Štev. 232. POLITICEH LIST Zft I NAROD. Leto XXXII. KJrednlštvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dv.riiče oad tiskarno). Z urednikom jc mogoče govoriti le od 10 —12. ure dopoldne. .Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškemu telefona iter. 74. V Hjubljsmi, v torek, 11. oktobra 1904. Ilhaja vsak dan, Isvzsmšl nedelje ln praznike, ob polu uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: »a celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up ravnil tv* prejeman: sa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, z& četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za poilljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah 5tev. Viprejemi naročnino, Inseratc In reklamacij*. — lutrall se računajo enostopna pelllvrsta (dolilaa ra milimetrov) za enkral 13 h, za dvakrat U b, ia trlkral 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah atane cuostopon farmondvrst« M b. — Pri večkratnem objavljenju primeren psp.al. UprarniSkega telefona iter. 188. •uc C. kr. korespondenčni urad v deželnem zboru. (Govor poslanca dr. Sustcršiča v deželnem zboru dne 30. septembra.) (Konec.) Ali, gospodo moja, sedaj pa pridejo še popolnoma objektivni momenti, ki jasao dokazujejo, da ni nihfie streljal. Sklicevalo ae je v dokaz streljanja na luknjo v šipi — prvotno celo na dve luknji v oknu — in na dve v steni kazinske kavarne. Te luknje v šipi in v steni naj bi bile povzročene po strelih iz revolverja! Gospoda, ako bi bil kdo v resniei streljal v kazino, in sicer tako, da je kroglja prodrla šipo, potem bi vendar kroglja nekje morala biti! To je jasno, kroglja bi ss bila morala najti, in potem bi bil dokaz degnan, da Be je strel|a!o. Ce bi se bila v kazini našla kroglja, petem bi jaz takoj priznal: Vse pride, ki so drugače govorile, vse raibremenilne priče so se lagale ali so se zmotile! Toda gospoda moja, s to krogljo je spojen, skoraj bi rekel, cel roman, b krcgljo in ■ tistimi luknjami. Posebno eno luknjo v ozadju kazinske kavarne ao do sodmjskega lokalnega ogleda varovali in Ščitili kakor kako svetišče. (Veselost na levi in m» galeriji.) EttMtienca baron Hein sam je prišel to luknjo gledat in je nasvetoval, da se zalepi; in res se je zalepila, ampak razni gledalci so bili tako radovedni, da so zalep dvakrat odtrgali, na kar bo to luknjo vselej zopet »zapopali«. Razun tega, da so to luknjo do bro zavarovali, je pa še hlapec Anton Go renjeo dobil streg nalog, da zjutraj, ko bo pometal, natančno pazi, če najde kako krog Ijo. Hlapec je prišel pometat oh 4. uri zju traj in pcmetal je do 5. ure. Ves čas je kakor jastreb gledal za tisto krogljo, a našel je pač dasti fiikov, kroglje pa nobene. (Veselost na lt>vi in na galeriji.) Sedaj pa pride lokalni ogled, ki je imel nalogo, raz kriti vso hudobijo. Sadni cgled je seveda imtl nalogo, tficijelno pogledati v to luknjo in kooštatirati, kaj je notri, in sploh cfici jelno označiti naravo tozadevnih lukenj v Sipi in v steni. (Veselost na levi in na galeriji.) In kaj je dognal sodni ogled? Prvič so izrekli sodnijski izvedenci pri ogledu, da ena kistib dveh lukenj v Sipi ie sploh ne more biti od strela. In to so izrekli tudi glede ene obeh lukenj v zidu. Ostala je torej le še ena luknja v šipi in ena v zidu. Od te, druge luknje v šipi, bo rekli, {da je končno mogoče, da bi bila od strela povzročena. Toda izvedenci so delali pri ogledu strelne poizkuse. Streljali so z revolverjem v to šipo in vsak teh strelo? je pokazal bistveno drugačno podobo, kot jo je kazala tista luknja, od katere se je trdilo, da je od strela. Videl sem fotografijo teh raznih lukenj od poizkusov in tiste luknje, cd katere se je trdilo, da je od strela, in videl se je med sliko teh lukenj bistveni razloček. Ali sedaj pride najlepše. Komisija He je podala k tisti anameniti luknji v ozadju kazine in vsi navzoči so s posebno slovesnimi čutili pričakovali, kaj bo iz te luknje ven prišlo. (Veselost na levi in na galeriji.) Najprej so luknjo izmerili in konštatirali, da je 10 in pol cm globoka. In potem so vbo-bino te luknje ven vzeli in to sta bili — dve švedski ivepljenki; o kroglji pa ni bilo ■e duha ne sluha. (Živahna veselost na levi in na galeriji.) Sodnijska preiskava se je potem še nekoliko časa vlekla in končno je bila ustavljena. Sklepni rezultat pa je za vsakega ob jektivnega človeka, ki se vglobi v sodnijske akte, danemore biti prav no- \ benega dvoma, da' se ni streljalo, da je bil tisti strel samo izrodek prežive fantazije. Kdcr pozna suggestivno moč, katero imajo pri takih prilikah razne okol nosti na človeka, si bo stvar čisto lahko raztolmačil. Na primer: Tukaj je eden luknjo videl in rekel: xG)tovo se je streljalo« ; dragi potem ie pravi »sem slišal počiti« itd in tako je nastal naenkrat tisti strel I buggestivna moč lukenj v šipi in v zidu ter razburjenost je vplivala, da so nekateri reB mislili, da bo siišali streljati in videli, da se j« zasvetilo. Ampak, da se v resnici n i streljalo, to je pa za vsakega objektivnega človeka, ki preštudira sodnijske akte, tako jasno dognano, da o tem niti najmanjšega dvema biti ne more. A ta strel, ki v resnici nikdar ni bil sproten, velja pred širšim svetom ša vedno kot resničen, kajti c. kr. korespondenčni urad kijeperočal o tem strelu, oziroma če celo o dveh strelih, ie se ne motim, ni čisto nič pozneje popravil, da je to bila pomota in da se je pokazalo pozneje, da se pri tisti de monstraoiji ni streljalo. Kakšen vt sk napravi to v široki j.wnoBti, to sem ie takoj izpo-četka povdarjal, in pomialite, gospoda moip, da je ta strel dal povod dne 26. maja 1903 v seji državnega zbora k interpelaciji poslanca dr. Derschatta in tovarišev, kjer pravi dr. Derschatta izrecno : »Es wurden Steine geschleudert und sogar Revolver-scfciisse abgegeben«. akoravno je dan pozneje še celo kazinska direkcija sama pisala: »Es vvurde wa hr schei n 1 i ch ge-schosseu « Dr. Derschatta je pa vedel že en dan prej, da se je resnično streljalo, i n t o je vedel le valed poročila c. kr. korespondenčnega urada in isto poročilo je moral imeti tudi ministrski predsednik dr. p!. Korber, ki je v odgovoru na dotično interpelacijo dejal: »Eingeschlagtme Fensterscheiben und R e -volverachilsse aind kein harmloser Be-weis nationaler Sympatie.« Jaz moram reči, da me je — in jaz mislim vseh Slovencev takrat na Dunaju — bilo sram (Poslanec Povše: »Res jel«), kajti mi smo seveda, ko se je to tako pozitivno trdilo, sami mislili, da se je morebiti pa vendarle res ksj takega zgodilo. (Poslanec Povše: »O, nismo mislili!«) In kakšne zle posledice morejo imeti taka prenagljena poročanja med svetom, ki se nanašajo samo na informacije od ene, bogve od katere strani! To Be vidi n pr. iz nekega članka v nemškonacionalnem listu »Ostdeutsche Rundschau*, ki je pisala: »Wie wa:e es, wenn wir im deutachen Wien den hier lebenden Slovenen und Kroaten die Ant\vort auf die Heldentaten ihrer Stam meggenossen in Laibach geben wiirden? DerKerle sind ja genughier, dass es sich lolinte« . Če bi se vsled tega poziva tam na Dunaju bil izvršil revolverski atertat na ka kega Slovenca, bi ae bilo v nemško-nacio-nalnih krogih gotovo reklo: »Dem Kerl ist reeht gesehehen! /jakaj so pa v Ljubljani streljali na mirne goste!« Taka konsekvenca je lahko mogoča v današnjih burnih časih, sato pa mora c. kr. deielna vlada skrbno paziti, predno da taka poročila od sobe (Hrupno odobravanje, ploskanje in živio klici na levi in na galeriji. — Deielni glavar zvon'.) Prišlo je še bolje. Ravno it ti lisfc je hitel ost svojega pretenja obrniti »oper poslance: Ferri, Susteršič in Žitnik pišoč drugi dan: „Die Slovenen, die vorher in einer Volksversatnmlung zu den Vorgiia-gen in Kroatien Stellung genommen hatten, begleiteten die Abgeordneten : Ferri, Suster šič und Žitnik zum Bahnhcfe. Dort \vurden AbschiedHreden gehalten, und dann giniss gegen dis deutsche Kasino , .Kakor da bi bili mi marširali proti nemški kazini — , . . . Steine vvurden gesahleudert, ja selbst Revoberschiilj) bedrehten dis Leben der Besucher des Kasinos. Die Abgeordneten waren vorher abgtfahren; es vviire ja nicht nPolitisch" gevvesen, dabei zu ssin Doch du fte es den Ihrren Schuateruitr, Ferri und Žitnik 8chw3r werden, darzutun, di 13 sie diesen Ueberfall nicht liiiten verhindern k o men." Torej najpred pozivljanje do maščevanja, v drugem članku pa nesramno sumničenje, sposibao, to maščevanje obrniti direktno zoper nas tri poslance. Kolikor je meni znano, se je poslanec dr. Ž tmk takrat ravnotako malo kakor jaz odpeljal. Jaz sem tovariša dr. Ferri ja na kolodvor spremil in Bem se takoj vrnil domov v svoje stanovanje v „Zvezdi". Torej tako se je pisalo v nemškem časopisju in, gospoda moja, v tem položaju smo pač upravičeni zahtevati od c. kr. vlade, ko je stvar popolnoma pojasnjena, ko je dognano, da se ni Btreljalo, da se tista lopovščina ni izvršila, da je bila to le zmota, da o. kr. deielna vlada sedaj to popravi in da pred svetom, kolikor je od nje odvisno, povrne čast deželi in našemu mestu. (Burno odobravanje in pleskanje na levi in na galeriji.) Afera Malitach. Sedaj pridem do drugega slučaja, gospoda moja, ki je novejšega datuma in odkrito priznam, da mi je o tem drugem slu čaju še težld izjavi : »V sredo dne 14. sept. t. 1. zvečer sem šel iz radovednost na južni kolodvor, ker sem izvedel, da se nameravajo demonstracije zoper karnijolce in me je stvar zanima'«. Pred kolodvorom ie bilo ibranib okolu 3—400 ljudi okolu 9. ure ivečer. Kadeta Mallitscna sem videl dvakrat »riti ii restavracije io šetati med množico. Hodil je moško, ošabno gledal okolu sebe in ve« čas rožljal b sabljo. Naenkrat začujem kadeta reči basede: »Veifluohtes Gesindel, gehen sie mir hier tui dem Wegel« Stal sem neposredno poleg njega. Na igo-vajšnje besede >ia pristopila k njemu akade mika S»etek in Vodeb in eden izm^d njib reče: »Wer ist hier Gesindel ?