263. štev. Pavšalni Vranko v drtsvl SHS. V Uubllanl, v pondeliek 15. novembra 1920. Posamezna Štev. 1 krono. Leto IV. bhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. tir! dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, ^ranfiSkanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise fran kitati in podpisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Rrostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust CafssHo iugosfov. socilafno-demokratične stranke. Telefonska it 312. Naročnina: Po pošti aU z dostavljanjem na dom za ceio eto K 240, za pol leta K 120, za četrt teto K 60. za mesec K 20. Za Nemčijo celo leio K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo |e v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1^ Učiteliska tiskarna. gfjTHnBrl Mariborska manifestacija. Maribor, 14. nov. (Izvirno poročilo.) Volilni shod Jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki je bil tukaj danes dopoldne, je sijajno uspel. Nekatere organizacije so se zbrale na svojih posebnih prostorih in so korakale korporativno na zborovaiišče, ki je bilo na vrtu restavracije „Gambrinus“, kjer se je zbralo več kot 2000 zborovalcev. Kljub zelo hladnemu vremenu je večina vztrajala do konca. Ob 10. je ctvoril shod sodrug Hodnik kot predsednik, kateremu sta asistirala so-druga Stržina in Postrak. O volilnem programu socialno demokratične stranke je obširno poročal sodrug Etbin Kristan; z daljšim govorom o načelnih vprašanjih je sledil sodrug Golouh. Potem je sodrug Druzovič govorli o tehnični strani volitev, sodr. Koman je pa protestiral proti krivičnemu postopanju pri sestavljanju volilskih imenikov, iz katerih so v mnogih slučajih izpuščeni polnopravni državljani, le zato, ker so jih. imeli sestavljplci seznamov na sutnu, da bodo glasovali socialistično. Sodrug Slanovec je zaključil govorniški red z nekaterimi posrečenimi sarkastično polemičnimi aforizmi. Shod je trajal dve uri in pol in se je izvrši) v vzornem redu. Na raznih krajih mesta so Nachtigallovi trabanti skušali odvračati delavce od shoda; ogromna udeležba je dokumentirala brez-uspešnost tega obupnega počenjanja. Po rešitvi jadranskega vprašanja. Trst, 14. nov. (Izv.) V italijanskih političnih krogih so mnenja, da bo sporazum v Rapallu ratificiran v Beogradu s kraljevskim ukazom brez odobrenja parlamenta. Prihodnji teden bo Giolitti govoril v laškem parlmenatu o jngosl.-italijanskem sporazumu. Trst, 14. nov. (Izv.) Po pogodbi, sklenjeni v Rapallu, se bodo vršila Čez 2 meseca v Beogradu pogajanja za trgovsko pogodbo med Italijo m Jugolavijo. Eua glavnih točk teh dogovorov bo železniško vprašanje na Balkanu. Misli se v prvi vrsti na stari projekt transbaikanske železnice. \ LDU Beograd, 13. nov. (ZNU) Vesti, ki nam jih danes priobčujejo beograjski listi o našem porazu v S. Margheriti in o novi jugoslovenski- - italijanski zvezi, so povzročile v beograjskih krogih, političnih kakor meščanskih, zelo mučen vtis. Tudi komunisti se razburjajo. Današnje „Rad-Btčke novine“ prinašajo članek pod naslovom: „Novj poraz**, v katerem očitajo meščanskim strankam, da so krive poraza, ker so se pred in med vojno preveč naslanjale na entento. V političnih središčih vlada veliko ogorčenje radi izgube, ki jo moramo utrpeti. Zvečer je priredila akade-mična mladina velike manifestacije. Culi so se vzkliki proti entenii, zlasti Proti Italiji. * Annunzio namerava novo avanturo. Kraljeviča, 14. nov. (LDU) Po glasovih o sporazumu v