HSgfi m š IIT^O 1 Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays, ULEFON PISARNE: 1X7» RECTOR. Entered u Second-Claw Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1178 K30TML NO. 102. — ŠTEV. 102. > *llulNEW YORK, THURSDAY, APRIL 30, 1908. — V ČETRTEK, 30. MAL. TRAVNA 1908. VO LUME XVL — LETNIK XVL Poslovanje kongresa. _ Kritikovanje predsednika. DEMOKRATIČNI ZASTOPNIK LEAKE IZ NEW JERSEYA JE V ZBORNICI NAPADAL PREDSEDNIKA ROOSEVELT A. liti zastopnik je napadal tudi repu-frffifrmraigft stranko. RV SENATU. i > Washington, -29. aprila. Dasiravno i se morala včeraj zastopniška zbornica bsviti -s predlogom za dovolitve za razne potrebščine, so razni zastopniki večji d6l -seje porabili za to, da so -govorili govore o raznih predmetih. Tem povodom-se je prečitala tudi iz-vanredna poslanica našega predsednika, dasiravno jo je že vsak pojedini zastopnik preje čital v časopisih. Vsi » zastopniki so ostali na svojih sedežih I in so pazljivo poslušali. Ko je klerk I prišel do one točke v poslanici, v kte-rej trdi predsednik, da je sin nekega milijonarja navaden norec, dočim je njesrova hči kneginja v inozemstvu, pričeli so republikanci, kakor tudi demokratični člani zborniee navdušeno ploskati. Med govorniki je včeraj tudi nastopil zastopnik Leake iz New Jerseya, kteri je demokrat in je naravno napadal predsednika Roosevelta in tudi republikansko stranko. O Rooseveltu je dejal: '"On ima več nego dovolj kar najlepših zmožnosti, vendar mu pa primanjkuje ono, kar je potrebno deželi, koja se Še vedno napredno razvija : dostojanstvo, duševno ravnotežje in spoštovanje naših tradicij. Po njegovem mnenju so se ustanovitelji republike motili in tudi ustava je ili z štrajkom. Pri ulični železnici. USLUŽBENCI CLEVELANDSKE ULIČNE ŽELEZNICE NAMERAVAJO PRIČETI S ŠTRAJKOM. Nova dražba, ki je uvedla voznino po tri cente, slabo pričenja. DIFERENCE PRI SODIŠČIH. Cleveland, ©., 30. aprila. Po mayor-jut J-oimsertu vsestranski podpirana Mnanicipal Traction Co., ktera je v ponedeljek po noči prevzela promet na vseh progah ulične železnice in uvedla w>ziiino po tri cente, dobila je veeraj od svojih uslužbencev naznanilo, s kterim -sledflii zahtevajo, da se jim poviša plača za dva centa na uro. V to zahtevo je delavcem že privolil* Cleveland Electric Railway Co. je svoje proge dala v najem Municipal Co., toda predsednik sedanje družbe je delavcem dovolil le povišanje v znesku jednega eenta na aro, Zajedno se je uslužbencem tudi naznanilo, da se v nadalje po progah mestne ulične železnice ne bodo mogli več brezplačno voziti. Mnogo usluž-beneev mora sedaj plačevati po 24 centov na dan. ako hočejo, priti na delo in potem zopet od dela domov. Zahteve uslužbencev je predsednik nove družbe jednostavno odklonil, vendar je pa predlagal, da bi vso zadevo obe -tranki izročili kakemu nepristranskemu razsodišču. Motonnani in sprevodniki bodo o tem predlogu v petek glasovali. Nekteri pa izjavljajo že danes, da o arbitraciji ne more biti niti govora in že danes se govori, da bodo uslužbenci pričeli štrajkati. Razun pretečega štrajka ima družba. ki je tako človekoljubna, da vozi potnike po tri cente, kamor se komu Potovanje naše vojne mornarice. DRUGO BRODOVJE TORPEDOVK JE DOSPELO V MESTO SAN DIE GO. JAPONSKI POSLANIK NE BODE PRI SLAVNO-__ STIH. Kitajska se pripravlja za sprejem našega vojnega brodovja. V AVSTRALIJI. po n jejo vem mnenju nepopolna. Na- , poijubi, še druge diferenee pri sodi dalje mi>li naš predsednik tudi,, da ( .Mayor od East Cievelanda je na- Ssra Diego, CaL, 29. aprila. Drugo atlantsko torpedno brodovje pod vodstvom poročnika poveljnika J. S. J. Coneja dospelo je vč.raj iz zaliva Santa Magdalena v mehikanskej Ca-Hičorniji semkaj. Brodovje so pričakovali že minoli četrtek, toda vsled ktera j strelnih vaj in meglenega vretoena se je zakasnilo. Ladije ostanejo tukaj pet dni. Washington, 29- aprila. Japonsko poslaništvo naznanja, da japonski po slanik Takahira ne bode potoval v Ca-lifornijo k slavnostim, koje se bodo v San Franci-co vršile v počast naše vojne mornarice. Poslanik izjavlja, da mu je nemogoče potovati tako ua leč, ker je službeno pridržan. Peking. 29. aprila. Kitajska je že priredila vse potrebno za sprejem in pogostitev ameriških mornarjev v slučaju. da obišče ameriško brodovje j a svojem potovanju okroir sveta kako kitajsko luko. Admiral Shah je že do bil delo. da izdela slavnostni program za sprejem Američanov. Melbourne, Avstralija, 29. aprila. Avstralska vlada se posvetuje z vladama New South "Walesa in Yictorije o-lede sprejema ameriškega vojnega brodovja. V svrlin pogostitve mornarjev so lx>de izdalo pol milijona dolar-.1 >v, kteri denar je že dovoljen. se morajo razsodbe pisati na papir, ki prihaja iz Bele hiše. Republikanskej stranki je svetoval, naj spremeni v svojem znamenju slona v psa, kteri pa naj bode tak. da bode spredaj jezno lajal, dočim naj z repom pohlevne miga, tako da ne bode nihče vedel, kteremu koncu naj verjame in zaupa Ako bode predsednik Roosevelt še v nadalje kandidiral za predsedniške mesto, potem bode napočil za republikansko stranko pravi milenij in slednja bode vladala na vse večne čase. Madison iz Kansasa je govoril v prid Roosevelta in njegove politike. ŠEST ITALIJANOV SE JE ZADUŠILO. Namenjeni so bili v njihovo prejšnjo domovino, toda med spanjem eo se s plinom zadušili. šest italijanskih dninarjev, kteri pi-osil sodišče, da izda sodno povelje proti družbi, ker ona računa onim ljudem, ki stanujejo v predmestju, še več nego pet centov voznine. dasiravno ne sme več računati, kakor pet centov. V Clevelandu se sieer lahko vozi za tri cente na jednem vozu, toda transferjev ni dobiti, tako da mora marsikdo plačati voznino po trikrat, predno pride do svojega eilja. BREZŽIČNA ELEKTRIKA IN ČRKOSTAVNI STROJL Alko bode črkostavec stavil v Londonu, bode črkostavni stroj vlival črke v New Yorkn. London, 29. aprila. Y hotelu Cecil je veeraj naznanil Danes Hans Knud-sen, da bode v kratkem mogoče doseči to, da se bode s pomočjo brezžičnega so prišli v New York, da se podajo j brzojava in črkostavnega stroja sta-v njihov« prejšnjo domovino, je pred-1 vil° frke za ionise tak«-včerajšnjim prenočevalo v prenočeva- lišču 14 Greenwich St., kjer so jih pa včeraj zjutraj našli mrtve, kajti nesrečniki so se zadušili s plinom. Ko so šli Italijani k počitku, so namreč v svojej nevednosti ugasnili pli-novo luč s tem, da so plamen upih-nili, kakor se to stori pri svečah. Trije ponesrečeni Italijani so prišli iz St. Louisa, Mo., docim so bili o-; ali trije dosedaj premoffam ne kje v Pennsvlvaniji. nameravali potovati s parnikom Florida, ki je odplul v Italijo v soboto. Ker je bil pa pamik v medkrovju prenapolnjen, jim ni preostalo druzega, nego ostati tukaj in čakati na parni k Nord America. Prenočevali so v majhnej sobici, v tretjem nadstropju, kjer so tri postelje, tako da sta morala po dva Italijana spati v jednej postelji. Nesrečniki so pred smrtjo gotovo mnogo prestali, kajti vsem je tekla i* ust kri, dočim so bila njihova trupla o-tekis in obrazi grozno raztegnjeni. Ko je koroner ogledal prenočišče, je dejal, da ta prostor ni niti sposoben ilo črke za časopise tako, da bode stavec lahko sedel v Londonu, medtem ko bode njegov črkostavni stroj v New Yorku vlival črke. Knudsen bode te dni priredil prve tozadevne poskuse med Londonom in Parizom tako, da bode Črkostavec delal v Londonu, dočim bode njegov stroj vlival črke v Parizu. Na ta način bode mogoče postaviti in brzojaviti v eni uri 3000 besed. Tako jc sedaj nastala doba, v kter«?j bodo črkostavci na črkostavne stroji skoraj odveč, HOOSEVELT IN TRETJI TERMIN. Mogoče je, da bode sedaj republikansko konvencijo prisilil, da ga imenuje Še enkrat predsedniškim kandidatom. Washington, 29. aprila. Predsednik Roosevelt se nepopisno jezi, ker senat ni hotel privoliti v gradnjo štirih novih oklopnic, kakor je on v svojej j »osebne j poslanici priporočal, in to je tudi včeraj v razgovoru z nekim senatorjem sam potrdil. Omenjenemu senatorju je namreč dejal: "Ako bi v naprej vedel, da bode stvar glede novih oklopnic tako izpadla, kakor je, potem bi pri zadnjih volitvah gotovo ne storil znane obljube, s kte-ro sem se odpovedal nadaljnemu predsedovanju.'5 Odkar je Roosevelt postal predsednik, še ni bil tako slabe volje, kakor sedaj, kajti kongres še ni jedne predsednikove poslanice ni tako nevljudno sprejel, kakor zadnjo poslanico, v kterej je govoril predsednik o raznih kastah prebivalstva, ktere se zamo-rejo pri nas vzgojiti, ako bodo ljudje postali ponosni na svoje premoženje. Kakor znano, se v zbornici za predsednikovo poslanico ni nihče zmenil, dočim so pričeli v senatu senatorji kričati in zdehati, dokler končno nek senator ni predlagal, da se čitanje poslanice odloži na kasnejšo dobo. Senatovo sejo so potem preložili na Nepriljubljeni Japonci na prornogarjt ne-1 ka^ti njihovo delo bodo. v kolikor kasnejšo dobo. ne da bi pogledali, kaj V Italijo so'pride V Poštev časopisje, prevzeli ' telegrafisti Marconijevih brzojavnih NJIHOVI NASTOPI NAPRAM KITAJCEM SO OBUDILI TUDI SUM NA ANGLEŠKEM. Anglija bi najraje preklicala prijateljsko zvezo, ko jo je sklenila z Japonsko. SPORAZUM MED MED JAPONSKO IN RUSIJO. -u- Peking, 29. aprila. Načia, po kte-em izkorišča Japonska nektere dogovore s Kitajsko, za ktere je pregovorila kitajsko vlado, je tak, da je obudil veliko nezadovoljstvo ne le pri kitajski vladi, temveč t*di pri Angliji, ktera že sedaj javno trdi, da jej ni vež mnogo na tem ležeče, naj li Še v nadalje velja njena z Japonsko sklenjena prijateljska pogodba. Anglija je uka zala nedavno svojim diplomatičnim zastopnikom na