom in Atenami na eni strani in Parizom in Bukarešto na drugi strani. Ti vlaki bodo vozili preko Milana. Benetk, Trsta, Ljubljane, Zagreba in Beograda. Od tu bo vozil en vlak na Bukarešto, en vlak pa preko Niša, Skoplja in Larise v Atene. Franeoski listi povdarjaio veliko politično in gospodarsko važnost tega projekta, ker bo s tem Francija zvezana z Jugoslavijo, Rumunijo in Grško z direktno železniško zvezo, ne da bi se bilo potreba dotakniti nemškega ozem-lja. Pripominjamo, da se je svoječasno za isti nacrt ogrevalo tuđi naše društvo za povzdigo prometa s rujci, in da Je zlasti gospod Ubald Trnkoczy, ko je bil predsednik tega društva, z veliko vnemo deloval na to, da se uresniči nacrt direktne železniške zveze Pariza z ju-goslovanskimi zemljami. = Nov muslimanski list V Sarajevu ie jel izhajati nov muslimanski list »Vrijeme«. List se tiska v Islamski Dionički tiskarni, urejuje ga pa Mehmec! Tulo. List so osnovali, kakor javllajo Iz Sarajeva, muslimanski samostanci, stari Frankovci in Sakib Korkut. —-- Narodnost in veletrgovina na RekL Po članku inženirja R. v jugoslo-vanski »Njivi« posnemamo tele zanhni-ve podatke o Reki: Po štatistiki iz leta 1910 sta bila na Reki 102 veletržca. Iz-med teh jih je bilo veletržcev 17 Jugo-slovanov, 9 Italijanov, 6 Madžarov in 1 Nemec. Veletržcev z vinom je bilo 10 Jugoslovanov, 1 I tali jaru 5 Madžarov in 1 Nemec. Veletržcev z žitom je bilo 12 Jugoslovanov, 1 Italijan, 4 Madžari, 2 Nemca. Veletržcev s kolonialnim blagom: 10 Jugoslovanov, 4 ItaJijani, 2 Madžara in 1 Nemec. Veletržcev r oljem: 5 Jugoslovanov in 1 Italijan. Veletržcev z usnjem je bilo: 2 Jngoslo-vana in 2 Madžara. V celem je bilo na Reki veletržcev 62 Jugoslovanov, 19 Madžarov, 16 Italijanov in 5 Nemcev. = Vojni srroški Amerike. Iz Wa~ shingtona poročajo, da znašajo vojni stroški Zjedinjenih držav tekom lanskega leta 90 milijard in 800 miiijonov fran-kov. Samo y decembru je bilo stroškov 10 milijard in 500 miiijonov frankov. Pojasnilo poverjeniStva za promet glede ustanof ihe osrednjega prometnega urada v Ljubljani Društvo inženirjev in posamesniki iz železniskih krocrov so izrekli ponri-sleke proti potrebi ustanovitve vifiiesra prometnega urada (ravnateljstva) * Ljubljani. Stališce, ki so ga gospodi« savse« li. ie moglo nastati veled pomanikanik-Iiive infonniranosti in nezadostnecra poznavania poslov. ki nai iih vrši vsaj za prehodno dobo ta urad Uprava državne železnioe, fnžne žoleznice in bivših deželni h ieleznie se bistveno razlikuje. Se mnojro većia pa je razlika y tem pogledu, med ome* njenimi železnicami in upravo železnic v Banovini, Bosni in Srbiti Doslei se vrši železniška služba v teh politično in upravno različnih pofcraiinah po starih predpisih. Enotno vodstvo poelov iz Belsrrada neposredno z obstoiečim železniškim ravnateljstvom in obratnim nad zor stvom za tužno železnico ▼ Linb-Ijani, ki so ii administrativno pridelie-ne tuđi bivše deželne železnice na Sta-ierskem, smatram za sedai za težko mosroče. Vsled odcepitve našega železnifeke-era omrežia od Dnnaia so nastala nnjna vprašania administrativnefira. komerci-ielneea, finančnega* obračunskera, vo-zovneera. prometnega in tehničnega značaia. ki so specifikum Ie za naše ožie ozemlje. Ustanovliena mora biti inštitttciia za reševanie ogromne tva-rine, ki ie s tem v zvezi, in nai se že ta institucija imenuic osrednii promet* ni urad ali višje ravnatelistvo ali mini-straka ekspozitura in to 8 sedeiem t Ljubliani ali v Belgradu. Očita se poverjeništvu za promet, da ni zasedeno s starejšimi strokovnja-ki. To je v zvezi z vprasanjem organizacije tega urada. ki nai bo sestavljen iz predsedstva. strokovnih odfiekov in pomožnih nradov. Ker je pa sedanie poverjenistvo od začetka decembra ve-delo, da bo promet centraliziran, ni ni-kakor kazalo izvesti te organizacije, dokler se železniško ministrstvo v Bel-gradu naceloma ne izreče za ta osrednji slovenski vidii prometni urad. Uradniki v strokovnih oddelkih bi se mi Ie« po zahvalili, če bi bil z niimi zasedel mesta. čez 14 dni bi bil pa cei nrad ras-pušćen Za ta slučai bi bilo računati na najmani 30—40 uradnikov. Sredi decembra smo stali pred mo** nostio pridelitve tnkaišniih nrađor Zagrebu ali pa smo se morali poitavfK Stran 4. »&OVEN8K1 NAROD*, ćm 15. jamaija 1919. 12 Ite*. ha staliede «n^ft^m> hi omefeoe wotmI» oe samouprave pod vodstvom skupne«* ministra. Nad domaći prometnopoliti&-ni interes in teinia po oentralisaciiL ki odgovaria našemu spiofaenm narodne-ina programu, so bile merodaine. da am ie poverienistvo odlomilo sa sadnjo eventualnost in ie brea preindica sa že-lezniškega ministra nadelo poverjeni-škemu oradu formalno ime >visjesra ravnateljstva«, ki nai bo nekak zaćetek osrednieffa višiega prometneea urada za naše ozemlje. Vse to se je izvršilo dojrovorno z Narodno vlado in naši mi zastopniki y Bele rad u V ta visji prometni urad bo bili 4 ©ospodie imenovanL 4 uradniki pa iz-posojeni od državne in iužne železnice. tako. da se izoernemo vsem personalnim katastrofom, če bi Belsrrad to institucijo odklonil. Če io pa ministrstvo odobri, se bo urad po strokovnih sok ci i ah organizira! in bo za tehnično sekciio tuđi e. inženirjem priliki dana potezati se za razpisana mesta. Za ^edai po v poverieništvu novo nastavljeni 3 juristi (ne 4). Mesta se nišo mo*rla razpi-sati. ker je morala biti zadeva formalno nuino rešena med 18. do 23. decembrom in ker to osobie ni nikak bistveni del eventualneera bodočesra visjela slo-■venskeera proroetnega urada. dasi so pomaerali pri konceptnem dolu od novembra. Pri oddaii mest ie mnogo malen-kostne zavisti, ki se rada skriva v na-•čelno obloko in Če bi bilo kolickai i*-vodljivo bi se poverienistvo s temi vprašanii pecalo še-le v marcn sli aprilu, ko bi bila dana iasna slika vseh personalnih zadev. Zavedam se. da se •ni ničesar zgodilo, kar bi dalo opravi-čeni povod za iavne oeitke. tem mani. to ie veaka strokovna organizacija dobila v mojem uradu priliko dobiti in-fonnarii in biti vpoštevana. Vztraiam pa pri prvotnom mnenju. da nstanovitev osredniosra višiega pro-metnejra urada za naše ozemlie v neki obliki y Lnjbliani ali Beleradu ie s=tyar nuine in deiansko potrebe. Z oreaniza-cijo tesra urada in zasedeniem mest po -starefsih strukovni akih se bo lahko ori-delo po Ie tedai. ko se železniski mini-ster v Belgradu načeloma izreče za ta urad. V Ljubljani, dne 10. ianuaria 1919. l>r. Pestotnik, poveri za promet. Navodilo glede izvršitve naredbe celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani glede osemurnega delavnika. I. Obsee a * 1. in 2.). Pod >podietii tovarniškesa značaja« rarumeva zakonodajalee tuđi rudnike. (Omejitev poima napram rokodel-skemu podjetju ie pripušeena v odloc*-tev upravi (§ 2.). Opozarja se. da v ob-stoječib zakonih ni striktne definicije xa pojem, >tovarniško podjetie<. Toza-dovne naredbe po^kušajo podati za ta poiem znake, ki «ra. osvetliujejo vsak od svoje strani in se ne srnejo smatrati kot striktna definicija. Pri tovaraiskem podjoriu ie noles človeškesra dela tuđi «1roi odločilneera pomena. Tovaraiški 'obrat so navadno večia podjetia. Ven-dar se oznaka >nad 20 delaveev< ne srne šablonsko uporabliati. ker izolirana označuje bistvo stvari čeFto do-cela netočno. Pri presoii o tovarniskem značaju podietja. se ie ozirati ne samo na število zaposlenih oseb. tem već tuđi na število in kakovoet stroiev in dela (nevarnost za nezeode. zdravi« itd.) V dvomljivih slu^aiih nai se obr-Tiejo podjetia, lokalne strokovne orea-nizaciie ali pa od delavrev v smiflhi naredbe Narodne vlade z dne 18. decembra 1918. štev. 216, izvoljeni zaup-niki na obrtno oblast I. etopnje, fela-varstvo) s prošnjo, da se v dvomljivib slučAjih v svrho uvedbe ofiemurneira dela\-nika ucotovi tovarniski značaj podietja. II. Dclavni fas. V razdobju 24. ur. ki se lahko za Revija s katerokoli uro. se ««n© delati samo po osem ur. Ni đovolfeno. da bi položilo podietfe eno«transko. nai se dela eden dan veo. zato pa druffi dan mani. čerirav bi znasal delavni oas tuđi na ta način na teden Ramo 48 ur. Sporazumno v posrodbi med delodajalrem in sastoostvom delavstva pa ?e to labko določi. Dokler delavstvo ni ?trr»kovno enotno organizirano, moraio podpisati take posrodbe lokalna zastopFtva de-lavskih srrokovnih orsanizacij dotiČ--neffa kraja, ali pa zerorai omenieni za-npniki dotičnesra obrata To je e d i n i slučai. v koiem se da določbe tesa zakona pogodbenim potom modificirati. Na prosnio lahko dovolijo fflavarstva podališanie delavnecra roka na 10 nr dnevno. Režitev velia Ie za 4 tedne. Ce se profi za podaljšanje teea roka. xe dovoli lahko podaljšani delavni ča? za dobo 8 tednov. toda Ie. ce se izreČeta za to tako slavaratvo kakor tuđi obrtno nadzorni gtvo. Pri neFOsrla.«iu <=e smatra predlos: za odbit. Taka podali-šanJA. nai ^e navadno dovolinie Ie obratom, ki lahko delajo samo v crotovi se-soni. Ako zađene obrat kakšna nezeo-da, ie dovolieno delati preko po?t*vno izmere delavnc^a časa. Pro^nie ta eventualno izvzetie kake skupine obra-tov iz dolocil te naredbe te naslavljati na poverieništvo »a socijalno skrb in vlaeati potem fflavarstev. ITT. Izvršilna navodila. Tovarnižka podietia morailo urediti od 15. prosinca naprei na lastno iniciiativ-o delovni 6as v smislu te naredbe. Ako bi se kako podietje po tei dolodbi ne ravnalo, nai se obrne lokalna delavska strokovna organizacija ali pa zsorai omenieni zanpniki na obrtno oblast I. stopnie (plavarstvo) s profc-njo, da 6e uvede v pod i e ti u osenmrni delavnik v smislu tozadevne naredbe. Določi 1 zakona o osemurnem de-lavniku. se razun zgoraj omeniene i«-ieme potom pogodbe med oodjetnikom in delavstvom ne more Teliavno modificirati. Obćine in vsi javni uradi ee obvezani javiti vse sfačaie. ▼ kojih zvedo. da se ta zakon krči. na pristojno glavarstvo. Ptoverjeništvo za socifaliio skrbstvo Narodne vlmde SHS v LiobljaiO. dne 11. prosinca 1919. UnMJntii rttiiski snt. Ljubljana, 14. ianuaria. Župan dr. Ivan Tavčar otvarla seiow konstatira sklepčnoet in sporoči med predsedstvenimi naznanili, da je prišel iz Beoerada na poslano brzojavko obcini odgovor z zahvalo na brat-skeni pozdravu, regent Aleksander se je na čestitko brzojavno odzval. že-leć Ljubljani razcvita v blagostanju in kulturi. (Živahni živio-klioi ) Sr baki posadki je nakazal župan iz aproviza-cijskeea fonda 5000 K in podpolko\Tiik Milosavliević &e za to toplo zahvaliuie Mestnemu -^olskemu svetu ie nakaza! 4000 K za nabavo obutev mladini. Eli-zabetna otro^ka bolnica se zahvaljuje za pod poro Naznanila se ^prejmejo in odobre. — Maffistratni nadkomisar G o-vekar porooa o prošnji majoria Bo-?omila Poljanca za spreiera v liublian-sko občinsko zvezo. Služba mu je na-neshu da si je bil izpoaloval osrrsko državljanstvo. Zasrotovi se pitre.iom nit* jorja Poljanca. iz ljubljanske rodbine, v obfiinsko zvezo. ako dobi državljanstvo v državi SHS — Imenom per*»-iialrRM>rav"nesra odjeka poroda obe svptnik dr. Novak clede popolnitve oboinskesra sv€»ta vo odpovedi nem^kih me^tnih svetnikov in Tire^t^"- rH n ii odpadejo 3 mandati na socii&lno deaio-kraciio. 1 mandat na iueoslovansko narodno delavsko organi zaci i o in 1 mandat na kršćansko socijalno oreanizaci io. tako da pripade o mandatov delav-st-vu, 1 mandat pripade JDS in 1 mandat VIjS Pnskrbeti se ima tekom tren dni za dotična imena. — T'irodi sp pro§-njama trostilnic^aria Mateia S o k 1 i 6 a in optika Frana Zaica za podeli-tev meščanstva mestne občine ljubljanske — V v i § i i & o 1 8 k i svet pe izvolita kor zastopnik »taršev Jakob Dimnik in niesrov n^mostnik Liko-zar. — V upra\*ni odbor Me^tne hra-nilnice ljubljanske se izvoli trirovec Viktor Meden — Odobre se predložene p"n rednom be prav i I Kreditne sa društva Mestne hrnnilniee. — Pritrdi se poravnavi po 20«! K v zadevi oporoke Jerneia Jelenima na dopis CM P. — Imenom finančnesra odsoVa poroda pod-žunan dr. T r i 1 1 e r slede znižania obre^fne mere za hranilne vloce pri Me=*n» branilnici na %% od 1 ianuaria 1919 dalio — Dnevnemu zavetišču 2a revno šolsko mladino ^o dovoli subvencije 30000 K 2 or>azko svetnika Liko-z a r i a. da se dovoli, ako občina dobi v krtratoriiu tretiinsko zastrvp^tvo Svet-nik Pimnik želi. da bi se zaveti55> premestilo. da se tako telov&rtniea, ka-tero Pedaj zavzema, i^roci pvoiemu n»»-menn. — Prošnji Gabriiele cTofice Auerspersr za odnis davka od prirast ka na vrednosti za novt> poslopie Asvlum Anselorum v §i?ki. kjer oskrbuie 59 ZAPuSrenih otrok. se ?icer ne more ueo-diti. priporočajo 7>a pe nrinierne plačil-ne olaišave — Glede oddaje zdravil in zdravniSke ordinacije roePtniTn ubogim leta 1917. ee izreke zahvala lek^rnariu Piccoliiu in raznim zasebnim zdravni-kom — Odklonita se pomiflbi Fr. De-rende za odkur* nekai megtnestt sveta ob dolenjskem kolodvoru in Ivana Su* hadobnika za odkup ob Zeleni poti — Imenom stavbnecra odjeka r>oroća, obč. svetnik Likosar o ponuđbah «a dim-nikar*!ka dela v marnih po«3]opiih za trilerie 1919^21 Oddaio «»e Vrhunca in 6 tr i e 1\\n sa svoto 2941 K 20 y -Sledi poroci Io stavbneea nrada piede vzdrževania m e p t n i h čest Na očitania slede roiasnija Pom^nikanfe delavcev in voznifcov ie na^tnlo takoi ob pri četku vojne, prišla po težka voia-šha vozila, ki eo udrla ncLŠe ceste, tako da