« Mallitsoh od govcri: »Mit solchen Lausbuben habe ieh hier gar niobts cu reden.« Beseda je dala besedo in naenkrat sem videl, da j« Mallitsoh, kojegase dotegahipaše nihče ni dejansko lotil, potegnil sabljo iz aoinice in pri tej priliki zaklioal: „hh stecha Sie nieder«. Ko je izp?egovoril Mallitsch te besede, je bila sablja nekaj čez polovioo potegnjena iz nožnice in v tem hipu, neposredno na zgorajšnje basede: »Ich ateche Sie nieder«, zagrabil je dijak Vodeb za sabljo, jo izvil Mallitichu (Poslanec Povše: »Prav je imel I" Burno odobravanje na galeriji), jo vpognil in proč vrgel. V tem hipu je množisa padla po Mallitschu in ga s palicami atakirala, nakar se je zgrudil na tla. Med napadalci pa ni bil ni eden dijak (akoravno jih je potem 6 bilo po en teden v preiskovalnem zaporo). Svetek in Vodeb sta šla takoj proč, ko je bil Vodeb sabljo proč vrgel. Le t) Svetek sam trdi, da je v istem hipu, ko je Vodeb Mallitichu sabljo iztrgal, tega s kolenom malo sunil. Mallitech ni bil takoj nezavesten Brivec Bukovnik in en stražnik, ki sem ga bil poklical, sta ga peljala v restavracijo in pri tej priliki je glasno zahteval svojo sabljo. Jaz sem ves čas vsa natančno opazoval, ker sem bil neposredno poleg in me je, kakor rečeno, stvar zelo zanimala, ne da bi bil sam kaj udeležen. Jaz kot obrtnik tudi nišam imel nikakega namena demonstrirati. Moj edini namen je bil, zadostiti svoji radovednosti Na vse to prisežem." Tako neposredna in popolnoma nepristranska priča. Stvar je torej nekoliko drugačna, bistveno drugačna, kot se je piaalo po list h po krivdi c. kr. korespon denčnega urada! Pa še ena druga izpovedba je tukaj, izjava gcspoda Ivana Vrstovška, blagajničarja na južnem kolodvoru Glasi se: »Potrjujem, da sein slišal ob priliki demonstracij pred iužmm kolodvorom, dne 14. t. m. besede : »Marach wag, windische Bagage ! Marsch W:g!« (Pc s antc Povše: »Pri nas v kranjski tieteli se tako govori!«), katere je nekdo izgovoril pri \ ritih v restavracijo. Videti nisem mogel iz moia pisarne pri blagajni, kdo )e to izustil. Ni te besede sem slišal ž»iigirje in videl, da ie ljudstvo proti temu kraju hitel \« Tako bUgujnik jufn?ga kolodvora, gospod Vrnto'šek, gotovo zelo verodostojna oseba ! — F»ktutn je torej doznan po svojih karakterističnih znakih in VBakdo si lahko napravi svojo scdbo. Ali je, gospoda moja, v tem slu'aju bilo učinjeno kako hudodelstvo, o tem bo sodilo sodišče in ta stvar je za nas tukaj popolnoma irrelevantna. Za nas se gre samo za to, da konStatiramo to, kar se v javnosti, in povdarjam, v o f i c i j e 1 n i javnosti do danes ni konštatiralo , namreč, da kadet Mallitsch n i bil zaradi tega pobit, ker je nemški govoril, ampak da je bil pobit za radi tega, ker je izzival. (Pesi. Jaklič: „S psovkami!") Vkljub temu je vsa obsodbe vredno, kar se je ž njicn potem »godilo, ali toliko je pa gotovo, da bo vsak pošten in objek tiven človek odobraval, da mu je akademik Vodeb iztrgal sabljo. (Hrupno pritrjevanje na galeriji. Gosp. dež. glavar zvoni: »Go spode poslušalce na galeriji prosim za mir !«) Gospoda moja, ali je g. Vodeb hotel čakati, da bi bil Mallitsoh koga zabodel? Morali so se prizadeti, kojim je pretila smrtna nevarnost, vendar v pravem času postaviti se v bran zoper tak naklep, in če je potem ka det Mallitich bil od množice pobit na tla, so mora tudi reči: G;tovo tati, ki so ga pobili, zaslužijo grajo in kazen, ali, gcspoda moja, moralična odgovornost za ta čin pa tudi za 50% zadene kadeta, kajti to vendar vsakdo ve, da je, rekel bi, vestna dolžnost vsacega, ne izzivati množic:, ki je itak ie razburjena! Če grem na dež, sem moker, če grem v ogen', se spečem, in če grem med razburjeno množioo in jo izzivam, je 100 gld. staviti na počen greš. da bom tepen. (Ve selost in pritrjevanje na levi in na galeriji.) To je navadna reakcija tiat b naravnih moči, ki se ob takih prilikah pojavljajo med ljud ako maso; drugače, po človeški pameti soditi, niti biti ne more. Uradna „Liibacher Zeitung", ki je takoj ispodetka tako hitro vedela o tem slu čaju poročati in potem pristavila: *Die naheren Dataiis dises Vorfalles sind bis zur Stunde nocb nioht festgestellt", ta ima Bedaj najlepšo priliko, te natančnejše podrobnosti tudi objaviti in jaz trdim, da ima tudi c kr.korespondenčni urad djlžnost, podrob nosti tega slučaja naznaniti, da bo širši svet vedel, da tukaj v Ljubljani vendar ni tako, da bi se kdo imel bati zaradi tega, ker nem ški govori. Gospodje, pomislite vendar na posledice! Kakšen vtisk mora napraviti to na ljudi v širšem svetu, osobito v inozemstvu, za katere je kranjska dežela samo geogra-flčni pojem! Ti si morajo misliti: To je dežela, kamor ni varno iti, če kdo slovenski ne zna in vsak si bo desetkrat premislil, predno bo šel sem, če ne zna slovenski. Nalašč zato se ne bo nobeden, vsaj malokdo, slovenski učil. In vse to, kar se je v tem pogledu pisale v javnosti, stoji v direktnem nasprotstvu z neovrženo resnico, da je malo dežel, kjer bi bil tujec tako varen, kakor v kranjski deželi. (Burno pritrjevanje in živio-klici na levi in na galeriji.) Saj imamo radi tujce, naj jih le veliko pride, piinesejo svoj zaslužek v deželo! Grajati moramo dvoje: Prvič to, kar je c. kr. korespondenčni urad v obeh slučajih storil, namreč, da je prenagljeno objektivno neresnična fakta dal med svet ali pa pomanjkljivo poročal, tako da je vzbudil v širšem svetu napačne pojme o naši deželi; drugič pa, da ni izpolnil dolžnosti, ki ga je vezala, namreč, da potem, ko se je dognalo, kakšna je resnica, da potem svojih poročil ni popravil v zmislu resnice, in zato mislim, da je predlog, ki sem ga stavil, nujen in predlagam, da visoka zbornica nujnosti pritrdi, tudi že v ta namen, da se demonstrira proti neresničnim trditvam, ki so se širile po svetu o varnostnih razmerah naše dežele v škodo te dežele, v materielno škodo, še bolj pa v škodo ugleda naše domovine. (Trajno burno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji.) Shod uradnikov juž. želez, v Beljaku. (Izvirno poročilo.) Kakor vsako leto, je tudi letos priredil odbor uradnikov iužne železnice dae 9. t. m. svoj shod v Beljaku. Ogromno število uradnikov z vseh postaj avstrijske južne železnice je bilo zbranih. Predsednik gosp. M e i s t e r je otvoril shod ob 4. uri po poldne in pozdravil vse navzoča ter potem prečital brzojavke, ki so došle z vseh postaj. Prvi govornik S p i t z e r iz Klausena na Tirolskem je v svojem rtlaratu uteme ljeval zahtevo, da se za 400 kron poviša plača vsem uradnikom vs:b kategorij, in je to utemeljeval s tem. da je draginja stanovanj in različnih poljskih pridelkov v ne katerihletih poskočila skoro za 80 odstotkov, tako da je južna železnica sam* svojim uradnikom povišala stanarino za 25 odstotkov. V Bjlcanu na Tirolskem je stanarina poskočila za 100 odstotkov. Končno je predlagal, naj se do-tična resolucija enoglasno sprejme. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, se glasi: „Ursdiiki južne železnice, zbrani v Beljaku, vzamejo na znanje cd graške skupine sproženo resolucijo. Ker pa je medtem glede zbolišanja gmotnega stanja uslužbencev pri julni železn ei dne 4. t. m. deputacija od g. generalnega ravnattlla dobila zagotovilo, shod uradnikov to zagotovilo hvaležno sprejme v vednost ter obenem izrazi upanje, da bode g dvorni svetnik že sedaj varoval koristi vseh uslužbencev z ozirom na izražene želje. Iz predložene peticije, ki so jo podpisali vsi uradniki, more se ravnateljstvo prepričati, da je treba izdatno in trajno zboljšati plače Izvoljeni odbor ee pooblašča, da o priliki na pristojnem mestu ponovi prošnjo za višje plače". Vsi drugi govorniki, kakor : Wild (Ba der), Schneider (Dun. Novo mest j) Beidl (Gradec), Tomachik (Gradec), Gašar (L)ub ljana) ia Graf (Dunaj), so bili enega mnenja, da mora juž. železnica svojim uradnikom n» vsak način povišati plače za 400 kron. Sledila so razna vprašanja G. Ziešar, uradnik pri juž. železnici, je vprašal rele renta penzijskega zaklada g. p 1. B o h m a, ali bode delal na to, da se v Ljubljani zidajo hiše, v katerih naj bi uradniki jui. železnice stanovali, ker so, kakor pravi govornik, v Ljubljani stanarine tekom let poskočile za 30 odstotkov in bodo morda v kratkem še bolj poskočile, ker se hišni posestaiki združujejo v svojem društvu. G. Tomšik z Dunaja je predlagal, naj se drugi shod uradnikov juž. ieleznioa vrši v Trstu. Ako bi diorni svetnik gosp. dr. E g e r v kratkem času ne ugodil zgoraj označeni zahtevi, naj se priredi shod spomladi na Dunaju, da bodo uradniki tam najlažje pokazali, da so edini v vsrh zahtevah katere so stavili govorniki beijaftkega shoda. Predsednik je ob pol 8 uri zvečer zaključil šesti shod uradnikov južne železnice in končno opominjal, da naj vsi uradniki vseh avstrijskih železnic ohranijo taktno disciplino in naj nikdar ne nehajo biti edini v svoji zahtevi ! Rusko-japonska vojska. Naprej! Rusi prodirajo — Japonoi ee umikajo. Kuropatkin je izrekel dolgo pričakovano besedo. Ruske čete so p r ičele prodirati, da preženo Japonce iz Mandžurije in da pridejo na pomoč Port Arturju. Med sovražnimi četami je bilo razdaljenosti le par kilometrov, prišlo bi torej te dni do velike krvave bitke, a kakor se vidi, s e Japonci umikajo. Na to, da bo Kuropatkin že sedaj pričel z ofenzivo, baje niso bili pripravljeni. Rusi pripravljajo tudi za hrbtom Japoncev važne akcije. Došla nam poročila se glase: Peterburg, 10. oktobra. Dopisnik »Birž. Vjed." v Mukdenu poroča včeraj: Splošno stanje na bojišču v Mandžuriji se je bistveno izpremenilo. Japonska glavna armada se umika proti jugu. Japonci ne zapuščajo le pozicij, ki so jih zasedli po bitki pri Ljaojanu, ampak tudi poprej zavzeta mesta. Kolin, 10. oktobra. „K61n. Zeitung" poroča iz Peterburga: Naše čete prodirajo proti jugu Zasedle so železnično postajo Bahe, ki je zop^t popravljena, kakor tudi most čez reko Šonhe. Boji so se vršili neprenehoma. Oddelek Miščenkovih dragoncev je prodrl do jantajskih rovov. Trdijo, da izkuša general Kušimu obiti Ruse ter se nahaja 30 km južno od Simmintina. London, 10. oktobra. Poročila iz Mukdena pravijo, da so včeraj ruske čete zasedle Banjapuco pod osebnim vodstvom Kuropatkinovim. Obenem je pa poizkušal Kuropatkin obiti Japonce, kar so pa ti opazili. Umaknili so se s svojih pozicij in ko se je pričelo splošno prodiranje, so našli Rusi postojanke, ki so jih hoteli naskočiti, prazne. Kuropatkin je sam osebno vodil rekognosciranje ter dognal, da je japonska fronta dolga 70 vrst ter da imajo Japonci na severnem bregu reke Tajci 10 divizij, katerih 2 sta zahodno od železnice. London, 10. oktobra. „Morningpost" poroča iz Njučvana: Japoncem hite na pomoč čete iz Inkava in Njučvana. Južno od Mukdena se baje že vrše boji. Japonska glavna moč, obstoječa iz Okuove mNodzu-ove armade, stoji ob reki Tajci; središče Japoncev se nahaja na višinah pri Jantišanu, med Mukdenom in Jantajem, kjer Japonci delajo močne utrdbe. Pariz, 10. oktobra. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga, da je Kuropatkinovo dnevno povelje napravilo ondi velik utis. Neki ruski general je dopisniku potrdil, da namerava Kuropatkin pričeti z ofenzivo. Njen prvi namen je, da se osvobodi Port Artur. Bitka, ki se pripravlja, se bode bila v bližini jantajskih rovov; napad se bo pričel na armadi gen. Oku in Nodzu. Peterburg, 10*. oktobra. Iz Mukdena poročajo: 5. oktobra se je pričelo prodiranje mandžurijske armade s slovesno službo božjo. Namestnik Aleksejev je došel v Mukden, da spremlja Kuropatkina. Nova bitka pri Ljaojanu? H a r b i n , 10. cktobra. Kuropatkin je pričel prodirati proti Ljaojanu. Mukden, 10. okt. It prehoda ruske konjenice čez reko Tajci vzhodno od Pen siku se da sklepati, da i najo Japonci v svojih pozic jah pri L aojanu ter na gričih vzhodnn od J ntaja svoje glavne oporne točke. Japonci žele (?) nove bitke pri L ao-janu. Stanje portarturskega brodovja. Čuje se, da se rHsko brodovje v Port Arturju pripravlja k novi morski bitki. Tj brodovje nikakor ni uničeno, ampak šteje še precej dobrih ladij, in sicer: Bojne ladje: gobava" (U.100 t^n), „Sevastopoli" (12.000) .Peresve," (12.900), „Pob*da" (12 900), „Ratvizan« (13.100 ton). Oilopna topničarica »Gremjaščij« (1700 ton). Oklooni križarici „Bajan" (7900) in-Pa lada" (6900 ton). Male križance: .Džigit" (1300), »Razbojnik« (1300), „Sabjaka" (1200), „Bobr" (1209), ,,/iiljsi" (1300 ton) Torpedovke : „Vsadaik" in „H»jdamak" po 410 ton, 25 manjših torpedovk in dva prevozna parnika. Danes »jutraj smo prejeli to-le poročilo: V Tokiu je razširjena vest, da so Japonoi koncentrirali ogenj svojih topov s suhega na luko ter da ee jim je tako posrečilo, potopiti tri ruske bojne ladje (?). Boj sa Port Artur. Tokio, 9. okt. Včeraj je izšla cela vrsta uradnih poročil o japonskih operacijah pioti Port Afturju od bitke pri Navšao do popolne obkolitve Port Arturja, ki Be je pri čela 30 julija. I« poročil je rtzjidno, da so Rusi obkolitev dva meseci zadrževali s tem, da so delali močne utrdbe ter še celo julija mescca ofenzivno nastopali proti Japoncem. London, 10. okt. „Daily Telegraph« poroča včeraj iz Č fua: Kitajoi se branijo vkljub velikim obiiubam, prodreti blokado pri Port Arturju. Japonski čaitaik poroča, da brodovje pazi na tri angleške parnike, ki so odpluli ii Sangaja s konservami za Port Artur. Vsak dan prihajajo ojaienja io topovi za Daljni. Več Kitajcev, ki so bili pri vodnjaku v Daljnem, je bilo usmrčenih, ker je padel nanje aum, da so zastrupili ved>. London, 10. okt Tuka|Snji japonski poslanik se je iirazil, da je vsak čas pričakovati, da udere portartursko brodovje iz luke. Djpisnik lista »Daily Mail" poroča iz Čifua, da japonsko brodovje ne more popolnoma izvršiti blokade vsled jesenskih viharjev. N e a p o 1 j , 10 okt. Sotrudnik lista »Matino« je imel razgovor s nadzornikom rusko-kitajske parobrodne drulbe, ki je na džunki uSel iz Port Arturja. Nadzornik je izjavil, da Port Artur ne bo nikdar padel vsled lakote, ker so zaloge iivil velikanske ter džunke živila še vedno dovaiajo. — V Port Arturiu je le 96 žensk, ki bo vse v službi »Rdečega križa«. Tri gostilne so odprt«. — Vojnih moči je 23.000 vojakov in 16 000 mornarjev. Japonci plenijo. Mukden, 10. okt. Japonski vojaki, ki trpe vsled pomnnjkanja živil in obleke, plenijo največ pri Kitajcih krščanske in mo-hamedanske vere. Vojni intendant Huber je med 50.000 revežev v provicciji Mukden dal razdeliti oblačila. Baltiško brodovje. Peterburg, 10. oktobra. Baltiško bro-novje ima baje oditi v torek (t j. danes. Op. ur.). Odstavljeni generali. Pariz, 10 oktobra. „Ejho de Parts" poroča: Poleg g nerala O -lova je bil odpoklican tudi general Romanov, poveljnik 6. sibirske strelske divizije, ter vsled nesposobnosti odstavljan. Na njegovo mesto be imenovan najbrže general Stolicer. Američani o vojski. London. 10 oktobra. Aneričani se niti za volilni boj toliko ne cauimajo, kakor sedat za govore japonskega ministrskega predsednika in fiianfinega ministra. V obeh govorih je opaziti veliko pobitost, ii jo je povzročila trdovrataost Port Arturi«. Tudi navdušeni japanrfiii sedaj svara Japonca. Ii govora grof* Oiuma je povzeti, da je mater jelna moč dežele izSrpana te do konca. Sicer menijo, da bo Rusija prej pobita. predno Juponska financijelno obne-more, toda sliiijo se tudi mnenja, da bo Rusija vendarle vzdržala najdalje. Veličko o položaju. Ganeral Veličko, ki je vodil inženirska dela v Port Arturju, pravi, da je rusko umikanje v Mandž ariji bilo potrebno, ker je bilo bojišče popolnoma nepripravljeno v inženirskem smidu: ni bilo ne cest, ne mostov, ne trdnjav. Ljaojanske utrdbe, ki so jih v kratkem času izvršil, s j se dobro obnesle. Ko ne bi bilo znane nesreče, ki je Kuropatkina prisilila, da je moral pustiti Ljaojan, bi se bil lahko dolgo časa držal. Ruske izgube na utrdbah s i znašale vse dni ijaojanskih bojev samo 300 moi. Velike izgube so bile le na krajih izven utrdb, hborno umikanje Kuropatkinovo je pa rusko armado privedlo v jako ugoden strategiški poloiaj cb reki Hud. Pričakovati je, da tu Kuropatkin prične vsak čas z ofenzivo. Rusi laplenlli ameriški poštni parnik. Frankfurt, 10. okt. „Frankf. Ztg." poroča iz New Yorka, da so ruske voine ladje zaplenile ameriški poštni parnik »Kal-chas«, ki je vozil iz Amerike na Angleško čez Japonsko in Kitaj. Prepeljale so ga v Vladivostok, kjer so oblasti odprle več ameriških pisem ter |ih pridržale, ker so bila v njih važna poročila za Japonca. Zvezni vlada je o dogodiu obveščana. Zastava a „Varjaga". Pariz, 5. oktobra. V uredništvu lista »Petit Parisien« je videti rusko zastavo s potopljenega »Varjsga«. Predno sejeladjapo-topila, je reSil zastavo neki ruski mornar v družbi nekega francoskega mornarja. Ko je Rus vsled dobljenih ran izdihnil, jo je hranil Francoz, ki je došel domov na dopust. Zastave si pa ni upal nesti na rusko poslaništvo. Pred konoem avgusta jo je prinesel v uradništvo lista »Petit Parisien«, kjer je hitro oovedal njeno zgodovino ter nato odšel. Uredništvo bo oddalo zastavo ruskemu poslaništvu. Angleška odklonila posredovanje London, 8. okt. Angleški zunanji minister je odklonil predlog mednarodne mirovne druibe, na) Angleška posreduje v zvezi i dragimi državami, da se sklene mir, ker ni nobena vojskujoča se velevlast izrazila take želje. Ta odgovor so vročili v prepisih tudi ruskemu in japonskemu poalaništvu. Ogrski državni zbor je imel včeraj prvo jesensko sejo. Trgovski minister Hieronymi je predložil zbor- niči zakonski nafirt o začasni trgovinski po godbi z Italijo, ki stopi v veljave 15. t. no. in traja do 81. dec. 1905. Predlogo so od kazali narodno gospodarskemu cdseku. Poslanec K o b b u t h stavi na to min. pred sodniku T i s z i vprašanje zaradi njegovega odprtega pisma na volivce, v katerem je na povedal poostrenje poslovnika. Minister je odgovoril, da je vsak prijatetj rednega parla mentarnega delovanja že pred leti prišel do zaključka, da je zbornični poslovnik potreben preosnove. To se mora izvršiti tako, da bo . onemogočena tehnična obatrukcija; nadalje mora poslovnik varovati ugled zbernice in končno mora biti zagotovljen proračun in pa predloge o vojaških novincih Minister naznanja, da bo do prihodnjih volitev gotovo itpretuenjen tudi volivni zakon. Minister na znanja, da bo morala zbornica reSiti začasno trg. pogodbo z Italijo, nadalje proračun in novi civilno-kazenski red. Posl. P o 1 o n y graja Tiszo, ker je rekel, da je odvisno od poslancev, če bodo volitve prej, kakor v zakonitem roku Nadalje pravi, da je vlada pri sklepanju trg. pogodbe kršila zakon in da za izpremembo poslovnika sedaj ni ugoden čas. V vojaških vprašanjih zavzema min. predsednik stališče, katero je nasprotno na i rodnostnim zahtevam. Končno izjavlja, da je proti ministrovi politiki potreben odločen odpor. N a r o d n o • g o s p o d a r s k i odsek je že včeraj odobril trg. pogodbo z Italijo. Demonstracije za volivno pre-osnovo. V Pragi je na Pfikopih za splošno volivno pravico demonstriralo v nedeljo kakih 10.000 delavcev. Izgredov ni bilo. Tudi v Brnu je kakih 2000 delavcev priredilo demonstracijo za splošno volivno pravico. V četrtek bo na Moravskem mnogo shodov, na katerih bodo zahtevali splošno volivno pravico. Tudi v Opavi je kakih 200 oseb priredilo enako demonstracijo. Slovanske vzporednice v Sleziji. Nemški poslanci nameravajo Slezijskega deželnega predsednika v deželnem zboru vprašati, če namerava vlada premestiti slovanske vzporednice iz Ttšina in Opave. Maziljenje srbskega kralja. Po maziljcnju se jo ljudstvo in vojaštvo klanjalo kralja. Pri slavnostnem obedu je kralj rekel, da je vladar eva doline st, pri vsaki priliki ščititi in častiti velike narodnostne tradicije. Poizkusil bo vse, da ii pri bori spoštovanje in ljubezen svojega Ijud stva. Kralj je že odpotoval iz Ziče v Kra gujovac Z Balkana. Grški metropolit v Melniku je naznanil, da je 