Kitajskem, naj na tančno preiščejo vzroke, vsled kterih je na Kitajskem sovraštvo do Japoncev doseglo že skrajne meje in na ta način so prišle na dan stvari, ktere -so take, da se Anglija nikakor ne more navduševati za Japonsko, oziroma za svojo zaveznico. Angleško časopisje na Kitajskem objavlja sedaj dan /.a dnevom doljre članke, kteri se skli c u jej o na skrajno slabe posledice, ki za morejo postati vsled nastopa Ja ponske na Kitajskem, ako se Japoncem ne zabrani poslovati tako, kakor >o sedaj pričeli. Tako se sedaj splošno trdi. da se Japonska ne zmeni za Anirlijo sklenjeno pogodbo, v kolikor se slednja nanaša na nedotakljivost Kitajske. Japonska se sieer pri tem hiliko sklicuje na tajne pogodbe, ktere je sklenila s Kitajsko, baš kakor Rusija, toda pri tem je kršila tudi točko 4. v Portsmouthu z Rusijo skle njene mirovne pogodbe, ktera določa, da ne smeta niti Japonska niti Rusija lelati Kitajski v Mandžuru kacih ovir. Ker se sedaj Japonska zajedno Rusijo v Mandžuru in drugod na Kitajskem nepopisno hitro razširja v kolikor pride trgovina v poštev, so angleške skrbi( vedno večje, in sedaj >e zatrjuje, da bode kitajska vlada pozvala mirovno razsodišče v Haagu, naj razveljavi njene tajne pogodbe, ktere je sklenila z Japonsko in Ru sijo. — Bojkot proti Japonski se na Kitajskem vedno bolj razširja in je tako občutljiv, da bode Japonska prisiljena razveljaviti omenjene tajne pogodbe, koje je sklenila s Kitajsko. —o- ROPARSKI NAPAD. Odnesli so $18,000. BJuefield, W. Ya., 29. aprila. Štirje dobro oboroženi roparji so včeraj napadli denarni transport, kteri je bil z $18.000 na potu iz Welcha v Gary, W. Ya., da tam izplača delavce za United States Coal & Coke Co., ktera družba je last trusta za jeklo ali United States Steel Corporation. Roparji so z vzetim denarjem neznano kam odšli in dosedaj jih še niso zasledili. — Japonsko brodovje obišče Kitajsko. BRODOVJE KRIŽARK JE DOSPELO V TAKU NA OBISK; ADMIRAL ODPOTUJE S SVOJIM ŠTABOM V PEKING. Obisk je značilen, ker se je pripetil pred obiskom ameriškega brodovja. KITAJCI NE MARAJO ZA OBISK. Iz Avstro-Ogrske. Kriza v Avstriji. KRIZO JE PROVZROČILA TAKO-ZVANA* GOSPOSKA ZBORNICA NA DUNAJU. Zahteva, da se profesor Wahrmund odslovi in namerava tudi mini-sterskega predsednika pregnati. RESEN POLOŽAJ. Peking, 30. aprila. Drugo japonsko brodovje križark, ki obstoji iz križark Adzuma, Akashi, Chvoda in Chihaya, je dospelo v Ching Wang Tao, blizo mesta Taku, Admiral Ijuin in podad-miral Teregaki sta s svojim štabom dospela danes v Peking. Brodovje je najpreje potem, ko je ostavilo Japonsko plulo v Korejo, koder je tamošnji cesar sprejel admirala rjuina v avdijeneo. Iz Korejskega vodovja je plnlo brodovje v Daljni in v Port Artur. V Pekingu sprejme cesarica poveljnika japonskega brodovja v petek v avdijeneo. Obisku japonskega vojnega brodovja, kteri je kolikor toli nepričakovan, pripisujejo tukaj veliko važnost in sicer radi tesra. ker so prišli Japonci ta korekoč stoprav pred obiskom ameri :kega vojnega brodovja na Japonskem in se bode potem pri prihodu Američanov tudi po tem ravnala. \ gor m ili krogih se trudijo za to. da bi >e Američane ne pogostilo na izvan-reden način, ker bi to pomenjalo ža litev Japonske. Hongkong, 30. aprila. Tukajšnji podkralj je v skrbeh, da ne pride do velikih nemirov, ako bi prišlo semka japonsko vojno brodovje na obisk in radi tega je naprosil tukajšnjega japonskega konzula, naj pri svojej vladi izposluje, da ne bode poslala svoje brodovje v tukajšnje mesto na obisk Konzul je pa odvrnil, da je že določeno, da bodo velike Iadije obiskale Hongkong, dočim bodo manjše plule po reki navzgor v Canton. Tem povodom se bode izkrcalo le malo japonskih mornarjev, kteri bodo smeli hoditi po mestu Ie v spremstvu skill vojakov. Bazne novosti iz inozemstva. NOVI MAROKAKSKI SULTAN MULAJ HAFID JE PORA-ŽEN PO ČETAH SULTANA A B D U L A Z I S A. Razstrelba parnega kotla na angleške] vojni ladij i Britannia. PAPEŽ BOLEHEN. :itaj- IZGANJANJE HUDIČA dvajsetem stoletju smo še tako srečni, da se pri nas bavijo tudi s takim početjem. za to, 'vfflL a. \ da bi v njem prenočevali postaj. Isti Danec sedaj tudi fotografira razne predmete na velike distance, in sicer s pomočjo brezžičnega brzojava. Tako je včeraj v hotelu fotografiral cesarja Nemčije po nekej sliki in poslal sliko skozi steno v oddaljeno sobo, kjer se je na tam postav-1 j ene j plošči takoj zopet napravila. Sultanov dar. Washington, 29. aprila. Tukajšnji turški poslanik je izročil včeraj predsedniku Rooseveltu krasno dragoceno turško preprogo, ktero je poslal sultan predsedniku Rooseveltu v dar. je pravzaprav v poslanici. Nadalje je tudi dognano, da ni je-den predsednikov predlos: ne bode postal zakon. To velja tudi o predlogu glede reforme tarifa in o vseh druzih predlogih, kteri so bili več ali manj za splošnost koristni, ki pa niso po volji onim, ki imajo deželo in obrt v svojej kontroli. Ker je sedaj predsednik na vsej črti s svojim .letošnjim programom pogorel, se je pričelo tukaj zatrjevati, da bode republikansko konvencijo v Cbicagu prisilil, da ga imenuje predsedniškim kandidatom za nadaljni termin. -o- ROJAKI, NAROČAJTE SE Ki "GLAS NARODA", NAJVEČJI IV NAJCENEJŠI DNEVNIKI Truplo v kovčeku. Watertown^N. Y., 28. aprila. Obla-stva so našla v stanovanju Patrieka Brennan truplo njegove žene v kovčeku. Serif je aretiral zakonski par Jamer Farmer, ki eden druzega ob-jdoižujeta hudodelstva. Žena Brcnna-nova je zginila že pretekli četrtek. Fermerjevi. ki z Brennanom stanujejo skupno v eni hiši, trde, da jim je žena Brennana prodala hišo za 2100 dolarjev, nakar so prisilili Brennano-vo družino, da se je preselila iz hiše. Medtem pa je Brennanova žena zginila. Sedaj so dognali, da je bila kupčija sleparska, ker je pred advokatom Fermerjeva se izdajala za Mrs. Brennan, ktero je ona ubila s sekiro. 15 igralcev utonilo. Helena, Ark., 28. aprila. Sem so dospela poročila, da je na reki St. Francis utonilo 15 osob-igralcev, ki so se peljali na parniku Marion. Raz-ven tega je nevarno ranjenih Se 60 dragih osob. Philadelphia, Pa., 29. aprila. Da je v dvajsetem stoletju še mogoče iz-ga n jati "hudiče" iz "obsedenih" ljudij, bi gotovo nihče ne verjel, ako bi se to ne pripetilo baš v Ameriki, kjer hudiči nimajo baš tolike popularnosti, kakor v nekterih evropskih deželah. Tako izganjanje potomcev prvih revolucionarjev se je vršilo te dni v Alliance, Pa., in sicer na način, ki je bil uprav grozen. V imenovanem mestecu so se namreč zbrali verski norci, kteri so ustanovili po italijanskem vzoru posebno društvo, ktero ima namen izganjati hudiče iz takozvanih obsedencev. To društvo je priredilo povodom zadnjega "izganjanja" prave orgije, kterih posledica je bila, da v vsej hiši ni ostala ni jedna šipa cela in da so verniki razbili tudi vse pohištvo. — Slavnost se je vršila v hiši neke-a Roberta Buchmana. Najgroznejše pri tem je pa to, da so verski fanatiki malo šestletno deklico Irene Smith, ki je nečakinja Mrs. Buciima-nove. razkosali in umorili, nakar so jo odrlL Razun nedolžnega otroka so izganjalci hudiča pomorili tudi 20 kokoši in jednega psa. Pri tem so bile ženske le na pol oblečene in so najbolj divjale. Buchmanova sedaj izjavlja, da se jim je po več ur tra-jajocej molitvi končno vendarle posrečilo hudiča izgnati, kar je njenega moža tako razveselilo, da je ubil otroka. Sedaj preiskuje koroner zadevo. Izganjalce hudičev so naravno zaprli in bodo sedaj skušali tudi iz -njih izgnati hudiča, in sicer deloma s' pomočjo t zaporov, deloma s pomočjo veSaL Dunaj, 30. aprila. Senzacijonelna afera znanega inomoškega profesorja Wahrmunda. ki je strogo kritikoval papeževo encikliko proti modernizmu, še vedno ni zaspala. Sedaj je proti njemu nastopila skrajno reakcijonar-na takozvana gosposka zbornica, ktera preti vladi s tem, da jej ne bode dovolila proračuna, ako ostane imenovani profesor še v nadalje na vseuei lišcu v Inomostu. To naznanilo je v parlamentarnih in političnih krogih obudilo veliko senzacijo, ker dokazuje, v kako nazadnjaškej sferi živi še avstrijska javnost. Gosposka zbornica .je sedaj tudi nastopila proti liberalne mu ministerskemu predsedniku Becku in nje cilj ni nič druzega, nego izpo slovati. da bi bil Beck prisiljen odsto piti, nakar bodo na njegovo mesto imenovali kacega klerikalca, čegar zmožnosti morajo biti take. da bode popolnoma odvisen od kamarile, ker sam ne bode mogel ničesar ukreniti. Kriza je pa tem resnejša, ker je Beck pri cesarju zelo priljubljen in ker je zajedno tudi tako zmeren, d je baš radi teca postal ministersk' predsednik. Ogorčenost proti papeže vemu nunciju, ki je zahteval, da se imenovani profesor odstavi in se je na ta način vmešaval v notranje zadeve Avstrije, je bila tako velikanska, da je nastop inače mrtve gosposke zbornice v sedanjem ča>u zelo značilen. Ako bi bil profesor Wahrnumd v resnici odstavljen, bi to pomenjato žalitev ministerskega predsednika in slednjemu bi ne ostalo kaj druzega, neg' odstopiti. Pretep med dečki se je končal s smrtjo. Philadelphia. Pa., 29. aprila. Yčc raj so se tukajšnji dečki pričeli pre tepati in tem povodom je dobil 14-letni Edward Yisocky tak udarec na srce. da je par ur po pretepu umrl, ne da bi se več zavedel. Udaril ga je ISletni Jan Psesky, kterega so zaprli in obdolžili uboja. Po viharju v Mississippiju. Washington. 