rnrmiiM KurFKi ivr irrimTTnnTirjBTF^H Btbunji: ha mmui HOM 01 IUL/IINH ^ttNO ^Ravni odbor Eniški odbor SUVK0 KNAFELJ !Redakcijski ODBOR r o ' 800 IZVODOV Džr vstaje slovenskega naroda Dan vsiaje slovenskega naroda Dan vsiaje slovensk ega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vsta je slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naro da Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slove riškega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan v staje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega mroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Ban vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovensk A ega naroda Dan vstajo slovenskega naro ia Dan vstaje slovenskega naroda Dan / \ vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slove / \ nskega narpda Dan vstaje slovenskeg a naroda Dan vstaje slovenskega na / \ roda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Da / \ n vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan v / \ staje slovenskega naroda Dan vs fcaje slovenskega naroda Dan vs / \ taje slovenskega naroda Dan vs taje slovenskega naroda Dan v / \ staje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naro —•* \ da Dan vstaje slovenske ?a naroda "* ' Dan vsta je slovens \ / kega narod a. Ban vstaje \ / slovenskega mroda Dan vs \ / taje slovensk aga naroda Dan N. / vstaje slovens tega naroda Dan vs\ / taje slovenskega aaroda Dan vstaje o / lovenskega naroda d dan vstaje slovenskeg / a naroda Dan vstaje s lovenskega naroda Dan v / \ staje slovenskega narod a Dan Ifstaje slovenskega \ a naroda Dan vstaje slo venskega naroda Dan vs j \ taje slovenskega narod a Dan vstaje slovensk / \ ega naroda Dan vstaje slovenskega naroda D / ' \ an vstaje slovenskeg a naroda Dan vstaje / \ slovenskega naroda •’! Dan vstaje slovensk I ^vstaje sTN. \ ega naroda Dan vstaj e slovenskega naro / ./slovenskega nar \ da Dan vstaje slove nskega naroda dan / .✓'tfstaje slovenskega naro \ da Dan vstaje slove nskega naroda dan /^/vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje sloven skega naroda Dan v staje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega n naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstajo slovenskega naroda Dan vstaje s lovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda d an vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenske ga naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaj slovenskega naroda Dan vstaje slovenskega naroda Dan vstaje ,slovenskega naroda I tMttltlMttUIN .......................................................... it................................................ ................................................................................................................ »iicttniniimii 'imunimi iHllliMiMIHHllUlliNIH lIHlIHIMIIHMIitflliniitlHI •llllllllMOl trdimo, da ODDELKI - Kot vsako leto, je čas odprem pred vra*-ti. Prav bi bilo, da bi imeli že nekaj vagonov smuči na poti, kot je bil primer lansko leto ob tem času. S tem bi takoj dosegli priliv lastnih sredstev, ker so mm krediti za obratna sredstva pošli, idaj je čas, da se nam obrestuje polletno delo na zalogo. Vemo pa, da nam bo odpreme nekaj časa zadržal ponoven temeljiti pregled kvalitete smu£i, ki je v širokem razmahu, dosleden in seveda nujno potreben. Tako bodo na vedno zahtevnejše inozemsko in domače tržišče odpremijene smuči take, kot jih kupci zahtevajo. 