5. t. m. šest Bolgarov vdrlo v kapa-tovsko grško cerkev in so umerili 3 osebe. V Belgrad so došli bolgarski pooblaščenci, ki proučujejo vprašanje o novi trgovinski pogodbi med Srbijo in Bolgarijo. Grški kralj Jurij bo odpotoval v Pariz in na Dnnaj. Ameriški vojaki pomorili 250 ne-oboroženih ljudij. W a 8 h i n g t o n, Sedaj se d znaja, da so ameriški vojaki dne 1. avgu t« na ctoku Mindanao klali Mcrote, kateri se niso meg!i braniti pred dobro oboroženimi vo jaki Takrat so vojaki na višje povelje po morili 250 mož, žensk in otrok, nakar so njihovo vas požgali. Vojaki trdijo, da so Moroti njihove prednje straže zavratno pomorili, nakar so pričeli vojaki s splošnim klanjem. Vojni urad o tem noče poročati. Vstaja v nemški Afriki. V B src lin dohajajo iz nemške južno vzhodne Afrike jako resna poročila. Dokaj časa bo še preteklo, predno bodo Nemci po razili uporne zamorce. Oddtlek za naselbine v nemškem ministrstvu za vnanje stvari je dobil o resnosti položaja vznemirljiva poročila. Nemškemu državnemu zboru bo pied ložen pred|0g, da dovoli znatne denarne svote za jui.no vzhodno Afriko. Vstaja v portugalski Afriki. Ne samo zamorci v nemških nnselbi nah so ee uprli pr«. ti E vropejcem, tudi v poitugalakih afriških naselbinah divja upor. /ismoici rodu Cuihama so p razni te dni proti njim poslano portugalsko vojaštvo tako, da jih je od 499 le malo ušlo. Angleška ekspedicija v Tibetu. Rtuterjev urad poroča : Angleško ekspe dicijo v Tibetu so razdelili v več oddelkov. General Maodonald se je poslovil (d čet z nagovorom, v katerem jo pohvalil čete. Položaj v Italiji. Italijanski kralj ja z* ukazal, da morajo 12. oktobra ravnokar odpuščeni vojaki, ki bo bili rojeni 1. 1880. izvzemši one pri ko- njeništvu in artiljeriji, zopet nastopiti službo v armadi. Iz tega sklepajo, da namerava vlada razpustiti zbornico in razpisati nove volitve._ Štajerske novice. š Požar Štiriletni Martin Peter-k o v i č v Trnjah občine Zokot se je igral z žvepljenkami ter na ta način zažgal skedenj, hlev in hišo; škode je 1800 K. Po sestnik biva sedaj v Ameriki. s stekel pes je divjal te dni po bi zeljski okolici ter oklel več psov. Psa kakor tudi vse sumljive živali so postrelili. š Žusem. V tukajšnji župni cerkvi je zelo lepo prenovljen tabernakelj in pri podružnici Sv. Jakoba pa oltar sv Antona. Mojstrsko delo je izvršil gosp. Alojzij Z o r a 11 i iz Maribora. š Na Štajerskem je zadnji teden pre cej slabo vretue. Draginja je pa velikanska. Č? pomislimo, da slaoa zelnata glava stane 3 kr. (6 v.), če je lepa, pa več, potem je dosti rečeno. Krompirja pa ni niti lahko dobit'1. š Spakedrana Imena železniških postaj. Zaloln ki raznih slovenskih voznih redov in kondukterjev naj gledajo, da bodo imena postaj piBana pravilna. Nemci nam pačijo krajevna imena, ne kvarimo si jih še sami. Tako je brati v koloni Spielfeld Ljutomer: Zrgornja Radgona nam. pravilnega Gornja Radgona, Ridenci toplice po nemškem Bid R«dain) nam. Radenci, Krastje-Mota nam. Hrastie-Mota ali H rast je M u t a. V koloni Grcbalno-Rogatec je brati: 6t Vid-Grobelno nam. S t. Vid pri Grobe 1 n e m , M .stin (po nemškem Mostin) nam M e s t i n j e , Kostrajnioa (po nemškem Koatreinitz) nam. KoBtrivnica, Rogatec - S.uerbrunn nam. Rogaška Slatina itd. Dnevne novice, V L j u b 1 j a n i, 11. oktobra Vlada je opravičena! Tak poklon je naredil Heinov lakaj v „Narodovem" uredništvu pred našo deželno vlado z ozirom na izjavo »Liibacher Zeitung" o kazinskih s!relib, katero smo že včeraj glosirali. Mi pa pravimo, vlada ni prav nič o p r a v i č e n a. Če je tako hitela poročati o strelih, je Bcdaj njena dolžnost, ko je deielo oblatila pred svetom, preiskati, ako je mnenje državnega praidništva z dne 8. junija 19 0 3 da Be je streljalo, sedaj in aa podlagi vseh prič, opravičeno ali ne, Daž. vlada je trdila v svojih poročilih, da se je streljalo; sedaj ko je tsa prepričano, da se ni Btreljalo, mora dati od sebe drugačno „pojasni!o", ne pa takr, kakršno je bilo predvčerašojim v »Lsibacher Zeitung" in v katerem stoji na istem stilišču, kakor dan po demonstracijah. Zato mi pravimo, da so vlada še ni prav nič opravičila, ampak, da je zdaj dvakrat kriva. Berite govor d'. Suiteršifev, ki ga danes priobču-jemr, in ki je sesta»ljen na podlagi n&tančne preiskave! Na podlagi poročila deželne vlade so nemški listi blatili našo deželo, n a pod la gi s o b o t n e g a pisarjenja v »Laibacher Zeitung" bodo pri svojem blatenju vztrajali, zato pa zahteva čast naša dežele in naroda, da do skrajnosti zahtevamo zadoščenja! Bomo videli, kako se bodo sedaj obnaSali tisti, katerim je poverjeno zastopstvo Ljubljane! Če tega ne store, jim bomo morali reči, da so vladni lakaji, ki so izdali svoje volivce. Dr. Susteršiča v »Narodu« blatite, ker jo stori', kar bi bila vaša dolžnost storiti vimenu ljubljanskegame3ta! Kako dolgo boste še čepeli v nemškutankih verig;,h te nevndie zveze, ki vam je zvezala ude in zamašila u-ita, da smete samo še kimati in vladi.io početje odobravati? Tavčarjevo prepričanje ln dvoboj, »Soverski Narod« piše: »Katoliško prepričanje je dobor ščit, pesebno v kritč-n>h tren tkih. Poslanec grof B a r b o je počastil dr. Susteršiča s tem, da mu jo poslal svoja sekundanta in ga pozval na dvoboj. Susteršič je hitro hitro zlezel za svoje katoliško prepričanje in izjavil, da mu to kat:liiko prepričtnje brani sprejeti dvoboj !u — T*ko je »Narodu« poročal groi Barbo, ki hoče uunda toliko časa izzivati, da bo kaj iikupil, kar bo pomnil dolgo časa. Če si želi ta predrini grefič bojev, jih lahko v deželni zbornici doživi, pa ne tako otročjih, kakor je gigrlska igrača z dvobojem 1 Ko je dr. Tavčar uvrstil v »Narod« zgoraj omenjeno notico svojega zaveznika, je nekaj pcz.bil. Pred leti je dr. Tavčarja pozval na dvoboj g. K. Ker Tavčar nima katoliškega prepričanja, a dvoboja ni sprejel, je očitno, da takrat ni zlezel za katoliško prepričanje, ampak je strahopetno ušel, kakor zajec pred lovcem. Lev z grivo se je izpremenil v plašnega zajca. Tega se naj spomni danes voditelj liberaloev, ko grozi s pasjim bičem ! Zakaj je bila odpovedana seja ustavnega odseka ? Tudi ta obstrukcijski manever nemško liberalne večine, ki naj prepreči volilno reformo, izgovarja sinočnji »Na rod«, in sicer tako • le: »Oiebna dostojnost brani vsakemu dostojnemu poslancu, da bi sedel pri eni mizi s kakim Susteršičem. Ti oziri na lastno čast in na fuično nerazpolo-ženje so dali povod, da je bila za petek sklicana seja ustavnega odseka odpovedana.« — Slab izgovor! Če bi kdo moral reči, da z ozirom na čast ni mogel priti k seji, bi bil to dr. Susteršič. Kajti njega je pni napadel Tavčar, ia je dobil odgovor; nato ga je napadel Birbo, in je dobil tudi odgovor. Dr. Susteršič je vedno udarce pariral. Če se zdaj gospodje pritožujejo, da so razžaljeni, se naj sami pri sebi pritožijo. Dr. Susteršič je bil leta in leta najgrje zasramo-van, in vkljub temu ne vra5a psovk, dokler ni nanovo izzvan. Še bolj zanimiv je pa drugi razlog: L'bera!ci niso mogli k soji zaradi fizičnega nerazpoloženja. Dr. Tavčar, ki je grozil, da bo z bičem pretepel dr. Susteršiča .kakor kravo«, jo postal kar naenkrat tako bolan, ko bi bilo treba iti k seji UBtavnega rdseka posvetovat sa o volilni ref.rmi, da ni mogel z mesta. Vsi libe ralci so zboleli. Gospodje postanejo t ar na enkrat »fizično nerazpoloženi", čo je tribs iti v ustavni odsek. To je pa nov način ob-strukcije : Obstru ranje s „fitičr,o nerazpo ložnostjo!« Rsdo vedni smo, kako dolgo bodo gospodje še bolni! »Slovenski Narod" bi zopet rad na-tvezil svojim bravcem, da ne stoje vsi ka toliško narodni poslanci za dr. Susteršičem. Temu nasproti moramo izjaviti, da stojo vsi naši pcslanoi brez izjeme na stališču, da je proti skrajni areg*nci naših nasprotnikov na mestu le najbrezobzirnejši nastip. Laž je torej, če „N»roda piše, „da bi ne bili niti prsta ganili, čc bi bili narodno-napredni poslanci dr. Su3teršiča Vi dverane ven vrgli". Ča imajo gg. grtfe in baroni in nj»hivi slovenski opr; de res ta rrmen, ga lahko prihodnjič poizkusijo. Bodo v.«j videli, ko liko je resnice na tem, kar njih.vo glasilo piše! A poten se naj ne prit ;fu;ejo, da se jim ie zgodila kaku krivici! Kranjski deželni zbor ima prihodnjo sejo v petek ob navadni uri. Ruska himna povod preiskavi. h Novega mesta se nam piše.: Pred do brima dietna mesecema sa je pri neki tu kajšnji vrtni veselici med drugimi godbe-nimi točkami igrala tudi rustta himna, ka tero — mimogrede povedano — igrajo n. pr. vojaške godbe neštetokrat, ljubljanska društvena godba jo ima skoro pri vsakem večjem koncertu na sporedu in cslo v nemških gledališčih jo je bilo vže slišati kot vpletek med koncertne potpouri, in vselej brez politične s leri. Ko so pevci ztsliSali mogočne akorde ruske himne, jim je pre kipeio slovansko na duknje in \stali so tar spremljali godbo s petjem. In to naj bi bil morda kak političen pregrešek? Kar so med pevci tudi nekateri sodnijski uradnik1, ki pa se te hmne v istini n:so udeležili niti s petjem niti s kakm drugim demonstrativnim nastopom, je neka podla, neznačajna eluša, v brezimnem pismu denuncir^la uradnike pri višjem sodišču v Gradcu, katero je proti dotiinim uvedlo preiskavo. Čuditi sa jo le, da nadsod š':e reagira na take de-nuncijacije in da sa dr/,ne preiskav«ti zadevo, ki nima ncbeie pulitične provokaoi,e od stran državnih slovenskih uradnikov, kat.ri so sanao poslušali ru k ) h mno, do čim *e nemškim uradnikom po drugih me stih dopušča ali cslo svetuje , naj sodelujejo pri vsenemških in prt tiavstrijskih nastopih. Da bo preiskava dognala neresničnost in lainjivo obrekovanje nemškutarskega denuncijonta, je gitovo, a gotovo je tudi, da v Avstriji tičimo še vedno v duhu onih časov, ko so nenomški uradniki morali zatajevati vsako narodno zavest Za danes samo dejstvo, o katerem pa hočemo pozneje na drugem mestu obširneje govoriti. Ii učiteljskih krogov so nam piše: Iz zadnjih številk »U3it, Tov.