bo treba vsled nastajih poskodeb Par let poprave in par nnHionov kron. Kake eo po^kodhe na kanalih. se še ni dalo do«?TiB.ti ftofervlci dirndai ^e vedno trafa. Delavci se za mest-no delo ne oclažaio. ćeš. da pri voia^tvn zaslužio več. Moralo pa se bo vendar nekai ukreniti. Zato nai se pooblaflti etavbn! nrad. da naif»me potrebno število delav-c*»v fn vornikor ne fflede na -nlačo. po-skrbi naj *e za zado«»ten in đobe.r CTa-moz. avtomobile in drobilce. Delaveem ao ponudili tm> 8 K dnevno pa pe nih^e ni oelasil. od stariisVeca TK>velistva ie dobil magistrat nekni vojaških delav-rtev. Vozniki izr>od 80 K ne gredo vozit Štiri leta so nam uničevali ceste Le polaeroma iih bo moeoce zopet spraviti v dober stan. Obe. svetnik R o j i n a opozarja na Kolodvorsko nlico, kakšna ie, obe svetnik Ložar moni da za 8 kron delaveev ne bomo spravili na ee-ato. ako vozniki res zahtevajo po 80 K, treba vožnie razpisati Na izvaiania oba svetnika L o ž a r i a ođsrovaria ru-pan. da na tak način kakor govori Ložar. ie Inliko rrovoriti ^li nonotrebno ie očitati, da se nima ocal, p kate rimi bi se. mofflo kaj opaziti 4J41etna voina doba nam ie uničila ceste, mi pa ni^mo fflavni krivci, sai mi ni-mo napravili voin^. Ceete so pač v takem ^tanu. v kakršnem =e moraio nahajati po voini V&ak reR zdihuie: Linbliana ie kmecka vas. ali tuđi v Zagrebu in đrnirodi ni nic boljše. Iskali srao delavee po 12 K in hrano pa ni bilo nobenesra, vsak je rekel: ^rem rajsi k vojakom Vojaški delavci so nam dva dni nekoliko dolali. DOtem pa ie 10 mož v enem dnevu napravilo poldruff kubični meter eramo-za. Vabili smo voznike, da plačamo po 60 K, ali prišlo je le nekai delaveev. dru?ih ni. Glede vožnie z avtomobili ejmo se obrnili že septembra do voiaške oblasti, ali voiaštvo ie vedno in poveo-di onako. Avtomobili pa puščajo za f»c-boj ćele žlebove Bolj če ie prazen avto-mobiL hitre i se vozi. Gramoz z Laniš ie dober. z ljubljanskeea polja za nič. Na spomlad se da Sele korenito začeti z del om, po zimi stc vse le za silo. Ali ne samo pri ulicah treba potrpeti. mar-več tuđi pri mizi bo šc treba Kdor na tem polju hniftka. ie hudodelec in ne-spametnik. Taki arerumenti pa, kakor da ako bi se bil poverienik sa prehrana pobrteal pri ententi. bi bil v»ak ait, so podli in neeramni (Odobravanje ia plo-akanje.) — Imenom iotekeaa ođseka poroča obč. svetnik Dimnik o prošnji za zvišanje letne dotacije dekliški doli pri Sv. Jakobu. Dotacije se zvfsato za 50% za vse sole. — Glede noveea imenovani a raznih mestnih ceet. olic in trsrov predlaca imenom policifekefca odeeka obć rvetnik Likozar da nai se skliće enketa, h kateri «e pritecnejo tuđi zastopniki iz\*en ob£. sveta. Se iilBici vrliaaie tartior od 10 »a 12, •d 16 m 18 in od 20 na 32 via Obe. svelnilca Li kozar in Franchelti podast« nekai pritožb proti elektr. že-leinict zlaati srlede sveze siutrai 1 iužne strani s crto proti posti — Turkn se oddaio raspisane mestne vožnie Javna seja ie bila s tem končana. Obeinski svetnik Mlinar ie vlo-žil samostojni predloe. nai meatna ob-čina dovoli prime ran prispevek za Cankarjev apomenik. Predlog priđe pri nrihodnii seii v razpravo. Isti občinski svetnik se je pritože-val proti temu. da se nišo prepustili V£i bivši nemški mandati socijalno demokratski stranki, in da socijalisti nišo zastopani v erremiju in raznih odsekih Grozil je, da bo odložil mandat, ako se v tem oziru ničesar ne ukrene £u-van dr. Ivan Tavčar je opozoril govornika, da se ie socijalno demokratska delecraciia v obč-inskem svetu pomnožila za /SOO96. in iia baš demokratizem ve-leva, da. se da v občinski zbornici za-otopstvo tuđi onim delav^kim sloieni. ki ne pripadalo socijalno deniokraNki stranki. Takisto mora tuđi Šiška dobiti svoje, za^topstvo. K be.sedi se je oslapil še oheinski svetnik K a v č i ć . ki se je pritoževal prot. nainoveisi odredbi noliciiske^a ravnateljstva elede» policiiske ttre Po-udarial je. da fto croHtilničani vsled to naredbe silno o&kodovani in za-hteval. nai se uveliavijo crlede točenja opojnih pijač in slede policiiske ure naredbe Narodne vlade z dne 11. t. m Tajna seia. Obcinsid svet ie v taini seji f>kle-nil: Mestnemu zdravnikn drin D e m -šari u se dovoli 4 mesefni dopust, da nadomtMtuie pri mari i a dria Greeorića, za ta čas se mu iiataviio službeni pre-jemki; mestni fizik dr Otmar Kraiec se pomakne v VI. činovni razred in sa mu podeli naslov zdravstveneera nad-svetnika; nadkomisar Fran Gove-kar se imenuje za macristratnesra «vet-nika v VII. ^ino\-neni razredu; stavbni nadkomisar lirnacii Stembov se imenuje za stavbneara .svetnika v VII. čin razredu: ma? komisar dr. Berce se imenuje za masristratnoera tajnika y VITI. plač razredu; konceptni praktikant dr. Riko F u x ^ se imenuie za za-r-asnesra mae. koncipista v X placiInem razredu; cdC Avcrusta Baiželieva se. imenuje za stalno pomožno uradni-co z naslovom ma-eistritne oficiianti-nje: ftiefan A r z e n še k in Kar! K r e-3 a I se Jmenuieta za stalne mestne slu-ere: živinozdravnika Ivana Pestot-n i k a. se spreime v zafasno službovanje, obenem pa ^e razpi^e služba mest-neea zivinozdravnika II. razreda, Oficijal Mestne hranilnice ljublian-ske Oton J e r u c se imenuie za hrani 1-ničneera podtajnika Arhivariu Otonu fcupančiču se dovoli radi bolezni 6 mesečni dopust T'stanovo za onemoc!«* obrtnike po 100 K so dobili; Vidman Franca, Jerin Valentin. Burcrer Ferdo. Cirar Fran, Terdan Ana. Turk Josip. Rihar Janez. Mulei Ismac Bončar Marija, Mrak Pav-la, Vrhovec Katarina, Kozamernik Anton. Murmaver Tvan. Razinerer Jakob. Bizovičar Ivan. Švah Polona. ^gur Ma-tiia. Koleša Anton. Temšič Luka in Po-ljanec Ivan. Dračotin Zacarleva ustanova ie bila podeliena KloHidi PraororniVovi Pavln TJrankarju se ie dovolila zo-botehniška koncesija v Gledaliski ulici št 7. I C. Kotarni. droceriiska koncesija v Wolfovi ulici 3. Antonu Težaku ?ostilniška koncesija na Sv. Jakobu tren 5.. A mali i i JurediČ starinarska koncesija na Sv Jakoba obrežiu št 31.: nadalje se je dovolil prenos crostilni-čarske koncesije: Adolfu Fritzn iz Sir. Petra ceste 85 na Rimsko cesto 11.. Ivanu Rosreriu iz Ambroževesa tnra št. 7 na Ambrožev trsr 1. Franci Po^ačniko-vi iz Florianeke ulice A na PoHaneko resto St 19. Odklonile &o se te-le prošnje: deželne vinarske zadrusre v Liub-liani «a roeHlnifiko koncesifo %& novp vinsko klet na Dnnaiski cesti 15. Mariji Tzlakarievi za kavarniSko koncesijo v Židovski stezi &t 4 in Franu Herma-nu Zinsn za zobotehniško koncesijo. Direktna zveza Ljubljana-Karlovac Državni zbor bivše Avstriie ie med drugimi točkarai proračuna za leto 1910. odobri 1 tuđi postojanko za eradbo železni^ke crte Novo raeeto — deželna meia pri Metliki. Istoča^no je bila Pkle-njena v ojTrskein parlamentu srradnja proee dež. meja pri Metliki - Karlovac. — Namen ćele akcije ie bil direktno spojiti mesti Lnihliano in Karlovac potom glavne železnice. To ?e je pri po-daljšaniu nagodbe mexl Avstrijo in Oiirsko izrecno poudarilo. Ze izpolnitev eradbenih določil se ni izvršila po projektu, ker je Oifrska prekršila pogrodbo na način, ki kaže prav izdatno. kako bo tam na Mađžar-pkem poimovali takozvano državno >skupnostc Medtem ko je avstriiska državno - železni^ka uprava izpolnila v«e posroie v tehničneoj oziru ter zera-dila proero kot slavno liniio. omoeoću-iućo tuđi zmeren brzi promet, ie zidala madžarska uprava prosro od Kolpe do Karlovca kot Rtransko. lokalno liniio. — Ze samo s to naredbo ie bil direkten promet skoraj nemogoč. Da se sa po-polnoma sistira. ie pa izjavila oerska državna ieleznica. da se bo vršil promet po hrvatskem delu proire ž nienimi atroii. vlak i in oeobjem — Avstriia pa nai izvrsuie promet, kakor hoče. Faktura je bil. da smo dobili name-*to direktne zveze med Li ubijano in Karlovcem naravnost obupne prometne razmere na dolenjskih probah. Svetovna vojna ie vse še poslabša-la. Osebni promet se ie vršil na tak način, da se ie iz Liubliane prišlo skorai-da čes Zagreb poprei v Karlovac kot po >direktni< proei. Ofirrska državna železnica ie napajala povsođ. sai ie imela edino interes na tem. da se hrvatsko ozemlje eoepodarsko preveč ne dvirne; cospodaraki stiki z >Kranici< 00 bili pa itak nevarni inte«rriteti okt-skeea fflobusa. — Kot kuriioenm ome* njam pa fakt. da so voiaftki transporti ćela štiri leta direktno prometovali med Karlovcem in Linbliano Trn ee ie pa$ šio za skupne imperiiatistične interese aoveđiL Jacoelavila 1e nomedla « rasnim! nasimi prejšnjimi preeaniald Ali ie tuđi prenehal preianii sistem? Sedai meie ob Kolpi drutr na dru-crecra sami državljani Juffoslaviie. Postaja Đubnjarci đeli pa se vedno >di-rektnoc proero v slovenski in hrvatski del. Se vedno se vrši promet po prejš-uiem načinu. Že vedno je oviran promet, prosti, direktni, ki bi vplival bla-*rodeino na konsolidacijo tamognjesra gospodarstva. Koliko oasa se nai še v^o to vrši? Koliko rasa na naj si se ekodu-jemo eden druEromn? Kot nam ie znano se je pojavilo kmalu r>o ustanovitvi države SHS prav krepko srihanie med ^lovenskimi obmei-nimi obrinami in tu«li v železniskih upravnih iu prometnih uradih. da .*e vendar koneno otvori toli zaželjeni direktni promet med Liubliano in Karlovcem Kot euiemo, .^o se podvzeli že urudni koraki v to svrho v Zaerebu Rezultat posraiani ie pa pokazat čudne razniere med brati Hrvati. Imamo viis. da ee pać uraduie na hrvatskih liniiah v hr\*at^kem ieziku. amnak miJlienJe v odločilnih krocrih pri železniski upravi ie boriz?\deti odgovorni fahtorii *e vedno nikak*1 sca smisla za skupnu narodno gospodarstvo v Jiijr«"^laviii. Koliko časa nai to še traia? Dotični so-spodje tam v Zacrrebu. ki imaio v rokah te zadeve. nai koneno zj izprevidiio važno, t železniške crte Ljubliana-Karlovac - Caprasr itd in nr. i marn obracaio oči proti Pešti. i»r (* pa nai do-?lušaio raie zahteve namd;1.. ki komaj pričaktiie reda v prometi? Naše državnoželezni:ku r.ivnateli-stvo poziviiamo naj še «lalio za^tavlia vse silo da končno đonimo ro? pravo zvezo 2 Karlov« em. da nnm ne bo treba pr»leer druerih >prijetnosti< vo/nie še po 17—20 ra prezebav.Vi v Kubninrcih Najbolje bi bilo. da prevz.imemo prosro pod slovensko upravno nodrof-ie. da ^e ne bomo predolcro zann^ali na drueo. T>aite nam torei kmalu direktne vlake do Karlovca! Tacitus. Slovenci^ Slovenke! Komai smo zadihali zrak svobnde, je naša domovina na severu ozroiena do dednem sovražniku. Naši mladenlči, naši možie hitiio koroškim bratom na pomne. To vrlo ćeto naših hrambovcev, ki se po petletni vojski ne strašilo boj-nega truda in vojaških nanorov, moramo oskrbeti z vsem potrebnim. Slovenci, Slovenke! Naši požrtvo-valni prostovolici in vojaki notrebu'iejo zlasti perita. Vi pa jim morate dati! V teh bridkih let ih, ki so za nami, so Ihid-je. ki so nas sovražili, mnošokrat trkali na Vaša vrata in ste jim da fali. Sedaj dafte svojim! In če ste nrej zaklepaU predale pred tnjd, iih sedaj odprite na siežai za brate! Naše pozrtvnvnlne zospe. Županja dr. Tavčorieva. Cilka Krekova :n pred-sednica Rdeceza kriza SMS Vera dr. ŠJajmrrjeva so stopite na čelo odbora, ki si je stavit natogo. da oskrbi pašo torošfco armađo s pofrebrrfm peritom. PodrjiraHe ta odbor! Kp dolete njemn. vršite le svojo dolžnost. kakor naši možie>. k' stoje pred sovražnikom* Ljubljana* /5. jarmarja /9/9. Dr. K o r o š ec. Dnevne vesti. — Shodi JujKoslovanske demokratske stranke v nedelio 12. prosinca Jusroslovanska demokratska stranka >e priredila v nedelio 12. t. m. ćelo vrsto javnih političnih shodov. na katerih sre ie razpravlialo o noliticnem noložaiu in o «rosTK>darpkih vpra^aniih. ki po sedaj aktualna, predvsem « prehrani in o vprašanju bankovcev. Na vseh shodih se je tuđi enererično protestiralo proti nasilju, katereffa nam delaio na zapadni raeii Lahi in na severni meii Nemcl Od strani poslusMcev ?e jo nn ćeli vrsti shodov zahtevalo nai vlada začne odločnejo postopati proti raznim šu-steršičijanskim županom in zaupnikom vnovcevnlnire za klavno živino < 'ule so ^e tuđi nritožbe o nokaterih župnikih zlasti nem^kecra vitežkeera reda. ki še vedno živiio v stari Avstriii in na veo pretosre zabavi i a jo na Jtr^oslavijo. Slmdi ^o so vršili v nasledniih kraiih: v BoETunjnh pri Cerknici (crovornik dr. Krivic). v Cerknici farovornik dr. Krivic). na Icn (crovornik dr. Novak1). kjer se ie vršil cei tabor, v M <>-ravčah (srovorniki dr Pestotnik. Ens: Franchetti. Ivan Tauier). v C p r k 1 i a h na G o r e n i s k e m (co-vornika .