0 samih napakah v proizvodnji, lakirnici, skladišču in transportu, smo že široko pisali v.eni zadnjih številk "Naše smučine". Ko bo akcija v tej smeri končana, bomo o tem širše poročali. Močan pritisk kupcev s kratkimi roki, nam narekuje angažiranost za čimvečjo proizvodnjo metalnih smuči. Od tega nam v veliki meri zavisi poslovni uspeh, krediti in ne nazadnje tudi večje naročilo metalnih smuči za naslednje leto, za kar so vsi izgledi. Konkretno pa so plastične smuči še vedno v razvoju. Mladinske anuči so osta^-le nekako v ozadju, tako da je fiksno naročena količina mnogo manjša od predvidevanj • Obratu smučarije v tem obdobju materialov ni manjkalo, pač pa nekaj delavcev. KLjub temu bi bilo možno doseči boljši poslovni uspeh, če ne bi bil po sredi ostrejši kriterij kva*-litete, ki napake mora vračati proizvodnji. TELOVADNO OROD« Končno lahko trdimo, da je prav stinnt-lans OD in nagrajevanje v tem oddelku Bprcetilo močne proizvajalne sile in sposobnosti in s tem seveda omogočilo mnoge večjo proizvodnjo telovadnega o-rodja in lestev. Novpravilnik o nagrar-jevanju je efektivno prišel do izraza šele po prvih prejemkih novega naraje-vanja. Danes lahko trdimo, da bo telovadno orodje bolj kot kdaj koli kos svojim proizvodnim nalogam. Problematika smrekovega lesa ni več tako pereča kot v začetku leta, ni pa še odklonjena. I^nogo več pozornosti se posveča naročilom lesa po specifikacijah, dolžinah in kvaliteti, direktno povezano naj operativno plane, kar se je pokazalej zelo pozitivno. KOVINSKA 2 / I V letošnjem poslovnem letu v tem oddel-j ku dela ni manjkalo, Nasprotno, občutno I se pozna izguba treh J&rtLličiciranih j delavcev. I J Vzporedno c telovadnim orodjem in lest-I vami v telovadnem orodju, ima tudi. ko~ j vinska več dela. Reprodukcijskih ma&o— I rialov sioor ni manjkalo, pač pa v kc-J vinski dela ne. malo težav r&oao drobna-i karsko delo., kot so razni prototipi, j vzorci, popravila, razrezi, itd (kopja, [ konice za smuči, okova čolnov, vesla, j lestvinej« Delovni prostori so še ved— 1 no bistveni problemi, tako da se večja | dela (bradlje, tobogan) zdaj poleti I kompletirajo kar na prostem* Obrat še [■ vedno pogreša proizvodnjo jeklenih ro*~ l bnikovr Bur--al palice in montaža še ni i'kritična na odpreme roke. vendar to v I bodoče lahko postane problem, ker je iz— I dobava Al cevi iz Impola neredna in i desortirana. I V celoti oddelek KO prav zadovoljivo F'izpolnjuje postavljeno plansko obvez— j nosil«' ■[SEDLARSKA . ... PL A STIKA t /T2 7-, 'fTm*ifitf Uvajanje povečanih kapacitet, t#jo produktšrae delovne sile in osvajanje nove proizvodnje (čolnov švedskega tipa), ter čolnov EP-II, je obratu v preteklem mesecu vsekakor dalo manjši proizvodni uspah kot serijska in vpeljana izdelava čolnov tipa Neptun, Kljub temu je vrednost proizvodnje v mesecu juniju cca 10 milj0 Sdin dose— daj najvišja sploh. Najnujnejša zadovoljitev domačega trga poleg izvoza, je bila kot ej 1j proizvodnje v preteklem mesecu. Poleg tega so sedaj aktualna mnoga popravila čolnov vseh tipov, kar je v času največje sezone razumljivo o I ^ /----^>/ •—-JU~ ^ f I Angažiranost minimalno delovne sile je J usmerjena r.a ta iciranje švedskih omar, I telovadnih koz in kOn j, prebijanje j vrečk, za smuči, polivinil trakove, p&-I sove in druga dopolnilna dela telovad,-I nega orodja in lestev! i Oddelek je na strukturni sestav proiz-[ vodnje vsaj v tej zasedbi nujno potre- SiSssa.