29. aprila. Rešilna in pomožna dela v dolini Mississippi, kjer so tornadi napravili v minolem tednu velikansko škodo, sedaj dobro napredujejo, kajti sedaj se vrše pod vodstvom vojnega oddelka zvezine vlade. Tudi družba rudečega križa je pričela sedaj tam delovati, kajti samo v Hattiesburgu, Miss., je bilo povodom viharja nad dvesto ljudi ranjenih, kteri so se^aj vsi v bolnicah. Nove vojne ladije. Newport News. Ya., 29. aprila. Včeraj so spustili tukaj v morje novo oklopnico North Carolina in v teku enega meseca pa bode gotova druga oklopnica Montana. Osnarjs v staro donioviiio pošiljamo: Rabat, Maroko, 30. aprila. Mulaj Hafid, takozvani južni sulta.i v Maroku, kteri se je nedavno napotil .* svojimi četami proti glavnemu mest". Fesu, je, kakor se poroča, doživel ve lik poraz in je bežal v neko vas 12 milj daleč od Fesa, kjer je dobil vaj stvo pri rodu Sidi ben Davitd. Kakor hitro je dospelo semkaj poročilo o porazu Mulaj Hafida, se je vojska pravega sultana Abd ul "XzTsa takoj napotila proti Fesu. Ta vojska šteje pet tisoč mož, kteri imajo na razpolago tudi pet topov. Yojsko vodi general Bagdani, kteremu so se pridružili tudi nekteri francoski in algierski častniki. — Rim, 30. aprila. Papež se je prehladi!. vendar se pa ne zmeni mnogo na zdravniške nasvete in še vedno sprejema obiskovalce v avdijeneo. Messina, Sicilija. 30. aprila. Ognjenik Aetna je zopet pričel delovati ic iz njegovih odprtin prihaja zopet plamen in dim, kar je zlasti po noči lepo videti. Portsmouth, Anglija, 29. aprila. H lasom brezžičnega brzojavnega poročila se je na angleškej oklopnici Britannia pripetila razstrelba parnega kotla. Tem povodom so bili šiirje mornarji nevarno poparjeni, dočim jib je bilo nekoliko ložje ranjenih. Britannia je dospela tekom popolu-dneva pred Spithead, kjer se je usidrala. Podrobnosti o razstrelbi dosedaj še ni bilo mogoče dobiti. Pariz, 29. aprila. Francoska vojna mornarica se tekom prihodnjega leta pomnoži za šest novih oklopnic. ktere vse bodo opremljene s turbinskimi stroji. za 1035 za 20.45 za 40.90 za 102.00 za 204.00 za 1017.00 ■ : ......... 50 kron. ..........100 kron. ......... 200 kron. ......... 500 kron ......... 1000 kron. .........£000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotan. Doma se nikazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. ftaeh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New Tort, «104 St. Clair Ave., N. B. Oieva&ud, Okla. Deklica zadeta od strele. Lancaster, Pa.. 28. aprila. 191etno farmerjevo hčerko Jennie Martin je danes zjutraj zadela strela ter jo o-mamila. venda^radi poškodbe ne bo umrla. Blisk ji je strgal obleko iz života. Njeno telo je bilo tako obloženo z elektriko, da se je omamiT tudi oče. ko je hotel dvigniti hčer. Tricentna železnica v Clevelandu. Cleveland. O.. 28. aprila. Tukajšnja poulična železnica je danes pričela operirati na vseh svojih progah s tricentno voznino. Vodstvo pocestne železnice je prevzela nova družba pod imenom Cleveland Railway Co. Tako se je končal sedemletni boj župana Johnsona, ki se je vsa leta boril za tricentno ceno vožnje po ulični železnici. ktero je sedaj dosegel. Nova družba je dobila dovoljenje, da sme voziti po m«*s£u za 50 let. Lepa plača. San Francisco. CaL. 29. aprila. In-žeuer John Hays Hammond je sklenil z Guggenheimom uadaljno pogodbo za d •'■bo petih let. elasom ktere bode dobival k<»t ekspert letno plačo pol milijona dolarjev. Pogodba določa, j da imenovani inžener v dobi pogodbe j ne sme kupovati rudnikov za svoj j račun in delati za kako drugo pod-| jet je. Hammond ima že sedaj toliko | premoženja, da mu prinašajo samo Jol resti na leto pol milijona dolarjev, i tako da dobi sedaj na leto zajedno I s svojo plačo milijciii dolarjev. Prijeti anarhist. Trinidad. Colo., 29. aprila. Včeraj so v okraju Cokeville prijeli nekega Steve Chotesa, o kterem se sumi, di. je nevaren anarhfct, in kterega ime tudi avstrijska vlada na sumili, da se je bil udeležil zadnjega napada lia Fran Josipa. Prepeljali ga bodo v Denver in morebiti konečno celo izročili avstrijskim oblastim. Chotesa so zasledovali detektivi po Evropi in okoli 10,000 milj daleč in konečno prišli za njim v Ameriko. "GLAS NARODA" (Slovenic Dally.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BEN ED IK, Treasurer. Place pf Business of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New Y or? Oity, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta. . .......1-50 „ leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo za vet- leto.....4.50 i. „ pol leta.....2.20 ,, „ ,, četrt leta . . . . l.<5 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NAKODA" i/.tiuja vn.ik dan iz-vzeuiŠi uedeij in praznikov. «QLA8 NARODA" ("Voice of tlie Peopli?") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subecriptioti yearly $3.00. ^Advertisement on'agreement. Dopisi brez poL-a in osobno-ti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri «pr*-niembi kraja naročnikov prosimo, <*a ne nam tudi prci^ ije bivališče naznaiu, da hit.ej* najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naajov-"GLAS NAKUOA" 109 Gnw-ii-1. Stieet, New York Oitv. Iv-eion: iL'.'ii Keetor. Izseljevanje. Ker so parobrodne družbe, kterih parniki vozijo v Italijo, izdatno znižale vozno ceno iz Amerike v Italijo, fio pričeli Italijani v velikem številu potovati v njihovo bivšo domovino, iu ako bode boj, ki vlada med posameznimi parobrodnimi družbami še nekaj časa trajal, bode kmalo pričelo pomanjkovati delavcev, oziroma dninarjev. Cenena vožnja marsikoga zapelje, da potuje domov, dasiravno ni L-l namenjen to storiti. Na ta način demorallzujejo družbe svoje lastne po?le in morajo naravno imeti tudi Sgubo. Vsi parniki, ki ]>lujejo v Evropo, so sedaj vedno preuapolnjeni, v koli-ki>r pride v j>v»štev medkrovje. Z novim parnikoin i«.l Austro-Amerieane, Mart ho Washington, je včeraj odpotoval«* 1900 p<>mih.ov medkrovja v Italijo in Av>trijo, dočim so tudi vsi ostali parniki, kteri vozijo po ceni, vedno polni vračajočih se evropskih delavcev. Statistični urad na Ellis Islandu je ravnokar dogotovil izvestja o izseljevanju v Evropo tekom meseca januarja. Ti podatki so tem bolj zanimivi, ker je iz njih razvideti, kte-re vrste ljudje so obrtno krizo najbolj čutili, oziroma jo še sedaj čutijo, ker še ni končana. V januarju je odpotovalo v Evropo le malo žensk, kajti med 34.739 potniki, kteri so odpotovali v imenovanem mesecu domov, je bilo le nekaj nad dvatisoč žensk. Med temi potniki je bilo 15 tisoč 425 Italijanov. Na Ogrsko se je vrnilo 7236 ljudi, v Avstrijo 5751. v Husijo 347G, v Nemčijo 334 in v Švico GG. Med temi ljudmi je bilo 28,967 taki'), ki še niso bili po peti et v Ameriki, dočim so bili ostali i ialj časa tukaj, tako da je med nji-ni le malo naših državljanov. Tekom včerajšnjega dne se je na Ellis Islandu izkrcalo 400 novih naseljencev, kteri so dospeli s parniki Korea in Lucania. it Independence Party." Kadarkoli se ustanovi kako novo trgovsko podjet je, je namen tega podjetja uničiti vsako tekmovanje, kar se pričenja s tem, da se nasprotnike črni, da se jim zatrjuje, da so bili dosedaj na vseh straneh ogoljufani in oškodovani — da se pa v nadalje to ne bode nikdar več zgodilo, kajti golo novega podjetja bode " pošteno^, vestnost in solidnost'"; mi bo-demo storili vse le za naše odjemalce in prav nič za nas! Natančno po teh principih posluje sedaj znani Hearst v svojem novem političnem podjetju, ktero je otvoril pod imenom "Independence Party", ktera stranka naj bode nacijonalna. Republikanska in demokratična stranka. po njegovem zatrdilu, nista nič družba nego humbug, dočim so v no-vej stranki sami Mojzesi, kteri bodo vodili volilce iz Egipta korupcije in po n enrn ne van j a ljudstva v obljubljeno deželo, kjer se cedi po tleh politično mleko in med. Ti Mojzesi bodo rodili ljudstvo naravnost v milenij lil sicer direktno preko puščave... Hearst očita vodjem imenovanih dveh strank, da so brezvestni. Tako je bil Roosevelt proti^in za zamorce, dočim je bil istodobno nasprotnik trustov in hkrati tudi prijatelj ljudi na Wall Streetu. Taft je nadalje po njegovem zatrdilu vedno nastopal i oreranizovanemu delavstvu, do-sedaj stori vse, kar bi delavcem In Brvan: ta \r bil preje irebro, doeim je sedaj proti srebrne j valuti; medtem, ko je pieje sanjal o ljudskem določanju, izjavlja, sedaj, da bi tako določanje vodilo do socijalizma itd. O vsem tem moramo izjaviti le, da je Hearst z<»lo pameten, ako sedaj svoje politične konkurente na tak način napada, toda pri tem pa mora tudi pomisliti, da bode tudi on dobil od nasprotnih strani ravno take, ali pa še hujše udarce. Medtem, ko je bil preje Hearst skrajno radikalen, je sedaj že pi"ieel postajati konservativen, kar znaei, da se svojih konkurentov boji. Tako je že pričel pisati dolge članke, v kterih zagovarja zvezi no vrhovno sodišče. Vendar smo pa prepričani, da z vso svojo reklamo ne bode uspel in da bode doživel ravno take poraze, kakor svojeeasno pri volitvah za newvorskega mayorja in kasneje pri volitvah za governer-sko mesto države New Yerk. Srbska propaganda v Bosni. Srbska propaganda v Bosni hitro napreduje. "Ži vel kralj Peter!" ta klic se vedno pogosteje sliši. Voditelj te agitacije v Belgradu je dr. Spalajkovič, ki je ekspresno snubil itčer srbskega voditelja v Bosni Glise Jeftanoviča, da tako ožje zveže srbsko propagando v Srbiji in v Bosni. V Belgradu se je osnoval "Srbski odbor", h kteremu so pristopili dostojanstveniki in ki se razširja v veliko društvo s težnjo, priklopiti Bosno k Srbiji. Mladeniči hodijo na šole v Srbijo, pridejo nazaj v Bosno n vstopajo v državno službo, da bi tudi kot uradniki služili srbski ideji. V Belgradu dobivajo za to štipendije. Čez Drino in Savo se vtihotaplja v velikih množinah orožje. Voditelji srbske opozicije v Bosni, kakor n. pr. Krulj, hodijo v Srbijo in kralj Peter jih vsprejema v avdijenci. Voditelj bosanskih Srbov Jeftanovič, rojen l inear, si je pridobil s kupčijo in s p.»s ganjeni denarja premoženje iu je zdaj od vlade imenovan za ravnati lja banke. On je hud nasprotnik A v.