^enirov Franc in insr §uklie). v Podbreziu pri Kranin fcr>-vornika Bohinjec Jože in dr. Zirov-nik>. v Lrjnbnem na Gorenj-p k e m (erovornika Bohinjee Tože 'Ti dr. ^irovnik). v Kranjski eron (covomika notar Pegan in dr. Triller). v Stepanii vaši za Dobrunio Cero-vornika PustosleraŠek in dr. LokarV v Vol. L« o k i na Dolenjskem (govornika profesor Breznik. dr. LahV v M o-k r o n o c u (srovornika Luka Jelene in profesor -TueO. v St Rupertu Csovornika T^uka Jelene in profesor Juer), v *^t. Petru pri Novem me-stu.v Petrovi vaši nri Crno m 1 j u (govornik I Znpan). v T r -b o v 1 i a h fffovornik Adolf Ribnikar>. Poleer teer» so f»e vršili tuđi strankini shodi na Ataier^kem in 3icer: v Kozjem, v Vojniku in v St. J u r i i u ob južni železnici ter več shodov y mariborski in p tu i alci okolici. Shod v Doviem na Goreniskem ie bil radi nesporazumlienja z radov-liiskokraievno organizacijo preložen. — Shod JDS v Orfcliah pri Kra-ni« se ie vršil dne 12 t m. ob posebno Ieni udeležbi. Blizu 300 oseb. po pretežni većini mož kmetov, se 1e zbralo v fiolfakem poslopiu ter pazno sledilo izvajanjem crovomikov. ki so trajala nad 2% ure do temnesa mr^ka. Poro-fcala sta dr. F. Šemrov o polUiftkem in M. fiuklje o erospodarskem položaja. Shodu ie predsedoval domafin J La-palne. posestnik in nadučiteli. ki ie se-ptanek zakliučil s kratkim a vzneŠenim sklepnim srovorom Lindstvo ie izraža-lo ob poroćilih živo zanimanje, ter ie opetovano pritrievalo »tvarnim ariru-nioyi(fl>m ^ovoniikov« ,2upnišco v. bliž- Bfem Velew»vflui se ni poiđrlo. paf pa ie milo etokalo v zveetih ^pominih n» ubeirlefra dr. Susteršiča — Terorizem ▼ Zasorin ob Savi. Piseio nam: Dovoli časa smo molčali na vse napada a danes je mera pol-na. Terorizem, katereca je tukaišojo vodstvo JSDS razvilo v svoie a«itato-rične svrhe, presesra že vse meie. Nedavno tega ro pristaši soc dem. stranke deiansko napadli naseea pristaša Brvaria: ki tuđi drucrih ne puste na miru Tolpa moralično propadlih ljudi. l»roječa kakih 25 članov. napada dan na dan na£a delavee in sili. da bi pristo-pili k nuliovi orsanizadii, fe ne. da Uli sploh ne bodo pustili več na delo. Se-dai so i im dali termin, da se moraio tekom osmih dni vpisari v njihovo stranko, če ne da iih bodo spodili iz slnzbe. Na ?elu tei boliseviške totpe i-toii neki človek z imenom Andrej Go-lob. Je li to svoboda ali nasiUtvo. se. poverienik Kristan!? — Ali ima vodstvo JSI>S terorizem oreranizirane tolpe za svobodo? Ali misli, da je taksno na-bilie združijivo z načeli svobode in de-mokratizma? Na posurovelost, ki vlada v Zn^orju zadnji čas. opozarjamo Narodno vlado s prošnjo, da stori nemn-rloma potrebne korake v varstvo naših prii=t;tšev. Naši apeli na načelstvo JDS po do danes ostali brezuspešni. Naši »10-zadovno žc intervenirali pri Nar. vladi, 0. do danes se se ni nicesar ukreni-lo. da bi se varovala politična svoboda. Navnrotni>. porsurovelost se ie Se podvojila. — Dokaz temu je. da danes iavno kriče po Zamoriti socitaln! demokrati, ki so ob času vojne nosili vsako-vrstne patriiotične znake: >Dol s Srbi io! in >proč s prbskimi vojaki<. In to oelo pri voia^nici orožnikov. Do danes se bo nobenemu ni ničesar zsrodilo Apeliramo na Narodno vlado, da tako! stori vi>e potrebne korake, da se napravi konec temu neznosnemu terorizmu ki naravnost izziva odpor. Čobalu, ki ie rtvoiečasno kar tekmoval pri nošenju av^triiskih znakov in ki £0 sedai ni dal ostrnniti na konsumnem druStvu nem-P:kih napisov. in njegovim pristasem se ne damo komandirati! — Kultnren čin CaetniSki »bor mariborskefira poveljstva trenerala Maistra ie zbral 1870 K za Cankariev spomenik. Ta brezprimerni kulturni 5in kaže pač duha, ki veie med slovenekimi Častniki teera povelistva. — vrednimi njihoveea v vsakem ozira odliCneera in vznriteea voditelja Nai bodo vzffled vpem kulturno čuteMm Slovencem, katerih narodna dolžnost ie prispevati za Fpomenik naivenemu slovenskemn io iueroplovanFkemu geniju! — Anfležinre ori materi hurosio-vanskejra oficirja. Poročali smo že, đa rte se te dni mudili v Zagreba načelni-ci škotske ženske oreranizaciie sra. Ha-berfield in edč Simmonds. ki sta biK vop čap voine kot bolničarki na srbski fronti. Ti dve odlični dami sta v sprem-ptvn polkovnika Milana Pribičevifta posetili crospo Lovricevo. mater fcasrni-ka iugroslovanske lesriieL ki ie padet kot prva žrtev bol carske gro*ovitosti v Dobrud:>i Izenbil ie obe očesi. Starki materi sta prineeli pozdrav od sina. ki živi dobro preskrblien s vsem v Londonu, odkoder ae v kratkem od-pravi v svoio domovino. — >Bvideneni in informativni nrad za mornarico SHS.< Naloe teea nrada ie, da prevsame eviđenco vseh tu in r blizini nahajajočih se pripadnikov mornarice SHS in iim da potrebna navodila oziroma poiasnil^. Vsako s stro-ški zvezano potovanie po informacije v Zasrreb ie vsled teea nepotrebno Urad bode snrejemal tnđi priiavo sa nadaH-no službovanje in izplačeval. o«iroma pošilial redovito priiavljenim njihove plače. Vsi častniki TKađeti. atrpiranti). vojnomornaripki uradniki felevi). Stab-ni in drusri podcastnild. sražisti brez čina ter momarji se moraio v svrho e>vi-dence javiti do 20 t. m. pri označenem nradu. Vsakdo nai po možnosti prinese seboi vse istine in izkaee. tieoee so njegove o?ebe. kakor n. pt. spričevala računske pravilnosti, srnžbene knii^e. kniižice za mesečnino. dekrete imeno^ van ja itd. Prostovolino dalje shižeči podčastniki CmatiV kateri so prekoračili deseto službeno leto. pa radi nasta-lih razmer nišo bili imenovani višjipi podčastnikom. naf prineeo. ako nimaio •Iraeih izkazov ali listin. vsai eviđen?-ni izvleček sehoj. kateresra dobilo pri tozadevnera dopolnilnem poveristvn (prej >Erjr Bez Kdo. J e 1 o č n i k. . <-% — Narodne dame brez razlike ^trank in stanu vabimo na sestanek. VI bo v četrtek 16. t. m ob 5. popoldne v mostni posvetovalni ci na Maffistratn. da fp dogovorimo glede nabirania peri«« la za naše vojake na koroški fronti Prosimo vse narodno čnteče dame. naj s© zanesljivo udeleže te seie. — Na visoki ?oli za noHedelfstvo fHochschule fiir Bodenknltnr) na T>u-naju zamoreio podaniki driave SHS. ncovirano studirati. Predavania se začno 15. t. m. Interesenti nai pridejo kolikor moiroče hitro na Dunai ter nai prineso dokumente fvojaške odpustni-ce, itd.). ki opravičiio »akasnelo prijavo. — Akađemiki vnraSnienio. ali bi bilo moeoČ^, da že 20. ianuaria začne-mo s studij ami v Zacrebu in ali bi bilo vsai »lede stanovanja dotlei poekrbljje-no. Prosimo tatništva pojasnila. — S!ov. akademiki. — Učiteliice Ciril Metodove dražbe v Trstu, ki se nahajaio sedai v L;iublia-ni. se pozivljajo. da se zsrlasijo naipo-zneje do petka popoldne do 4. ure v družbeni pisarni — Za dedališkefra renzoria ie imenovan grospod Fr. S. Finžerar župnik, pisateli in dramatik v LinV ljani. — V nemški gimnaziji v Betfaov-novi ulici se nastani v prvi polovici me.seca februarja poštni čekovni urad države SHS. — Odstavljen ie ravnatelj nemške gimnazije dr. Pretter. Ravnateljsko posle na ffimnaziii ie prevzel dr. Josip Jerše. — Odstavliena fe iz službe Klotilda Hiti. stalna učiteljica v Sromliah. — Privatna pisma strank na IT. voino okrožje. Stranke se opominiaio nai se ne obracaio s privatni mi pismi osebno na referente II. vojne. v rfpodniem Jakobskem dolu (Friderik Zinauor. učitelj in po-~e»truk r.). v Studenci h (Srečko Vokać, posestnik r.^. pri 6v. Lena rtu v Slovenskih eroricah (Kadoslav Kopif*. naduči-teli r.). pri Sv. Loroncu nad Mariborom fAlfonz Pernat, veleposestnik r.). pri 8v. Marjeti na Petini* i (Mirko V.-ujdi, luiteli in posestnik r.). na Teznu (Stc-fau G»eJman. posestnik r). v Zaroniti Sv. Kuneroti (Martin Volavšek. posest-nik v Murski grabi) in v Gorenii Veličini (Franc Voarrin. po=e>tnik r.). — Slovenskim trffovskim .-.kaclemi-kom v Gradcu. Slov. trs. akademiki v Gradcu so prioboili y Narodu, dne 13. t. m. notieo. v katari iadikuieio. da je pri na.-; že vse prc^krblieno za turiste, rnedirince. tehnike itd. kam nai crreHo t-tudirai. med tem bo se za irs akad. v Gradcu >živa du^\;<: ne fmeni. Gospodom trg. akademikom v Gradru m^nda ni zn;ino. da ie čeAka država že ck! nekdai nudila diiakom te ^troke nai već, in vsesa v obilju Leta \$92 ie bila v Praei iLstanovliena Češko - ?lo-vanska tr^rovska akademija, ki ie znano najveći a in naiboliža. kar iih ie bilo v stari Avstriji Polec: te sta v Prairi še dve akadomiii in sicer ena v Ivarli-nu in ena v Praši I. Polec: tehnolo2:i<> nih industriiskih in obrtnih nruzeiev. donarnih zavodov. speeialnih ircr. pod-jetij. ie v Praeri in okolici še ce'a vrsta tovaru, rudokopov, paroplovnih družo itd.. ki ro tako blizu, da iih vsak^ leto razlidne ekskurzije potetnieio. Ćečka esjbo. je že na polju trcrovskem. indu-sirialnem in obrtnom velika ak.-i-demiia, v kateri bi se Jucoslovani lah-ko že od nekdai učili, ka-ko pri Da> reorganizirati in vpelievati industriio in obrt. Absolventom trer. akad. va nudi Češka še nodaljne Otuđite na univerzi in tehniki. tr^r. fakulteti. Navadno Štu-diraio tr2. akademiio ne Ie oni. ki imajo veselje do trsrovskih ved. ainp^k tuđi oni, ki so nadarteni za ietike. Tem ee-žki jezik nikakor ne more delaii pre-jrlavic Sicer pa mi.=lim. da ie ir-ik doiž-nost vpakeara slovcn^kesra intolierenta. !iše me^to. čo že ne s stali^ča slo-vanske vzaiemnopti pa vKf'i s strokov-neera Ptalisča Toliko eo?. abs.aknd, com smd. nn\r. f*m. — Terfatve za neplačane rekvizi-fiie in terjatve. ki izviralo iz vofnoda-iaiveneera z.^kona, kakor tuđi dm^a<"ne t^riatve fflede vojne škode ie prijaviti tekom S dni pri mcstnem maais!ratu (gospodarski t?rad) Priiavam ie priložiti vsa potrebna dokazila. — Akcija r cerlii. sol-ka vodstva ^c opozariajo. da so reviji v realki v T^ubljani samo ^e do 30. t. m. na raz-polaeo. — Vpina revHarna zavoda za po-spesevanie obrti spreierna od danes na-r-rei čevlje v popravilo in sicer vsaki <3an od S. do 10. ure dopoldne v Sodnii--ki ulici žt. 1. — Veselo znameuie. Pri vsei tu.z-r.zdanosti, ki ie zavladala med našim ljudstvom, posebno v Liubliani. ie veselo to. da vse. kar št? požteno ćuti. zlasti vsi listi in vse stranke broz razlike obsoiaio to početie. To je veselo znamenje, ki daje upanie, da .-e bo taka "kovodeni pijančevanja* ki preti preplaviti naso Jusrosla^iio. zaiezila. Pa ie tuđi nujno potrebno, da ?e zavzameio vsi, ki hočejo narodu dobi-o. za stuzne-nie našesra ljudstva. Drueače ne bo uspeha. Kajti ako se na eni strani ruši, doćim se na drugi cradi. ni moeroč uspeli. Napredni in svobodomiselni kroffi mar»ikie predniačiio ▼ protialko-holaem delu. Tako n. nr. i.redsednik bratske nam države če^ke. Masarvk — abstinent. Njesrova hči A I i c e je na-btopala 8 slovenskimi abstinenti # vred na protialkoholnih shodih ▼ stari Av-Htriji. Masarvk ima v tem oziru mnoeo uiL-encev. Tuđi v Srbiji ie bila med in-teligenco močna protialkoliolna akcija. Z lasti se je v tem oziru od liko val srb-ski Sokol. Zato je z najveći im ve»e-Jiein pozdraviti, da ie tuđi slovenski Sokol zavzel nasproti alkoholu odlodno ^tališr-e s tem, da zahteva od sroleKa ri&rašeaia popolno zdržnost do 18. leta. ?>ri priredirvah pa dopušča. da se sele do dokončanem oficielnem delu sine toriti pijaca. Ljubljanski Sokol se tuđi oficielno udeleži protialkohol* d e gr a shoda v neđeljo. kakor tuđi dnuri napredni kroči. — OBeiitov piimmtevmmi*. Istočiš-no z naredbo Narodne rMe SHS v Tjiubliani z dne 9. mnuaria slede ome-jitve pijančevanja! ie izšla naredba polici jskesa ravnatelistva v Liubliani, a katero se za Liubliano določa policijska ura sa gosti Ine 8. ura z večer, za kavame pa 9 ura zvečer. Ker so nastali dvomi. ali z ozirom nn omenieno naredbo Narodno vlade, velia se tuđi naredba policiiskeera raATiatelj>!va o policijskih urah. se občinstvo opozar-ia da ie strožih naredba policiirskeea r:;vnateli«tva o ooliciiski uri v Liublia-iv nai»rei do preklka velia>*na. Politife-:-3 oblasti prve etopnie smeio namrec zniislu $ 9. navedene naredbe t elo- imie Naroisc. kakor so oni v vlndni nared- •i. Za Liubliano veljaio ^edai v oboe dolocila vladne n*iredbe srlede omeiitve mianeevania. Ie srlede lioliehske ure pa do preklica naredba liuMjan-keera po- licijskeffa ravnateljstva — Teden^ki fzkitz o iireno-^fiih ho-Ip35nih na ozemlin Narodne vlade SHS v Ljubljani. Od dne 1 do i. prosinca 3 019 Difteriia.: C'eliski okrai: r>]|e mesto (i n^ebft umila) obcina Miklav-žev hrib (2 osela oboieli) Griza: Liub-liana me>to: (2 ose li oboleliV Koze: Ptui>ki okrai: ohčina Nova cerkev (4 osebe obolele. 3 umrle), občina Trego-vic (1 oseba obolehu 1 umrla). Tifit?: Liubljana me«to (2 u-ebi oboleliV skr-latica: Ptui mesto: (1 oseba r»bole!c>^ Za tcdtn od lS do fil. decembra I9~i8 so bili naknadno h<>znameni se ^ledeči slučaii: Difterija: Breži.^ki okrai: novina Bizeljsko (2 o^rbi oboleli. 2 nmrHi. obcina Brezice (I oseba obolela. 1 umrla), obrina Sedlarievo ('2 osebi obol*!! 1 umrla), obrina Senovo (1 o.-( >n obolel;.k 1 iiiru-la). oht'ina Sevnf^.i (1 <>.-.«*ba ot^;k-Ia. 1 umrla), občina A eliki kamt'n ("J o.«ebi oboleli. 2 umrli) Griza: CrežiAki okrH: oboina ML.nca f«> osebe obolele 2 umrli), obcina Sedi ir-ievo (2 o?obi oholili. 2 umrli), obcina Scvnica (2 r»rhi oholeli. 2 umrli), obrina Vetrrnik (^ oscbe obolele. 2 umrli), obrino \'i«lepi (i osebo obolele. 2 umrli), nbčina Zf3hukovie fr> c.^eb c«bo-lejo. 3 iimrle). <>trorni-ka vrorica: Bro-ži^ki okrai: oblina Bl^nca (1 *^eh*t oboIeia. 1 umrla) Tifus BrežIJki okrai: občina Brer?"-0 (1 o^Sa rr^irlfO .^kr-latica: Brežirki okr.ii: ol>r-ina (ronnne (X osebe obolcl?. 0 umriIV oblina Sev-nica Cl o^ebn obole!-t. 1 urnrif ). P«>roka. D:'.iios ?r» ic v ^!ft»fii Loki poročil .spod dr. Frnn I e r a J a . z ero-po Albino G v z p 1 i roi TVisineror. iz znane narodne rodbine. Na.še čestitke! I taj i Hn i in denT»»-kRrii^ka frta. Tz 55irov nam x»isejo: Kok-»r flnirrol, u\l:n ^e tuđi pri Rf\;- ne drže Imliiani do1n-čene demaika^ii-ske crtr*. ^e poinik/iio vedno n;u>rei da 7.*-edeirk vse vaznei^e visine, komnnik^ciie ii> točke, ki Ic/s* v.e izven Trte in na ta narin oviraio pre-bod in promet v doti'ni ti kraiih Jiiffo-iilaviif* Neprestano -e mriniojo. ^ra^i-jo dvojno 2 metra vi.