- ben in kot tak v redu izpolnjuje svoje naloga. i’|W m.uiiim i ninii' a Mnm® flISMJZAVM ZAMAHA MILIJON PAROV SMUČI ZA IZVOZ Vlai. za Niigato na severni obali Japonske je ob 18,o4 uri zapustil Tokio 5 minut kasneje, kar je presenetljiv dogodek za deželo, kjer vlaki vedno točno odhajajo. Vendar je bil vzrok razumljiv; 20 minut pred odhodom je bil vlak že natrpan s smučarji in zapozneli prijatelji so odpirali okna in se gnetli v vlak. Ko je prišel čas odhoda, so soljudje prerivali ob-oknih in vra^-tih, kor je zadnji tako imenovani "športnik" plezal skozi okno prvega razreda, njemu pa je sledil zajeten in dobrodušen trgovec. Med pripravami za smučarsko sezono so japonske nacionalne železnice sestavile seznam 1.500 vlakov za smučarje, le—ti odhajajo okrog polnoči v planine, ki obdajajo japonsko glavno mesto v razdalji 50 milj, to je bil poskus, da bi se izognili prepiru med ljudmi, ki se vsak dan vozijo v službo in pa med smučarji. Vlaki vozijo ponoči, globoko v gorske predele, okrog 5 urj smučarji pa skušajo po svojih najboljših močeh ugrabiti vsaj nekaj uric spanja. Razen tega najemajo potovalne agencije in družbe za konec tedna tu^i veliko število avtobusov - v nekaterih krajih jih vidite lahko več kakor 200, ko se prebijajo po ledenih cestah. Skrivanje in iskanje Vendar pa vse to nič ne pomaga. Računajo, da je na Japonskem 5 miljonov smučarjev in večina njih želi smučati ob koncu tedna. Brezobzirni uslužbenci pri Japonski turistični agenciji igrajo s smučarji slepe miši, spreminjajoč pri prodaji kart delovni čas in cene od dne do dne, da, celo od u-re do ure« Rezervacije, ki jih človek vzame tri tedne preje, naenkrat zmanjkajo. Podobno je stanje tudi v letoviščih, ki so tudi prenatrpana z ljubitelji alpskega smučanja. V nekaterih krajih, kjer je možna razsvetljava z reflektorji, se smučanje nadaljuje pano v noč, včasih celo do zore. Ob nedeljah zjutraj je ob običajnih zimskih pogojih promet na gorskih pobočjih tako gost, da pameten človek raje pospravi svoje stvari in prepusti smučišče drznim fanatikom in hihitajočim se dekletom. ICajti takrat postane ta šport v resnici nevaren in Japonci niso predvideli posebno olajšanega transporta za ljudi, ki si zlomijo nogo. S-. ! Najbolj preprosto je, da človek ujame vlak, ki ga popelje domov s trdo prevezanim zlomljenih udom. Vse to je napravilo čudeže v japonski smučarski industriji, ki se sedaj naglo razvija. Le-ta izvozi že sedaj vsako leto milijon parov smuči in čeprav je to glede na nacionalne mere majhen trgovski izvoz (približna ocena za leto 1965 znaša 2,000.000 0), je kljub temu štirikrat več, kot pred štirimi leti« Najbolj problematične pa so nizke cene smuči - ravno 2 0 za par, v nasprotju z $ domačimi cenami na drobno, ki znašajo 4 $ lo s pri absolutnem minimumu. Večino teh zelo poceni smuči izvažajo v Severno Ameriko. Številke iz leta 1963, ki jih je preskrbel JETR0, državna orgar-nizacija za podporo izvoza, kažejo, da sta 90 % izvoza pokupili Kanada in ZDA, samo 4 % DBP in okrog 1 % Francija. Pomen ameriškega tržišča jo JETRO pouda-ril še s sklepom, da priredi v Nev Torku razstavo japonskih smuči in ostalo smučarske opreme; razstava je bila odprta prejšnji teden. Razstavlja približno četrtina izmed 80 japonskih produ— centov* od katerih so najbolj poznani Mizunao, Nishizam in Yamaha. Najcenejše smuči za izvoz so seveda lesene, vendar pa Japonci vneto eksperimentirajo tudi z drugimi materiali in so napravili že dobre smuči iz jekla in stekla za različne starosti smučarjev. Trenutno proučuje neki producent iz plastike nov tip in se zdi, da je družba končno obvladala problem vezave materiala na leseno podlago smuči. Druga družba spet prodaja smuči na Japonskem po 45 $ in to kot drag proizvod. Vsekakor japonske smuči doslej niso imele renomeja glede kvalitete. To so priznali tudi tamkajšnji vodilni proizva^-jalci, kateri - poleg tega, da proučujejo tehnične postopke - upajo, da bodo našli japonsko smučarsko zvezdo. Na oli— / i mpijskih igrah leta 1960 v Cortini je ! ' neki Japonec dobil srebrno medaljo, vendar je vozil z avstrijskimi smuč— 1 mi. Japonski proizvajalci iščejo sedaj svojega lastnega Tonija Sailerja, | da bi pobral 3 zlate medalje v Gre-noblu 1968 ali pa morda leta 1972 v Sappomu na Hokaidu, najsevernejšem japonskem otoku. Mesto Sapporo se se- t daj bori za olimpijado leta 1972 pro- j ti St. Moritzu in je ne*mo poslalo | programe s podpisom prvega ministra mednarodnega olimpijskega komiteja. IZPLAČANO MESECA JUNIJA SMUČARIJA 104,30 % SLO - TELOVADNO ORODJE 151,20 # 139,10 £ 115,50 1o 105,70 107,80 % 110,40 ?