--tri je in je ob inštalacijskem obedu na čast novoimenovauega metro- M-1'ia izjavil, da ne sedi pri eni mizi /. zastopnikom avstrijskega cesarja in /. njegovimi častniki ter uradniki. Ta Jeftanovič je strupen sovražnik katoličanov in je tudi papeža že sramotil. Sarajevski občinski svet je proti avstro-ogrskemu elementu nastopil s tem. da je vzel aktivno in pasivno volilno pravico v Sarajevu vsem tam stanujočim pripadnikom monarhije, naj si bodo Avstrijci ali Ogri, dasi so jo imeii že 30 let. Srbi podpirajo tudi mohamedanski element, da bi ga pridobili na svojo stran. Razmerje med katoličani, mo-liamedanci in pravoslavnimi je kakor 2:3:4. Narodni in verski moment sta v Bosni kakor v Orientu sploh popolnoma neločljiva: Kar je katoličan. je Hrvat, kar je pravoslavno, je Srb. Oni del. ki pridobi rnohameda-ne. dobi večino, in zato se Hrvatje, kakor Srb« trudijo, da bi potegnili mohamedane na svojo stran. Med mohamedanskim prebivalstvom je nastalo zdaj važno vprašanje, ki se tiče suverenske oblasti nad Bosno in ki je v stanu jako razburiti moslime. To je v bistvu neko vprašanje investiture. Duhovni poglavar moslimov v Bosni je namreč rejs-ul-uVema. in ta more samo tedaj nastopiti svojo službo, ako je potrjen od duhovnega poglavarja — kalifa. V takih deželah, ki niso več pod oblastjo kalifa — turškega sultana, so določili, da imenuje duhovnega po-glavarja dežele dotični svetni vladar, a "menšuro" — to je duhovno po-oblaščenje — mora dobiti od sultana-kalifa. Tako imenuje že od nekdaj ruski car muftije v svoji državi, rejs-ul-ulema v Bosni pa je bil imenovan edno od avstrijskega cesarja od okupacije sem. Opozicija je najprej zahtevala, da mora vlada sama preskrbeti menšuro od sultana diplomatičnim potom. S tem je hotela prisiliti avstrijskega cesarja, da bi priznal nad seboj v Posni sultanovo oblast. Pa šla je še dalje in izjavlja zdaj, da pripada udi imenovanje, ne samo menšura, carigradskemu sultanu. Kake so razmere v Bosni, se vidi iz tega, da je šeriatni višji sodnik v Sarajevu, torej eden prvih uradnikov dežele, izjavil, da on ne more priznati avstrijskemu cesarju imenovanja rejs-ul-uleme, ker bi se s tem pregrešil zoper suverenske pravice sultanove, zoper državno-pravno stališče Bosne in Hercegovine in zoper moslimsko vero. Srbi podpirajo to moslimsko gibanje, ker upajo s tem mohamedane pridobiti za srbsko idejo. Tudi je za srbsko agitacijo le ugodno, ako bi se v utrdila v Bosni zopet zavest, da spada pod Turka, kajti od turške Bosne bi bilo lažje trgati kos za kosom, kakor pa od avstrijske. Hrvatje so vsled tega v jako težkem položaju, / in to tembolj, ker avstro-ogrska uprava pod Burianom kaže večje simpatije do Srbov, kakor pa do Hrvatov. Ni izključeno, da nastanejo iz tega še ostri spori, ki se bodo mogli končati samo s temeljito izpremembo u-prave in z določitvijo državnopravne-ga razmerja Bosne in Herceogvine. S—c. Nacedonske stvari. Iz Belgrada. Opozorujem predvsem cenj. čitate-lje, da pod imenom '4 Macedonija" menim, čeravno nepravilno, ali radi kratkosti vse evropsko-turške dežele. Čitateljem je že znano, da je bil svo-ječasuo po evropskem časopisju znani vstaški vodja Boris Sarafov nedavno umorjen po vstaših samih. O njegovej smrti javlja se iz Ivo-stanoe sledeče: Rumunska polieija v Kostanei je prijela Panajota Stojanova, druga ?arafovega morilca. Na zaslišanju je Pauajot izjavil, da je sin bogatih stariev v Kostelici in da mu je Sarafov mnogokrat izsiljeval večje svote ienarja. On (Stojanov) obračal se je za pomoč k policiji, ali mu je tudi ona svetovala, naj plača zahtevane svote, ker mu gre sicer za glavo. Stojanov se je obrnil nekega dne tudi do nekega svojega prijatelja, dijaka, in ta ga je napotil do Paince. Pa-nica ga je priporočil Georgjevu, Boj-Čevu in nekim drugim, kterih imen ueče izdati. Ta družba je sklenila, da ubije Sa-rafova. Ali velika zapreka je bila v tem. da je pred Sarafovo hišo bil vedno stražar, ki je istega zelo ljubil in čuval. Na poslednji seji se je »klenilo. da stražarja opijejo in to se je tudi izvršilo. Pa niča je onega večera odšel k Sa-rafovu. kjer je našel tudi Gavranova. Bojčev je ostal v veži. Stojanov se je sprehajal na ulici in P. Georgjev odšel je s stražo v bližnjo krčmo. Ko je bil stražar pijan, je Georgjev dal znak Stojanovu. ta je javil Bojčevu n Bojčev Paniei, potrka vsi trikrat na vrata. Nato je Panica vstal in šel z Ga-vranovom. Ko so. bili v veži, je u-strelil Panica s samokresom najprej Sarafova. a za tem Gavranova. Takoj nato je Panica pobegnil v Avstro-Ogrsko, a drugi po vaseh. Stojanova odvedejo v Bukarešt. "to taka je bila smrt onega Sarafova. ki se je po vsej Evropi izdajal za največjega junaka, a o kterem se je pozneje izvedelo, da ni bil nikdar v nobeni bitki iu da je bil največji pustolovec. ki je veliko idejo osvoboje-lija tlačenega naroda izkoriščeval v svoje nizke zasebne svrhe. "Kakor-šno življenje, taka smrt." Sarafov ni zaslužil in tudi ne dosegel slave, da bi bil kakor junak umrl od tuurške roke. Ed. Va gabundska anektoda. Spisal Groga Rastihuj. (Konec.) Pridemo k organistu. Njega ni bilo doma, a žena je kuhala krompir. Sama je bila bleda in suha in trije napol jetični otročaji so se ji držali za krilo. "Hvaljen bodi, gospa!" smo za-javkali na pragu. Reva nas je milo pogledala. "Kako bom dajala ubogajme, siromaki, ko pa sami nimamo česa jesti? Sedite tjale na klop iu pogrejte se, če vas zebe; to je vse, kar vam morem dati: zadnji krompir se kuha v lončku. In to bo še za otroka premalo." "Oh, Bog vam tisočkrat povrni, blaga gospa", smo se pričeli zahvaljevati. "Bog blagoslovi vas in vaše otročičke! Ampak, ko imate že ognji-ček na ognjiščuku, ali bi nam skuhali tegale zajčka?" je dodal Rok Frnav-kež in je potegnil našo žrtev iz moje malhe. Odrti muc se res ni veliko ločil od zajca. "Zmrzlega smo našli v gozdu", sem pomagal jaz. "Odrli smo ga že sami, a skuhati ga nimamo kje. Če bi nam ga vi hoteli ? Bog vam bo stokrat povrnil!" Organistovka je rada hotela. Dočim je pa ona varila našo earodejno divjačino, smo se mi pomenkovali, kako se mora vršiti ta pojedina, da najdemo tisto osodepolno kost. "Vesta", je šepetal Rok, "gledali bomo drug na drugega in pazili bomo, kadar kdo obere svoj kos, mora vzeti kost med zobe. In če ostala dva opazita, da je izginil, bomo vedeli, da je našel, cesar smo iskali." Ta predlog se je videl Štefucu in meni tako pameten in prebrisan, da si nisva vedela izmisliti boljšega, marveč sva ga sprejela brez ugovarjanja. A preden sva mu utegnila »dobro prikimati, je stopil Rok nenado- ma k "ognjišču", kakor da bi se bal, da mu "zajček'' uide iz lonea. Takrat je tlesknil zviti Štefuc g sredimcem po dlani; in t hudobnem veselju se mu je zasvetil zlodejski obraz. "Ne bol! AH veš", se je obrnil k meni in se mi je približal, da bi se bil skoraj doteknil mojega ušesa z nemarnimi ustnicami, "če midva zagle-dava, da Rok ne sedi več med nama, nikari mu povedati; midva sama bova imela kost.'' Kdo mu ne bi pritrdil, ko je govoril toli lepe in koristne besede? A v smislu njegovega nauka sem pričel še jaz že tisti hip premišljati, kako bi oba-dva okanil in ogoljufal. Kajti napol sem bil že prepričan, da se sreča nakloni meni; toda premalo je bilo časa, da bi kaj izmodroval. Maček je bil kuhan. Organistovka je posodila Roku desko in nož, da ga je mogel razrezati. Nato smo se široko razposedli okrog siromašne in neprepogostokrat očedene mize v kotu, na kteri sta ležala dva zvezka '' Ceeilijanske pesmarice' Ne le radi kosti, tudi od gladu smo se vrgli na jed, kakor troje sestradanih risov. Kar malo se nam je zdelo za troje ljudi. In prežali smo drug na drugega, kdaj zapazimo, da je izginil. Toda kazalo ni, da bi se obetal uspeh. Neprenehoma sem videl Šte-fuea in Roka poleg sebe, in tudi onadva nista rekla, da bi bil jaz izginil, dasi sem skrbno vtikal med zobe vsako najmanjšo koščico, ki sem jo zasledil v mesu. "Ali me vidiš?" je venomer povpraševal Stefuc Roka in mene. *4Kako te ne bom: žreš kakor volk in gledaš ko krava pred novimi jasli!" se je odurno obregnil Rok Fr-navkež. "Ampak samo vsak en kos še imamo; če v teh ne bo nič, se lahko obrišemo." "Potem nemara ni bil maček, temveč mačka!" pravim jaz. "Oho!" se je zasmejal Stefuc na glas. 1 i Le meni verjemi, da je bil! 1' Pa kosti ni bilo tam?" je prisluhnil Rok. " Pudalo staro, kdaj si še slišal, da bi imela Šmarna gora kosti!" Organistovka in "otroci so lupili krompir. Samo najmanjše je še stalo poleg nas, v kratkem, raztrganem in nečednem krilcu, s prstkom v obro-denih ustih, iti je željno požiralo sline. Ko je žena slišala moje poslednje besede, se je okrenila: "Kaj, na Šmarno goro hočete?" je vprašala s strnienjem. "Da. mamka, kakor hitro se stori pomlad; tudi za vas bomo molili", je poroglivo vzkliknil Stefuc in je vstal. Tudi midva z Rokom sva se dvignila; Rok Frnavkež je sx-dito porinil koščiee po mizi in je vzdibnil do rajnega mucka jugoslovanski pozdrav, ki je pomenil kruto žalitev za vso njegovo živo in mrtvo rodbino. Zakaj zadnjo kost je bil položil iz ust. — Zunaj, pred vrati, je položil prst na čelo: "Ali ste me vidva nemara videla izginiti, pa nista povedala? In sta ukradla kost?" To sva mu s Štefncom lahko verjela. da ne; a sam za-se je vsakteri izmed naju zastavil ostalima dvema isto vprašanje. Vsi smo kričali: Ne! in nobeden ni verjel. Tako je prišlo, da smo se na koneu vasi krvavo pretepli ; zakaj ves čas. ko smo šli po vaški ulici, smo se zmerjali s tatovi. Morda nas