St. Margheriti so se pričele nove norosti D’Annunzia na Reki. Že dolgo časa napovedano okupacijo Kvarnera in okolice Reke namerava namreč D’An-nunzio izvesti sedaj. Predvčerajšnjem je izkrcal vojake na otoku Krku. Prejšnji poveljnik, major redne vojske Saccini, se je obenem s posadko in orožništvom stavil na razpolago D’nnunziu. D’Annunzievi arditi so pričeli na otoku z ropanjem ter odvzemajo ljudem imetje. Naši ljudje beže v Jugoslavijo. LDU Bakar, 14. nov. (ZNU) D’Annunzio je imel predsnočnjim vojtli svet ter je po končanem vojnem svetu izšla „Vedetta“, ki je prinesla uradno poročilo o bkupaciji otokov Krka in Raba in prevzetju uprave teh otokov po reški regenci. LDU Bakar, 14. nov. (ZNU) D’Annunzio je izdal proglas na narod, ki poziva v boj za svete italijanske pravice. Obenem pravi proglas, da se nikdar ne sme priznati pogodba, sklenjena v St. Margheriti. V proglasu se zahteva, naj se po reški državi izvede aneksija Sušaka, Bakra, Kraljeviče, Kastva in vseh kvarnerskih otokov. Obenem pravi proglas, da bodo arditi šli prvi določiti strategične meje, ki bo šla preko Snežnika, Rišnjaka in Bitoraja. Meina črta z ItalFo. Lošinj, Lastovo in Pelagruž. Vsi dntgi otok! pripadajo Jugoslaviji, — 4. Italija in kraljevina SHS priznata svobodno in neodvisno državo Reko, ki jo tvori ves »corpu soparatum*. Na njenem teritoriju gre mejna črta od Kastva na cesto Sv. Matija-Re-ka. Srdoči in Hosti pripadajo nam, (?), kakor tudi vsa kolovozna pot, ki vodi preko Matulia — kote 347 proti Reki. Na .zapadu pride meina črta do morja pri Preluki. Meje teritorija, o katerih je govor v prejšnjih členih, se bodo določile po razmejitveni komisiji. — OBSEG ZADRA. LDU S. Margherita, 12. nov. Na včerajšnji seji so dolgo razpravljali o vprašanju obsega Zadra. Dosežen je sporazum, po katerem teče meje od Diklanske Drage, ki ie odaljena od vasi Dikle približno 700 metrov na koto 66, odtod pa do vasi Bo-hanjac, Črno in Arbanase. Otoki pred Zadrom ostanejo Jugoslaviji, Italiia In kraljevina SHS ustanavljata *ted seboj režim iskrenega prijateljstva hi •osedskih odnošajev za skupne koristi obeh narodov. Kralievina Italija priznava konstitucijo sosednje države, dosežene kot najbolj vzvišeni cilj vojne, k’ jo ie vodila 1. Med obema kraljevinama se določa nastopna meja, ki gre od višine Peč (Kota »511), do višine Jalovec preko planine Ponikva no razvodju med Sočo in Savo do i tišine Triglav (2863), do višine Kuk. preko kote 2086, od tam proti višinam Porezen in Blegoš, tako da Železniki pripadajo Jugo-*»aviji, potem preko Bevka (kote 1050) — Manine Bičke gore — Pieteša — kota 1099 Čabranska — Liza, potem vzhodno od dežnika kote 817—660—502 — kolovozni M* — jama Pastorela. — 2. Mesto Zadcr "»avčna občina) — Arbanasl — Crao — ““kanjac en de! občine Diklo se priznavalo j Nekoliko zgodovine. 'A. Leto 1908. Eno naiboli kritičnih let pred svetovno voino ie bilo leto 1908. Na Balkanu >e vrelo in tlelo na vseh voglih Mlatloiurški ookret ie ob-V7c! skoro vse mohamedansko ore-hivalstvo. Grki so začeli misliti na Traciio in Epir. Srbi na na osvoboditev svojih bratov v Bosni. Vojvodini in v Macedcmii. Voiska ie bila no pričakovanju vseh politikov neizogibna. TaKrat ie Avstriia napravila odločilen korak. Avstriia ie proglasila aneksiio Bosne in Horccouvine. S tern ip hotela ubiti dve rnuln na en mah: preprečiti ie hotela razš.rienie mohamedanske ideie na Bosno in enkrat za vselei uničiti srbsko tezo o uiedinieniu celega srbskega plemena v eno državo Srbi so bili takrat v iako težkem, noložaiu. Na svoii strani so imeli sicer takrat silno in moeiVCLo nokro-vitHeoo balkanskih Slovanov in nrrvoHavla Rusiio. Proti niim na ie ostala Avstriia in takrat Drva Silq v Srednji Evrom: Nemci a kot »vitez v bleščeči volni opremi.