ž J KOVINSKI OBRAT SEDLARSKI OBRAT OBRAT PLASTIKE POVPREČNO LESNI PODJETJE 1' i KJE SO VZROKI POŠKODB? J ,y \ ' Uspehi na področju varstva pri delu v prvem polletju tega leta niso najboljši! Po vsakem polletnem odbobju smo pred organi samoupravljanja ter v drugih oblikah razpravljali o stanju varstva pri delu in pri tem vsa zadnja leta u— gotavljali vidne uspehe na tem področju. V času od leta 1961 do letošnjega leta ni bilo težjih poškodb razen dveh primerov, ki pa tudi nista zahtevala invalidnost poškodovancev, medtem ko v v prvem polletju t.l. ugotavljamo tri težje primere poškodbe pri delu in sicer j januarja v strojni cblavnici smučarskega obrata, maja v oddelku razreza lesa in zadnja, v kovinskem obratu. Vsekakor se moramo vprašati, kje so vzroki, kdo je za to odgovoren in kako naj v bodoče prepečimo, da se podobne j poškodbe ne ponovijo. Poznano je i pravilo, da se poškodbe pri delu | ne morejo preprečiti, vendar se I jih da zmanjšati. Predvsem se mo— j ramo zavedati, da ima vsaka nez-I goda nekje vzrok, ali je to faktor I delovnega okolja, organizacija de-I la ali osebni faktor. Pristojni •J inšpekcijski organi in varnostna I služba, ki je ugotavljala vzroke j nekaterih poškodb je prišla do za— I ključkov, da kljub vsem dosedanjim i ukrepom nismo upoštevali vse var— I nostne mere in predpise. Kdo pa je I za to odgovoren, bodo morali odlo-I čati pristojni oblastveni organi. j Temeljni zakon o varstvu pri delu, I ki je bil sprejet lahsko leto in I pred kratkim sprejeti republiški j zakon o varstvu pri delu, zalo j konkretno določata naloge in odgo— i vornosti za zavarovanje ljudi pri I delu in sicer od organov upravi j eo-| nja, direktorja podjetja, varnost-I .*ie službe pa do vseh vodilnih oseb, j ki neposredno vodijo proizvodnjo | in ki po samem zakonu nosijo prvo in neposredno odgovornost za varno dolo v svojih oddelkih in obratih. Delavcu, ki kljub opozorilom tistega ki vodi delo, varnostne službe ali pa drugih pooblaščenih oseb, ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, se mora prepovedati nadaljne delo, če pa huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, je odlovoma oseba dolžna uvesti postopek za njegovo izključitev iž- delovne organizacije zaradi hujše kršitve delovne discipline. Na osnovi vseh teh predpisov bomo morali tudi mi dopolniti svoj pravilnik o varstvu pri delu in se sprija^-zniti s tem, da bomo še v večjem obsegu prevzeli nase na tem področju določene obveznosti do ljudi, do kolektiva in skupnosti. Predvsem se moramo zavedati, da so poškodbe pri delu pri nas zelo pereč dru-žbeno-ekonomski problem, stroški poškodb pri delu so samo navidezni, drugače so štirikrat ali še večkrat večji. Za vsak primer poškodbe, ki je težjega značaja, ga raziskuje sedaj poleg inšpekcije dela še TNZ, KZSZ in tudi pristojno sodišče in v kolikor gre za opustitev varnostnih ukrepov, se uvede kazenski postopek. Kazni niso majhne, e-nako lahko inšpektor dela vsako odgovorno osebo, ki ne upošteva ukrepov za varnost zaposlenih kaznuje na licu mesta s 5.000 Sdin (primer Posavc, op.ur.) Morda so bili ti stavki napisani preveč potencialno, toda to problematiko bomo morali v bodoče vedno bolj poznati. Katastrofa v rudniku Kakonj, ko je zaradi opustitve