« grozi stavka. Toda ta bomba ne pretresa sveta niti toliko, kakor bi ga, če bi jo napovedalo 300 delavcev. Kdor grozi s stavko, mora poznati razmere in tudi ljudi, ki naj stavkajo. Reči pa smemo, da večina liberalnega učiteljstva ni zmožna za stavko, ker tiči preveč pod birokraško peto. Zato svet ostaja tako ravnodušen, čeprav g. Gangl to idejo prekrščuje v »predzadnje trenutke«. Ideje, ki niso vsajene na realna tla, ne uspevajo. Povemo pa lahko, da ima učiteljstvo taka realna tla, na katerih se tudi stavka lahko prav dobro obnese. Bliža sa Božič. Vse se ga veseli, lo ljudski učitelj ne! Pomagajmo si! Brez dvoma je ljudstvo z nami. Druga naša parola bodi: Nemščino iz ljudskih šol ven 1 Pretrgajmo tudi vse nemške zveze s slovenskimi Solarni ! Kakšne, to vsak ve. Tudi ta ideja ima realna tla. Seveda le v slogi. Učiteljska služba na Grosupljem se je oddala »pod roko«. V interesu učiteljstva prosimo kraj. šol. svete, da vsa kraje objavijo, kjer so se oddale učiteljske službe »pod roko«. Ta Brani- tna moda je zdaj v bujnem cvetju. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela svojo 154. vodstveno sejo dne 4. oktobra 1904. Temeljito se je bavilo z vprašanjem o „družbeni kavi" in o zadevi „narodnega kolka". Glasom izkaza je prevzela družba akad. fer. društva „Prosveta" dne 18. avg. 1904. kolekov 248.215 in terjatve istega društva za 248.411 razposlanih kolkov. Do danes je družba v razprodajo poslala 157.010 kolkov, od katerih se jih je vrnilo 30.282, torej jih ostaja še 121.487 v zalogi. Dosedaj je plačanih 64.646 kolkov za vsoto 1310 K 92 v. — Z deželnozborske galerije »Narod" je končno vendar našel tistega edinega bedaka, ki je pri zadnji deželnozborski seji na galeriji na glas vpil proti dr. Susteršiču. Da se mu ni huje godilo, kakor se mu je, se ima zahvaliti le dejstvu, da je tisti, katerega »Narod" naziva s častnim pridevkom „Susteršičev policaj", ko ga je ostro prijel in si ga dobro ogledal, se moral vrniti k sestavi poročila, drugo občinstvo se pa nato za liberalčevo jezo in za jezo v obližju se nahajajočega Luka Jelenca, ki se je repenčil, kakor bi bil kričač njegov sorodnik, ni mnogo zmenilo ter je z bučnim „Živio dr. Susteršič!" zadušilo meketanje liberalčevo. Ta liberalec bo imel v kratkem priliko dokazati, če je tudi drugod tako pogumen. — Danlčar Cvetek ln »SI. Narod". „Slov. Narod" je poročal, da so imeli duhovniki o smrti ,Daničarja" Cvetka mnogo lepih besed, dokler je pa živel, so bila njih dejanja čisto drugačna. Pustili so na smrt bolnega Cvetka s škapulirjem vred v blatu; ker ni hotel v lemenat, ga je zadela strašna kazen, da je zapustil bogati stric na Laškem Rovtu vse svoje premoženje duhovnikom, ki so se z njim mastili, ko je Cvetek stradal na Dunaju; nihče domačinov se ni zmenil zanj, umiranje Cvetkovo bi bilo pasje, da ni bilo liberalcev. Liberalka, ki nima prav nič vere, je prišla z Dunaja in mu je stregla; lastnik hotela za turiste je pošiljal Cvetku krepke juhe in dobrega vina, da so mu olajšali bedno stanje. Tudi ta nima vere, a mesto nje srce. Cvetek je bil precej pobožen, a omejen. — Tako „Narod". — Od brata rajnkega, ki je sedaj posestnik na Laškem Rovtu, in njegove sestre smo dobili sledeča pojasnila: 1. Ranjki stric Janez Zupanec ni zapustil vinarja duhovnikom, temveč je volil vse svoje premoženje meni podpisani nečakinji Urši Cvetek, ki sem od mladega delala pri hiši. Sorodnikom je določil velike legate in nekaj malega za dobre namene. To posestvo sem prostovoljno dala bratu Frančišku, ki je zdaj gospodar. 2. Ni res, da se izmed domačih nihče ni zmenil za pokojnega Antona, res je pa, da je imel ves čas najboljšo postrežbo. Kar smo mogli, smo mu dali, in postregli, kakor smo najbolje znali. 3. Duhovniki niso imeli zanj le praznih besed. Na Dunaju se je mogel vzdržati le z dejansko pomočjo in posredovanjem domačih duhovnikov. Eden duhovnikov mu je dajal ves čas denarno podporo in posredoval zanj pri stricu; pokojni župnik Matija Zarnik je zanj^ plačal 200 K., drugi so mu pomagali po moči in priložnosti. 4. Res mu je prišla streč gospodinja z Dunaja, pa ne zato, kakor da ne bi imel rajnki drugače nobene postrežbe, temveč le iz usmiljenja in hvaležnosti. Matilda Ješke ni brezverka, bila je med tem časom pri spo- vedi v farni cerkvi in je še umirajočemu obljubila, da bo redno hodila k spovedi in k službi božji. 5. Imenovana gospodinja je stregla rajnkemu, toda iz svojega ni dala zanj niti vinarja, pač pa smo ji pri odhodu nekoliko nagradili njeno požrtvovalnost. 6. Najemnica hotela za turiste je sama ponudila juho iz hotela. Poslala jo je dvakrat. Bila je tako slaba, da je bolnik ni mogel zaužiti. Vina ni od tam nikdar prejel. — Sicer je čudno, s kakšno pravico štejejo slovenski liberalci nemške brezverce za svoje. — Od vsega, kar je pokejni brat dobil ed nemških in slovenskih liberalcev, ne bi mogel živeti niti en dan. Kakor se zanj niso zmenili v življenju, ravno tako so ga pustili v bolezni. 7. Ni res, da so duhovniki zapustili rajnkega. Bil je dvakrat previden; dasiravno je Laški Rovt skoro poldrugo uro oddaljen od farne cerkve, je na teden po dvakrat kdo izmed duhovnikov obiskal bolnika. 8. Bratu se očita omejenost. Na gimnaziji je bil navadno odličnjak. — To je resnica na „Narodovo" grde obrekovanje. — Laški Rovt, Franc Cvetek, brat, Urša Cvetek, setra. — Is Bohinja se nam pereča: Na Nomenju za Gorico ima podjetništvo Chierici kamnolom. Včeraj so zažgali prvo mino, ki je razstrelila cel rob. Pri tej priliki je kamenje letelo čez vso vas ter poškodovalo nekaj streh. V neki hiši je kamen vdrl celo v sobo. Hvala Bogu, da se ni pripetila hujša nesreča. Želeti bi bilo več previdnosti. — Sneg imamo po gorah daleč navzdol; tudi po dolini je snežilo, a se je sneg sproti tajal. — Sivica je zelo narastla ter vzela most podjetništva na Ložah. — Jesenski pridelki so valed mraza in deževia uničeni. — Umrla je na Dunaju v viden-s k i bolnišnici gdč. Ana Fink, doma iz kopanjske župnije na Dolenjskem, stara šele 20 let. Njeno truplo pečiva na dunajskem centralnem pokopališču Bila je pridna de klica, a „dunajska bolezen« — v prsih — ji je pretrgala nit živlienia. — Pri občinskih volitvah v Gradišču ob Soči je zmagala laška katoliška stranka. — 901etnico je praznovala minuli če trtek v Skcfji Loki gospa Marija Sršen, vdova po adjunktu glavne dež. blagajne. — Novo društvo. C. kr namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva „Skalnica, društvo slovenskih delavk« v Gorici. — Preiskušnje usposobljenosti za ljudske in nreščinske šole se bi do začele v Gorici dne 4. novembra Prošnje morajo biti predložene o kr. izpraševalci komisiji najkasneje do 20, t. m. — Dva Slovenca v cesarjevi telesni straži Nedavno sta iz L ubljane odpotovala na Dunaj k cesarjevi telesni straži Slovenca g. A d o I f B I a z n i k , sin tr govca g. Bisznika na Starem trgu v Ljubljani in g. B u h. — Umrla je včeraj v Toplicah na Dolenjskem po daljšem bolehanju gospa Jo> sipina Kulavic, vdova po Avgustu Kulavicu, zdravniku in kopališkem najemniku. Rojena ie l ila dne 19. aprila ). 1855 v Malborgetu. Nekdanjim obiskovalcem kopeli je bila rajnica vsied svoje ljubeznjivosti in prirejene vese losti obče priljubljena. Z umrlim možem sta živela v zvesti ljubezni, ter si vsled izredoe marljivosti pridobila precej imetja. Zadnja leti je živela gospa s priletno materjo in sestro Albino natihoma v svoji hiši t k ko pališča ter rada sprejemala goste v stanovanje, kjer jim je postrežljivcst in skrbna snaga nad vse ugajala. Naj kane solza žalovanja na nje rano gomilo, njena blaga duša, očiščena po večletni n.uSni bolezni, pa je že prejela venec iz nevenljivih cvetic, cvetkih v nebeškem raju. — Milijonarji na potovanju. Iz tr žaške luke je odplul velik nemški parnik ..SoMesvvig". Ta parnik, preskrbljen z »sem mogočim komfortom in pripravami udob noati, pel.e na svojem krovu okoli 60 bogatašev z družinami aa potovanje po grškem otočju do Carigrada in potem po lukah Male ki'y do Tripolisa in po južni Ilaliji naprej d > Genove. V Genovo dospejo okoli zaJttka decembra. V Trst so ti nemški bo gataši dospeli preko naših dežel po želez nic>. h Genove se peljejo preko ser. Italije domov. — Lovska novica Izpod Grintovca se nam piše: Včeraj, 10. t. m., je padel letos prvi jelen v cerkljanskem lovu. Je pravi orjak ! Lovec mu je odbil zadnjo nogo, a je še po treh letel od vasi Štefanja gora do cerkve, skoraj pol ure daleč in nazaj. Lovec ga je moral drugič streljati in ko je že padel, bi bil kmalu s svojimi rogovilami predrl nekega dečka. Začetek je lep, a se obeta še dober plen, ker se jih nekaj še klati po cerkljanskem lovu. — Sneg na Gorenjskem. Iz Cerkelj se nam piše: Na Krvavcu in sosednjih planinah že par dni neprenehoma sneži. Sveti Ambrož se komaj brani snega. — Roparji, 45.etiii A. Pabor iz Opat jega sela je imel opravilo v Pierisu, R ,n kih in drugih krajih v Furlaniji. V četrtek zvečer se je ustavil v Foljanu v Vinsijevi gostilni. Pravijo, da je bil malo vinjen ter je zadremal. Ko so drugi odšli je šel tudi on. Spremljali so ga štirje mladeniči, stari 19 do 21 let. V bližini Acqu .rolijeve stro jame pa so ga napadli, pretepli in vrgli na tla ter mu vzeli 244 kron. Potem ao šli. Ko je Pahor šel s trudom naprej, ga je na pidel Angelo Peteani in ga vrgel na tla ter ga pretepel s tovarišem. Končno sta ga pri jola za nogo ter vrgla v jarek. Ali Pahor ni bil mrtev, kakor sta mislila, marveč Be je zavedel ter šel v Zagraj. Roparje so takoj zaprli. — Požar. S Suhora se nam poroča, da je dne 7. t. m., popoldne ob pol štirih, nastal velik požar v visi Gorenji Suhor. Zgorela je hiša in vse žito pod streho po sestniku Janezu Ž e 1 j k o. Živino so ko maj rešili. Skoda se ceni na 1400 K. Mož je bil vedno zavarovan, žal, da je ravno lete b to opustil! Ko bi ne bili sosedni ljudje urno prihiteli na pomoč, vpepeljena bi bila gotovo c", ki je bil več