« Srbsko vnanio politiko le vodil tokrat eden mti?eniialneiš;h srbskih atoloma tov Milovanovič. Ob strani mu ie stal stari dinlomatski nrenre-•Vnec Pašič. Toda niti zvitost Paši-čeva. niti cenihilnost Milovanovt-čeva niti zaščita mogočne Rusic niso moeie nienrečitl noiln sa cneca nl.ta « katerim se Srhila odreka »ra večne čase« Bosni in Herceeovinl. Ali ie bil Pašič tedai »izdalalec srbstva«? Ali ie bil to Milovanovič? A niti en glas se ni vzdivnil proti tema dvema državnikoma, ker le zad-n>i seliak v $ttniadili uvidel, da tako nač mora biti in nič drugače. Udaii so se sili razmer državniKi so dali svoje ordni^e nerod na »e orettnel ta udarec s’ccr s škrtaioči franco-s, ;h in annlešifih državnikov. Ame-rikanci »»raviio. da se za evropske čenče ne brigaio več. V Crni gori ie noložai nciasen. v Albaniii tudi. V Macedoniii se otvariak) stari boii. Na Odrskem in v Avstriii dviga leei-timistična reakciia evolo glavo V jakem staniu se nahaia kralievina SHS. ko pod niše io nieni zastopniki snorazum z ltaliio. Prav kakor leta 19BS. Svbj. Toda mirnega dostoianstva. katero ie tličiio Srbe l. 19D8. v nidto-"em trnlienitt. v kralievini Srbov | Hrvatov in Slovencev ni- Slovenci so žrtvovali mnogo in bol ie huda. T oda kai ie boliše: AH ohraniti vsai en del kot zibelko svobode ali oa izgubiti vse? Ali bi bilo bolie ostati nri premagani Avstriii. Droti kateri ie b"i v orvl vrfti unetie« londinsM oakt. in zanasti na eni strani eerma-mzaciii in Dodleči habsburškemu klerikalizmu, na drugi strani na biti nodln/en italiiarskcmu imnerua-lizmu? Kai ie bolie? Ali ie torei dostojno da voilemo o izdaisrvu. o oro-daianfu itd., ko vendar vsak pameten človek lahko vidi ako le hoče da so mednarodni nnloža<'i včasih sil-r»r‘i-Ai kakor vse dnbre volie vseh državnikov skuuai? Zgodovina I. 1908. ie žalostna, a lena in Donosna, ker ie našla može. O zgodovini 1. 1920. teua Še ne bi trdih Naše meščanske stranke še nikdar niso it rale tako klavrne ulove kot io igraio danes! Namesto da bi šh »zastopniki naroda« med narod in temu neukemu in nepoučenemu narodu razjasnili n o | o’ž a i ? n ga Doučili. kako stvari stole in vlili v srca neka! vere in z a ti n a n i a v samega sebe. na lepo nadaludelo svojo staro Plemensko in versko golt o in se love za glasove z nespametnim kričaniem in lieitiranlem v . iueoslovastvu! Težki časi so to. leži'a z zastopnikom med govorniki, pač pa je poslalo načelstvo kratko izjavo, ki naj pove, da tudi naša stranka čuti krivico hi protestira proti njej. Izjava se glasi: »P. n. preasedništvo protestnega shoda proti nasilju nad našim .in.jdom v Santa Margherita Ligurne, Ljubljana. Oiiciielnega zastopnika ne moremo poslati na protestni shod, ker smo bili pre-kasno obveščeni o prireditvi. Pridružujemo se pa Vašemu protestu proti Izvedenemu nasilju v rešitvi jadranskega vprašanja popolnoma v z mi slu našega protesta, ki ga je razglasilo načelstvo soc. dem. stranke v svojem glasilu včeraj dne 13. t. m. V Ljubljani, dne 14. novembra 1920. Po naročilu: Tajništvo, član načelstva.« Resolucijo, ki je bila sprejeta na shodu, priobčujemo v političnem pregledu. Volilni boj v Sloveni*!. kot sestavni del Italije. S posebno konven- ®*k> se bodo določili vzajemni odnošaji. — Priznavajo se Istotako Italiji otoki Cres, Mežica. Dne 7. »• m- »b II. uri srna priredili pri nas v Mežici volilni shod. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba nepričakovano velika. Govorniki, med njimi s. Golouh, so nam obširno razkrili vse mahinacije meščanskih strank, ki danes lovijo volice, da bi potem še naprej lahko ljudstvo odirali. Proti nakanam limonadnih komunistov, ki hočejo ravno pred volitvami med proletarijatom napraviti spor in na ta način pomagati buižuaziji zopet do sklede, je delavstvo ogorčeno protestiralo. — Ne bomo se dali od nikogar za nos voditi, mi vemo, katera stranka je naša, stranka, v kateri že leta in leta stojimo in tudi že vživamo sadove nje uela Sodni-gom govornikom pa kličemo na bratsko svidenje! Z glasovanjem bomo dokazali svojo zavednost. Celje. Večkrat v dnevu, ko grem po celjski ulici, srečam siromaka, oblečenega v vojaški obleki, brez obuVala, Srce člo- veka boli, kadar vidi tega od reumatizma polomljenega reveža. Izstradan je, zebe ga In nikogar ni, ki bi se pobrigal za tega državljana jugoslovanske kraljevine in mn preskrbel čevlje ali ga oddal' v kako pr e-skrbovališče. Ne, temveč ga pusti poginiti poiugoma kakor starega nerabljivega konja, kateremu je gospodar že vso krv izčrpaL Dočim nima naša požrešna buržuazija člo« veškega sočutja za take brez vsake_ podpore živeče siromake, govori gospod Kolenc, kapitalist in vojni dobičkar v Cel m, v imenu cele buržuazije. da so socijaltsll lumpi, ker zahtevalo socijalizacijo imetja, tovarn, bank in ker zahtevajo zakone. M bi zasigurali ostarelemu človeku živtjenie4 zavarovanje proti nezgodi itd. Taki liudie, ki se boiuiejo za revno in delavno litidstvo, smatra tag ospod, ki je od delavskih žuljev odebelil, za lumpe. Tudi imamo Ceha-na, ki je minister za socijalno skrb. Visoki gospod, ki nosi to ime. pride večkrat % .Celie; vsa buržuazija se takrat klanja s ponosom svaiemij celjskemu ,d«ktorib, kt sedi na ministrskem stolčku za soclialno neskrb. Tukajšnja »Nova Doba« naznanja vsakokrat ceremonljeino njegov prihod In odhod, ampak za take celjske reveže oziroma revne roiake. ne najde prostora v sv krivdo na Srbe, češ oni so krivi tudi diplomatskega neuspeha v Italiji ravno tako kakor na Koroškem, temu se ne čudim* Tako agitacijsko snov. pač potrebujejo klerikalci v svojem boju za avtonomijo Slovenije. Zanimivo pa je, da govori »Slovenec« ne o Srbih sploh, ampak o »neki struji, ki ne čuti jugoslovansko*. Katera ie ta struja? Kdor količkaj pozna srbske stranke, ta ve. da pridejo kot taka struja, kakor jo ima »Slovenec«,v mislih v poštev samo radikalci. Radikalci so pa najvernejšl zavezniki slovenskih klerikalcev In baš te dni eno glavnih radikalskih glasil v Bel-gradu, »Tribuna«, na vsa usta poje hvalo In slavo — dr. Korošcu! V Ljubljani so radikalci za klerikalce »Izdajalci jugoslovanstva«, v Belgradu pa najintimnejši zavez* niki!! Dvolična politika kot vedno. Stran 2. r------------ NAPREJ. Stev. 263. 