-oke ži'ne ovire in sekaio nniboli?a drva in le^ brez dovo-lienša in od:kodnine dofuneLra po?e^t-nika. Tako so 5 t m. prekorarili r;a dveh me-tib pri iSouoot-!:em mlir ti blizu Rovc in ne SovoAnjnh dva kilometra irloboko don^rk;ir-rI>!\O crto in >o trkn; n.'i novo utrdili z ži'^no oviro. Upravno je bil- natančna meia na li^u mesta ozne.PTia ;n dosrovoriena med Srbi in Italijani Vso zahvalo in čast izrekamo n^kajŠTiii srb«k? voi«ki. ki z v«o vnemo in požrtvovalno^tTo brani nažo irrudr». da nišo Italii^ni o^^ržali zavedenih kraiev ker «o i ina Srbi raz-deiali žične ovire in nOTnali nazai Ker je bilo tuđi žo nar civilnih o.ceb rpr»ie-nih od itniiienskih str^ž ie lindftvo ze-lo oeorceno in težko caka, da eo resi italiian^kesra nasitetva in iarma. Kovor pri Tržir«. Dno 5. prosinca t. 1. so tukaišnji fantje in dekleta 8 po-delovanieni uciielj*tva nrJredili nor «d-ro nriroditov v prid o«=lepeJim «5lovon-skim voiakorn in »rbaki hiro^adi. Pri-reditev z dekJnmacijami. pefiem. živo sliko in tombolo ie vppola nad vr-e f-ijai-po. Vkliub plabemu vremenu se ie ljudstva kar trio Ti^teca dobička ie bilo f>00 K: nri toh .^e ie 450 K poslalo F»rb3ki firooadi. 4"jf) K pa dobrodelnc^mu zavodu za oslep<^le slovenske vojake. Vsa fast zavednim kovorekim fantom in dekletora! Iz Ribniee. Prei^li smo in priobću-jemo. Dopisniku članka v >Slovent=kem Narodu« irlede TK>viAania cen 7,?» raz-svetljavo to-le v oderovor: Imamo elekfram<» na Dieslov motor. V Rvrho na-kazila potrebne nafte, fpid se obrnil iaz. kakor rudi cro^nodarski odsek trera na Narodno vlado Ta mi io io nj'kazaia v f-elem šestPto kilosrrnmov. 100 kg po 80 K (nred voino h'5f> K še«t Vron 50 vin.). Nadaljna nokazila se* V>aie ne bodo mogla izvršiti, ker vlada nflfto sploh več ninia. Dopisnik se zcrraža. da .-.tane pet'ndvai^etsverna žnrnica 9 K mesečnf» C'f> arori ta oet iir dnevno, stane ura svetlienia šest vinariev. kar pri rlanašniih razmerah in cenah cotovo ni preti rano. Ek ktrarna ne mi. odkar je dosegla nafta fantastične cene. ne kp lava in pem že hotel veled teca ustaviti obrat Naprosili pa so me nekateri kon-5?urnenti. da naj rajsi ceno tokn toliko zvišani. di mi bo moeo<> kriti vsai de-loma obratne ^troske. V to svrho .«em izdaj okrožnico in zahteva I od v^akesra. ki more plaćati šest \~inariev za uro sveti jenja, to je devet kron mp-ipono. da lo potrdi s podpisom. Kdor Ke za cror-nio ceno ni hotel zavezati. >e mu je moralo svetljenie ^ftmoobs^ebi umevno prekiniti. — Jakob Dražem. Iz Št. Raporte. Već kot ooloviei žen tukai^ne občino ni^o bile podpore izplacane za mesec november. diisi iim pripadajo j>o vsei pravici. Prosimo fi-Đančno upravo, da kmalu nakaze zaostalo podporo mokronoški davkariji Sila ie velika. Kino Ideal predvaja še danes in jutri len filmski iRrokas v 4 deianiih: >N» dnurem brec»*. ki era Ie vprizoiil H. Fredall Snov ie povzeta ix živlienia boljših krozov velikega mesta, ie nad vse zanimiva in se razplete da pOTsem originalen način Pređstavlialka clar-ue uloce ie lena Madv Christi-a na. ki se zna tuđi tu. kot vedno. po-crlobiti v svojo vloeo, da io i^ra z veo dovrsenostio Tuđi nieni soiirralci Emil Đirzon ter Herman Walentin pripomo-rejo mnogo k leoema u^pebu teea filma. Sporedu fe dodana še pmehovita dvodejanska hnmoreska »FriMte» doKodek prve vreif: \*prizori-te%- errandifoznPfira kitajskesra filma »Mr. Wn Povsod i^rano z naivečjim uepeliom. Kino Ideal. Žigosanjc bankovcev. ■a akaz miaistrstva sa iinmnom w Balgradu je rok mm ligosanje bankovcev avstro - ogrske banke podaljian do vštev ši 2. ffebruarja 1919. Pavarjenik za finance. Dru Ifvan s vestL — Društvo slavenskih prufest»ru»y v Ljubljani. Oospotije tovari-i roraani-?ti se ponovno vabijo. da so udeležo važnecra N'^unka. ki ?e vr.-i v nedeiio. dne 10. pro=inca ob 10 dopoldoe v po-.-.veiovalaici drž vi»ie realke \ Liubliani. Predmet: Ue*tanovitev od^oka roni anL-tov. — Prosta orjeranizar:iU okroinih zdravuikov itna svoj obeni zbor 17. ia-nuaria 1-)19 v Liubliani hoiel Uiiion ob 1 popoidne. Vsnored: 1. Poroćilo. 2 Volitev odbora. 3. Predloži. 4. Slučajnosti. — Nar-elnik. — »Sokol Most« pri Ljubljani Na občuem zKoi u z;i leto 1H10 izvoli^ni odbor ie slfdeč: brat Jauku Jare«.-, starosta. FriiT« Renižfrar. iH-»dt>ian>sia, Fr Virant. na« elnik. Goiko Stoiković. tai-nik, Autrust JuJi. namesmik, \udrej Svet«-:, blucainik. IVun Kavei«*. na-rrKkstnik-kniiirf»\ odi.iu ^Jatrvz Kruži?. Karl Jevnii^nr. Jo?ip Kelbel Odbor-niki-Tiome.stniki: br. Ivan Stari: br. Krn-i IVnižear: br Josip Herman ProRledovak-a ra/unov: br Auiru^t Kline-1 br Ivnn Remcerar. Zantopnik za >. S. Z.: br. .fireri kut namostnik br Novak. Zostopnik za t^. 2 Li. I : br. ."••'oiković: kot iian^o-tnik br A'irant. l'rednednik veselirnesra od-eka: tr Fr Novak. Pretlsedniic zeradbeti^ffa odse-ka: hv. Fron Kavi'ic. —- Sr.ko! Most«? uri LiuMi&ni. Bratsko t']ai»>;\o >e nr.ozr.ri-i. da ^e vr-i redni telov,\dni poduk v telov^dniei J^io^čanske *u\n in ^irer: 1 a) bolski na^ašcaj: vsak lorek in petek od 5. do i>ol 7. svcrer. b) obrini nara^č.ii vsak tnre?c in petek od no! 7. do 8. zvečer, < ' (lani: vsak torek in netek od S. do 10. jsve.r-er 5 a) trr.Irnkr: vsnk ^etrtek <>d .">. r!o t>o! 7 zvete*-. b) flanioe; ^*cak retrlek od nol 7 ^'> 8 zvočer. Udeležite >e! Nu vfittr! V.i^-^lnik — Prosffivolino c^silno društvo v Hrastuikn naznania, la s*' vrši niecra redni ob-, ni zbor v nedeiio. dne 10 t. m ob ;>. nopoldne v šol«!:i pi^arni r IJrastniku z ohirainim dne\Tiiin redom in volitr^rni Vsi i:\am >e nnzivaio. da ee »><>lncS;«jviIno u«3ele:>e občneea zbora. Xa tJOiuof1! Nacelstvo. ffsroSno nftMili Iz ijledali^ke pisnrne. V sredo 1T> Januar ja oo r.ol S. zvei'-er "*Jcvsrcnii Onjosrin* za >C aboil/^ment. — V če-trtek 1^. innuaria popoldne ob rol o *LehkoDiiselna sesJra.c izven abone-menta Zvoeer ob pol 8 >TJaterno< izven abonementfl — V petek 17. ianu-aria ob pol 8 zvečer opereta >Corne-villcski zvonovk za >A< abonement. — Prrd-tava v ?■*:*■?'& vopoidne ie diiaška in se \rki ob znižanih za enake nred-Metve obi^ainih cenah. — V Jirae«*ekovi >Laterni< n:istopi zopet sr. Hinlio Nu-r i č po že^tiedonski. novarni bolezni. Prosveta. — X«ši sponieniki. Nu-a Liiibliu-r.a nijiogvc kako bogata na spomeni-Kih. niti po številu. niti ;»o niiho\"i umetpiški livaHteti A zdaj \n izgubila kar čea no<*. stiri. ki nišo bili niti tK>r,u-larni, niti značilni za Liubliano. Piskii--iio r» tem. ali ie na ^lovens-ki veleniožie svoio spomenike, no hrao iokaii niti za onim izerinolih. To dejstvo ne kaže ravno v naiboit.^i bici naše narodne hvaležno^ii. Tre-ba bo nadomestiti te spomenike z drusrimi. in pri tem ie vpožtevaii. da ?o ostali pri 3 spomenikih podstavki malod^ne neookvarjeni. L'^iliuif* se vprašanje: Ali bi ee iih ne dalo morda kako pora-biti. Da mma eden naivečiib slovenskih duhov pa tuđi redkth značajev. Fran Lcvf«tik še spomenika v I^jubljani. in ravno tako ne Fran K r i a v o c. ka-terega v nie«zovem eenru dosedai še ni do^e£jel nikdo, — v tem pe zreali y<* T>ray posebno vsa na^a — čednost. Tn koliko ie ee drugih! Dooini ima slovenski renegat Karl Dežman svoi spomenik v Kudolfirmmu. g.i ninia naipleme-niteiši slovenski meeen izrediiega duha: boron Zois. k;iteremu v slovenski kulturni zgodovini ni nara. Žoi^ ie n a i m a n i toliko zaslužen za na.-o kulturo kot — Peschiuann. .-*ai nam ie on >re«il< Valentina Vodnika in vzgo Hl Antena Linharta firlei znamenito Grafenauerievo šlov.-tveno zjrodovi-no). pa ni bilo njega, ne bi biio Vodnika, ki se ie od 1. 17S1. povee odtuiil literaturi, za katern ga Pridobil Ie Zois. Ob sfoletnici Vodnikovi stopa v ospredje v vsem svoiem siiaiu, — Kako ie to vse drugare v Pragi. kler ima tuđi znameniti naravoslovee Presi v nailepšem parku na primorao prireie-nein kraiu — kakor sredi prirode — tako okušao i u smiselno postavljen spomenik! In koliko tak ih kotičkov nudi priroda sama še Ie nam. ki nas je raed vsemi Savani naravnont obsula % v»era evoiim razkoSiem! Tu bi oač narodna češka zavednodt in ž njo združena hvaležnoet že davno dala napram tak im možem vidnega izraza. Ob tei priliki ponovno omenjam, da bi bi* k> tndi »Slovensko planinsko društvo« že davno dolino, se spomniti Frana Erfavca pri svojih ftavbah, — sai ie ravno Eriavec naivečii. nair&rboritejii sastopnik ime ideje — Jjnbezni do »rl- rode — v najplemeniteiSem ponienu besede. — ideie. katero ima in bi imelo zastopaii to tlrušivo. — Maraikai bo treba v novi dobi popraviti, — in tuđi to vpraš.inie ai eno izmod zadnjih. — Zato smo je pprožili. — Dr. O. Književnost — rjool.iše Ruse prevedene in ćelo Poljaki se n!>o mogli od-teRniti caru ruskih pripoveduikov. V zadnjem času, zfasti tekom svetovne vojne, za-čenjajo vplivati ruske socijalne ideie na zapadno Mvropo. Ćelo XfX. stoletje je ?cl tok ncmške idccJistične (Hca:el), poxnc-je socijalistične (y.arx) filozofije ter fran-coskej;i pozitivšzma fComto) in socijalizma (Fouiier) na ruski vzhod-------iz teorije v prakso. V zadnji fazi sve tovne vojne ie z-»dohil ta tok v Rusiji realno rusko obli-ko i'i >I osvoiM cvobodno tori$čc. s knterc-Ka se vraća sedaj v podobi >boijievLzma« nazaj proti svojim izvorom. Nastopila je doba rcvoiucijonizma. v kateri ijera praktično najizvežbanejši in nristno rusko naj-zafetelejii revolucijonar Rus po celem sve-tti prvn vlojco. Ruskesa revolncijnnarl« bi mom! poznali dnrđanes vr hoće poznat? v divni ben^alični osvet»iavi in ttmetnišno-;:'d»v!dual:': povečavf niskejra. danes po ce-l^rn svei'i nastopa(oče?:a revolucHonaria — in eiK> ali druJn£A^lav*n?ka Niiva-f. Primili »ino 1. hrr>\ reviialnocra tiednika >Ju«ro-•slavenska Niiva-r r ovim satiržarem: Dr. Vir:31 mir Turković: NaSa iavac^t i vjera u Slavenstvo — Iner. Ržk: Na-rodno.-H na Riieei i niihovo ekonompko Ktanie. — -Tnvenalis: ^o^ o federariii. — Luio Thaller: Mu^rnic« Srbiia. — Smotra: J. D.: Izarradiivanie ietdinstva. — Narodno cropodar^tvo: Prof. dr. V. Mandekić: Koji tu nam gospodarski zavodi sada nm*;^ofrebniii. — Milan Rti-žičko: Buduća iusrosl^.venska trgovačka raomarirT«. — Prosvietj : —d: .Glae-nikc hrv. T>rirodo?!ovn«.-».•> dra5tvA. — Muzika: Anf. Dobrouic: Mu5*or£TcSkiiev >Bc«ri- Godimovc. — LlMak: Ivo An-drić: Prićf Iz Tanana — Oi>dišnia ;»rc-i-?>lata na vJu£roslaven?ku Niivnc stoti 42 KL pojedini bzv.i 1 K. Narudžbe Drima uprava lista u Zairrebu. Nikolićeva ulica br.S — Književni .lug. Izišao ie 1. bro1 za sod. 1010. u novoi opremi i u pove-('mhodi opscen č*a ovim sadržaiem: Mi-lun Pril'j'ćević: N'as ideal Jucoslaviie. VladiTnir Nazor: Molit\*a. Izidora Seku-lić: Pi.-mo tiopozn iio^ii srospodinu Icro Oruden: Pe^mi. Ivo Voinović: Edmond Rostsnd. Dušan Malušev: Balada. >ii-lan P*u£:eli: C^z leta. Miroslav Krleža: Jf^enia noć. fvo Andrir: Crveni li-to-vi. Dr Aloksa Ivić: Buna derventskoff popa Jovice Ilica Anketa o s 1 o b o-d i : Dr. Svetislar Stefanović. dr. Dra-firutin Piohaska. Jurai Denieirović. U knjiže vnom protrledu čituiia fvana Oankara, X. Bartulovii* i>i^e o AnTK-l« Danka: Galebovi, a V Čorović o kniizi M. Giurica: Smrt maike Juffovića. U pozorišnom pregledu oeene: V Lnna-ceka: Hini — B. Nu£ić: Hadži Loia — P. Korić: .Tajravac pred sudom. Bele-.Kniiževni Jne< izlazi 2 puta mesečno, štampa i>e latinirum. ćirilicom in slo-venački. a stoji 48 K na codiuu. a 12 K na ćetvrt erodine Uprava iKniiževnos Jusra^. Zaerreb. Gundulićeva ul. 20. Irić Aleksa dr^ Rodoslovne tablice srpskih dinastija i vi iste te. (Zagreb. 1919.) Na/boliii današnji zgodovinar srbski, Aleksa Ivić, ki Je tuđi prcvzel nadaljnjc spiso-vanje Jirečkovc Zgodovine srbske, je izdal genealoške tablice (14 tablic je) srbskih dinasti] in nekaterih plemenitih rodbin. Takih tablic došle nismo imefi. Med njimi se na-ha'afo *:tari >femaniići. Brar.kovići. Petro-vič - Nejzušo (crnogorski Nikita), Obrcuo-vići in Karajriorsievići. Prcstoionaslediiik Alck5ander ic rnicn na Cetinju dne 4. decembra 1888. — PriporoČamo knjižico slovenskim reođovinarjem in oublicistom. — Slovensko omrežie žfleznie 8K9. Litoffrafl^ni zavod vi^ieea pro-metneffa ravnatelistva v T^iubljani je izdela! zemlievid železni^ke^a omrež-ia na slovenskih tleh drsave 8HS. Ris-bo i> izvršil tr inžeoir Schweig:er. Zemlirvid ie isdefan v trobarvnem ti-šlrtL Na karti so tndi nacrti postal Izubijani. Gorici. Trsiu, Beiinku. St. Vidu ob Glini. Mariboru in Zidanem mostu. Slovenske državne železnice so označene z rdečo. iuzna želcznica z nkr đro in ostalo države železnice z rjavo fiarvo. Za znamo vane no na karti rodi diKPOzicii^ke postaie. knrilnice delav-nioe. stroine remize in premosrokopnf-ki. Morilo zemJievida je 1:800.000 Zemljovid ni doiočen sa ragprodaio. HalnoveiJa ooroSla. ZAVRNJEN NEMŠKI PROTEST. Duuai. 