zato ni ustavil orožnik, ki nas je srečal pred županstvom; lahko da si je mislil: "Pustimo jih v miru! S tatovi se obkladajo le poštenjaki!.. Toda v naša srca je bila padla ne-sloira. Tri tedne smo mislili drug o drugem, da smo tatovi; a tretji teden sem jaz ustvaril novo slogo, ko mi je naenkrat šinilo po glavi: "Stefuc in Rok, poslušajta! Kaj pa. če je bila tista koščiea v repu." Tovariša sta obstrmela. In še tisti dan sta poizkusila z drugim mačkom; jaz pa nisem maral več in sem se ločil od njiju, ker sem se ju bil naveličal. Sam in samcat sem jo mahnil v beli zimski dan. == Druga ienitev bolgarskega knesa in bolgarska vlada. Znano je, da ni noben član bolgarske vlade prisostvoval poroki kneza Ferdinanda. Kakor se doznava sedaj, ni hotel ministerski svet votirati knezu zahtevani milijon levov (frankov) za stroške svatbe, ter je radi tega do-šlo do nesporazumljenja med knezom in vlado. Minister za notranje stvari Takev je na nekem volilnem shodu v Kistjendilu izjavil o tem slučaju nastopno: Vlada povabljena na kne-ževo svatbo v Gero, imela je izbirati: ali da odkloni povabilo in razsrdi kneza, ali pa da ne izgubi milosti kne-ževe, da gre na svatbo in potrosi milijon levov narodnega denarja. Vlada je stavila narodne interese nad kne-ževo milost ter v Gero ni šla. — Ta izjava ministra Takova je vzbudila največjo senzacijo. Poljaki in malorusko vseučilišče. "Poln. Korr." poroča, da Poljaki niso proti ustanovitvi samostojnega maloruskega vseučilišča, pač pa so proti nameravani utrakvizaciji poljskega vseučilišča v Lvovu. Redko slavje. Gimnazija v Slanem na Češkem bo obhajala dne 27. in 28. junija t. 1. dvestopetdesetletnico svojega ob, stanka. Nemška prestolonaslednica — imeji-teljica polka. Nemška prestolonaslednica Cecilija hode v kratkem imenovana za imeji-teljico drugega vestfalskega huzar-skega polka. Zastave in godbe pri domobranskih polkih. Avstrijski domobranski polki dobe zastave in godbe. Vsak polk bode imel 24 mož broječo godbo. Častniki ne bodo imeli za godbe nikakih stroškov. Slovensko katoliško S MESNICE. Iz starih Časov Stotnik (pred bitko): "Fantje, ne vzemite stvari prelahko! Gospod general je rekel, da nam ni sovražnik nič prav naklonjen." Pri brivcu. Brivec: "Kje ste se pustili zadnjič briti?" A: 44Po obrazu." Bo že srečna. Kmetica: "Prišla sem, da vas vprašam, kako ste kaj zadovoljni z mojo hčerko Miciko?" Gospa: 4 4 Vaša hči je jako nerodna, vsak dan mi pobija nekaj posode." Kmetica: 1 'Oh, kako je srečna! Pregovor pravi, da tista, ki mnogo pobije, se gotovo srečno omoži." Priznanje. Toženec (državnemu pravniku, ki mu je ravno govoril) : 44Dobro ste naredili, gospod cesarski doktor, jaz sem pravkar mislil, da mi pridiga moja stara." Marljiv kmet. Kmet, kteremu delo ni dišalo, delal je ravno toliko^ kolikor je na vsak način moral. Nekdo, ki je večkrat šel mimo njegove njive, mu je enkrat rekel: 44No, oče, kako to, da vi vedno brez dela stojite?" "Saj imate res prav", je dejal kmet, 44bom pa sedel." Praktičen gost. Gost: 44Natakar, tukaj imate napitnino, povejte mi pa, ktere jedi mi zamorete priporočiti?" Natakar: "Pojdite v drugo gostilno." Obrtno in trgovsko šolstvo v Avstriji. Za obrtno šolstvo je v proračunu 14,442,144 kron, in sicer za državne obrtne zavode 16,855,784 kron, za obrtne muzeje 260,600 kron, za nadzorstvo obrtnih šol 217,000 kron, podpore za obrtne šole, tečaje in nadaljevalne šole 1.434,214 kron, za potovalne učitelje 60,000 kron, za učila 270 tisoe 326 kron, za ustanove 225.000 kron, za upravne stroške 279,000 kron itd. Za trgovsko šolstvo je v proračunu 1,159,900 kron. Ogrski Rumuni za svoje šole. Rumunski narodni list "Gazetta Transilvanea" poživlja rumunsko ; prebivalstvo Ogrske, naj nabira de-! narne prispevke, da bode možno o-, hraniti in rešiti rumunske konfesi jonelne Sole. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse rojake po širne j Ameriki, posebno pa naše sorodnike in sobrate društva sv. Jožefa v Im-perialn. Pa. Zdravo! New York, 29. mal. travna, 1908. A nt on Karmel. Josip Jamnik, Ivan Slak, Ivan Bogataj, Anton Reven in Mihael Peternel. Ck podp. društvo zr jd svete Barbare za Z]edln]ene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne 31. januarja I903 v državi Pennsylvanljl, — o o ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajuik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Forest City, P« KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, EL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Br»* dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., LtuernA, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, WiRock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box Mf, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". SLOVENCEM NA ZNANJE. Cenjeni direktor Collins N. T. Medical Institute: Naznanim Vam, da sem jako zadovoljen z zdravili, ktera ste mi po-, slali, ker se čutim popolnoma zdra- j vega sedaj, ko sem jih porabil. Iz srca se Vam torej zahvaljujem ter Vas vsakemu priporočam. | Ostajam vedno Vaš hvaležni I Lovrenc Goličnik, Aldridge, Mont.' ****** 1 ■ ■ -i— 'I'lrtrvvvvvvv^ryv^-winj^cinjv Kje je moj brat JANEZ GAZVODA? Doma je iz Stranske vasi pi-i Novem mestu. Slišala sem, da se nahaja nekje v Coloradi. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi blagovoli naznaniti. Moj naslov: Theresia Gaz-voda, Chimney liock, Mont. (30-4—1-5) Iščem prijatelja JOSIPA ULJAN-ČIČ, po domače Refedarjev. Doma je iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Pred enim letom prejel sem od njega pismo iz Halton, Pa., Box 183. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa on sam javi. Frank Rolih, P. 0- Box 133, Baltic Mine, Mich. Kje je moj stric ALOJZIJ ZUPANČIČ? Doma je iz vasi Vrhtrebnje, fara Trebnje na Dolenjskem. Pred T IaM ie hil "t" Tbirn n(T<-». Poln. Tv^dor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Aloysius Zupančič, Box 126, Delagua, Colo. (29-4—1-5) Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo za ple§aste in golobradce, od katerega v 6 lelmh lepi lasje, brki in brada popol-Iščem mojega sina MARTINA SUŠ- noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, x-TT- t^ ■ j o -n ____ kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam NIK. Doma je od Sv. Frančiška v 3 Jdneh popolnoma ozdravim za 75c.p na Štajerskem in se nahaja nekje da je to resnica se jamči $500. Pri na* v Chicagu. Ker sem namenjen po- ^b^WagovoHte denarje po Post Money tovati v staro domovino, bi rad po-pred ž njim govoril. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se on sam javi. — Gregory Sušnik, P. O. Box 247, Port Washington, Wis. --- Kje je FRAN LAURIČ? Pred enim letom je bil v državi Pennsvlvaniji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Charles Laurie, Box 8, Trenary, Mich. (29-30—4) NA PRODAJ SALOON. Radi odhoda iz Dulutha prodam saloon. Vse natančnosti se izve pri lastniku: Joseph Scharabon, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (29-4—1-5) Kje je Hioj svak FRAN REBOLJ? Pred enim letom je bil Se tu v Kansas in sedaj je nekje v Colo-radu. Če se mi ne oglasi, bom pa obelodanil, zakaj ga iščem. — Aloysius Smrekar, Box 153, Fleming, Kansas. (2^-30—4) ZAHVALA. Gospod John Weber, 24 Thornton St., Brooklyn, N. Y. Poslano harmoniko sem prejel in sem zelo zadovoljen. Narejena je prav po moji želji. Prav res še nisem imel tako fine harmonike v rokah. Srčna hvala Vam in če bom še kaj potreboval, se gotovo na Vas obrnem. M. M. Smith, Kilgore, Kan. Gospod John Weber, 24 Thornton St., Brooklyn, N. Y. Harmoniko sera prejel in moram priznati, da ste me res ravno tako postregel, kakor ste mi pisali. Jaz bom najbrže to harmoniko prodal in potem od Vas zopet eno večjo naročil. Če jo pa ne prodam, bom pa Vam doplačal pri zamenjavi s to veliko, kakor bodete zahtevali. S pozdravom John Jane, R. F. D. 22. Fayette City, Pa. (29-30—i) ŠF s 1aas&a^fei^ i # r; Slovencem in Hrvatom pri- j pciotam svoj g SALOOIM ;; e v obilen poset. Točim vedno f. sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi zeio fine smodke. Rojakom pošiljam denar- gf; je v staro domovino Sip hitro in poceni, Sf- Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. M Frank Sakser Co. v New Yorku. ]|| 'L velespoštovanjem : j* Ivan Govže, % Ely, Ali n rt. J| 1 Jakob Wahcic, P. O- Box 69 cuevt^uAND, oni o. Ta vsebino tujih oglasov al odgovorno ne npravniitvo ne urednlitvs. VSEM BOLNIM SL0VENGEM ■v Zjedinjenih Državah, KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje priciooiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo. VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE ■ BOLEZNI = zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od THEH NAJUGENEJŠIH ZDRAVNIKOV preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi aii šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate. [no Pismo In Konec Je Vaše Bolezni. ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na: AIADEM1ČN0 ZDRAVNIŠKO DRUŠTY0 DR. ROOF Specijalist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specijalist za notranje boleznL DR. SPILLINGER Specijalist za diagnostiko. 