varnostnih ukrepov moralo naenkrat umreti 138 ljudi in še vrsto drugih činiteljev so narekovali, da se varnostni predpisi zaosti'ijo na maksimum v prid zavarovanja zaposlenih, čeprav včasih morda vsi malo preveč gledamo proizvodnjo skozi prizmo dinarja, to je čimveč ustvariti, pri tem pa pozabljamo na varnost človeka, ki mu je današnja zakonodaja postavila zelo visok nivo zaščite. Na osnovi vsega tega stanja lahko vsi ugotavljamo, da predstavlja danes neupoštevanje predpisov varstva pri delu kakor prevelik riziko napram samemu sebi, podjetju in družbi, zato moralno vsak na svojem delovnem mestu najti e— dino rešitev, to je, da skrbimo za svojo varnost. Odgovorne osebe pa morajo skrbeti za maksimalno izvrševanje vseh varnostnih ukrepov na svojem področju (nadaljevanje s str. 11 ) košček pustega mesa ali sira. Z lastno iznajdljivostjo popestrimo jedilnik z drugimi jedili, ki jih imamo radi. S trdno voljo, upornostjo in znanjem bomo uspeli. Znebili se bomo nevarne maščobe, telo bo postalo okretno in spretni). 'Mladi bodo resnično mladi, starejši pa bodo imeli isti občutek. 7 DS l/ NA ZARJI H KAMNfK j c r K. S. 1 Ob poteku mandatne dobe delavskega | sveta ,je podjetje v znak priznanja i članom organiziralo dvodnevno stroko— j vno exkurzijo na Štajersko. I K« Sc Cilj potovanja je bil ogled žage v Jfa- I zarjih ene največjih in najsodobnejših 1 žag v Sloveniji. predstavniki iz DUPLICE PRI NAS V juniju so nas obiskali predstavniki sindikata, samoupravnih organov in ostalih organizacij tovarne "Stol" Kamnik. Goste so sprejeli: predsednik DSP tov. Knafelj Slavko, predsednik UD tov. Janša Stane, predsednik GOZK tov. Pintar Alojz, sekretar tov. Vidic Vlasta, predstavnik sindikata tov* Sitar Rok in direktor Osterman ing. Jože c Poleg ogleda tovarne je bil v izobraževalnem centru v Begunjah krajši sestanek med predstavniki obeh podjetij, kjer so izmenjavali izkušnje v gospodarstvu, samoupravljanju, reformi in delu orgar-nizacij, kar je bilo obojestransko koristno. Gostje so bili z obiskom zelo zadovol^* ni in nas povabili, da jam obisk vrne- mo o Naši predstavniki so bili prijazno j sprejeti. Obrazložili so jim proizvodni program, program izgradnje in ostalega poslovanje, ter razkazali obrate in skladišče lesa« Izpopolnjen in ekonomičen obrat gamsov s sortirnico lesa, navdušuje člane našega kolektiva. Zelo zanimiv pa je bil tudi ogled obsežnega in vzorno urejenega skladišča sortiranih desk, obrata zabojame in obrata za serijsko izdelavo oken in Žaga v Nazorjih mnogo lesa izvaža, je I pa tudi naš dobavitelj smrekovih desk. | Vendar so dobavljene količine minimal-I ne, ker kvaliteta ne ustreza našim zo-1 htevam (r^s^nanaca, čista, polčista, I prva)r i l Člani delavskega sveta so si_nato og-! ledali še Logarsko dolino in Novo Velenje o o°o Zakaj se vodno smučanje pri nas ne razširja množično? Kor se vsnSr. pri vožnji mora držati nazaj! 8 junija STANJE DELOVNE SILE NA DAN 30. 6. 1966 V podjetju^z obratom družbene prehrane^ je bilo skupno zaposlenih 535 delavcev, od tega: moških 265 žensk 270 V inštitutu pa je bilo skupno zaposlenih 13 delavcev, od tega: moških žensk 10 3 O GIBANJE DELOVNE SIIE V juniju so se na novo zaposlili v podjetju sledeči delavci: ERJAVEC Karol — vodoinštalater na ključavničarskih delih v kovinskem obratu, ERŽEN Bojan — delavec na delu na krožni žagi v razrezu lesa, j INTIHAR Franc - mizar na ročnih mizars-\ kih delih v smučariji. Iz podjetja pa so odžli v juniju: KAVČIČ Peter - mizar na montažnih delih v smučariji — samovoljno prenehanje dela, GAŠPERŠIČ Marjan - kovač zaposlen na ključavničarskih delih v obratu vzcb>| že vanj a - samovoljno prenehanje, BERLOGAR Vida - administratorka, zaposlena v kadrovsko splošnem sektorju -samovoljno prenehanje dela. V inštitutu pa je odšel v juniju: ČUEER Andrej - arhitekt na delovnem mestu oblikovalca -samovoljno prenehanje dela« O POROKE ! Poročila se je MEŽEK Francka - gospodinjska pomočnica v obratu družbene prehrane. Čestitamo in ji želimo veliko sreče in zadovoljstva na novi živi jenski poti! O ROJSTVA! Rodili so se: Šeruga Francu - deklici (dvojčke) Mravlje Janezu - deklica \ % Gabor'Stanislavu - deček , 9 Dr. Janez Romih * NI DOBRO BITI PREDEBEL Zdravniki so si danos edini v tem, da pretirana prehrana pomeni občutno nevarnost za človeški organizem. 0 tem, da niso prvi, ki so prišli do tega spoznanja in da ljudska modrost ni norost, nam govorijo številni izreki kot n.pr.: "Z nožem in vilicami si je izkopal grob" ali pa "Kdor pijo, ne da bi bil žejen in je, ne da bi bil lačen, umrje mlad," Medicina je storila samo korak naprej in na znanstveni način potrdila ljudske izkušnje. Pogletje, kako je današnji svet poln nesmislov in protislovij! V času ko več kakor polovica prebivalstva trpi lakoto postaja debelost resen problem v razvitih državah. Majhen dokaz in potrditev, da je to res, so rezultati sistematskih pregledov mladoletnikov dveh podjetij. Večina jih je dobro prehranjenih in marsikomu je tehtnica pokazala 10, 15 in celo 20 kg nad "zdravo" težo. Trditev, da je vsak debel človek tudi že bolnik, bi bila neumestna, res pa je, da je debelost v veliki večini primerov predhodnica mnogih bolezni ali pa pospešuje njihov razvoj in potek. Statistika nam jasno kaže, da umirajo debelejši ljudje bolj zgodaj in v večjem številu kakor ljudje z normalno težo. Pri debelih ljudeh se mnogo pogosteje pojavljajo sladkorna bolezen, žolčni kamni, zvišan pritisk, arterioskleroza, možganske kapi, srčna obolenja, komplikacije po porodih in operacijah, krčne žile, težave in bolečine v sklepih in hrbtenici. Še in še bi lahko naštevali, upam pa , da mi je uspelo prepričati vas, da debelost ni samo predmet za "vice delat", marveč, da nas Tl MOJA OecM»e> sili v resno razmišljanje, kako se znebiti odvečnih kilogramov. Prej pa bomo v tem uspeli, če bomo vedeli kako smo do njih prišli. I ? 1 Mimo lahko trdim, da je v večini primerov vzrok debelosti v tem, da jemo več kakor telo j potrebuje. Velikokrat slišimo tožiti "nesrečnika"; "Ne vem od česa se redim, saj skoraj ničesar ne pojem." Drugi pa: "Jem kot volk, zrediti pa se ne morem in ne morem." Komu naj sedaj verjamemo? Obema (do neke mere)* Za svoj obstoj potrebuje vsako telo različno veliko hrane (moj fičko žre več od sosedovega, pa ne gre nič hitreje). Seveda pa ne smemo pozabiti na način življenja in dela. Nekdo, ki pri delu veliko sedi in se malo giblje,- pa še tisto z avtom, potrebuje veliko manj kot nekdo, ki ži- vi obratno. Tudi nima smisla, da bi se izgovarjali na skrivnostne žleze z notranjim izločanjem. Samo 1 % debelih ima resnično smolo, da s temi ni vse v redu« No in kam bi po vsem tem uvrstili naše predebele mladoletnike? Menim, da jim norme preskrbijo 10 PRI SOBCU lis. Iz našega podjetja srno igrali 4 igralci, uspeh pa je sledeč: JERALA Vinko (IV« kat.) je igral v VI. skupini meč1 XV. in brezkat e gorniki in z 9 točkami ZossJe! res dobro 4«, mesto. I KOPAČ Tomaž (lil* kat.) je igral v IV. skupni (14 igralcev) medli, in III. I kategorniki in z 8} točkami zasedel več kot dobro 5. mesto. i RESMAN Andrej (III. kat^ jo Jožef Prestrl igral v isti skujhi in z 2 točkama zasedel v tako močni konkurenci zadovoljivo 12. - .13. mesto Jaz sam j kot II. kategomik, ^ sem igral v III c skupni (12 igralcev) med I. in II. karte gomnJc. in 3 6-j točkami I zasedel odlično 4. mesto. SAHOVSKI BRZOTURNIR