kakor en mesec dni v preiskovalnem zaporu ped obtožbo zločina izsiije\ania, je bil včeraj opoldne izpuščen na svob do Soiišče je namreč odstopilo od nadaljnega kazenskega preganjanja proti njemu, k'r ni našlo povoda za nadaljno po stopanje — Tržaški .Narodni dom". Priho 1 njo sredo zvečer, 12. t. m., se otvorita v »Narodnem domu« kavarna in restav racija »Balkan«. — Hud pretep Stepla sta se v nedeljo »večer dva fanta na Verji pri Medvo-dib. Zavašnik iz bp. Pirnič je svojemu tova rišu iz Bilj zadal štiri rane v glavo, zakar je dobil od napadanega tako rano na roko, da je onemogel, Zavašnik bi bil moral te dni iti k vojakom. — Pokopali so v Hrešah nad St Vi dom zasebnika gosp. Antona Dolenca, bivšega veleposestnika. — V najem se oddd z novim letom restavracija na kolodvoru v S e 1 z t b a 1 u. Ponudbe do 31 t. m. želez, ravnateljstvu v Beljaku, kjer Be poizvedo tudi pogoji. — Malo vefi potrpežljivosti. Mi- noli teden smo objavili neki dopis, ki na-glaša, da dva davkoplačevalca nista mogla plačati davkov, dasi sta prišla še med uradnim časem. Da stvar pojasnimo, pripomnimo, da imajo davčni uradi svoje uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Primeri pa se lahko, da pride ob enem več strank in da torej ni mogoče vsem kmalu ustreči, in tako je mogoče, da ta ali oni takoj ne pride na vrsto. Seveda bi ne bilo v redu, ko bi urad ob uradnem času brez pravega vzroka edstranil stranko, kar pa se vsaj v Ljubljani ne zgodi. Opozarjamo tudi, da je mogoče davke plačati tudi s posebno položnico, ki so na razpolago pri poštnih uradih. Torej krivice nisme hoteli nobenemu storiti z detičnim poročilom, pač pa na obe strani priporočiti malo več potrpežljivosti. — Uslužbenci državnih želesnlc pri žele* ministru, V soboto je želez niški minister sprejel uslužbenoe državnih železnic, kateri so prosili, naj se jim z ozirom na sedanjo draginjo podeli 20% dra-ginjske doklade. Minister je rekel, da mora preje izvršiti potrebne poizvedbe, preden kaj obljubi. — Načrti sa uravnavo pritokov reke Vipave Dež. glavar je naznanil v seji gorišnega dež. zbora v petek tudi na znanilo namestništva, da je vlada že napra vila načrte za uravnavo pritokov reke Vi pave ter da izdela v kratkem tudi načrte glede uravnave reke Vipave same. — Is Kranjske gore se nam p še < Sneg se prijemlje vedno nižje, hladno je. Letoviščarji sa nas zapustili, le nekateri naj bolj stanovitni ostajajo. Letos je bilo tukaj 12 slikarjev, diletantov in takih po poklicu, ki so Blikali divno okolico. — Davčnega k ontro 1 or j a Jereba še niso dobili. V njegovem stanovanji so dobili dve pismi, v katerih se je poslovil od sestre in matere in ji zapustil svoj prihranek. Ako ne dobe njegovega trupla, čakati bo treba 30 let, da se razglasi za mttvega. Ub ga mati pa ne bo dočakala dedšine. — V Kranj ski Gori sta dva peka, pa nobenega mesarja, zato je tu najdražje meso na Kranjskem. Dobro bi bilo, ko bi bo nasel i mesar, go tovo bi izhajal, zlasti po leti, ko e mnogo tujcev. — Podružnica av. C rila in Metoda tukajšnja spi že dve leti. Kdo jo bo zbudil? — Najbolj obljudena hiša v Kranjiki Gori je jetnišnica (»Maruška«). Vsak dan pride več transportov prisiljenih letoviščarjev s Hruš ce in Jesenic, ki dob vajo tu brez plačrco hrano in stanovanje. — T« teden je v Kranjski Gori veliki letni sejem, prav za prav »predpust«, ki traja celh osem dni, — največ zavoljo phs-, ker pleše se ne pretrgoma osem dni po dnevu in po neči. Vse je vrtoglavo Ta ples je menda še osta nek iz paganskih časov, ko so tu plesali pod borovcem okoli svojega malika. — V mošenjski občinski odbor so izvoljeni še ti le možje: Eduard Markov š e k , Franc C v e n k e 1 j, F/an Stroj, Jakob B r i n š e k , Lovrenc Vilfan, Tcmaž Jurgele, Fr. Kocijančič, Fr. A v s e n i k , Ivan M a r k o v i č , Ivan R eš. — Raspisano je mesto poštnega od pravnika na c. kr. poštnem uradu (111/6) v Kresnicah, polit, okraj L t ja, proti pogodbi in kavciji 400 K. Letna plača 400 K, uradni pavšal 100 K in letni pavšal 378 K za vzdr žavo na dan štirikratne pešne zveze med poštnim uradom in kolodvorom tor za lo kalno dostavljanje poštnih pošiljetev. Prošnje v teku treh tednov n« c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — Sin proti očetu V zapor o. kr. okrajne sodnije v C rknici t.o pripeljali ože-njenega posestnika Petra Mestek a iz Mrti-njake pri Logatcu radi težke telesne pe škodbe Mestek je bival 4l/i leta v Ameriki ter si tam zaslužil precej denarja. Letos je prišel domov ter začel prav odurno ravnati s svojimi domačimi. Ker je bil ša neožen en, mu je oče nasvetoval, naj se oženi in da mu hoče dati kmetijo Sin se je sprva malo branil, potem Be je pa le oženil. Prevzel je kmetijo, katera je bila zelo vel ka. Ali sča soma bo se začeli oglašati dolžniki, kateri so imeli denarja na tej kmetiji. Ko je v nedeljo sin očetu predbacival, zakaj mu ni tega preje povedal, rekel n u je oče, da mu heče pomagati, in da ima sam tudi toliko denarja iz Amerike, da bo lahko dolgove poplačal. To je pa sina tako razkačilo, da je planil na očeta in ga začel obdelovati s pestmi. Težko poškodo^nega so ga iztrgali sinu iz rok, slednjega pa naznanili orožnike m, kateri so g» aretirali. — Skupil jo je. Z Dolenjskega Be nam poroča: Bilo je sredi minolega meseca, ko je nekje na kranjsko štajerski meji menda luna tako zmešala nekega liberalnega učitelja, da je v neki hiši — menda »iz lju be z ni do klerikalcev« — vse narobe obrnil. Gospodarju se je to divje početje vročekrvnega vzgojitelja zdelo le prehudo, in šel ga je tožit. Rogovilež je bil obsojen. Ko pa je hotel poravnati kazen, našel je kačo v žepu tor prosil gospodarja, naj počaka do prvega. Objavimo ta dogodek, ki osvetljuje sedanje razmere v deželi, odkar bivamo v senci — grabelj. — S Sv. Viiarij se nam piše: Kakor vsako leto, se božja pot na Sv. Višarjah za ključi v nedeljo rožnega venca, to se je tudi letos zgodilo. A kdor še ni bil letos na Sv. Višarjah, se mu nudi sedaj lepa prilika, ker cerkvena gostilni ostane odprta še do 20. t. m. Dobijo se prenočišča in gorka jedila; na Sv. Višarjah je namreč edielek železniškega polka, imajo vaje z brezžičnim brzo-javom, radi tega je gostilna odprta Obenem se bo v svetišču postavila nova prižnica iz mramorja, delo gosp Voglerja in g. Progarja iz Celovca. Kakor se čuje, namerava obiskati Sv. Višarje princ saksonski s Bvojim spremstvom, kar se bode še ob pravem času naznanilo. Torej, kdor še ni bil na Sv. Višarjah, naj še poleti gori; vreme je še ugodno. — Zaposnel cvet Iz Višnje gore smo prejeli iz prijateljske roke nežno vijolico, ki je samevala v zatišju ob cesti. — Stepel se je v nedeljo kamnosek Valentin Pavšč v neki gostilni v Skcfji Loki Pavšič je doma iz Ljupe pri Gorici ter je služil v Skofji Loki. V nedeljo ae je na pil v neki gostilni. Ko ga je vino omamilo, se je začel prepirati s svojimi tovariši. Napadel je enega z nožem ter ga tefcko ranil — Ustanove sa želesničarje. Ka kor vsako leto, razdelili se bodo tuli letes dohodki ustanov med bivše železniške usluž benoe, oziroma njih vdove in 8:rote, in sicer . Iz železničarskega podpornega zaklada, iz Matija vitez Scho lerer jeve ustanove, iz MoriC baron Ko.iigswarter jeve ustanove in iz ustanove za avstrijske železniške ponesrečence. Nadaljna pojasnila se izvedo pri postajenaJelnikih južne železnice, kjer naj se tudi prošnje v to avrho oddajo najkas neje do 31. oktobra t. 1. — Na dopise v ^Gorenjcu" glede blagoslevljenja gasilnega doma se nam poroča iz Šenčurja iz popolno zanesljivega vira, da g. župnika ni nihče vprašal in ne prosil, da bi šel gasilni dem blagoslovit. G. pednačelnik ga je vprašal enkrat na cesti, če so ga že prišli možje prosit, na kar mu je g. župnik odgovoril, da še ni bilo nikogar — a prosil ga nikakor ni. Občinski sluga pa ga je prosil na potu proti pokopališču, da bi bila preje končana božja služba, a za blagoslov ga ni prosil, a tudi drugih mož ni bilo blizu, kar se je pričakovalo in kar bi se bilo tudi spodobilo. Torej se popelno vzdržuje trditev, da ni nihče prosil in ne vprašal za blagoslovljenje doma. Sicer bi se bilo blagoslovljenje izvršilo tudi brez prošnje po popoldanski službi božji, če bi ne bili postavili na spored plesa Teliko v odgovor na dolgovezne in lažnjive dopise šenčurskih liberalcev v »Gorenjcu". Književnost m umetnost. * Slovenskim književnikom! V spomin na veličabtne dneve, ko se je v Bel gradu zasnovala organizacija jugoslovanskih umetnikov ter se je položil trden temelj du* ševne vezi jugoslovanske cmladir.e, sklenili so na dveh Bestankih jugoslovanski književniki, slikarji in kiparji, da izdajo „ Ju g o • s 1 o v a n b k i Almanah". V »Jugoslovanskem Almanahu* objavijo se repro dukcije na prvi jugcslov. umetniški izložbi v Be'gradu razstavljenih um .tvorov ter književni doneski bolgarskih, srbskib, hrvaških in slovenskih pisateljev. Literarni del ,A1 manaha" bo obsegal 40 pol velike četrtinke ter odpade na vsski narod čeirti del. V uro ditev in cconitev literarnih doneskov je treba slovenskim pisateljem izvoliti svojo jury ki bo odločila, kaj naj se obelodani v omenjeni ediciji. Vsled tega usoja si podpisani odbor, ki je v to pooblaščen po konferencah jugoB'ovanskih umetnikov in literatov v Belgradu naju judnejša vabiti vsa slovensie knjižetnke brez razločka stroke in smeri, da blagovolijo udeležiti se sestanka, ki se vrši v petek, dne 13 t. m. , ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Narodnega doma" v Ljubljani. Oni gospodje, ki pa ne utegnejo osebno udeležiti se tega sestanka, blagovolijo naj pismeno javiti svoje Bodelovanje, oziroma eventualne predloge na naslov: F r. G o v e k ■ r, Ljubljana, mestni ma • g i s t r a t, dovolj začasno, da ee more o njih obravnavati na sestanku. — Rokopisi morajo biti v Ljubljani do 13 septemhra t. I. — V L j u b 1 j a n i, dne 9. okt 1904. Pripravljalni odbor. * Slovensko gledališče. V nedejo popoldne so predstavljali