1» AMERIKA EUROPE CO. 2123 Broadway, New York ' : ■ * ■;/■■- ••; •••• ..... ; oslovanska Katol. Jednota. Inkorporiran* pa Alojzija Ca?a£ura, mati red;cilnika okrožne sodni je v Go- Zaradi zametovane ljubezni se je lxadu::l v Kranja krojaški pomočnik in Žigon. Ljubil je neko nataka-o, ki ga pa ni marala. Ker je hotel iio vneti ljubezen v njej, je bil ob-|sojen ca en mesec ječe. Umrla je v deželni bolnici Marija Osach: igall, mati bivše slovenske igralke Slavčeve. — Umrla je gdč. ,genija Pader, učiteljica v Poljanah ca d Škof jo Loko. Fran iCniltnanii umrL V Arku na Tirolskem je umrl Fran Kollmann, teletržec v Ljubljani. Pokojnik je bil len najuglednejših meščanov ljubljanskih, predsednik "Mestne hra-lilnice ljubljanske" in podpredsednik "Trgovske in obrtne zbornice". iDo^gel je starost (>8 let. Mrtvo truplo pokojnikovo so prepeljali v Ljubljano. Jesenice brez gospodarja. Jesenice do danes nimajo niti župana, niti tomisarja. Nemci, ki so po zaslugi in pomočjo župnika Zabukovca prišli co močni v odbor, da lahko zadržujejo izvolitev župana, kolikor časa [jim drago, zahtevajo župana, če že ne iristnega Nemca, pa vsaj "deutsch-treundiich" Slovenca, ki bode nein-uradovaL Seveda, to bi bilo za >rvi hip nekaj, vse drugo bi pozneje aoobsebi prišlo. Mrzla kopelj. Ko so šli nedavno skoli druge ure ponoči proti šentpe-[crskemu mostu v Ljubljani trije gospodi, jim pride nasproti njih prijatelj, držeč v roki cunjo. Krenil je naivnost ca breg Ljubljanice, se tam iekel in planil v vodo. Ko je pripla-aazaj, je skočil drugič in bil kmalu zopet na bregu. To se je godilo po-jlnon.a mirno brez vsakega glasu, je pa skočil tretjič v vodo, se je n«-'^/neprijeten glas. Gospod je lripl'.£ £l nazaj, sr:J,bleke iln pridruži i^ojim prijateljem. Je-li bila to a -tava ali bravura, zgodovina biči. PRIMORSKE NOVICE. Mačuh zaradi stradanja. V Trstu ita stanovali v neki podstrešni sobi tarega mesta sestri Terezija in Karla Poctiere, prva stara sedemdeset, iruga osemdeset let. Ker ?ta imeli le >sem kron pokojnine na mesec, prosjačiti pa sta sramovali, nahajali sta se v najhujši bedi. Ko jih že več ni ni bilo iz sobe, so sosedi trkali na rata, a niLee ni odgovoril. Dali so rej vrata policijsko odpreti. Našli ubogi starki ležati docela obnesli na bornih Ie/i5čih, pokriti z ne-ago. Nista se mogli gibati, niti go-jriiL Poklicali so zdravnika rešilne staje, ki ju je dal prepeljati v bol-kjer je starejša setra kmalu na tifusu vsled gladovar ja, do-sts nje mlajše obupno. < Dve rebri je zlomil 471etnemu de- aveu Francu Vaier.tiču v Trstu ključavničarski pomočnik Maza iz ma--•'■e vanj a. Oddali so vsakega na svoje mesto. Kap je zadela v Ti>tu 3oletno za- Ijiiieo Marijo Z^ur. Bi'a je takoj mrtva. "Ruski inženir." V hotelu Belve-b-re v Pulju se je bil oglasil nedavno neki elegantno oblečen gospod, ki je liotel imeti dvorano za predavanje. Dvorane ni najel, ker gospodarja ni bilo doma. pač pa je rekel, da se vrne. Kmalu nato se zbere neki večer obilo izbranega občinstva v imenovanem hotelu, da bi poslušalo predavanje ruskega inženirja. Ali občinstvu >e je povedalo, da tu ne bo nikakega predavanja ter da ni nikdo najel dvorane v to svrho. "Ruski inženir" si je bil znal pridobiti vizitko neke u-u-ledne visoke osebe ter je hodiLJs njo okoli v mornariških krogih. Ko si je tako prisleparil precejšnjo svoto denarja. jo je popihal iz Pulja. Izpred sodnije v Gorici. 291etna •Tosipina Kravos iz Vrtovina je bila obsojena na 24 ur zapora, ker se je njena hčerka, ki je ostala brez varstva. tako hudo opekla pri ognjišču, da je umrla. — Šest tednov jeee je ujel lHIetni Ivan Gregorič iz Cervi-njana, ker se je zoperstavljal redarjem, ko so ga aretirali, in jih zmerjal. ŠTAJERSKE NOVICE. Pretep. Neki delavci in zidarji so ^e v Majheničevi gostilni v Studen-I cih sprli -z dvema domobranskima če-i.tovodjema. Ta dva sta vsled tega od-I šla iz gostilne, a pozneje so ju blizu koroškega kolodvora imenovani pretepači zopet napadli. Četovodja Don-i ko je dobil kamen v glavo, da se je | onesvestil. Napadalci so že pod ključem. ■ Žalostna smrt mlade dekle. Pri neki šivilji v Gradcu je služilo 141etno i čelno dekle Roza Maček za deklo. I Lansko jesen so jo poslali v mesto, j da nakupi neke stvari. Ko se je vr-: nila, ji je manjkalo 19 vinarjev, ktere j je najbrž zgubila, ali pa so jih ji v trgovini preveč računali. Doma pa jo je šivilja hudo ozmerjala in jo Še nekaj dni za to psovala. Dekle je izginilo in pred nekaj dnevi so potegnili blizu Wildona iz Mure drevesno delilo, na kterem je viselo že popolno-I ma razjedeno truplo dekletovo. KOROŠKE NOVICE. Pridelek piva na Koroškem 1. 1907. Od 40 koroških pivovarn se je zvarilo leta 1907 285,005 hektolitrov piva. Največ ga je zvarila pivovarna Grommerjevih dedičev "Schleppe" v Koticu pri Celovcu, namreč 48,618 hektolitrov, za to"pride Fischerjeva v Beljaku s 45,221, Kernova v Beljaku s 40.132, grofa Thurn v Sorgendorf s 26,058, potem šele celovška "pri zvonu" z 18,405 hektolitri itd. Najmanjša pivovarna je zvarila 36 hektolitrov. Zanimivo je, da so se začele pivovarne na Koroškem zmanjševati. Tako jih je bilo leta 1905 Še 43, 1906 za dve manj, torej 41, in preteceno ^ leto že samo 40. Ia tega se razvidi*, da mali pivovarji vidno propadajo,. ker ne morejo tekmovati z večjimi pivovarji. HRVATSKE NOVICE. Pod vlak je hotela 19Ietna Stana Vrančič iz Belovara. Postavila se je na progo na savskem mostu v Zagrebu. ko je prihajal vlak. Strojevodja je spustil paro, da bi se umaknila. Ko to ni pomagalo, moral je vlak ustaviti. Železniško osobje je spremilo-dekle do postaje, kjer so jo izročili redarstvu. Pokazalo se je, da se ji je zmešalo. Izročili so jo v bolnišnico. Velik konknrz na Sušaku. Tvrdka Engelhoffer na Sušaku je zaprosila za moratorij. Pasiva znašajo 270,000 kron. Vrše se pogajanja, da bi se tvrdka s pomočjo reške komereijalne banke preustrojila v delniško društvo. Samomor ubijalca. V Varošu pri Brodu na Savi se je ustrelil kmet Ma-to Radoševič. Imenovani je pred približno osmimi leti v prepiru ubil svojo ženo z motiko ter vsled tega presedel pet let v kaznilnici v Mitro-vici. — Strašnemu hudodelstvu so prišli na sled v Oborovu, okraj Dugoselo. Tam je v noči od 19. do 20. marca t. 1. izginila premožna posestnica Franja Pekie. V stanovanju niso našli niti vinarja, dasi je bilo znano, da je Pe-kičeva imela doma več sto kron gotovine. V va~i r-e je marsikaj govorilo in ugibal«*. Dne 1. apriia pa so ribiči potegnili iz Save mrtvo žensko, v kteri s« spoznali izarinolo Pekičevo. Na truplu je bil privezan težek kamen. Videlo se je. da je bila nesrečuiea zadavljena. Sedaj so aretirali v Brežicah Ivana Neiirerja. ki se izdaja za airejta. O njem se ve. da je bil s po-kojnieo dobro znan in da je bil v dotični noči ž njo v neki krčmi v Oborovu. Spravlja se :ra v zvezo z zločinom. (»rožniki iščejo tudi njegovo ••prijateljico*' Jasro Kušan iz .Jehov-en. ki je bila ti~to noč ž njim in s po-kojnico v krčmi. Utopljenko so našli pri Strmcu, okraj Samobor. v Savi. Neznanka je bila stara okro™- 20 n-r. Srajca je zaznamovana > črkama "M. V.", žepni robec z "Marijo". Utopljenka je okroglega, polnega obraza in ima dol-_re črne lase. V novčarici so na-li dve kroni in 10 h drobiža. Na smrt na vešalih je bil obsojen v Mitrovici Dmitrij Zee. ki je 9. febr. iz zasede ustrelil Ivana IIadžitva iu njegovega spremljevalca. Rekel je, da spremljevalca ni hotel usmrtiti, Ha-džir-a pa se je bal. ker mu je baje pretil, da za. usmrti. Zee je kmet in oče petih otrok. RAZNOTEROSTI Otrok — očetov morilec. V vasi Rozniow pri Novem Sandecu je ležal kmet Jakob Galas v svoji koči bolan. Ko se je njegova žena oddaljila, je ostal v koči i-amo še mal otrok. Otrok je dobil v roke vžigalice in se igral z njimi. Pri tem je nastal ogenj, ki je vpepelil vso hišo. Otrok se je rešil, oče pa je pri begu padel v klet, kjer >e je vsled dima zadušil. Katastrofa v kamenolomu. Kakor se poroča v Bordeauxa, so se odločili v kamenolomu v Cazatu veliki kosi zemlje vsled deževja. Tri osebe so prišle ob življenje. Pet je ranjenih. Papeževe služkinje. Malokomu je znano, da ima papež Pij X. več šivilj in postrežnic. kakor kterakoli kraljica. Papež nosi doma in "v službi" svetlo obleko z dragocenimi čipkami, našivi in dragulji. Za delo in snaže-nje te in njegove cerkvene obleke je treba spretnih in zanesljivih šivilj in strežajk. Vrhovni dvorjanik ima natančen popis vseh papeževih dragocenih oblek, a vrhovna dvorjanica nadzoruje krojaciee ter vodi natančne račune o čipkah, izdaja nove ter prevzema obnošene, ki pa še vedno predstavljajo lepo premoženje. Dasi dohajajo papežu od vseh strani dragulji za našive in najfinejše bruseljske čipke. vendar velja papeža obleka lepe svote. Najdražji deli obleke so tiara, škrlatna baržunasta kapica, beli čipkasti ogrtač, "salda" iz bele svile, z dragulji posuti "pallium" in dragoceni istotako z dragulji obšiti čevlji. Zdrževanje te obleke se računa na 2/30,000 K na leto. Tako se oblači 'namestnik" tistega Kristusa, ki je hodil v sandalah ter ni imel kam položiti alave. Papeževe služabnice, ki jih je do 200. žive v Vatikanu, v posebni, moderno urejeni veliki hiši, a dolgčas si preganjajo s švicarsko telesno stražo. Zanimiva literarna iznajdba. Ruski učenjak Markov je našel v moskovskem muzeju zelo star spis, ki je bil dosedaj neznan. Markov je bil takoj mnenja, da je to rokopis najstarejšega slovanskega kronista Nestorja, ki je živel koncem 11. in v začetku 12. stoletja. Rokopis so preiskali tudi drugi strokovnjaki ter ga nameravajo izdati pomnoženega s predgovorom. Utrjeno pristanišče v Anconi. Rim, 9. aprila. Vlada se je odločila pristanišče v Anconi modernizirati in utrditi. Beneško pristanišče je nepriprav-no, poleg tega pa preblizu Avstriji, kx bi lahko preprečila zbiranje italijanske mornarice okolu te točke. An-ceoa pa leži med Puljem in Kotorom. Italijansko brodovje bi iz Aneone lahko operiralo proti združitvi avstrijskih eskader v Pulju in Kotorn in bi lahko nadlegovalo juznodalma-tinsko obal, ne da bi mogla to eska-dra iz Pulja preprečiti. Td> velja seveda za slučaj vojske. Zazdaj ima an-consko brodovno opirališče ta pomen, da Italija vedno lahko demonstrira za svoje aspiracije v Albaniji. Pretekli mesec je križarka "Giovanni Bausan" izkrcala v Anconi vee težkih topov za obrežne trdnjave. Pet sorodnikov je zastrupila neka 301etna premožna žena Jeanette Gol-bert v Bourgu na Francoskem. Pola-komnila se je njihovega denarja. Važno za rojake, ki nameravajo potovati ▼ staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamharg-ameriške proge, kteri od plujejo is Neiw Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopoL LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odplnje dne 21. maja ob 10. nri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. nri dop. LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. nri dopoL LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. nri dopoL LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. nri dopoL LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopoL V BREMEN (severonemski Lloyd): KAISER WILHELM DER GROS3E odpluje dne 5. maja KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija. KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija. KAISER WILHELM IL odpluje 23. junija. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. jonija. V HAMBURG (hambursko-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. Za vsa pobllžna ali natančna pojasnila glede potovanja pitits pravočasno aa: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New Tork, kteri vam bode točno odgovoril ta vas podučil o potovanju. Dalje so ie krasni pofttal parnikt na razpolago, kteri odpluje Jo kakor •UM- V BREMEN (severonemški Lloyd): GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MATN odpluje dn>- 14. maja. BAHBABOS« * adpluje dne 21. omja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija. BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija. PRTNZ FRIEDRICH WILHELM odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (hambursko-ameriška orora): PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUE CHER odpluje dne 14. maja KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja. V TRST ALI REKO (Anstro-American Line): ARGENTINA odpluje dne 6. maja. LAURA odpluje dne 20. maja. ALICE odpluje dne 3. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 17. junija. ▼ BOTTEID. Um): RYNDAM odplnje dno * maja ob 9. ari dopoL POTSDAM odplnje 1& maj* ob 2. nri popoldne. NOO&DAM odplnje dno 30. maja oh 8. uri dopoL ST ATENDAM odplnje 27. maja ob Iti nri dopoldne. NEEUW AMSTERDAM odpluje 3t jnnija ob & nri zjutraj. ▼ ANTWERP EN (M Star Uns): i KROONLAND odplnje 2. maja. FINLAND odplnje dne 9. maja. VADERLAND odplnje dne 16. maja. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. V SOUTHAMPTON (American Line): PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja. ST. PAUL odpluje dne 9. n>«j» NEW YORK odpluje dne 16. maja. ST. LOUIS odplnje dne 23. maja. PHILADELPHIA odplnje dne 30. maja. ia o drn- Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih, 50.000 iztisov.i se zastou j razdeli med Slovence. M® pojasnila_____ m tnkaj nasnanjenih pomikih naj ne a za »panjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich gL, New York, in postrežem bode vsakdo vestno it hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako. da pride en dan pred odhodom par nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k na^ v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam VaŠ prihod naznanili, nam lahko i« postaje (Depot) telefonirate po ite-vilki 1279 Rector in takoj po obv* stilu požljemo našega uslužbenca po ^ l ' . Le na ia način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparje?-v New Torku. Vožnje listke za navedene parnikt prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah pa rob rodnih družb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich 8t, New Tork. w ANGLEŠČINA ▼ 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo i Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. | Slovenska korespondenčna iola, i P. O. Box 181, Sta B, Cleveland, O. (10-4—10-5 "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši rdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in zeno, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega'zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna za-hvalna pisma in slike katera lahko Čitate v Časopisih. - Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko preČitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hocete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo „ ustanovljeni * zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. * Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: —p COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijaCa je »«fLBISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. Radi tega naj n'kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb boljSiH gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travaikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.«. Kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISV BREWING COMPANY CLEVELAND, O« Za vsebino tajik oglasov al odgovorno ne npravniitvo ae aredaiitvo. AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje CosulicH.) -v/o fiajpripravnejša in najcenejša parobrodna Črta za Slovence in Hrvate, sv- >»ovi j.arnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vač spodaj navedeni novi parobrodi ^ na dva vijaka imajo brezžični I brzojav: 1 f ALICE, LACEA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA. V mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovjn pridružila še dva draga nova potniška pomika. Cene voznih listkov Iz NEW Y0BKA za III. razred so do: TRSTA..............................................|28.— LJUBLJANE........................................$28.60 REKE...............................................$28.— ZAGREBA.........................................$29.20 KARLOVCA........................................ $29.25 IL RAZRED do TRSTA ali REKE......................... $52.50 do $55,— Parobrod "ARGENTINA" odpluje 6. maja 1908. Tarobrod "EUGENIA" odpluje 13. maja 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, \ 2 Washington Street. YORK* (Inkorporirana v državi New York.) New York, Cleveland, O. 109 Greenwich Street, 6104 St Clair Ave. N. E. Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo doliod in jih spremimo na 2>arnik. Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen naj se izvestno obrne le na PRANJC SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. JIj f^ Marija Grill ^^S^B^^Qj^ Prodaja belo vino po........70c. gallon zfi^^^^^^KBt črno vino po........50c. Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........«12 00 ali 4 gal. (sodček) za...........916.00 Za »Mtao naročilo se priporoča ^P Marija Grlll," 5308 St Clair Ave., N. E, Cleveland, Ohio. V padišahovej senci. Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIGA. - PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) "In kdo je kapitan T" ">7aš efendi, vergi-baši Murad Ibrahim." '•Kaj ste naložili!" "Ničesar; vozimo od mesta do mesta, da pobiramo davek, ki ga je na- lufcj veliki šerif v Meki." ' Mi so verniki bogato plačevali?" "Nihče ni zaostal, ker kdor da, temu Alah dvojno povrne." "Kam peljete od tu T" "Proti Toru." "Jutri nikakor ne dospete tja." "Med potjo pristanemo v Ras Najazat. Kam si se ti namenil?" "V Džido." "Na tem splavu T" "Da. Naredil sem obljubo, da pridem po kolenih v Meko." "Toda pomisli na skale, vrtince, na viharje, ki vladajo tu in na znordce bikove!" "Alah je močan; on me bo čuval. Kdo sta ta dva možat" "Gja---Nemec s svojim služabnikom." "Nevernikt Kam je namenjeni" "V Tor." "Dovoli, da povžijem tu svoje dateljne; nato se odpeljem naprej." "Ali nečeš na naši barki prenočiti?" "Jaz moram naprej." "Vendar pot je zelo nevarna." "Pravoverni se ne boji ničesar; njegovo življenje in smrt je zapisana ▼ knjigi življenja. Vsede ae in potegne iz kaftana pest dateljnov. Jaz sem slonel na robu sambuka in na videz gledal v vodo; govoreča «ta bila prepričana, da nisem čul niti besedice. Derviž kmalu zopet vpraša: "Ali je Nemec bogat?" "Ne." "Kako vež to?" "Plačal je le šestino onega, kar smo zahtevali Toda pri sebi ima potni liat velikega sultane." "Tedaj je gotovo imenitna oseba. Ali ima mnogo prtljage pri sebi?" "Čisto ničesar, toda mnogo orožja." ''Videl še ni>em sicer nobenega Nemca, toda slišal sem, da so jako prijazni ljudje. Orožje nosi gotovo le, da se šopiri. Toda gotov sem s svojo večerjo; odpeljem >e naprej. Zahvali se tvojemu gospodu v mojem imenu, ker je dovolil ubogemu fakirju stopiti na njegovo barko!" Trenutek pozneje je že zopet klečal na svojem splavu. Zgrabi za veslo in prične peti: Ia Alah, Alah hu!" Kaj čuden utis je ta Človek naredil na mene. Zakaj je stopil na ladijo in ni pristal na bregu? Zakaj je vprašal, če sem jaz bogat in ves čas svojega bivanja r.a sambuku pogledoval po krovu? Sicer se nisem bal ničesar, vendar se mi je mož zdel sumljiv. Prisegel bi, da ni derviš. Ko pa ni>em mogel z očesom več opazovati, naravnam nanj svoj daljnogled. Dasi je v onih pokrajinah mrak zelo kratek, vendar je bilo še dovolj svet!' , da m era i;.. _-el opazovati skozi steklo. Ni več klečal, kot je baje obljubil, temve.' se na splavu udobno usedel in — jadral proji nasprotni strani bre^a. £e večja sumnja se me polasti glede tega tujca. Ilalef stoji poleg mene in me opazuje. Najbrž je hotel uganiti moje misli. — "Ali era. še vidiš?" me vpraša. «n„ it "Meneč, da ga ne opazujemo več, jadra proti bregu?" "Da. Iz česa sklepaš to?" "Le Alah je vseveden, vendar tudi Halef ima ostre oži.