14. januari a. (Lj. k. u.) Dno,1 kor. urad poroča: Nemško - avstrijska vlada je večkrat pri nevtrahiih drža-vah, pri Zedinjenih državah m pri cn-tenti protestirala proti zasedH Nemške Češke, Sudetske de-žele in okrožnega £iavarstvai Znojma po Cehoslovakih te* nemških ozemclj na Koro-§kem in na §tajerskem po Jt»-goslovanih in prosila za od-pomoć Za stopala je stališče, da bo mirovna konferenca dolocila meje teh ozemelj. Da se pa pojasnijo felje naroda, naj se čimpreje izvede ljudsko glasovanje in naj se določi razsodiSče. Glasom odgovora franeoske-n ministrstva za zunanje .41 v a r i z dne 20. decembra 1918 švicarskemu poslaništvu v Parizu, se ne more ugoditi temu predio £ u. Francosko ministrstvo prir>o-minja pa. da se bodo definitivne meje med CehoslovaŠko dr<* žavo in J u g o s 1 a v. zares do* ločile na mirovni konferen-* c i. Radi tega se bodo zavezniške via-de čimorei posvetovale o tem vpra-sanju. Medtem pa nai ima čcliosiova-ška država po mnenju franeoske vlade in po priznanju zavezniŠkih vlad do od-ločitve mirovnoga kongTesa za meje zgodovinske meje provinec Češke, Moravske in Šlezije. Kur se tiče Slovaškega, imej čeli os lovačka država nast op-ne meie: Donava od s e d a n j c zapadne meje ogrske doreke !poly, potem ob reki Tpolv do mesta Rima Szombat. potem v ravni crti od zapada proti vzhodu do Dotoka Unka, dalje ob potoku Unki do meje Galicije. To je crta. za katero je Osrska po naročitu genera!r» Franchet df rTsper^va umaknila svoje čete. Meja je torci sedaj resnično irvaževana. Po-rocilo frareoskega ministrstva jasno kaže, da ni nobene izjave entente čeho-slovaSki .'iH iugoslovanski državi glede njunib n«"i in pođiarmijenja nemskega' ozemlja. rintenta ston na staliSču.đa se bodo definitivne meie čehoslovaSke hl jus:nslovanske države dolocilc na mi* rovne^ kongresu. I.AŽI O SPLOŠNI .fUnOSLOVANSKf MOBILIZACIJI Ljtibttsna, 14. januaria. (Lj. k. n.> Nasproti senz^cijonalne vesti z dne 11. t. m. iz Ljubljane, objavljene po dunaj-skem korespondenčnem uradu, in vse-, bivoče poročilo o skorajšnji mobiHza-čiji vse jugoslovanskc vojske, je ljubljanski korespondenčni nrađ od kompetentne strani ponblaščen. izjaviti, da je ta vest docela izmlšt^eoa. Ražen pred kratkim odreienega vpoziva najmlajših petih letnikov, ni bila odrejena nobeiii mobilizacija. KRALJEVSKI DELEGAT ZA DALMACIJO. Dubrovnik. 14. januar ja. (Lj. k«; u.^ Jtigoslovanski dopisni urad poroca: Danes je dospel semkaj general M i -1 o s V a s i ć, ki ga je imenovala kraljeva SHS vlada v Beltrrada za, svojeg^ delegata za Dalmacijo. General Vasić je na potu v Split, da prevzarne tam vodstvo dalmatinske na-rodne vlade. Generaf Vasić je eden izmed najugledneiših vojaških dostojanstvenikom v SrbtiL Splitska Nova doba« piše o tem imenovanju med dr.: Radujemo se. da je poverjena uprava Dalniaciie v teh usodepolnih ča~, sih tako odlični osebi. Uverjeni smo, da bo general zmagal težko C2lago in dat bo v polni meri zadostil želji svojega vladarja, kakor tuđi nadam našega naroda. KJE BO ZASEDAL NAS PARLAMENT. Beograd. J5. januar Ja. Centralni ju^oslovanski parlament bo zasedal v. prcstolni dvorani starega dvora. Dvorana se v to svrho že preurejnje. NAŠI DELEGATI NA MIROVNI KONFERENCI. Đeigrad, 14. januarja. Do sedaj še ni iz Pariza nobenega obvestila, aH so se udeleži li včcrajšnjih predpogajanj mirovne konference tuđi naši delegati ali ne in čc so se udeležili, ali kot delegati Jugoslavije, ali samo kot delegati Srbije. Tukajšnji krogi pričakujejo pora:! la z veliko napetostjo, ker bo b: tega razvidno, ali priznavajo velesile Jugoslavijo ali ne. VRNITEV LEGIJ V DOMOVINO. Zagreb, 15. januarja. Včerai je pri-, šel v Zagreb oddelek druKfist polka jugoslovanske divizije. OddelKu pove-Ijuje kapetan D o b r i j e v i ć ter štejc 400 mož s 5 €astniki, med niimi Slovence podporočnik Stanko Velkavrh /z Ljubljane. Prvotno je bilo določenu, da priđe cei polk v Li ubijano ali Zagreb, ker pa se je vsled italijanskih in*' trig pričelo Širiti po Albaniji banditsko gibanje* je moral del Dolka ostati na crnogorski meji, da brani južno melo naše države. Pri tem oddelku. ki je ostal v Crni gori, se nahajata slovenska podporoenika H a j n r i h a r hi O s o r e 1 e c. 2IGOSANJE BANKOVCEV NA HRVATSKEM. Zatreb, 14. januarja. Od ponedelj-ka naprei se že vrši po zagrebških ttm-dih žigosanje bankovcev. Naval je na vse urade izredno velik, posebno pa mi bankah in denamth zavodih. Vsled vladne odredbe, da smeio bss!^ in ri nas, je v krajšem ćasu, kakor je za to določcn, 'ncmojcočc, a že teh 10 dni je zadoščalo, da morejo špekulantje vpeljati še velike množine papirnatesa denarja iz NcmŠke - Avstrije in sosedne Ogrske, fcer te pri tako živahnem in prostom prometu mud Jugoslavijo in njenimi sc-vernimi sosedami mejna kontrola ue-moKoća. Veliko število štampilj, ki jiii pri žigosanju rabijo. oincnjoća tuđi poz-Ticj.šo zlorabo in se je tuđi bati, da se bo to rudi zgodilo, ako priđe do tega. da bodo imeli žijrosani bankovci večjo veljavo, kakor neži prosa ni. Ako so se naSli ljudje, ki so znali ponarejati ban-fcovec. ho sedaj se veliko lažie inrediti *stampilio, oziroma rabiti nepravo. Kdi-no uspešno sredstvo proti uvozu tujega denarja bi bilo. da bi se uvedla dinarska veljava. a]i pa da bi se izdal nov \iugoslovanski denar in bi se ta v kar naikrajšem času zamcnjal za stare^u. 7AKAJ St 2IOOSAJO BANKOVCI? Beograd. 15. januarja. Na vprašn-!*jc. zakaj se žigosajo avs!ro-ujrrski ba^kovci. priobćuicio srbski listi to-lc .poiasnilo: Bankovci se ži^osajo edino 'atii rega. ker smatra naša država te .kroue. ^lede katcrili Avstro-Oi^rska ni 'bila upravićena, da iim dale prisiljen kurz. koi nekake rekvizicijske nakaz-mce nemške in :ivstro~cn;rske države. 7 ozirom na io ix> naša država na mi-Tovnem kongresu z:>htcvahi. da fi ne-rr^ateliskc države izplaćaio te krone no kurzu, po katereni so jih spravljale v promet v Srbiji, t. i. po 2 dinara za \\sako krono. Radi resa je bi!<*> potreba da se ti bankovci odvoiijo od ostalih. Ncžisrosanc krone zadene ista usoda. kakor ostale krone v Avstro-O^rski in ■V.;;džarski. I RADNI KLRZ AVSTRIJSKE KRONE Beograd, 15. j'airaarUi. Hnančni mi-iri.^tcr je odredit. v:i\ se pri državnih htagajnaii računa 2S0 kron za 100 dinar-jev. Po tem kurzu bodo sprejemafe državne blagajne vplaćilo avstrij-ke krone. Po istem kurzu se bodo izplaeevale piače srbskim državnim uradnikom v onih kraith kraliesrva SrMie, hrva tov in Slovencev. kier je odre i eno. da se »>?acTTje v kronah. VTOiOTAPLJENJE AVSTRIJSKIH BANKOVCEV V BEOGRAD. Beograd, 15. junuarja. Policija je Hmzifci, d,i se sknša ntihotapiti v Beo- .j?rad velike množine a vstro-o mrskih ban kove ev. Jela Je opazovati razne srmliivc osebe in vcerai je zajefa moža, iki sfe je pripjlial ' Beograd in iincl v sukniL ili med prtljalo skritih avstrii- sfdh bankovcev z;i 17/)0n K. Vcs denar w« ic bil zapijenjen na korist državne -blagajnice. Detektivom in tištim, ki so pomagali, da se ie tihotapca prijdo. je bilo žzplačano $500 K. ZAGREBŠKI DENARM ZAVODI SE NAMERAVAJO PRESELITI V BEL- GRAD. Zagreb, 15. januarja- Pri yeč za-■■srrebških \ ečjili denarnih zavodili se resna razmotriva nacrt da bi prenesh" .sedeže svojih podjetij v Bclsrad. 7AILA IN BLAGO ZA JUGOSLAVIJO Ljubljana, 15. jnnuarja. Medzavoz-niška prehranjevalna komisija sporoća, Ji» ic ententa poslala za Jugoslavija sedem velikih ladlj. ki so nakrcane z iviii in raznim blagom. Pet i7med teh tađij }e že dospefo v CKŽre.iena prfstani-šća. dočini sta dva še na poto. Velike težkoće povzroea izkrcevanie živi! in biafca. ker v teh pristanišnih nišo nn ruzpoUKo potrebne priprave. Vsak dan, ko Jadjii stoji brezdclno \ pristanišnu. stane -^000 dolarjev. Na Nemško Av-^tiik> S? poslala ententa samr» dve ludii rivil. a se ta živHa so doloeena samo «a Dflnai 2ivila in Maco. določeno za Jtigoslavijo. se ix)nizdeli najpreje za tište pokrajine, kjer ie najvećja beda, t. •i. za Srbijo, Bosno in Hercegovino in ttalmacijo. Potem prideta na vrsto Slo-\enija in Hrvutsk^. ZDRUŽENJE NAPREDNIH STRANK NA tfRVATSKEM. Zagreb. 14. januarja. Pristaši srb-skiii in hrvatskih naprednih strank so imeli pred par dnevi v Karlovcu sesta-nck. na katerem so pozdravili stremlie-n?c po ujedinjenju vsch iu^oslovanskih straiik: v enottio politično organizacijo in izrazito željo, da bi ta nova stranka nastopila že pri konstituiranju Držav-iFe&a vijeća, NEPRUETM INCIDENT. Zagreb, 15. januaria. Medzavc/ni-siva nrchranjevaliia komisija Je poslala a Liko oficinasprimernim spremstvom. Neki tu^oslovaiTski oddclek ic smatra! ioic vojake za i talijanske ogled uh e in vobune ter jili arctiral. §e k, ko se ie ćastnik izkazal s svoj i mi pooblastUL je bil izpuščen. MADŽARI NA REKI DVIGAJO GLAVE. Reka, 14. januarja. Pred par dnevi se je vrši! na Reki zaupen sestanek madžarskih železničarjev, ki so v svojih Rovorih izražali nado, da bo postala Reka vendar še madžarska. Tuđi sploh se opaža med reškimi Madžari precej optimizma. V zadnjih dneh so se pričeli vračati na Reko madžarski uradniki, ki 1 so pobegniH za ča3a prevrata. » M. RADOSEV1Ć V ZAGREBU. Zagreb, 15. januarja. V Zagreb se je vrnil znani hrvatski socijalist M. Ra-došević. ki je bi! odpotoval. kakor znano, med vojno na socijalistični konjcres v Stockholm. V Stockholmu je stavi! na kongresu jasno precizirano zahtevo, jugoslovanskih socijalistov po popolni neodvisnosti in samostojnosti jugoslo-vanske države. Ker mu je bil \sled tega povTćitek v Avstrijo nemogroč, je od-potoval v Rusijo, odkodcr se je sele sedaj vrnil v Zagreb. PERSONALNA UNIJA MED MADŽARSKO IN JUGOSLAVIJO? Zagreb, 15. jannarja. Budimpeštanski listi poroćajo, da so ju&oslovaiiske osobnosti stopile z otrrsko vlado v dev-j;"ovor slede ožje zveze med Ju.^osla-vi.io in Madžarsko. Obe državi naj se združite na podlaci personalne unije pod vlado srbskc.^a prestolnnaslednika Aleksandra. V tem Mucaju bi se enten-tine čete umaknile z op:rskeffa ozcmlu. - Vesti carskih listov so samo kuri-jozne izmišljotine, ako niniajo listi nior-dd naloije poskiibiiih balono\\ kako bi Jugoslavija sprejela kak podoben pred-Ioa z mad;":arsice strani- To je tomboli inoRoCe, ker sl* sllćna namii?avani:i po-iravljaio v inadžarskem časopisjn že j:ekaj času sem. ITAL1JANSKE LAŽ!. Split, 14. januarja. Rimska lista > 1 ribuna iu Ide^i Nationalc prinasa-ta dopis iz Trsta, datirnu od 10. januarja, v kuterem pravita: V Zajjrehu je pri-š\o oh priliki srbskih bo/icuih prazni-kov do težkih nt-mirov. Pri SI o je ćelo do krvoprclitju med krščanskimi Hrvati in pravoslaviiirrii Srbi. Jiiffoslovanske obtasti sku$ajo seveda vse to prikriti, ker se boje slabc.sra. vtisa nri svojih /a-ve^nikih. Antipatija ined Mn-ati in Srbi je tako velika, da ni verjetno, tla l>i ino^rla ta dva naroda mirno .riveti eden polec drucrega. rinake nemire javljeno tuđi iz Lozniee in Foče v Bosni, ler ?e \z drncih mest po Hrvatskeni. Podobnc vesti troši ludi -»Gazetta di Vcncria -. (Kar si ltaliiani žele, da bi nastalo v naši mladi Jugoslaviji, o tem pač tuđi nišejo. Da na celem poročilu ni niti ričice resnice. pač ni treba po-udanafi. Op. urecl^ NOV DNEVNIK V SARAJEVU. Sarajevo. 15, jannarja. Tu je pričel i/d:ajati nov dnevnik ^Vrijeme« kot sla-silo musHrnnjiske stranke. ZA TjRifDITCV BEOGRADA. Beograd, 15. januana. Naš poslanik v Pra?:i Tvar? Hribar ie vrocii beogradski občini predio?: n tircdirvi prc-stolnice in o sestavi podrobnih načrtov. Srbski listi zalrtevajo. nai se ti !iačrti itatancno prouće in naj se razpiše na-teCaj. SLOVENSKI UMETMKI V ZAGREBU. Zagreb. 15. januarja. V Zagrebu se ntudi već slovenskih nmetnikov- pod vodstvom ff. J a k o p i č a, da urede vse ivorrcbno icledc ju^oslovanskesra oddel-I zasedle R a b e n s b u r cr in li o li e n a u na Nižjcm Avstrijskeni. MIŠKOLC ZASEDEJO ČEHI. Budimpešta. 15. januaria. Po za- rivsfjivh vestcli s fronte ie pričakovatr, da zasedeio čclicslovaške čete Miškolo 7.j v nekai urah. ŽELEZNIŠKE ZVEZE V SRBIJI. Beograd, 15. ianuarja. Tzmed žele;, niskih !>ro£ v Srbiji je v prometu samo proica SIcoplie-Mitrovica. Tuđi promet na projd Sohm-Skoplie s.e je 2e j»rićel. ker ic že popravljen most pri Mfrovči. Drn^e proj?e se $e Ie poprav-ljajo in popravilo bo tr.iui!o se tncsccc. ker so av.stri.iski Ncmci razrušili tako temeljito vse projoec da Uh ic mestomu treba docela na novo zaraditi. POZDR4V POL JAKOV JUGOSLA-V1JI. Zagreb. 14- ianuaria. Predsednik starčevićanske stranke dr. Ante Pave-lić ie prejel od članov poljske vlade \r. Krakova iskrene pozdrave, z željo, da bi se niOKcl slovensko - srbsko - hrvatski narod v novi injrosiovansfci državi knr rajuspešneišc razvijati. Brzojavko so podpisali: Vitoš, Das^inski, Londzin. Sknrbek hi Tertil. POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO I\ ROMUNSKO. Belsrrad. 14. ianuarja. Urađno se poroča. da se vrše med srbsko vojaško upravo in Romunsko pokajanja o demarkacijski liniji med jucroslovansko in romunsko interesno sfero v Banatu. V političnih krogih se pričakrrjc, da bodo sledila voiaskim dogovorom diploma-tićna in da se bo posrećilo nesosrlasla med Jugoslaviio in Romunsko jdedc razdelitve Banata prijateljsko poravnati. Bivši cesar Karei nevamo bohn. Daiaf, 15. ianuarja. Bivši cesar Karei ie pred enim mesecem nevarno obolel na španski bolezni. Đolezen se ma je sedaj opasno poslabšala. Razredna loferija v Cebo - Slorašif. Pnsa, 15. ianuarja. Po informacijah viađnih krogov, se v češko - stovaSki re-pubfiki uvede razredna lotcrija. H—crkva afera. Dunaj. 