POSAMEZNIKOV SLOVENIJE To leto je šahovsko društvo Jesenice v počastitev občinskega praznika in_ 20 obletnice šahovskega driišt brzoturnir za posameznike tor povabilo na tekmovanje vse šahiste iz Slovenije,, Tekmovalo se je na nedeljo 3. julija na prostem ob Šobčevem čaj arju. Vsi prijalijenei, ki so se turnirja*tudi udeležili, so bili razporejeni v več skupin o Tako se je v prvih treh skupinah z 12 udeleženci igralo na šahovsko uro s 6 minutnim časom na osebo, preostale tri skupine s 14 udeleženci pa so igrale na gong s tempom 5 sekund za potezo. VSeh igralcev je bilo 78, od tega dve igralki (iz Slovenije) in on gost iz Norveške. Igralci so bili razdeljeni v 6 jakostnih skupin (po kategorijah) „ Naš uspeh na tem turnirju je zelo raz-i ve se1j iv v prvi vrsti za nas same, ker | tega nismo pričakovali", četudi smo si l to želeli. I Popoldner po končanem tekmovanju smo J bili pogoščeni in nagrajeni. ftazšif-; smo se s prijetnimi vtisi na nepozab— | no pi ireditaV;. ki bo marsikomu ostala | še mnogo časa v spominu. Drugo leto pa morda zopet, če ne na istem mestu- pa kje drugje! JL i / ‘klUcd r? O 13 (Prevedno iz "Sportarzt und Sportmedi— zin" od prof.dr.med. A.Jores) Že od nekd&j vemo, da ude j s tvo van j o v športu prispeva k našemu zdravju} zankaj — o tem pa malokdo razmišlja. Posredi je osnovni zakon o življenju, Iti poskuša razviti vse svoje zmožnosti. Kjerkoli pogledamo v naravo - bilo ra^-stlino ali žival — nam to potrjuje« Življenje zahteva da živi in gre za maksimalnim razvojem vseh svojih funkcij v vseh zmpžnostih. Da je tu posredi naravni zakon, potrjujejo"naša opažanja, kaj so dogaja z življenjem, ki smo mu razvoj onemogočili. Pri rastlinah in živalih nastopajo take zapreke, kadar morajo živeti v nepovoljnih živ— ljenskih pogojih. Tedaj, odnosno takrat konstatiramo, da taka bitja ne živijo, marireč samo vegetirajo, da prihaja do deformacij in končno do smrti. Pri tem mislimo na vegetacijsko mejo v gorah in na živali, ki jih je človek zaprl v kletke s čemur je onemogočen njihov razvoj. Šele ko smo v živalskih vrtovih, oskrbeli živalim odgovarjajoči življen— ski prostor, nam je uspelo živali obdr— JE ZDRAV žati pri življenju dalje časa; je pa še danes vrsta živali, ki v takih vrtovih sicer žive, pa se niso v stanju razmnoževati ter tako žive samo "polovično" življenje. Vemo tudi da ni dovolj konja samo postaviti v hlev ter ga hraniti, moramo mu poleg tega omogočiti tudi gibanje. To pomeni, da za svoje življenje rabi gibanje, ker sicer hira, odnosno po naravnem zakonu ne more razviti-vseh svojih zmožnosti. Vsako živo bitje se torej bori za obstoj, ki je poslednica pravilnega razvoja. Kako pa to izgleda pri ljudeh? Človek je ozko prepleten z vsemi ostalimi živimi bitji, pa razumljivo pada pod iste naravne zakone. Za razliko od živali, pri katerih se za razvoj funkcij in zmožnosti brigajo instinkti, je človek dobil svobodo, v okviru katere sam sebi kroji svoje lastno življenje. Živalim človek lahko prepreči razvoj s tem, da jih dene v kldtko, človekov živi jenski razvoj pa zavisi samo od njegove lastne odložitve. Te so pa zelo močno odvisne od smernic, s katerimi posamezne družbe usmerjajo način življenja« S tehnično civiliza^-cijo je današnji človek vse bolj in bolj prikrajšan za telesne pokrete. Če dodamo, da je v tej tehnični civilizaciji cel niz takih poklicev, ki zaradi svoje enostranosti in enakomernosti ne nudijo potrebnega življen*? skega zadovoljstva, bomo razumeli večje nezadovoljstvo človeka, ki je zadovoljen in srečen le, če je njegovo življenje smiselno, in če mu njegovo (Mevno delo prinaša notranje duševno zadovol j stvo. V prejšnjih časih je bilo to drugače, (na