4- Resolucija, ki ie bila sprejeta j na včeraiSmem orotestnent shodu se elasi: Jugoslovani zbrani dne 14. novembra 1920 v veliki dvorani hO' I tela Union v Llubliani protestirajo z j vso odločnostio nroti odceniieniu nad 600,000 Jugoslovanov, med temi ene tretiine slovenskega naroda, od iu-sroslaviie in oroti niihovem prikloo-Heniu k ltaliii. kakor to predvideva doerovor z dne 10. t. m. izslien riasi državi v S. Marahcrita-Lisrurie: iziavliaio neurikrito. da slovenski narod nasilia c katerim *e nievov uaikultumeiS! dH nroti nieeovi volii Izroča iz ertesra snžen stva v druco še ImiSe. se sam notrka na «voia orsa In reče: med tistimi k| go tevn krivi, zavzc-»» t»dl mtffiiito me*tn duhovni svetnik laiiev Kalan... Dokaz: nievov eosonis »B^olhih«. + Demokragkl liasko v N’Jetn-elhi V Niiemce na Hrvaškem so se nrioellali demokraški agitator« in poz»vliaII kmečko liudstvo. nai se udeleži volilnega shoda ki pa mislilo prirediti na tem krahi. Liudstvo »e res nrišlo In to v tolikem Številu, da so se lotevala demnkraških škricev strahonetna razooloženia rn so lo KoimrnbUSi« laitl lx Tržiča mi porogajo, da neki uslužbenec predilnice, Itomo-nisi Pirc, (n za njim razni komunisti, pripoveduje okrog, češ, da sem Jaz kriv, da so se zvišali prispevki za bolniške blagajne. Res je, da nobena laž ni tako neumna, J da bi Je morebiti kdo ne verjel. Ali, kdor * Je tako neizobražen, da bi mogel mislit!, j do Imam opraviti kaj s to zadevo — j potem mn ne morem pomagati. Vsak ra*- f soden človek ve, da spada vse, kar Ima > kaj zveze z delavskim zavarovanjem, v delokrog ministra za sociialno politiko. Jaz ' pa sem že 15. lebr. 1920 izstopil iz osrednje vlade, Anton Kristan. »Večerni list« le zopet v svojem »žanra«. Zopet laže o socijalnih demokratih na j vse pretege. Danes si Izmisli kako mastno laž o socijalnih demokratih v Avstriji, jutri dmgo še mastnejšo o onih na ČeSkoslo-vaškem — potem zopet kaj posebno »duhovitega« Iz Nemčije ali Francije... Pobožni možakar laže in teže — vsak teden pa se izpove In — zopet naprej laže. Naj nm bo dober teki urno oocedili. Eh. eh. vidi se slaba vest in sooznanie. da nimaio buržu-ii med delovnim liudstvom ničesar iskati. + Češkoslovaški finančni minister dr. Fiioiiš ie nndal demisiio. ~'r Litvanski socilarstl so odločeni z vsemi silami prekiniti vomo med Osredriio in Kovnsko Litvansko in združiti oba dela dežele na ti-le rolitični nodla^i: Ustvaritev posebne države ki bo obsedala Osredn’o in Kovnsko Litvansko, obranila oa neodvisnost sestavnih delov obseženih v kantonalni oreanizaclii in se združi s Polisko na nodlaie nris»a*e na »ih ie bilo knmai peščica, ki se ie tiščala v kotu blizu Mra Hoteli so z nasillem terorizirati zbor. Pa se iim ni oosrečilo. Privlekli so s seboi kar štiri »govornike«. Hlebca Perdana, rudarskega ta«nika Bedakoviča in Bartuloviča. Pa ni nič nomapalo. Poročevalec s. Golouh !e covoril celi dve uri ter razkrinkal vso zločinsko nočetie ta-kozvanih komunistov. Poasnil ie v/roke. ki so orisilili iugoslovanske centrumaše. da so izdali pred volitvam’’ oni znani manifest ter odločno nastopili oroti sedaniemu korumol-ranemu vodstvu komunistične stranke ki ie s tem dobila svoi smrtni udarec. Poiasnil ie tudi obširno pomen sedaniih volitev Nie^ov ?ovor V> nanravil na ooslušalce Globok vtisk. Ko se ?e nato iavil k besedi bivši avstrilski nrostovolini feldwe-bel Bartulovič. ki le ves čas s oo-močlo nar niianih nasilnežev zaman skušal metiti shod. so va žene nagnale z besedami: »Molči smrkavec«. »obrekovalec«. klerikalni afent« itd. Nievovih obrekovalnih podlosti ie bilo hitro konec. Čvekaril ie nato neka! Časa znani rud. tainik Bedakovič kateremu se ie Iz milosti dovolilo, da povnri. Sodr Golouh le nato v kratkih besedah ob nritrleva-niu občinstva dokazal vso zavestno te?ji«vost komunističnih kričačev In nasilnežev. Bolestni Hlebec hi brka-stl Perdan nista nrišla niti do besede Bila sta zato silno nervozna. Shod ie bil za res velike koristi