15. januaria. Preiskovalna komisija zaradi korespondenčneira orada, kl ga ie nameraval s podporo Sehilerjcve vlade ustanoviti bivSi poslanec Hmnroer. bo te dni končana. Rezultati preiskave se obiavijo še pred volitvarni v avstrijsko narodno skupštino. Zaradi previsokaca aredatea davka. Dunaj, 15. januarja. Neki siadščičar, ki je imel 400.000 K letnih dohodkovt je iz-vršil samouraor, ker mu ju fiaančna oblast predpisala p o 1 mili iona leme pa davka. Madžari proti vaimm dobKkarim. Bodispeita, 15. januarja. Madžarska vlada ie sklenila, da zapleni vse vojne do-bičke, ki znasajo več nego 400.000 K. Zaklad nemikcKa zlato se prcpelje ▼ Franclio. Pariz, 15. januaria. Matin* javlja, da vztraja ententa pr: zahtevi, da su prcpeJje zaklad nemškega zlata na Francosko. Volhve na Bavarskem. Monakovo, 15. ianuarja Volitvc v bavarski parlament sa done.sle mešćan^kiin strankam dvetretimsko većino. Izmed 151 mandatov jih ođpade iki socijalne demokrate samo 5o in na iieodvisnc socijaliste 3. Liebitnečht pobcKiiil u 3erolina.___ Berolin, 1S. jamiarja. Dr. Liebkneeht iti Roza Luxonburg sta pobesmila iz Hero-na najbrže v Lipsko. Liebknechtu se je posrećilo uteći i* svojega zavetišča prcki proti povrnhvi stroškov Marija Ja-kt-lj. Kranjska gora £t. ^5, Oorcnjsko. Prop-i >e ir.. nn. Ith-il, ker bi radi zvodeli poflrobnosti 0 n^šem sinu Tvanit. O*oba. ki ie zameniala mo^ki rint>«e nazal v trjjovino Ansrola Pekoli, Stri-tariovii ulica št 0. kor ie navidez znana. Tani dobi nazai ffvoi dežnik. Zsiibila ^o io donanura v. manijo vsoto u^nHria in z izk.-izni<*o C* Naidi-tolj n:;i odd-i t>roti nagradi pri jro Aloi-7.i\i Ftirlani, Florian.-ka ulica 17/1. Aprovlsaclia. :r Knišne komisije bodo uradovale v pciek. dne 17. t. in. od S. do pol 1. ure popokhie. Izdajalc se bodo izkaz-nice za kruh in moko. Kdor ne pridc h komisiji. aH ne posije ko?:a dni^ega po karte, jih tuđi na magistratu ne bo dobi!, ako ne prinese potrdilo bišnega go-spodarja, da je bil bolan ali po nujnih opravkih zadržan. -: Prodaja moke. Od Cetrtka 16. t. m. do vštete sobotc lf>. t. m. se dobi na vsako močno izkaznico po 1 kilogram moke. Ker ni zadostne množine moke jedne vrste, dobe člani konzumov po 1 kr-c bete moke štv. 0, ki stane 2 K 00 v. vse ostalo občinstvo pn 1 ks moke za kulio. ki stane 2 kroni. Po končani prodaji se mora v e s ostanek moke tako] napovedati. 4- Čebula za IV. okraj. Stranke IV. okraja dobe čebulo na zelena na-kazi!a za krompir v četrtek, dne 16. L m. doix>Idne pri Miihleisnu po nasled-njcm redu: od 8. do 9. štev. 1 do 300, od 9. do 10. 301 do 600, od 10. do 11. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 k£ čebulu kilogram stane 1 K. -!- Ćebnla za V. okrai. Stranke V. okraja dobe eebulo na zelena nakaziia za krompir v četrtek, dne 16. t. m. pri Mufilcismi. Dofočen ie tale red: od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 500, od 3. do 4. štev. 501 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konea. Stranka dobi za vsako osebo 2 kj? čebule. ksr stane 1 krono. -L Društvo zasebnih uradnlkov in i.radnic na slovenskem ozemljn s ?cJe-zem v Ljubljani naznanja svojim članom, da ima v zalomi 200 zavitkov vo-ščenih sveč po 13 K za vi tek. Kdor \z-med članov reflektira na svece, nai se oglasi v dnistveni nisarni. Vnanii člani nai sporoče pismeno. Razne stvari. * Srbske in franooske izienbe v vojni. Srbsko poslanistvo v Londonu je vroćiio anKleškemu ministrstvu zunanjih del podatke o srbskih izgubah- tekom svetovne vojne. Od 25. Julija 1914 je Srbija mobilizirala 700.000 mož. Število mobiliziranih vo-iakov znasa 24*/t celokupiicga prebivalstva. števifo padlih na bojiSčn znaša 171.000. za čas uinikanja iz Srbije je bilo ranjenih in bolnih 39.000 mol V Albaniji ie umrlo na mrazu, sladu in boleznih do 150.000 mož. Srbija je torej izgubila v tei vojni več kakor 320.000 ljudi. Skoda znaša poltrctjo milijardo frankor Francija ima padlili 31.300 častnikov in 1 mHijon 40.000 vojakov. V vjetmštvu je bilo 8300 častnikov tn 438.000 mož. * Jofoslovanski polifftot. Med vojno se Ic nahajal neki stražmojster iz Hrvatske v bf>Tnici na bojišču. Ker so tja dohajali boluiki radnih narodnosti, je bil zdravnik, NeaKc. vedno v zadreci ^a tolmača. Nekc-ga dao prihnnrif v pisarno* pa vnraša: »Kdo razume srbski?^ Javi semu stražmojster. Cez par dni novprasa zdravnlk: ^Kdo razume hrvatski?* Zopet se mu javi stražmoj-ster. Začuđen ca pogleda rdravnik. Zopet čez nekai časa rabi zdravnik tolmača za bosanski* jezik in zopet se mu javi straž-inojster. Ni preteklo ieden dni in zopet ie bil zdravnik v zadregi- Dobi! je slovenski dopis, a kdo mu ea bo prcstavfl? Iz zadre-ge sa znova resi stražmojster. S spoSto vanjem je pričel gledati zdravnik stražmoi-stra, pa se začudfl: »Da znate toliko jezi-kovf si pač ne bi nikdar misliR Mine par dni in zdravnik pridc zopet v pisarno, pa Ie postrani ogfedu}e stražmojstra. KonČno Sa ta vprai^a, kaj da želi in zdravnik mu pove, da pač venijc v veliko jezikovno znanje stražmojstra, a da mu tndi ta tokrat ne bo mogel pomagati, kaj ti priveđli so bolnega vietega Crnogorca in ta eovorl crnogorski, sedaj si p^ ne ve oomacati. ka}ti stražmoister gotovo tega jezika ne bo raznmel. Ko mu ta pove, da zna tuđi Crno-zorski, se začudi rekoč: *Za božjo voljo, toliko jezikov si ne bi jaz nikdar ne vbil v slavo, gotovo ste se ćelo svoje življenje učili samo jezikov!« — Ka ta način oač ni tciko, da postaae Jngosloraa poUgkuL ftBPOAmhRL — Ljubliauska kreditna bauka. V mesecu decembru vložilo se io na vlož-ne kn i i žice in na tekoči račnn kron 16,427.89709. dvignilo pa 7.237.187 K 2S v. Stanie vloff koueem decembra 1918 K 72706.021'31. — Tovarna marmelade iu sadnih konnerv*. Snuje se delniška družba za izdelovanje marmelado in ea^lnih kon-.serv ter žitne kave z imenom >Tri-cla-v-e. Vsi pogoii so dani. da so bo l>odjetie lepo razviialo — Uživanje marmelade ^e ie med vois-ko zelo razorilo i n udomaćilo V Jucoslaviji ni mamo nobene tovarne za izdelovanir* marmelade. Uživaiiio žitne kave ie bilo ludi že pred voisko spložno r«.t.zsirieno. Ne Ie met-čani, ur^dnikL delavci. am-pak rudi kmetovaIri so .splo.^n«) kuuo-vali i.iuio kavo fKnaioovo in Vidrovo"). Na inilijone ie Mo denaria iz ius?oslo-vanskili pokraiiu za žitno kavo in marmelado v drugre. zla^ti nomško dežeie Sed.ii imamo Jugoslovaiii lastno državo in L=e bo troba postaviti na lastne noge. Treba bo ustanoviti razna pod-ietia. ker bodo \\sled coinine prišlo si vari. ki iih ni mamo doma. ^e veliko dražie. Zaio se pripravlialni odbor obraća do vas s prilaznim vabilom. da M) udelcžitc z deunriem pri lem narodnom podietiu Delnice .so po500K Gotovo io parne i no. da ;-e *ienc denar v na me-liivano dolnioko podioti^. kier bo varilo in dobi^konoMio naložen Zato pe vabite, da vzanir-u1 već delnic po 500 K Denar se odno.slio po pošti v^nl do 31. iamiarja 1019 na naslov: Jadranska banka. pot. Tzvažati .^f1 srao t;»kn živina i% območia. Narodne vlado SlfK v J^jublinui Ie z dovolitviio to vlade. Od političnih nblastev na podstavi tozadevnih zakonitih določil za pre.-krbo prebivaJ-tva v.ahiovani kon-tinsrentt kla\Tiih prašičev se moralo tuđi Še vnaprei o bodoćnost in koristilo bi podjetnikom. pred vsem pa kmetom, ki bi lahko dračo raEpećavali sladkorno poso in porabliali izvr.^tne tvorniške odnadke. Zato so ie odločil podoisani pripraviialni odbor netanoviti slovensko pladkomo industrijo v voćiem tvor-niškem obses^i na veleposestvu Krupa v Belokrajini. kier so brez: dvoma dani vsi nogoji za nameravano velepodietie. To dokazu ie de.istvo. da so že pred vojno namoravali tu tuici osnovati slično tovarno. V ta namen rabimo vs*> interesente, pivdvsem na«e denarne zavode, naše kapitaliste in trgovce ter vso slovensko iavnost, *ia r>riiaviio svoi pri-stop podpisanemu odboru. Za priprav-lialni odbor ?lov. sladkorne industriie Jov-. Zure, Knipa, Gradac Belokrniina. —• Modro sulico za Skroplienie trt proti peronosuori v 1 1919. priskrbi Slovenska kmetii-ka družba v Linb-liani vsem vlnoeradnikom y ozemliu Narodne vlade SHS v Linbliani. ^e so družboni ndie ali ne. po 8 K 50 v za ku na vseh kraiih razdolievania. ki se iih toliko ustanovi, da more pri ti vsak vi-noffradnik brez imena vredne zamnde c a£a do niili. Ta cena ie za ćelo slovensko ozemlie države SHS enotna in se ne smo ni kier prekoračiti. Vso namočeno modro galico ie ta koi i n naprei p 1 a f* a t i. Na narocila brez denaria se družba sploh ne ozira. Priskrbo modre sralice iamci dnižba Ie tisrini. ki 30 preoei s\}\ vsai do 1. mare a t. 1. naroce. doeim bo zrršitev kasneie došJih naročil zelo dvomliiva. ali sploh nemogoca. Podrobna določila in poiasnila o oddaii modre calice so obiavliena v 1. številki Ietošniestt "Kmetovakac in se dobi na, zahtevo niih ponatis zastoni pri Slovenski kmetijski družbi v Liubliani. — Voibo kreditni zavod za iužno voino ozemlie v Celovcu ie moral po razpadu avstro-offrske monarhile ravno, ko se sra ie ielo prizadetO' prebiva 1-stvo iuarosl. pokratin intenzivno poshi-ževati. vudi ustaviti svoie delovanie. Na ukaz nemsko avstriiske vlade se ie obema. nenero^kiina ravnateliima dr. Hocevarju in dr.Fedrizziiu ter drngeiuii nenemškemu o^obiu t> 1. t. m. službo od-povedalo, nemžki ravnateli in nemško u radništvo pa se dalie ždi v brezdelm in caka. da se končno tuđi teh firospo-dov epomni nemsko avstrii^ki finančni minister, ter jimnakaže đrnsrofl posla Istotako se ie ustavilo delovanie tai-ništva eenzorskih koleiriiev za Dalmacijo, Istro. Trst, lvrani^ko. Koroško in iužno Tirolsko, ter dotičnemu osobiu -službo odpovedalo. Kreditov, ki so bili do konca oktobra 1918 že dovolieni. se vsled političnih dosrodkov na ukaz biv-šeca c. kr. finančnesra ministrstva ni već izplacalo. To ie zadelo med dmeimi tuđi 13 ne=rečnih posestnikov na Koro-ški Beli na Oorenjskem, katerim so i talijanski letalci 14. avpasta 1917 z l>ombanoi upepelili vsa poslopia. Niim dovolieni kredit v skupnom znesku po K 7^7.000 ni vec prišol do izplačila. Tuđi posestnikom na GoriSkeni v mesecu oktobru 1918 dovolieni kredit po K S44.590 so več ni moeel izplaSati. Nai boli se ie tegra zavoda poslu ževala iužna Tirolska, nai mani pa Dalmacija. -kier so pao gospodarske razmere prav posebne. V splošnem ie bilo v času od maja do oktobra 1918 pri tem zavodu vloženih proseni za posoiila za znesek K 66,360.495, dovolilo se ie K 9.718.287, ž© izplacalo K 998.104. Zavod ie z đe-nariem zalasrala avetrijska država, vsled česar bodo morale iz te države nastale nove države med seboi obračunati izdatke, ozir. teriatve. Brez dvoma bi bila avstr država izdala v svrho | obnove po iu£mh deželah mnoco sto iniliionov. Sedai bode Jucroslaviia eama primorana skrfoeti za obnovo. Iskati pa bo morala pri novih državah soraznier-• ne prispevke k stroškom, kaiti poško-> " dovaak in upostodonie naMh pokniia se ie izvršilo v breme oelo bivše Av-siro-Os:rske. Na ta obračun naša vlada gotovo ne bo pozabila. Poslano/) Podpisani Karei Župane v Scvnici seni kot lastnik pogodbcncija mlina, t. j. mlin, v katereni se raeijt- žito za državo, dne 9. ja-uuarja t. i. naložil na želcznišU postaji Sev-nica 1 vason moke za jrs. Majer, Druškovič iti Potoćnik, trgovce v Brežicah. Ti trgovci, so namrcć šc pred prevratom nakupili na Ogrskem pod roko za visoke očne več va-gonov žita za Štajerski prebraiiievalni urad v llradcu in ga spravili ćez takratno niejo na Štajersko, hoteč ga dalje v Gradec odposlati. Iiilo je ravuo ob prevratu, ko je prišlo žito na Štajersko in so j?a oblasti zapjenile v razpolago Zitnesa zavoda SHS v Ljubljani. En vagon zaplenjeaega žita ie bil takoj odkazan v moj mlin, da se zmelje. Ko je bila moka gotova, mi je Žitni zavod SHS v Ljubljani na opetovano moje vjjrašanjc v dopisu z dne 30. decembra pr. I. naročit, da dam dotično žito ozir. moko zopet na razpolago Iusinikcni, zsoraj imenovanim trgovcem. To sem storil. moko na postajt Sevnica na vagon naložil. Imenovani tr-xovci v Brežicah pa so nato na podlasi iz-voznega dovotjeuja preliraftjevainega ko-misnriiata v Mariboru hoteli poslati moko v (iradeo, kamor je bilo žito prvotno namen-itno. Kolikor je meni znano, je dala Narodna vlada v Ljubljani ozir. sporazumno z njo prchranicvalnt komisariiat v Maribora izvozno dovolilo za žito ozir. moko proti tcniu, da so zsoraj omenjeni trgovci brez-plaćno otlstopili istotako zaplcnjcno jim mast in olje, ter proti teinu, da so se trgovci zavezali, preskrbcii kompejjzacije iz Ncrnške Avstrije. Ko je domaće ljudstvo izvedclo. da ima iti vagon z moko v Gradec ie na last-no rnko in na prijrovarjanje gotovih baj© inteJijcentnih oseb moko »zapienilo« in si razdelilo. Prišlo je do konfliktov z oblastmJ in danes imamo obsedno stanje. Ker nekateri moji osebni nasprotniki ćelo zadevo proti meni izrabljajo, češ, da sem hotel jaz moko domaćemu stradajoče-mu ljudstvu odtegniti in v nemško državo .spraviti itd.. sem prisiljen javno pribiti slc-deča deistva: I.) Da nimam jaz nikakšne pravice razpolasati po svoji lastni volji z moko, na-mleto iz žita. ki ga oblasti odkažejo v mol mlin. da torej nisem jaz kriv, ako ljudstvo ne dobi moke, marveč imajo o tem besedo edino Ie župansrva, glavarstvo in v prvi vrsti SHS Žitni zavod v Ljubljani, katerih narocila in navodila jaz strogo izvrševati moram. Ako bi iaz proti tem ukazom Zitne-Ra zavoda v Ljubljani kaj ukrenil. izgubim pravico do mletja in zapadem globi. 