** "In kaj so te oči videle?*' "Da ta mož ni derviS." ; "Ah?" "Da, sidi. Ali si morda kdaj -slišal, da derri-š iz reda K&Serije poje litanije tulečih dervišev?" "Bes je. Pa zakaj se je izdajal za fakirja, Če aii v resnici?*1 "Uganiti moramo, efendi. Kekel je, da bo vozil tudi po noei. Zakaj plove sedaj proti bregu?" Tu pristopi k nama krmar. "Kje boš spal efendi?" -"Tu v tej kolibi." •"Ni mogoče." -"Zakaj ne?" ■"Ker je denar tam spravljen." "Torej nama prinesi preproge, da se zavijeva v nje in spiva na krevu." "Prinesem jih. Kaj narediš, če pridejo sovražniki na ladijo?" ■"Kakšni sovražniki?" "Roparji." "Ali so tu v okolici roparji?" "Džeheini bivajo v bližini. Znani so povsod kot največji lopovi ia nobena ladija ni varna pred njimi." / "Menim, da je vaš gospodar, vergi-baši, junak, ki se ne boji nobenega roparja." "Res je; toda kaj more on in kaj zmoremo mi vsi skupaj proti Abu-Seifu, "Očetu sablje", ki je grozneji in bolj nevaren kot lev v puščavi in morski volk?*' "Abu-Seif? Jaz ga ne poznam; nikdar še nisem slišal o njem." "Ker si tujec. Abu-Seif je vodja vseh roparskih Džeheinov." "In kaj počne vlada napram njemu?" "Ktera?" "Saj ste vendar pod sultanovim varstvom!" "Sultanova oblast ne sega sem. Džeheini so prosti Arabci, ki stoje pod pokroviteljstvom velikega šerifa v Meki." "Tedaj si pomagajte sami! Polovite roparje!" "Efendi, govoriš kot neizvedenee. Kdo zamore uloviti ali usmrtiti Abu-Seifa?" "Saj je vendar človek." "Toda njemu pomaga sam satan. Lahko se naredi nevidljivega; po zraku in po morju lahko leta kot ptič; njega ne rani nobena sablja, noben nož, nobena kroglja, toda njegova sablja je začarana; on prodere skozi vrata in zidovje in preseka na en hip telo in dušo." "Tega bi pa rad videl!" "0 groza, efendi, ne želi si tega! Zlodej mu bo povedal, da si ga želiš videti in prišel bo gotovo. Zdaj grem, da ti prinesem preproge; potem se pa vlezi in priporoči tvojemu Bogu, da te varuje vseh nesreč, ki ti grozijo!" "Hvala za tvoj svet. Predno se vležem k počitku, imam navado vedno moliti!" Prinese nam preproge, in ker sva bila s Halefom od dolge ježe zelo utrujena, sva kmalu zaspala. Po noči je nekaj mornarjev stražilo na bregu speče tovariše, kakor tudi denar na sambuku. Zjutraj se zberejo vsi skupaj na lactlji. Vzdignejo mačka in napnejo vrvi; jadra se razpno in kmalu odplujemo proti jugu. Bili sn^o na vodi kakšno slabo uro, ko zagledamo barko, ki je v jednaki meri plula pred nami. Ko pridemo bližje, zagledamo v njej dva moža in dve popolnoma zagrnjeni ženski. Coin &e ustavi in možje dajo znamenje, da bi radi govorili s sambukom. Krmar spusti jadro in tako ustavi tek naše lad:je. Euen veslačev na barki za kliče: "Sambuk, kam?" "V Tor." "Mi tudi. Ali nas vzamete s seboj?" "Če plačate." "Radi." " - "Torej pridite na krov." Čoln se pritisne ob sambuk in štiri osebe stopijo na krov; njih barko privežejo mornarji za naš sambuk. Nato nadaljujemo z vožnjo. Veigi-baši stopi v omenjeno kolibo, najbrž, da pripravi prostor žen- ske, ki so morale, predno stopijo v kolibo, mimo mene. Kot Evropejec sem jih lahko opazoval; v svoje začudenje opazim, da niste nikakor razprostirale okoli sebe dišečega vonja,; orijentalske žene se namreč tako zelo mažejo z raznimi dišavami, da jih človek lahko žc 20 metrov pred seboj zavoha. Pač pa se je od teb žensk razprostiral duh pol po kamelji dlaki, pol po tobaku, ; ki je precej podoben onemu, kterega otroci na kmetih sami pridelajo iz leskovega listja. Dobil sem občutek, kot bi š!a mimo mene dva kameljina po-ganjača; vsaj prepričan sem bil, da slavni perzijski pesnik Hafis Semsed-Din Mohamed ni imel te dve žtnski v mislih, ko je pisal: Ko dišave tvojih laskov Zc-luhte okeli groba, Požene tisoče cvetlic, Nad gomilo pa zašije Miljone solnenih krasotic. Pozorno rem gledal za njima, dokler niste zginile v kolibi. Morebiti ste bili prarkar na dolgem potovanju po puščavi, tako da ju kamelji duh še ni zapustil. Oba njena spremljevalca sta pa dalje Časa govorila s krmarjem in ba-šijem; nato se pa eden izmed njiju spravi na mene. "Slišal semf da si Frank, efendi V me vpraša. "Da." "Torej si ptujec tukaj?" "Da." "Ali si Nemec?" "Da." "Ali imajo Nemei tudi cesarja?" "Da." "In paše?" "Da." "Ti gotovo nisi paša?" "Ne." "Toda slaven mož?" "Pek, bilahi, — pri Bogu, zelo!" "Ali znaš pisati?" "Peh ne gieel — in kako lepo!" "In streljati?" "Daha ei — še bolje!" "Gotovo se pelješ s tem sambukom v Tor?" "Da." - "Da." r.; ; "Ali greš še dalje na jug?" "Da." ~ *' "Ali si poznan z Angleži?" "Da." "Ali imaš kaj prijateljev med njimi?" "Da." "To je dobro. Ali si moean?" "Kurkulu — grozno, arslandža — kakor lev! Ali naj ti pokažem?" "Ne, efendi." "In vendar, ker tvoja radovednost je večja kot človeška potrpežljivost. Poberi se od tod in ne pridi več sem!" Primem ga in obrnem v pravo smer, nato mu pa dam udarec, da zleti po zraku in pade zopet na krov, kterega pozdravi s svojim trebuhom. Toda v trenutku je zopet po koncu. "Vai sana — gorje ti. razžalil si pravovernika; umreti moraš!" Izza pasa potegne kandžar in plane proti meni; njegov spremljevale se mu pridruži. Hitro potegnem Halefov bič, da sprejmem napadalce; toda do tega ne pride, kajti v tem trenutku se koliba odpre in prikaže se ena žen>k. Molče dvigne roko in zopet zgine. Oba Arabca se obrneta na stran; toda njih pogled mi je pričal, da n:e nio dobrega ne pričakuje. Turki se nikakor niso zanimali za ta prizor; če bi kdo slučajno bil ubit, je to njegov kizmet, njegova usoda. Nepotrebna vprašanja so me precej vjezila. Vendar, ali so bila res nepotrebna ? Morebiti so imela kak skriven namen? Orijentalec ni klepetulja, najmanj pa ne bo zgubljal besed z onim, o kterem ve, da je gjavr. Tukaj živečimbratom Slovencemin Hrva-i kun, kakor potujočim rojakom, priporo-l tam svojo moderno go-tilno, pod imenom j "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden i največjih hotelov v mestu. __ Na čepu inmm vedno uvežepivo,najbolj-l še vrste whiskey, kakor naravneea doma] napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake naj stanovan je. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Jobnstovs, P«. Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete In pipo ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zaatonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, N«w York. MARKO KOFAUIV 249|So. Front;Stv 8TEELTON, F*A. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoti (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem« Dalje proda jem parobrodne listke za ▼ stari kraj za vse bed j še pamike in parobrodne proge ter pošiljam d cos rje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marico Kof Alt je naš zastopnik za vse posle in ga co-fakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. na prodaj NARAVNA C ALIFORNIJSKA; VIKA Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoo vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., Cal. JOHN KRAKER EUGUD, O. g Telefon 246. U I Frank Petkovšek I | 720 Market Street, Waukegan, III. priporoča rojakom svoj SALOON, V kterem vedno toči »veže pivo, dobra vina infwhiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjein v New Yorku. BOJ AH, NAROČAJTE SE HA *AJQENEJ&I dnevniki 'GLAS NARODA", KAJVE&JI XH Compagnle Generale Tiansatiantlpe (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN UUBUANt Poštni parniki so:! "'La Pro fence" na dva vijaka. "La. Savoie" „ „ ,, "La Lorraine" „ „ „ "La Touraine" , „ „ "La Bretagne".............. •"La Gasgogne".............. .........14,200 ton, 30,000 konjskih mor- ..........12,000 „ 25,000 ..........12,000 „ 25,000 „ ,, ..........10,000 „ 12,« »00 ,, , .......... 8,000 „ 9,000 „ .......... 8.000 ,, 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE JSTREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki ad plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrf dopolnilne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St., N. Y< »LA SAVOIE LA PEOVENCE LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE 80. apr. 1908. *LA PROVENCE 7. maja 1W8 *LA LORRAINE 14. maja Vim *LA SAVOIE 2L maja 1808 »LA PROVENCE 28. maja 1908. *LA LORRAINE 4. jun. 1006. 1L jun. 1006. 18. jun. 1008. 25. jun. 1008. 2. julija 1908. parnika z zvezdo zaznamovan! imajo po dva vijaka. JVf» W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St., Chicago, SUH Priporoča rojakom svoja izvrstn* VTNA, ktera v kakovosti nadknlju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam, po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI-NO JE BO GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12* steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.7* galona. — Najmanje posode za žganje so 4V2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Ohio. Čast mi je naznaniti slavnem a občinstvu v Chicagi, 111., kakor i tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu," 617 S. Center Ave., Chicago, 111. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smctfke so pri meni na razpolago. Načrte je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table.) Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se pri poroča Moli or Mladič* 617 So. Center Ave., Chicago, 111 g-.....-•*'»• .rffc-rtfr ir-r"--'-*' --'i........tf—ti-rtifc'-htSt!^tAto Pozor! Slovžiici Pozorl trSALON^1 zmodernim kogl]lžčem» Sveže pivo v sodičkih in buteljkah iu 1 druge raznovrstne pijače ter unTslos smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izboru a. Vsem Slovencem in drugim Slovasadl se toplo priporoča ^ Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, 111 S'; - '. i-^r.- ■ . :*.,- :•.