na našem odru igro »Revček A n d r e j č e k«. Narodnn igra s petiem v 5 delanjih. Poslovenil J. Badeiek. Komu ni znana ta ntrodna igra? Bili smo sadovoljni z igranjem, saj so storili svojo dolžnoit vsi igralci po svojih močeh. Naši Bohinjci seve ne govore tak češki naglas, kakršnega smo včeraj slšili. Jako zadovoljni smo bili z Andvejčkom — g. Verovška. Tudi gospodična Noskova in g. TiŠnov sta nam še precej ugajala. Veseli smo bili nekaterih krepkih domačih moči, ki našemu odru nikakor niso v sramoto. — Zvečer pa. Brno v drugič videli .Rezer-vistova svatba". O igri se ie že go vorilo nekoliko. Rečemo le, da bi b lo pred stavljanje lahko boljše, no pa naše občinstvo jakn rado potrpi, kadar se gre za — burke. I{ra ni vredna, da bi mnogo Dišali o njej. — Danes se predstavlja v tretič v sezoni Meyerbeerova velika opera ,Huge-n o t i", katera se potem sa nekaj časa odstavi z repertoirjs. Kot prihodna ooera pri dejo na visto Oflanbachove „Hofftnan-ove pripovesti", katere operni en semble sedaj shuono z Wdgnerjevim .L o h e n g r i n o m* študira — D ie 13. t. m. vprizori se dramska noviteta: »Zle na suž nja", slika ic slovaškega življenja v treh dejanjih Češki spisala Gabrieia Preis-sova, poslovenila ZfiaJelovškova. TJaslovno ulogo igra gpdč. Otilija S p u r n a , ostale velike uloge imajo gospa Danilova in gpdč. Noskova tar gospodje Tišnov in D o b r o v o I n y. n to dramo, ki je osobito skrbno študirana, napravljenih je tudi nekaj norih kostumov. Rižijo ima g. režišer Jaroslav Tišnov. Ljubljanske novice »Glasbena Matica." Včeraj zvečer ob 8. uri se je vršil v dvorani „GIasbene Matice" občni zbor njenega pevskega zbora. G. predsednik pozdravi navzoče kar naj-iskreneje in našteva letošnje koncertne prireditve, katere so bile jako sijajne, za kar pa gre gotovo prva in največja zahvala in zasluga našemu vrlemu, dičnemu koncertnemu vodji g. Hubadu. Nadalje se zahvali sedanjemu moškemu in ženskemu odboru, posebno pa gg. tajnici M. Krejčevi in bla-gajničarki gdč. Reichovi in gg. Sebeniku, Stegnarju in Siču kot tajnikovemu namestniku. Zahvali pa se še posebno obema pevskima zboroma na vztrajnem in res požrtvovalnem delovanju. G. tajnik dr. Kozina omenja razne koncertne prireditve in posebno ono ob vsesokolski slavnosti, pri kateri je obojen pevski zbor zopet na novo organizovan nastopil v tolikem številu, kakor še nikoli od dunajskih koncertov. A uspeh pa je bil celo večji kot na carskem Dunaju, ker se je pelo še dovršneje. Število pevcev je bilo 180 in sicer 110 ženskih in 70 moških. Nato je poročal blagajnik g P. Lozar. Prejemki so v letu 1903/4 znašali 429 K, preostanek 1. 1902/3 1316 K 8 v., vkup 1745 K 8 v.; izdatki 1105 K 10 v., torej ostanek v blagajni 639 K 98 v. Nato izjavi g. J u h v imenu re.u rje* da je blagajn« v popolnem redu, ia g oligu,-niku se ra absolutorij. Staremu odboru sa izreče zahvala. Pri volitvah v nov odbor so izvoli per scolamationem sedanji g. ured^ed nik moškega zbora kct zastopnik obeh zborov enoglasno. N»to sa voli nov orbor mo škega in ženskega zbora, in 8'0<*r nače n k in devet odbornikov in tako tudi žers-u, predsednica in devet odnornic. Računski pre gledniki ostanejo stari. G ede boi ceitnepa programa za se/ijo 1904/5 |e obširno in krasno predaval g< spod koncertni mojster M. Hubad. Ker pa je to še tajnost za širšo javnost, sedaj ne poročamo o podrobnostih. basta točka je bih razgovor o zabavnih večerih Na predlog g. S e h e n i k a ae je izvolil za io poseben odbor 8 člaiov in sioer 4 gospodje in 4 dama. Glede aon oertnega delovanja izven Ljubljane in glede ustanovitve pevskega fonda se je oglasil g dr. G o r š i č tsr je res temel|ito vsestranski pojasnil kako b sa dalo to iipeljati in uresničiti. G. predsednik je otvoril o tem debato in predlog je bil soglasno sprejet. Ker ee pri osmi toAki nihče k besedi ne oghsi, sa ključi ob 9'/, g predsednik občni zhor, pro seč gg. pevke in pe^cj, da naj bodejo mir Ijivi in požrtvovalni za napredek krasne naše slovenske pesmi, katera tiko lepo doni tudi dalerf*v izven mei nase domovin*. Škofovi šolski zavodi v Šent Vidu nad Ljubljano dobe bvoj vodovod in Ustno pli novo razsvetljavo s motorno silo. Obe na pravi sta ie v tiru Ustanove za sirote Pri mestnem ncagi stratu sta izpraznjeni d>e ustanovi za sirote Jofefe Jalenove po K 84 na leto in dve usta novi Marije Pavškove po K 40 na leto. Pra vico do Jožefe Jalenove ustanove imajo v frančiškanski, šentpaterski in šentjakobski fari rojene, do Marije Pavškove ustanove pa sploh v L ubljsni rojene sirote do dopolnjenega 15 leta. Žrtev pretepa Umrl je Gregor Zaman, kater-tra m v S ski pr škodov«! F , Kočar. Občni zbor .Društvene godbe-. Opozar jamo vse p. r. podporne člane »Društvene godbe", da se ob-č n e g a »bora, ki sevrši jutri obosmih »večer v steklenem salonu Auerovih dedičev, v obilem številu udeleže. Sklepalo se bo o vainih stvareh. Umrli so: Jožefa Hanss, zasebnica, 87 lei, Poljanska cesti« št. 6. — Matija H a m, me«rjev sin. 8 mesesev, Trnovski pristan št. 24 — Neža Vidic, ztsebnica, 71 let, Rszpotne ulci št. 4 — Marija Jano"sky, Poljanska cesta št. 13. — Ma rija Kržič. v župnišfu pri sv. Petru. — V bolnišnici: Jožef Klemenčič, delavec, 48 let. — Lovro Lunko, kaj žar, 55 >*t. Prof Emila Ziakovskega je včeraj do poldne zadeia kap v železniškem vozu med Zigrebom in ZipreSičem. Neaavestneg* <*o prepeljali v bolnioo usmiljenih bratov v Z i-grebu. Pevski zbor »Glasbene Matice" ima svoje redne pevske v*|« : 2 e n s u i zbor vsako sredo in s o b o t o od pol 6. do pol 7, moški zbor vaak nonedeljek in vsako s r e d o od 8. do 9 ure zvečer. 0 delovanju rešilne postaje Tukajšnje prostovoi,no reSilno društvo jc int.ervenir»lo v tretjem četrtletju 1904 v 132 sluSajib, in sicer pri 87 moških in 45 ženskih Slučaji posameznih nezgod so bili n»-stopni: 27 obolele sli in oslabelosti, 7 zlom-Ijenj nog, 4 ranitte vsled povoipnia, 2 ra-nitvi vsled želeaniških neagod. 10 ranitav vsled padca, 18 ranitev valed udaicav in zahodov, 2 opeklini, 2 ranitvi vsled ekst-lozij, 3 onesveslitve, 3 kapi, 4 krt otoki, 3 težki porodi, 1 zmečkanje, 1 ki a, 4 umoboli, 41 transportov bolnikov. — K|e in kakšno po moč bi bili dobili ti nesrečneži m reveži, da nimamo spretnega in marljivega rešil nega druHva! Ljubljanica in druge vode naraščaio vsled neprestanega deževja. Prva je narasla od sobote že za 0 60 m nad normalom. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Nesreča na lovu. Iz Hamburga poročajo : Na meji pri Haronkoyjn na lovu je kmet Kristensen ustrelil svoja dva brata, katera je imel za divjačino. Brata sta v gr movju čakala na divjačino. — Izbruh Movnt Pelejani imel nikakih posledic. — Šestnajst nevest naenkrat je imel z Dunaja pobegli defravdant Jenner. — Prvi ja^ni spomenik s soho cesarja Frančiška Jožefa so odkrili v Breitensee. — Zopet velika železniška m- sreča v Ameriki, I; Warrenst)urga (Missou") poročajo, da sta na pacifnki železnici trčila skupaj OBebni in tovorni vlak. Pri »ej nesreči je izgubilo 21 o*eb življenje. — Ustrelil se je Viktor T a w s s i g , solastnik židovske tvrdke Tau-ssig in sin na Dunaju. Tvrdka je v kon kurzu in ima približno tri milijone kron primanjkljaja. Samomorilčev brat, Oton Ton sig, ie pa pobegnil i. Dunaja? in odnesel seboj 1 miljon M d cš«d vaoimi je tudi državni orslanec dr. Kramar — A n k o n a na Laškem je del ma poo odo Dve hiši sta se podrli. — U m r 1 ie arh var dunajskega vse učilišča dr. Karol S c h r a u f — Svoja hlapca umoril i-. Amerike porcčaK, da se v kn-t^em nrijn- v C) cbe^t-r|u o bravnava proti čfjtu G reton Mux', ki je umoril dv» S'0)a hU.c>, d« jima m b 10 treba izplačati d llnewa z»s'užkp. Sobotna šteiilku je zadnia, ki jo prejmo oni naročniki, k*te rim je potekla naročnina in je roil j ne obnove. Onim p n naročnikom, ki Doda po zneje plača i naročnino bomo po možni sli dopos all 7,aontale številke. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-raaka vojska. Pariz, 11. okt. »Matin« poroča iz Peterburga : Tu je vse vsnemirjeno, kakor že ni bilo od pričetka vo;ske. Niti ob bitki pri Ljaojanu ni bilo tolikega vznemirjenja. V vseh vojnih klubih, uredništvih, javnih shajališčih, kjer se je govorilo o vojnf, se je tudi znalo, da se Kuropatkin vrne proti Ljaojanu. In sedaj pa je njegovo dnevno povelje zagledalo dan, polno energije in nade. O i začenja ofenzivo, ki bo odločila usodo prvega dela vojne. Kuropatkin gre Da pomoč Poit Arturja. Vest so skrivali osem dni. Sedaj pa je, kakor strela z jasnega zadela vbo javnost. Zavladalo je obče veselje. Vse nasdravlja Kuropatkinu. Vsled ruske ofenzive bedo m o rali Japonoi deliti svoje čete. Trenotki so kritični; boj bo nadčloveški. Pariš 11. oktobra. It Peterburga se poroča: Gavna ruska moč se je pomaknila 7 kilometrov proti jugu Kuropatkin hoče s svojo taktiko zaposliti Ojamovo vojsko, da ne bodo Japonci pred Port Arturjem mogli več dobivati pomoči. Tudi politka zahteva, da si Rusi pribore eno zmago. Pari« 11. okt. I« Moskve poročajo: Stotnija koiakov je pri Ulinaci 8. t. m. na padla japonski oddelek in je imela 15 mrtvih. Vsa brigada kneza Orbeljanskega je v bojni vrati in resen topničarski boj se je voel na desnpm ruskem krilu 20 km. od Mukdena. Mukden 11. oktobra. Dne 7. t. m. so Japonci obatreljavali rmko konjenico ; zdaj je mirn'. Siverna japonska vrsta se vleče od Pansiku do jantijskih premog ikopov. London, 11. oktobrs. Reuterjev urad poroča ia glavnega taborja armade generala Oku: Glasom kitajskih poročil kopljejo Rusi južno od Mukdena rove in prirejajo močne Dasipfl ter utrjujejo Tjenlin. Mukden, 11. oktobra. Japor.ci sa drie * glavno silo še pri Ljaojanu. Najbrža je le Kuroki še pri reki Hun. Peterburg 11. oktobra. Japonci upajo, da bjdo še yred pr hodnjo veliko b tko mogli nadomestiti dosedanje izgube v svojih vrstah. Od Inkova so dobili 15.000 mož pomo«i ia prifiaku ejo še treh divizij. Roval, U. oktobra. Car Nikolaj si je vferaj dopoldna ogledal baltiško brodovje v spremstvu admiralov velikega kneza Aleksiji, Rivezana, Birileva in Roždestven-skega. Peterburg. 