2.) Vsled tega tuđi v tem slučaju ni* sem jaz niti r.ajmanje krrv m odgovoren. da se je moka nameravala odposlati v Gradec. Imel sem naročilo od Žitnega za-vnda izročiti /ito oziroma moko imenova-nrm trem trgovcem iz Brežic na razpolago. Kaj dotičniki z moko ukrenejo. nimam jaz nikakc pravice odloćevati. Ne Žito ne moka ništa bila moja last, jaz nisem dobil ne fz-voznega dovoljenja. ne voznega lista. 3.) Z orirom na to označim vsakogar, ki mi očita nerednost, kakor da bi jaz hotel z moko razpolagati in da sem jaz odgovo-ren za ta vagon moke, kot hudotmeica obrc-kovalea. OMalovati je !e. da so se nerazsod-nežt dali nahujskati od brezvesrnih hujska-čev N! se čuditi, da naiđem med istitnf osebe, ki mi zavidajo mojo pridobltev nero-skega hotela Neuheim. sedaj slovenski Triglav, katerega sem kupil ne z vojnlmi do-bički. da bi kupičil posestvo k posestvu, marveč sem prodal svoje rojstno posestvo v Sv. Jurju. ki ini je bilo od roke in sem navedeni hotel pridobil slovenski lasti. Ljudem, ki so v nevamosti. da potflc-žejo hujskarijam, naj bode povedanot, da so občine Sevnica, Blanca, Zabukovje in Planinske občine v letu IP18 oddale po gosp. komisijonarju Cimp^rSeku 652 mtc žita ▼ moj mlin, da pa so oblasti iz mojega mlina nakazale in oddale tem občinam Še nekai nad 800 mtc. moke, torej okoli za 150 mtc-več kakor so oddale žita, Ravnotako so v preisnjih vojnih letih občine vedno več moke dobile, kakor so oddale žita. Kdor o tem dvomi, se vsak čas lahko pri meni iz kmi« o resničnosti tega prepriča. Vsakemu obrekovalcu pa, Ki mi dokaze, da sem vsa 4 leta vojske do danes z nc-rednim in protuzakonitim postopanjem za-krivil, da Je bila !e ena občica po moji krivdi en dan dalje brez moke, kakor so to meni nadrejene oblasti določevalc, izplačam 2000 K v gotovini Tore] obrekovalci na dan, da mi daste priložnost pred sodiščem dokazat! svojo nedolžnost in Vašo hudobijo! V Sevnicl ob Savi, dne 13. prosinca 1919. _^_________ Karei Znpanc. * Za vseblno tesra s»pisa ie uredni-sivo odgovorno, kolikor določa z&koiu Izda)aietj in odgovorni prednJk^ Valentin Kopitar. Lastnina in tfsk »Narodne dskarne«. 12. Šfcv.________________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. januarja 1919. btran 7. RififOr Tfl drugc kovine triHkega ovom [VJjilvI kupuje in prodaja OdoB Iculnv, trnovec Ljub!jana-Ši$lra, Kolodvorska cesta St. 119. 609 SS? "(itije$f) se v„?ptx Joz.i i'ocelj. lesni tr^ovee, Gorica vis pri 2ibaici. (DoleojsU). 602 LulHI hm lU£ no streho dobro c'iranjen, tapeciran se proda za K 1200—- Naslov pove nprav. »Slov. Naroda.« 613 tfflfirflif&IifSI Z>T) str°.'epfsca ali strojepi-AODL.i.MjSlilO, sko ve£«o rlovenske :n nemSke stenoprrafije, snrejme dr. Kar! Kođermao, odvetnlk v Ma rio oru. Vstop n plača po dogovoru. I onudbe na naslov dr. Kodermana v Mariboru. 614 flHsk '^"e s ** fe^ruariem stanovanje, illjfln če mogoČe z zajtrkom. Stanova! bi tuđi z drugim! dijukl. Pismene ponudbe z navedbo najemnine na; se poSljejo na upravni5tvo »Slovenskega Naroda pod „Dija* 612". 612 Sina porailiiiTorniTeK2^ nje rasti in čedne zunarvosti, se že'i vsled pomanjkanja znanja seznaniti i neomadeževano Jueoslovanko iz odlične rodbine v starosti od 17—JI !et v svrho fcodoče ženitbe. Samo rc-«H2 nonudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro „Letalee'605" na upravništvo „Slov. Nar*. Tajnost strogo zapmče-na. na anonimna pisma se ne ozira. ErflfU mn. Lestenec za jedilno sobo, hJlIU «C. dobro ohranjena 2elezna ,Werthcim" blagajna, kozarci za v ^opaii kifhano sadje, steklenice od vina, stelaia in pregraja za klet, tna-!o za drva sekati, papirnati zavoji -kartoni za razpošiijanje po pošti, ve Hka, na pot steklena omara s stela-iarr.i in predah za veliko iedtlno hhrambo ali ra tud! za v prodajalno sumerna, velika ploCevinasta banja in »Beokers V/eJtgeschichte« v & zvez-kih. — Ogleda se larko vsak dan cd V-•*. ure poprldne v DalmaiigoTi ulici mct, 10, li iadstr. 611 Zahvala.. vsem onim, ki so spremili, našega nepozabnega sina, oz. brata CIRILU k zadnjemu počitku, osobito 72. darovateljem krasnega ven-cev in č. g. duhovnu za na-erobnl govor. Ljnbljvna, 13. jan. 1919. Žalujoča rodbina Skvarča. Utottn MM ** kasnile *gan» Bani van * »rada. Aat«*tta ■astaa, ?ss P»Trtje itev, 8, t. Rika, DtJeajskt). r 590 MilKnfllir Pristen. kuhan s pravim riKDHlsfCl, Madkorjem. a* •44«. Pismene ponudbe pod ..ftUlfiOTec 573** na upr. »Slov. Naroda«. 57J ^frHAfanifl če moRoče s hrano tt£a JlfllfOfalf]« -ospod v blizini drž. kolodvora. Penudbe pt>d .Kolodvor 607 na uprav. .Slov. Naroda". 2 piTfiilaiSfrMžFllr kilo«jramov prvovrstne Lave ?e odda n« Dnaajtki c. 3«, Mafiletenota hisj Icfo. 574 Prnralnf oreHoik vir^J?^ močju SHS, govori slovensko srbsko-hrvatsko. nemSko in zz potiebo itali-jansko. Grc za knj govodjo, plačilne-ga zaračunalca, blagčjiiičaija. skladi-ščana, prevzema'ca blaga, itd. Po-nudoe pod .1000 587* ra upravništvo .Sio^. Naroda" 587 Sftliar furtnar) Tr?M sc vrt|iar v?ešt lllljal lifllilalj. voćarstvu a osobito povrćarstvu, sa mstupom odmah. Mora hiti neoženjen, plača mjesečno K 200 te itan i svjttlo u naravi. Opskrbu može dobiti ui vrlo umj^cnu cijenu u našoj radmJkoj kuhin i. - Ponudbe slati na f»r*l hrvatski mlin na ćlgre d. d. a Karlovcu. 58? preteklosti, samostojen trgovec na prometnem veselem kraja poleg žcle-znice si zaradi t3koj5n|e fenitve žeh znanja z gospodično alt mlado vdovo s sredniim premoienjem, ki bi imela veselje do trgovine. Le resne ponudbe s sliko katera se vrne, se vnoStevajo Dopisi pod .Srcčtn stan 5€4" na unr »Slov. Naroda«. 561 73 ftaribflF zrnato kavo fboljSc vrste), Ux :laUHulv rli, pctrolej in za fini 95 „ rcktlf. špirit rameniam več vreč soli, 200 1 hudega domačeg.i vinske«a Wsa, pristno 49 — 50 ', slivovko, bezgovo in v.nsko zdanje, 13 kg prsvega ntcve^a škroba (št:rke) sod \ pralni pr^^ek. Nada1 je dam za debele svinje dvovpre^no fino, samo 3 kr?.t rabljeno konjsko opravo s p^kfonom okovano, vajctl iz rumenega usnja (angleška oprava, mifo%Tio blago) in kompt. garnituro, 6 foteljev, zofo in orehovo m zo. Fraao Logar, posestnik in gostilničar v Hrastrriku. 080 Vecraznašalcev za „Slovenski Narod" se spreime lakoj pr«tt dobri plaći. tfpraSa se v Karodni Tiskani. Tras Slana, nlcraini tajnik, naznaniani v imenu vseh so-rodntkov tužno vest. da nam je naša predobra mati, stara mati in tašča, gospa Nefa Slana v soboto, dne 9. decembra 1918 boguvdano umrla. Pogreb drage pokojnice se je vtSH dne 12. decembra 1918 iz hiš* žalosti, Marije Terezije cesta št. 13, na pokopališče pri Sv. Križu. Obenem se najsrčnejc zahvaljujemo vsem onim. katerf so pokojnico spremiJi na zadnji potJ. Ljnbljana-Postojna, dne 14. dec-mbra 1918. 56-j Zahvala. ' Za mnogobrojno in častno spremstvo na zadnji pot: k več-nermt počitku preliubega našega soproga, očeta itd , gospoda Štefana Franzota gostllnitorja in pose3'vfka izrckamo vsem najsrčnejšo zahvalu. Posebno se še zahvaljujemo preč*. duhovščini, cenj. gg. pevcem, darovalcem preTcpih venetv ter vsem dragim t>orođnikom, prijateljem In znancem, ki so izkarali preblagemu pokojniku poslednjo čast. Sp. Šiška, 14. prosinca 1919. 584 Žalujoča rodbina Franzot. !! Zopet se dobi I! Barve sa oblek* I* 100 zav. stane K 50 500 „ po , 45 za 100 zav. 1000 . 9 » 40 . 100 . Prosto poštnine iz moje zaloge. Kocke za juho najfinejše (6 v) po K 38 za 1000 , . H. (5 v) , . 28 „ 1000. 9-Zipoi4 najfinejši pralni prašek; pribrani veliko dragega mib 1 zaboj 350 zavitkov K 90. W0T Vse franko Pra«a« ^V Za. cenj. naročila, do^ler traja zaloga se priproča ^iol& Gotlčp Vrlika. ■UD mVML Ponodbe na uprav »St Nar-« pod J*ttamfmm. 597 DrHtifrn Mš * iniom v Ljubljani se CesU m totafc *t 41. ________589 Velel MMA*»pnrta. ■oiaa d#lJM 10».__________ 569 upravništvo .Slov. Naroda". 5Š.J Sfnpriiia tofija, ;r .sl.ssžvk se od 12-2 popoidne. Ktraraa Let)«. 598 7nh ir>a K> k«rU«a kopalal stol. lUll, ilva «m-, 150 K} naprodai. Ulici tu Grad iU S. 1. S75 Mflfpnra fnha cJejrantno opremljena RBIEfiJd Mi, Mlićo s 1 febr 1919. Pismene ponudbe na upr. »SI. Nar.-pod „Po«ebei vli©4 575*. 572 UifTim Hl m*\ Hn bukovih 1 m doi-V2980 [U ID j Bn gih frank, v hi postavljenih a K 60— za ni4 se prođi. Naslov pove upr. »Slov. Nar.«. 6C1 Dilfi 73 ?aflfl tri°glal2 in ploSčnate (ši-Nir £d tOyE, roke) na debelo nudi Odon KoDtfl) Ljabljaoa-Šiški, Koledvarski cesta štev. 149. 608 KSajU službe plačilnega nataknrja ali iHbtH ^stridkega kuhar Govorim več jezfkov. Ponuđbe pod .Kavdja" Rimske toplice. Štajersko. 610 EstBffl in treovina r 1%^ "T meTntrn kraju. Ponudbe na unr. *S1 Naroda« pod „prometni hnj 222/476*• 476 \%m banovanje 6uhdOT„ iSSBt nami ali pa kupini pohiStvo za tako stanovanje. Pismene ronucJbe na unr. »SI Nar.« pod .pohutfo/571*. 571 jJJlGtJcl \iW) mokosli sladkor, oz. S2 preda. Več se poizve u pri'aznosti,, v trgovini s papiriem v Židovski ui. 579 ^bjlrfifffl veliko, svetio, suho, 2a y"lullljLt, shranjevanje novejra poh:-5tva in sicer v blizini kolodvora se i'če. Pcnudbe na ZalofO potiitva VIđo Brat.-vž (Kolizej) 600 G^fnmiihl9 sbsotventinja trgovskega jPUUIlild, tečaja UM pridobiti prak-o v kakt ;:i<5arn? in j^rc prvi me«c b ezplačno. Ponudbe ni upravništvo »Slov. Nar.« pod »Praksa 603*. TrsnVtln mfnik manufakturne stroke; IleUf^ni fiUflnlH ?*»dai voiaščine rrost, Ith vstJDiti v večje trjrovsko pndjetje v službo takoj ali tuđi pozneje. Naslov Dovs upr. »Slov. Nar." 595 fltoia za t0Ple ?rede» skoro nova, ve-URM I kost 135X&5 cm ter 200 ko n. puSrana za obsajenje vrtnih gredtc se nroda v Rožnt đottnt .Restavraci a Rožna dolina" pri Ljubljani. 570 Plsmsnska tenta zi r?]o, 6st.m,r"v proda, lstotam se cdda vrtno zenljlšče v naiem, nahafaioče se v roestu. Po-izve se v to vam i ^ troje v 0. Toanies t LjBbijaih 4°5 Nanrertai imam kcr imam elel kJe v ka- Htfiif plUJil/l kem maiem mestu al; rrgu ^na Goienjskem, Dolenjskem n Sp. Stajerskem. Kup!m tuđi že vpe-ljano biivnico. Cenj. lupanski uradi se vljudno naprošajo, ako je vsled vojne iznaznjeno mesto, seoročiti na upr. »Slov. Nar." pod „Brimfca 599". hmt misu. i$TZ£F& let st-r katere^a bi naiboSj zanimalo gospodarstvo itd^ se želi spoznati s premoćno pcosr-Kiično ali mlado vdovo v svrho ŽcniLvc. Rr?ne in neanoninine dopise z opisom rodbinskih in gmot-nih razmer na »poštnl pretinac (pređal> St*4 Zagreb, fliTia ptit^. 565 lajhN trgevila tt^a ^p^fo^ enem se proda tadi majhna vila z vrtom na Osti na Rožnik. opremljena s celim komfortrm; v Sp. Šiškt pa je na prodaj Se popolnoma nova 1 nađstr. moderna iiiSa 2 vrtom, takoj rraven Drž. kolodv. Vsa pojasnila daje Fran Goldman, Krl-ževniška ul. 9, II. 412 )Mn>j2 za navadno Žago, k; jevr.jc:. X.(lgJIJfl samestojno tuđ: tz%* tov.-:'' m us Uvijati, najraje samca, če n.J st.^irejSega mofa, in ailiear|« za r.a-vadni rntln, samca s^rejme takoj vt leposestro wS1om" (SlomSkov dom) na Ponikvi ob juž. lt\tz. — Prednost ima žagar ali mliaar, kateri je obeh strok, će tuđi ene stroke mani ' ajen. Nistop s%?be takoj, prosto stanovanje In prosta brana ter prtmerno dobra placa po dogovoru. 544 m nzbn Hhtta 2eolm! r repi si spričeral in na* vtdbo plaćiioih zahtev ter popisom dosedanjib službenih in rodbinskih rmsaer prosilca |t aawknrrtl aa: tata*! ton (mim) Ltaav^ MIHiC *leim raspoiilia takoj a. LažaiB. BdftTlre, Kai—a.___________8115 THmJ9 se 100 kg prtfaoga za 1 kn laWlj& cukra. Naslov pove upravni-Stvo ,Slovcnske^a Naroda**. 451 GfltMfliifnS vešča vseh pisarniških dcl, ■■•PtUlUll, želi opravila za dopoldanske ure. Naslov pove opravo. .Slov. Naroda*. WR% Kdor mi oreskrbi mlfn v najem nuli, ali na račun dobi sto kron nagrade. Dopisi pod ..Kali Bob" Trtvlje L fttffbi Iflifa s staro nnevmatiko še teOlU BUld skonj atva prodia. Kdo, pove uprav. »Slov. Naradat. 5H |m dobre«?a (uvaja, kupt takoj Fra« rll, Dcreiil«, Ljubljsaa, Enoaska c 8. 548 Rll;fl1n3 oh cesti bliza industrijske-UU»iiilldt ga kraja se KUt t na je« 1 uđi restavracija. Ponudo^ na uprav •Slav. Nar.« pod „Ob essti/386" 505 Inivia nnibn cal. io. in cal 12. so LOTUE PUSU aa»r dnevni ceni manjše ali večje množine Jos. Krivec, KrŠko. 398 Staraste feimnrzaiiji zr^^> bi i* obrnem tuđi JlcrlDulCin, strojenisee,oziroma ltlD> TTT» -cjo ?n stroievUiko, sprejmemo tako) v službo. Vnovčevalnica za živioo :n mast v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. 581 fslifce resttrirno slagajn. "~™ št. 3, bp^anCno in dedmalno tehtnico, cisalni stroj, nove pJ?:a1ne mize in re-gis raturo prođi Sevcr & komp. Liub-Ijana. 547 CflMffffl dva joha veliko, z lepo hi-rliljđllD, Io in inventarjem in krasnim sadonosnikom se poceni proda ali za vcfic zamenja. NatanCneje se izve p'-i Jurij Pfovniku. Verače 7. n. Buče Štajersko. 487 WpSaiWŠSe.S. Tn% zemljišfa. na prometnem kraju Oorenjske, Dolenjske alt Sp. Štajerske se išče za vcćletno cfobo v najem oziroma se po-xneje kupi. Ponudbe pod „JigtslATta* 39» upravniStvu .SI. Narod«*. 399 \ ada deloma hrvatski jezik, iSče pn* merno mesto v Sarajevu ali Mostaru. Gre tud« za re^re entantinjo doma. ponlsc pod ..BosiiaMO** na upravni- ?* o »S!ov. N^r.«. 560 llfUfftifl pbst°ie^e iz hi3e, strojev rtiSPttilfl^ in orodja v najvećem tr* g\i ni Sp Štnterskem se zaradi starosti proda. V okolici ni 25 km no-b<*nega konkurenta. Proda se tuđi hi§a ali orodie samo. Skupna cena 17.000 kron. 485 PaKosališka iMja, ?JJ:PJ^ ohrezovanje cipres, ker je sedai naj-boM ugoden čas za to in pozntje za-i adi druztga dela ni mogoČe tako točno pos'reči. Kdor ieli imeti ciprese obrezane, nai sporoči to takoj, iahko to tuđi pismeno z naslovom cenj. naročnika. Vrtnarija je xra-ven kimnoscka Kunavaria. Favol s!aanc9 vrtnar pokopaližće Sv. Križ pii Ljubljani p. Moste. 