Ru-darii so komunističnih frazeriev ki zahtevalo takoišnio revoluciio oa si ne unaio izvesti navadnega štrafna. do vrla siti Dne 28. novembra bo to šifi boli očitno. kronika. Arrarni oradi so začel) poslevatL Kot prva Instanca agr. reforme so pričeli poslovati okrožni agr. uradi, In sicer za Štajersko v Maribor«, za Prekmurje pa v Murski Soboti. Okrožni agrarni urad za Kranjsko s sedežem v Ljubljani prične v kratkem poslovati, ker radi stanovanjskih razmer še ni mogel urediti svojega urada. Opozarjajo se vsi oni, ki so interesirani v zadevah agrarne reforme, da pazijo na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi in da tozadevne spise In vlog« ni več na-slavliatl na agrarno direkcijo v Ljubtiant. ampak na pristojni okrožni agrarni urad. Vse zadeve prve instance rešujejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v Ljubljani pa tvori drugo instanco v agrarno - reformnih zadevah. Razprodaja carinskega blaga. Uprava glavne carinarnice v Ljubljani ie dne 11. t. m. sporočite trgovski in obrtniški zbornici, da naj pozove vse Interesente, da takoj dvignejo blago, ki je bilo pred 1. t m. doispeto na carinarnico, ker bo drujcaie Izloieno javni prodaji. Zbornica poživilo vse interesente, da pravočasno dvignejo svoje pošifjatve, da se izognejo prodaj: na javni dražbi. — Državna posredovalnica *a delo ip, stooila v zadniem času v stik tudi z inozemskimi posredovalnicami tako da more sedai posredovati za delavne moči vseh vrst. Interesenti se na to oonzariaio. Gimnazija in realka t Idriji. Ravnokar 3e Izšlo izvestje državne višje realke ter nižje gimnazije v Idriji za šolsko leto 1910-1920, ki ga je sestavilo In izdalo ravnateljstvo, to je začasni vodja dr. Pavlin. Izvest-Je je‘ od prihodavLahov dvojezično. Na realki je poučevalo koncem šolskega ltfa 21 nčnili moči. V učnem načrtu je imela slovenščina 3 do 4 ure oa teden, italijanščina pa 3 do 6 ur. Uencev Je imela realka začetkom leta 258, koncem leta še 227, same Slovence. Napredek je bil srednje dober: 14 odlik In 160 zrelih za prihodnji razred. V šolskem letu 1919-1920. je delalo maturo vseh 20 rednih učencev Vil. razreda in dva ekstemista. Vsi so bili spoznani za zrele, tudi 1 z odliko. — Državna gimnazija je imela 12 učnih moči, od katerih so bile pa le 3 pride!jene temu zavod«, ostale so b2e privzete iz realke. Učencev je imela začetkom leta 24, koncem leta 27. Začetkom leta so bili prvi trije razredi, konccm leta samo prvi in tretji. Dijaki vsi Slovenci. Osrednji oddelek za razdelitev vagonov, ki spada v delokrog ministrstva za promet in je bil začasno nameščen v Zagrebu, se je te dni preselil v Zemun v posebni oddelek na tamošnji železniški postaji. Naloga tega oddelka je, razdeljevati sorazmerno po potrebi tovorne vagoue po vsej državi. Hutfurni v@i nik. Repertoar ljubljanskega gledališča: Prama: Ponedeljek, 15. »PohuiSanjt v dolini šentflorjanski«, (D). Torek, 16. »Ljubimkanje« (B). Sreda, 17. »Sen kresne poči«, v opernem gledališču ob dramski!) cenah (C). Četrtek, 18. »Zlata jesen«, (Izven). Petek, 19. »Figaro sc ženi«, (E). Sobota, 20. »Ljubimkanje«, (A;. Nedelja, 21. ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, (izven). Ponedeljek, 22. »Figaro se ženi«, (C) — Opera: Ponedeljek, 15. (zaprto). Torek, 16. »Dalibor* (E). Sreda, 17. »Sen kresne noči«, dramska predstava, (C). Četrtek, 18. sDalibor« (B). Petek, 19. »Plesni večer Sent M’ ahesa«, (Izven). Sobota, 20. »Lepa Vida«, (C). Nedelja, 21. »Dali-bor«, (izven). Ponedeljek, 22. (zaprto). Vstoonlce knpllcne za predstavi ?Z)ata lesen-. In sLepa Vida« dne 11. t. m., so veljavne za Isti predstavi dne 18. oziroma 2*1. t. m. Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga Izda Slovenska Matica v Liubljanl, se tavnokar tiska. Ves zemljevid bo 91 cm širok hi 127 cm dolg ter Izide na štirih listih, ki se lahko rabijo posamezno ali pa se dalo zlepiti. Vsak od štirih delov bo stal po sedanjih stroških sodeč 20 kron, torej celoten zemljevid 80 kron brez nalepljenia Nalepiti si more dati zemljevid po ielll vsak naročnik sam pri knjigovezu. Naročnino na zemljevid sprejema Matica takoj in sicer 80 kron (poštnina posebej) na ra-čun enega izvoda. Ce bodo stroški veči?, kar 'e težko pričakovati, bodo morali naročniki še primerno vsoto doplačati. Mnogo matičarjev je plačalo naročnino za zemljevid In naleplienje že pred vojno. Ta plačila bo Matica vračunala. Ko |nvčiti*t« .,Napie<‘\ ga oddajte VjtŠfm i»ri'ateliem 1 Po svetu, — V VatiKanu — to so tl ptičkll Por j. Salo, da jc papež na grožnjo vatikanskega osobja, da bo zastavkalo, če se mu ne ugodijo zahteve po zvišanju plače, dal muzele kratknmalo zapreti. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, bogu, kar le božjega« in »revnemu delavcu figo!« — Dunajski župan ne odstopi in sodr. Seltz ne pride na njegovo mesto, kakor smo zadnjič poročali — ,a*<0 ugotavlja »Ar-beiter Zeitung«. Vse skupaj ie bil le navaden časnikarski »Srauf« »Wiener Allge-ne tista krčanska liubezen teh brezbrižnih nenasitnih kanitalističnih izkoriščevalcev Tudi vam. usniarski delavci v Kon:icah kličemo vsi v strokovno oreanizaciio. Edino tam ie vaša re-šifev' Laško. V poiideljek 8. t. m. pripeljala Sta se v Laško minister g. Kukovec in «• Prekoršek. Prišla sta namreč malo poaffi-tirat v naš trg za svojo skrahirann stranko. Pa žal, da jima ni tako uspelo kot sta pričakovala Vzlic temu. da so čisto tiha- . maNvsakega volilca posebej vabili na njihov volilni shod. in to še le ob 6 url zvečer istega dne, so se vendar priklatili (kot se navadno JDSaril izražajo) v zborova!-no dvorano sociialni demokrati (kumunis*! imenovani) in narodni sociialisM, kateri so Jim na koncu shoda delali preclavico. Ves shod je bil sicer dolgočasna stvar V govorih sicer ni bilo veliko napadov na naŠ5 stranko (gotovo iz tehtnih vzrokov), edino predsednik shoda g. dr. Roš se ie ma’> obregnil v internacijonalo in diktaturo enega razreda. Ta gotovo ni pomislil da sam diktaterček, ko ni' pustil končati ««• vora aar. soc., in ko sc ie priglasil k f>®* sedi eden naših sodrugov, ni imel niti- toliko časa. da bi odgovoril na Izvajanja n3* leča sodruga, temveč le kar lutro nekoco se r/imRlšle iz ino. enniva, osobito tazno volneno in subneno blago za dame in gospode, dalje perilne barh< nle, flonele, eefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapelnike ild Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežb« ge priporočam« 1 ul Milil i lirifaiiiiiii Mi 'mm. sna ra 10. VeISfco zsfoeo vsakovrstnih KLOBUKOV prodaja po najnlijili conah prva kranjska razpošiljala Schwab & Bizjak Uubilans, Dvorni trs 3. Sedrusi! Pristopajte k sadrugl: Pristopnina 2 K, delež 100 K se lahko plada iudi v deset tednih. Pristopnine se dobe pri vseh podružnicah Konsumnego društva za Slov« m o v Ljubljani in okolici kakor ludi pri Spložnem kreditnem druSlvu v Liubiji ni. Aleksandrova cesta Delavci, pekarna bo Vala, pristopile polnoštevilno. Tisk »USiUUok« tlskarM« v jLlubliaaL . Dnevna