11. oktobra. Tudi kozaki Rannenkampfa, Simsonova in Miščenka prodirajo. Prodiranje se js pričelo na izrecno carjevo povelje. Dunaj, 11. oktobra. Nagrado 1120 K za najboljše biblično delo iz „Lschen bacherjeve" ustanove je dobil danes naš rojak M S 1 a d i č. Čestitamo ! Sangaj, 11. oktobra. Brzojavka izKvan lina v pokrajini Kvangsi javlja, da so kitaj ske četa po tridnevnem boju premagale ve like tolpe vstašev. To znaii, da Be je bokser ski vstanek že razširil na severne po knjne. Turin, 11. okt. Dmej se je pridela pred tukajšnjimi porotniki senzacijo nel na obravnava v zadevi umora gr; h Bonmar tini-ja. Obtoženi so grofova žena, njen liu bimec dr. Angelo Seohi, njen brat od«etoik Tullio Muri, in ie nekaj drugih osrb, ki so pomagale izvršiti umor. Naznanil je sodišču morilca oče odvetnika Murija. Brno, U. Pri današnjih nočnih demonstracijah je bilo 21 oseb aretiranih, 17 poli čajev je ranienih s ktmanjeir. Mnego ok»n je pobitih, 70 plinovih kandelabr<.v razru šenib. Tržne cene v Ljubljani dn6 8 oktobra K h K h Goveje meso I. v. kg 1 48 Pšenica . . 100 kg 23|20 Telečje meso » 1 52 Rž . . . > > 17 Prašičje » sveže > 1 40 Ječmen . . » > 15180 Koštruuovo meso > 1 60 Oves . . . > » 16 — Maslo .... » 2 2t Ajda . . . > » 1 _ Mast prašičja . . » 1 60 Proso, belo, > > 18 _ Slanina sveža » 1 56 Koruza . . » > 17 — » prekajena » 1 6. Krompir > > 6 — Jajce, tri . . . — 24 Drva, trda , m" 10 — Mleko, liter . . — 18 » mehka * ri _ Piščanec . . , 1 iiO Seno, 100 kg 8 — Galob . , . . — 40 Slama, > > 7 _ 3 i PSenična moka št. 1 45 — Grah, > . . . 24 Koruzna » 211 _ Leča, » . . — 12 Ajdova » 8t. i' 39 - Tržna poročila. 10. oktobra. Budimpešta. Pšenica za oktober 10.18 do 10.'9; za april 10.62 do 10.63. Rž za oktober 7 64 do 7.65; za april 7.97 do 7.98. Oves za okt. K 6,92 do 6.93; za april 7.33 do 7 34. Koruza za oktober 7.35 do —.—, za maj 7.42 do 7 -13. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje poboljšano, ugodneje. Prodaja 30.000 met. stolov, za 2 '/, stotink zvišaDja. — Druga žita ugodueje. — Vreme: dež. »titotaoroiogičn«* (noroitb. V.š na nad morjem 3C6-2 m,srednji zračui tlak 736.9 mm I Osa op»- ■mj» B Mro-nvtrn. v ««. Taaipo ratam i p« Ostali ' VMurt Neb. in 3* 10) zveč. | U | 7-3 | sl. vzh. | dež" .I .i 7. ijutr. I 7 i2 2 i 85 i sl. sszali j obl. I 35 7 12. popol.| 734'9 | 13'4 | sl. sever jdel- jasno I Srednja včerajšnja lemp»ratura 6 7', norin. 11-4* Izjava Kdorkoli ln komurkoli na moje Ime kaj posodi ali upa, jaz nisem plačnik. 1710 3_2 Celovec -Št. Rupert. Ivan N. Sirnik. Neža Sames naznanja v svojem, svojih otrok in sorodnikov imenu pre- - ' tužno vest o smrti nje prisrčno ljubljene dobre hčere, oziroma sestre, svakinje in tete, gospe Josipine Kuloviz vdove zdravnika katera je po dolgem mučnem bolehanju, previdena s bv. zakramenti za umirajoče, danes ob polu 7. uri zjutraj v 50. letu svoje dobe vdana v voljo božjo v Gospodu zaspala Draga pokojna bode v sredo ob 8. uri zjutraj k večnemu počitku položena. Toplice, dne 10. oktobra 1904 Zahvala. Vsem onim ki so nam ob 1 udi bolezni in prerani smrti naju predragega sna prof. dr. Vladimira Levca kakorkolisibodi izkazali sv je sočutje, izrekava svojo presrčno zahvalo. Bog povrni stoterokrat ! V Ljubljani, 10. oktobra 1901. Fr. Leveč, C. kr. dež. šolski nadzornik. Pavla Leveč. Hišna, vajena na red in snago, dobi takoj stalno službo v mestnem župnišču na Kranjskem. i716 5-i Kje, pove uredništvo „Slovenca\ Enega ali dva UCCIlCa, krepka in poštenih starišev, sprejme Za pekOVSki Obrt--------ranim .!■ — Anton VidenšeK, gesškl "T": Mednarodna panorama, i-l Ljubljana, Pogačarjev trg. 1723 Ta teden Lizbona, -s* Gostilna v Ribnici tik kolodvora da se takoj v najem. iiiiiiiiiiciitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiic se 'z.ve pr* ^ ---- ^Sehweiger, učiteljici v Dolenji vasi pri Ribnici. .................................................................................. Puhovnik se išče za Blejsko Dobravo. Služba je lahka, renumeracija dobra. — Več pove Ign. Ferfin, župnik v Zasipih, p. Bled. !703 3-3 Suhe $obe v vsaki množini kupujem. Ponudbe z vzorci in ceno na naslov: 1608 Tomdš Chaloupka 3_2 Svetec u Biliny, Čechy. Hi V pobožno molitev priporočam sorodnikom, znancem in prijateljem svojo blago, nepozabno sestro Marijo Kržič, ki je po daljši mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, danes zjutraj ob pol 7. uri mirno v Gospodu zaspala v 68. letu svoje dobe. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 5. uri iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 78. Ljubljana, 11. oktobra 1904. ANTON KRŽIČ, c. kr. profesor. ilesto vszkega drugega obresti U. ......i..........................tirnimi.......umnimi.....i.......um.....iihhiih II Grenčica || Florian" || in liker ii ii v Florian" i| najboljša kapljica za želodec. 1238 60 f | ............................................................................ J^aprodaj je - dobro ohranjen glasovih. Izve se v Škofji Loki, Šolske ulice 3. 170S 3-3 m m m hm tm mm m ■v- po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. 00 I OJ IO poprave šivalnih strojev vurh sistemov ee najcenejše sprt j^maio in d'>bro izvrže Dale šivulnih strote®, iafie m ftroino ohe je rit b ti p t i 993 lt-9 Singer Co. akc. dr. za šivalne stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta 4 Hmimiimmmimmmimimmimmmmmmmimiiniiiiimiiiiiiimimin Že skozi 19 let boleham na želodcu. Po | poskušnjah z različnimi | zdravili sem začel leta i 1896. rabiti Vašo 1 tinkturo za želodec, j ki mi je vedno prav = .dobro služila kot učin- = 'kujoče zdravilo, pa ne = le meni, ampak tudi | = raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- = 1 daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, | r ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—24 = Friderik Repolusk, — iupnik v .Št. Vidi* nad Valdekom, p. Miaaling, = 16. dee. 1003. = Resnici čast! Vaše ,,2eleznato vino" se mi je pri | | mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, = = kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav = i posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- = = krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- § § rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato = = morem Vaše res izborno železnato vino iz i I lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih = = slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! i 1 Anton Žnidaršič, | = iupnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko S = 1. marca 190*. | Naročila vsprejeina proti uovzetju in točno izvršuje | | odlikovani lekarnar G. PICCOU, Ljubljana | = lekarna „Pr! angelu", Dunajska cesta, dvorni = založnik Njihove Svetosti papeža. « miimimimmimiimimiiimmiiiimmiiiiiiimmimimiiimiimmmmim »Obrtnega pomožnega društva" registrovane zadruge z omejenim poroštvom v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8 1176 17—8 sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po 4'|2 od sto naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo samo plačuje. Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron. o CO Cn o 15 to C3 Ne prezreti! ^m Kdor želi biti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana, Prešernove uliee, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. Posebno priporoma pristne prave, osebno v Švici nakupljene žepne nre, dalie vsakovrstne stenske (pendel) nre z donefiim bit|em v irasio vrezanih omaricah NajveCja zaloga brilj&ntov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja gledž izbere, ker so v zalegi ml 25 gld do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različnih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega. » Ne pretirane cenel Dalje priporoma bogato sortirano zalogo v pravem ali ohlna srebru namizno opravo (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna ln porabljlva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 39 C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. Št. 7973/1904. 1690 3-2 Razglas. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene konkurence sledeče odbirke in starine : 2800 kg odbirkov jute zamotano v zavojih, bruto za neto. 3000 „ „ raščevine 2300 „ „ papirja finega belega 2600 „ „ „ navadnega 1900 „ stekla v sodih, bruto za neto 1400 „ litega železa, starega, prostega 7100 „ „ „ prežganega 2300 „ kovanega železa, starega 800 „ železne ploščevine, stare, proste 400 „ cinkove „ „ „ 450 „ železnih iveri v zabojih, bruto za neto 150 „ (.ovinskih „„„„„„ 1540 » starih žebljev. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono in s priloženo pobotnico v 10 % varščini, vloženi pri katerisibodi c. kr. blagajni in z zunanjim napisom „Ponudba za odkup odbirkov" dostaviti je najkasneje do 20. vinotoka 1904, 12. ure opoludne c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani. C. kr. tobačna glavna tovarna. V Ljubljani, dnč 27. kimovca 1904. 1 registrovana zadruga z neomejenim poroštvom lastni M] v Ltjubij ani $ v lastni liišiŠ |VWVVA^/l avvvvvvv« na Dunajski eesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104—80 4'! 2 Io brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne. t y' v Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske I/ r O AC 8 /I f"';) A posojilnice znaša & 4U' "Sj 111311 K5,089.883-14. ^promet K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranUničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 iS ; vrste laki za kočije. Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake Standart Warniseh Works, J4ewYork pri bratih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 tovarna za barve, lake in firneze. 1358 12-10 Sciizaci4»nclnf uspehi. 9 O JkUj»U)Ij m oofvoiai ur«umk: »r, igaaaij Zluik Tisk .Katoliške Tiikarne* v Ljubljani.