479 lm mm pneHiii. ™*U\z-- paljen ttgovec z dobnmi dohodki, mnogo let v inozemstvu žtveč, ištt radi pomanjkanja znanja tem potom uobraženo gospodično ne čez 30 let staro, s pnmernim premoZenjem in ve5€tjem do trgovine, za svojo živ-t cnsko dm2lco. Vdove nfso izključane. Tajnost strogo zajamčena Cenj. ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, na u»rav. »Slov. Naroda« pod „si«Mtl«aa SSf. 536 mm* ii umi m Pri vetji grajščint na Spođnjem Stajer-skem, v blizini Celja, dobi službo poljski, gozdni in lovski čuvaj. Isti bi naj bil posebno odločen in popoŽnonu zdrav. Dobi stanovanje z 2 rrfMfi, blev za kravo in prašiče, 3 do 4 orale zemlje, nt tej zemlji je sa dno drcvjev redi si Iahko na njl kravo ta pra&če in Ima proste drva ra kurjavo. R&zcn tega dotrf primerno mesečno plate In pocaeje todl oblefro Ožeujen z za dek) sposobnhni otroki ima prednost — Lasta i ku bi bil najljabsi Gorenjec, Notnujec ali KotoJec BlJ*m||a J^bA^ aa^i^Ba^Bk ajp^^g^^^^^^^p^^L ^^^^^^^^^^ atat W ttaS. 5^^ 508 * Mta Mi>VPoK 1*- raspoiflja UBI W Josip Halužan, KrfievcL 30 tfMMMM v Knittelfeldu se zamenja tlflaVInJC za stanovanje v Ljubljani Poizve se tu BoUtftteti ■!. 3 1. aaistr. Hffaa%9 Mffilliira bc!a» dobro ohra-limD PBIEljKl, ni«nar se arsda. Naslov pove upr. »SI. Nar.c. 419 Mlflll fOjeiin Itfiic KovaierK, Sp. Siska, Kolođforska «1, 190. 522 f 2HMIin3iiplilt3ŽSSEi?i' 30— 40 o kupim. Ponudbe: Ljak-ljao«, poštai pređa! št. 121. 4C' gospodična. Pij:rene po.iudbe na urr »SI. Nar« pod „srfcoftrFaSćrr.t". Wl mm mm. i?^^!S takoj sprejne t pišamo rfra Crijepa Leaiot, ođfetnika t Slor. Bistrici. 523 UU^ftfl ¥11031113, tnka ad opori go-G':odini:. ^e razume na vsa hiSna dela. Naslov dovc ur»r. »SL Varoda«. 559 KroialResa miaočiiilia ^^A sprejmem takoj. Alojz Mclik, Jeseoiee. Gorenjsko. 457 30iliriiiSSrs?ŠŠT!W i- 3 soh in kuhinjo. Ponudbe na uprav-ništvo pod .g 300 aagrade*/493. 493 ipfllajsfl onmiii !!fisM1^ jen posest vu. Naslov pove upravništvo .Slov. \arodaV_ _______AZ2_ __ rte za dečka. Jtsip Abčis. Otjera ulica ii' 21 413 WimstaoevWi hliiiijo "iie takof mirna stranka brez otrok. Ponudbe na upr. »SI. Nar.- pod „mini stranka 512''. 512 R ^fvhlifaf*^ inteligentna, vljudns, Dlu^'Uilult u, zanes^iva ra^unarkn z nekr' pisaf"):'^ke prakse se isčc la ti-k«j. Ponudbe pod „Merkar J!5** na ror. »Slov. Naroda«. 515 tffflinik izvežban pri parnih stro [ih, tfllUJain, Dieselovlh motorjih in elek-triki, iiće slažbe najraje v kako električno centralo v Jugoslaviji. Naslov pove upr. »SI. Nar.« 470 Đfllfo tB hifo 5 ^đnim vrtom, njivo, rliflu *C UIW travnikom, in gozdom v Vei. Lašeab St 73. Več pove tastnik Jaakt Stare, VeU Uiče 73. — Cena 15.0C0 K. Istctam se rroda Biockhau-sov Lexikon, cena 200 K. 4:0 ifediorežDillealifl ^r^VS dan) in elektr. razsvetljavo. Želei bi sodo v blizini Zvezde, Glasbene Matice ali na Bregu. Cena po dogovoru. Ponudbe pod A. G. 406 na uprav. Slov- Kar. flrnonf 16 let star fefi ™i99iti r ^J'-UirJScl goveško, kroja Sko ali urar sko obrt. Prosi se za hrano ln stanovanje. Na traje kje na defelt. Ponndbe na: Ffa«c Zorč, Pobreije, Daremgasse 15 wi Marihvrr. 527 frffl dobro obranjen, se proda. Naslov UUUt pove upravniStvo .SI. Naroda". 473 ffflsifflii Usinr : e srreirne. Dobra lna-IU&SSS! liOpCl na ia p.ača pri Ir. U-pajfie, Igaajana f VaUratta. 38S Po&fttra na iralai. ];^^Z- rodav 371 linmnbtflrii od 100-120 voit. kapi«. RRBlBDfaiSiJC Ivai Utrini. Gliace M. 401____________ EnallTlre" milirani Si Lk» v rnestu ali lunaf mesta. Ponudbe na upravni^tvo .SI. Naroda" pod J& so»i/Ml" RazB0vniieli8i!feiiBeS%^.t' nlzkih cenah 0. Dtibt, Lja»l|aaaT Mestat trg. 249 7f!fl V nac^sde tistema. ki preslaM LUU A loka'. pripraven za bafet, v prometnem kraja Ljubljane. Naslov pove uprnvniŠtvo tega lista. 389 m^lttOUO S1IB3 goče 2 uporabo kuhinje iščem. Ponudbe uoravništvo .SI. Naroda* pod „meblirana 492*. 492 Dffti9 W ^'^rnpletna izdaja Brockhaos rlUPU 5tJ .Leksikon', zlat diamanten prstan, antika in ćm usnjat soknjič. Kje, pove upravnibcvo .SL Naroda*. 4S4 fiiitlniiiriaiflidoi^^doSr^ vzame v najem. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda*.____________________411 Strrintll C9 tako' i^^11« ■t«*fcim« a ; l" :!lC 35 vsa domafa dc)a prot- dobri hrar.i i ti v oki plači. Naslov pove npr. 5: Naroda' ______ 550 RfOH! ClufhB "P"1^*«1!« »» ekonoma lilciU llUlMZ na knki graf&nf, velcp^ sestvu ali več jem podjetju. Ponudbe na .Karlo ti*, poStno ležeče LjaMjana. 482 tflinrauilihr izkušen strojnik in panilk nijUiaVBlUl, in pri eiektriki irurjen, sm-mostojen z* stroje postaviti išče sluibe. Ponudbe ra A. Svoljšak, Gradec (Gntl Griskii S2. 488 aBlOlil! III] za navadno obteko naj-rajši crno event. se kroj tuđi proda. Ponuđbe pod „Sokolski kroj/534" na upr. »Slov. Naroda« 5JM tbM hitnih oženien, (*>*** otrok), WUU\ UtliOlIf i$£e mebtovano stanovanje (2— 2 sobe s kuhinjo ali Im-hinjsko uporabo). Ponudbe na unrav. »Slov. Nar.c pod „Štafeti ttstnft 5ir\ Dani9 van *B'ockband«. nova. wm rdllia Uy se proda rrsvcn paf tisoč m1 bukovega eozda. Dorisi na: AaireJ Kraiaz, ktt#-irfec p. čraa gata pri Ptnjo. 375 tople aiinte. ^T'Z^Jz vjii vojne in vojnopoStne zaaote Kujim vsako množino po najviSjih ceuah A. Wetai, BrltaarkeaaaadlaBgt ia-aaj (Wiea^ Adlergi&se 8. f> Mm|mm bi 51a Hvat na do«. Po* gutiro magala bi todi pri gospa-dinjstvu, v trgovini, vajena je tadi otrafc. Govori slovenski, hrvaSki ifl nemfid. Ponudbe se prosijo na uprav. .Slov. Naroda" pod šifro •Osanljeaar327. Dr. Fran Jerala odvetnik Albina Guzelj roj. Deisinger poročena ŠKOFJA LOKA. 15. januarja 1919. STUCHLV-MASCHKE v LJUBLJANI, Židovska ulica itev. 3 m Dvorski trs 1 i priporoča prve vrste BW VELOUR-KLOBUKE "M najfinejše blago zadnio novosti tvornic v Novem Jifimj, ier svilene in barfiinasta klobnlM In impttm. Popravila a« spr«iaaa«|o 111 -^T lalal ktobikl -«■ la vesteo isvr*nl«io. ||| vedao v maleni. A 87/18 " 4ti PfOjliiVBljia sodaa dražba Demnln. Pri okrajnem sodi&u v Konjicah, in sicer na licu mesta v Zre^atKLoi« berg so po prošnji lastnikov deđičev Josipa Preskerja iz ZreČ-LuSberg aapfo-daj sledeč? ncpremiCnine, za katere so se ustanovite pristavljen* ialdlcae cene in sicer vi. St 85 k. o. Losberg t. j. hisa 5t v ZreCah-LaSbarf t ob-Sirnimi gospodarskim! poslopji, kozolcem, shrambo za vozove la kornikoA, »vinjakom, pišamo na lesnem skladtSču, poslopje za trgovino z mesaahn blagom, les o žago (6 HP) z mlinom, kovačijo na vodno moč, mlinom aa čreslo in tozadevnim posiopjem, 2a kattro se je ustanovila izklicna ceoe w zntsku 77.897*55 Kt .aokroženo 78,000*— K. — Dražba se bo vriila dB9 17. mm W19i MA-Wm u linmto * * II li at Ponudbe pod izklicno ceno se oe sprejroejo. Na posestvn zavarovanim upnikom ostanejo njihov« zastavne pravic« brez ozira na prodajno ceno. Drafbeno skupilo je položiti na roke sodnega koaiiaajr|a oteosoo ma sodiSču. Dražbene pogoje je mogo^e vpogledati pri okrajneoi sodlMu v Konji« cah in na dan dražbe na Hcu mesta. V hiSi se je izvrsevala in se bo Iahko Se ratflnUfca obrt, trgovina » mešanim blagom, vsa poslopja in pritiJdine stavbe 90 prfrejeae n lesno trgovino. Vse posestvo te lepo arodirano. Leli le pKlo poldrugo uro oddaljea^ od Konjic Lokalna železaica se v kratkem spelie prav do ŽreC. Po zemljišnu se proda tuđi trgovinska zaloga raanega blaga, inventar na seraljiSču, sobna oprava, orodje, posada, vino, mo5t, žganje, par k«a^ govedo, kočije sani, in vozovi. Okr. stdttot v KoaHeak 8M8, %ŠL 1» aa^ t^ •MMMCM ^a^a\ - —- - St™1 *• ______________________________»SLOVENSKI NAROD*, One 15, januarja i9t9__________________________________ „ 12. Slet. Beee**a*sr«kizastre^Uzaš*d^^ ?*• T*!??*1 **•* VAa?#af%«%**SaWe» •■ pre*rt»ttek« toro mudiiHH AflalOpilIIla prodajo stročnic* Ponudbe z navedbo retcrenc pod „W. A. •72SH bb ftnatelf Most*, fteaai —————————■——— lWlOMj If ■•lUntBItS 1« =^==—aa—- > i^^fcSaaeB* 2'* pralni ?r3^ck vam nadomesča z* pranje perila flPAKI^T^fcfl najboljše milo mirnih ča>ov, neverjetno lepo aa^JI^JI a* opere tla ter vrarae Lz njih vsak made> ma- f J^^*^^p J š^obe. Od 5 kg naprej poSilja a K 4 kg Mortog^re "] a mmm&^ nudi ipeclalna BJIv «■■ trgovina zlatnine w* HK» ur in briljantov ^T F# Čuden Sin^^S iiaspreii glavne peita v MuMlanl. Naro«te Ljubljanski Zvon najboljši siovenski leposiovoi list. lzhaja vsak mesec in stane za ćelo leto 30 K, za pol leta 15 K. List ima zabavno in poučno v sebi no. Letošnje leto bo priobčeval noleg krajših povesti, novel in pesmi velik zgodetinsU iwi dr. hm Ttvčvia« ki se vrši v Skofjeloški okolici Novi na-ročniki se bodo sprejefnaii radi pomanjkanja papirja samo do 20. janevarja 1919. Ljubljanski Zvon se naroča pri Tiskovni zadnigi v Ljubljani. Sodna uf. St 6. ■mjt h koajem, kakor tuđi ta dni-alapCl ga domača dela te takol aprci- ffle pfoti dobri hrani m nlači. Potiud-na Ww. liiiiltki. Izhtevaite veltbl ceslh m vet n»qo 1000 sli- kaml breEplaćao. : i9 E. Lana, Maribor SI. 74. Krema za brstie 1 lonCič \z porceiana K 6-—p 1 tuest MILO za BRBTJE 1 komad Kl-, tucat ■ 3O.~~.Pr< ti \t5ošiljatvi meska naprjj dobavlta M. Jttrker, eksportno podjetje w Zagre-bn stev. 15, Petriajska 3in. Sr-Ta^ska. 4798 Proda se stavbišie (Fiirstenhoff) ^2^ v Gosposki ulici v Ljubltani v Izmeri okrogio 3600 rn- in travnik? na Bari a v izmeri okroglo 18 ha. Pojasnila v od-vetniSki p i sami đr. Eđwia Aaitoo-■tscSi v Ljnblfanl, Knafijeva a!. 4. Notarskl kandidat ali solicitafor se išče za moj notarijat v Ptuju. Dotični mora biti vešč slovenskecra jezika v besedi in pisavi in izurjen v vseh no-UrsWli opra vi! ih, posebno pa v zemljišnoknjižnih stvareh. Vstop se želi takoj ali vendar prej ko mogoče. Prednost irrajo tisi!, ki so že v kateri notarski pisarni na bivšem Sp. Štajerskem službovali. Ponudbe s jpogoji se mi naj na-ravnost poSiliajo. Franc Strafella, notar v Ptuju/ ' .;46 Pozor! Kudimza edmab. Pazor? Prave čiste domače šljivovice rakije, u svako: količini, a n.vmanja od-prema pa 100 litara po htru K 20-—, slavno Bugojno u kupčevim buradima sa mojim izvozom za cjelu Jugosla-vijo. Lužni kamen (Laugenstein) I roba do kg K 7*—. Soda za rubiie po kg. K 3'—. — stavno Lukavac sa izvozom za cjelu Jugoslaviju. Odnrema ?e]»e2nicom uz unaiTcđ uovac Sfflo« rad D. Ojrrcađić, A^enturna i komi-sionalna radnja i prodaja rakija na veliko Bueoino (Bosna). Brzojavna adresa: Ag?*tiir Bcgojn«, 4?0 Zah Rvajte ponadu koja robti kebate. Pristam zastupstva uz oajpovoiinije avjete. mod 100 kg aapfej v želesno -ploČevinastih zabojih v vaaki m no Sin i razDOšilja točno proti rred-olačilu Tv«raica za 4aUk (4. 4t) v Rašak pri Mtritoni. Nada I j na pojasnila so pri omenfeni tvornici na raz pdlago. 458 (fSimil Primerno za tri odrasle ilaavffljC otroke, ki obiskujejo solo v Ljubljani se išče. Plačilo po dogovora ali se pa da živež zraven, da i majo svojo hrano, in da se jim kuha in snazi. Najrajši v blizini Gradišća ali Zvezde. Ponudbe pod ..StaMracje M oirokc 40S' na upr. Siov. Nar. Dfl7RT I Več*e 5tevilo alBBtarasvla tr-i U£ul : nežne konstrukcije v ra2rnh uvrdbah je došlo. Vsakdor, ki potre-slamoreznico, naj si jo priđe takoj kupit, ker je povpraSevanje zan*e zelo močno. V zaJogr so tuđi vsakovrstni dru^i stroji Traac Hi 11 i, zaloga poljedc-Ijskito stroJoT, Ljobljana, Mir ti nova c. 2. 478 4 kožarska (strojarska) pomoćnika, mogu biti i oženjeni, tražim. Nastop odmah, plača i hrana po dogovora. — interesfntl neka se obrate na kožarnu Vjekoslav Halaiaa, Varatdln Pazor! A saao dotlej, doklcr je blago v zalogil Zirasko blago na primer : mo^ke nogavice, zapestnl'e, zimske čepiće, tre-oušni pasovi, ženski |opiči z rokavi in brez nj h. mo§ki jepići in volneni otroški jopići so po posebno nizki ceni naprodsi. Ektportoa tiooKiia „LOHft" Maribor At. 74. 3oO Knpnjcm rezane in zmedene ženske lase Štefan Strmoli, Ljubljana, Pod Tranto st, 1. I0T Slovenske ^m gramofonske plošče = se dobi}o pri := A. Rosterier Ljubljana Sodaa ulica iUv. 5. 09^ Za vsako novo ploščc se mora prinesti seboj najmanj ena stara, ka-tera se vzame v račun. ~VV „ADRIJA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Ljnliljiifld^pa si. 5. Barvila za obleke ..TEKLA4'. Pralni praški. Čistila za slaranike „STROBIM4'. Nadomestilo tobaka. Nadatne-stilo toaletne^a mila. „ROŽNI PRA-SEKU najboljše sredstvo za negova-rje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in diSave. Sredstva za konzerviranje jaje. — — Kancesijoniraiia zaloga sirupov. ČeVljI tovarne f 6ter B\Ozina ft Ko. Iz n3!*>ne**tffa itvrc, boka ia laJiovaga stoja z csnSattmi pođo!?!! sa dote oo dacnU^ cenah. Trpežn: zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po l K 75*— za inoSke, K 73*— za ženske, a k w »-* Ljubljana.«» A \. mm MM M Električni orkestrion s 120 večinoraa slovanskimi giasbenimi komadi, brezhifano ohranjen, 3*50 m visok, 2 m širok, redko lep komad, ^ IV se proda. "VI Ypraiatt ]• v gottflal „Aaarikamn«, Oradec (8ru), NevtorgaM« 41. T«l«frg«vlaa paplrla tai «•!•!»• rnglciale lito u Era* afsko iefer« Bveđenega, veataefa sos ob dobri prcvi/iji. — Ponuđbe s naznačbo referendj na „Fftštal _________________pretinac 34