SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta $ gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 yld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 br. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nllce St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 105. V Ljubljani, v sredo 8. maja 1895. Letnili XXIII Cesar v Ljubljani. Prvi veseli dan po potresu je doživila Ljubljana včeraj, ko je v svoji sredi pozdravljala svojega vladarja, svojega veledobrotnega očeta Franca Jožefa I. V naslednjem na kratko narišemo glavne poteze o bivanju cesarjevem v Ljubljani. Na kolodvoru. — Točno ob 3. uri pripeljal je dvorni vlak presvitlega cesarja, ki je videti izredno zdrav in krepek kakor mladenič skočil z voza, stopil k deželnemu predsedniku baronu Heinu in prevzv. knezoškofu dr. Missii, s katerima se je dalje časa razgovarjal. Na to je šel k vojaški godbi, pred katero je milostno ogovoril podmaršala Hegedusa ter dalje časa govoril s kornim poveljnikom Rein-liinderjem in vojnim ministrom Krieghamerjem. Na to se je obrnil presvitli vladar zopet k prevzv. knezoškofu ter se dolgo razgovarjal ž njim. Izrazil je cesar knezoškofu svoje sočutje zaradi britkega udarca, ki je zadel deželo krauisko, pri čemer so vzlasti mnogo trpele tudi cerkve. Prevzvišeni se je cesarju v ime škofije zahvalil, ker za Bogom ima dežela v svojem vladarju najvišjega dobrotnika in najboljšega očeta, ki se je prvi spomnil s pomočjo ponesrečencev in sedaj še osebno pride prepričat se o nasledkih katastrofe, osrečevat in osrčevat svoje podložne; priporočil se je vladarju, naj tudi v prihodnje ostane britko zadeti deželi naklonjen, ker si dežela v sedanjih razmerah sama pomagati ne more, ter si prebivalci vzlasti cerkvi ne bi mogli L nova zgraditi ; cesarski milosti priporoči posebe samostana oo. frančiškanov in gg. uršuliuk, katerih cerkvi sta posebno mnogo trpeli. Cesar je na to blagovolil odgovoriti, da je prepričan o veliki škodi ter da se mora deželi zdatno pomagati, da si njeni prebivalci zopet zgrade domove božje iu svoje ter si tako postavijo podlago za svoj gospodarski preporod. — G. deželnega glavarja vprašal je cesar o škodi, ki je zadela deželo vsled potresa, posebe ali so deželna poslopja mnogo trpe v; vprašal ga je tudi milostno, kako da je njegovi gospej, katera, kakor je zvedel, je bila nekaj poškodov na pri potresu. Deželni glavar je vzlasti povdarjal razdjanje, katero je provzročil potres na deželi ter priporočil cesarski milosti deželo, katera je vsled grozne katastrofe potrebna izredne podpore. Cesar je zagotovil glavarja izredne pomoči, rekoč, da se to samo ob sebi umeva. Z milostnim stolnim proštom dr. K 1 o f u t a r j e m iu stolnim dekanom dr. P a u k e r j e m razgovarjal se je presvetli cesar o škodi pri cerkvah ter izrazil svoje veselje, da stolna cerkev vendar ni preveč poškodovana. Z daljšimi nagovori je nadalje cesar odlikoval dež. sod. predsednika K o če v ar j a, dvorna svetnika dr. R a č i č a in P 1 a h k y - j a in državnega pravdnika Pajka. Dalje časa se je razgovarjal z ljubljanskim županom Grassellijem in podžupanom vitezom Bleiweisem o škodi provzročeni vzlasti v ljublja. ikem mestu. Zupan je priporočil mesto cesarski milosti ter ga prosil zanj zdatne pomoči, Cesar je na to odgovoril, da se bo za Ljubljano storilo vse, kolikor bo mogpče. Okrajnega glavarja za ljubljansko okolico marki-ja G o z a n i-ja vprašal je vladar o škodi v okolici in se je zavzel, ko mu je glavar omenil, da je samo v njegovem delokrogu škode nad jeden milijon in 300.000 gld. Poštnemu nadzorniku Sorli-ju je izrazil vladar sveje priznanje za delovanje pošte in brzojava ob potresu. S svojim ogovorom počastil je eesar tudi postajenačelnika Gutmana, ravnatelja voz Venedig-a in železniškega čuvaja Pavlovič-a, kateri je izpol-nujoč svojo dolžnost na barji zapustil ob potresu v največji nevarnosti svojo družino, da je rešil ku-rirni vlak. Ko se je cesar podal skozi kolodvor na voz, so zopet zagrmeli glasni živio in slava - klici. — V prvem vozu sta bila prezidijalna uradnika baron Rechbach in grof Attems, v drugem vozu župan Grasselli, v tretjem vozu presvitli cesar in baron Hein. Obžalovati je bilo, da se je jeden konj barona Heina nekaj oplašil klicanja in mahanja z ruticami. Dvakrat je cesar sedel na voz, a je moral dvakrat iz voza, potem je dejal, da pri tem šumu ne pridemo dalje, na kar mu je ponudil baron Hein drugi voz g. Liningerja. Cesar se je smehljal in pohvalil iskrost predsednikovih konj ter se miren vsedel na drugi voz. V deželni b o 1 a i c i. — Prva pot v Ljubljani vodila je cesarja k onim, kateri so bili najbolj onemogli proti sili potresa, namreč k bolnikom v deželno bolnico. Deželni predsednik je predstavil ravnatelja bolnice dr. Valento, načelnika ljubljanske podružnice rudečega križa, ces. svetnika Murnika, P. superijorja lazaristov in potem gospode deželna primarija dr. Gregorčiča in dr. Bocka pri posameznih oddelkih, katere je cesar popraševal v stanji bolezni, bolnikov, zistemu, načinu zdravljenja, itd. Načelnici usmiljenih sester je vladar izrazil svojo zahvalo, ker so tudi v teh trenotkih ostale zveste svojim bolnikom. Cesar je opetovano, hodeč po bolnici, obžaloval silno škodo, ki jo je v tem poslopju napravil potres. Prijazno se je Nj. Velečanstvo razgovarjal tudi z bolniki, katere je obiskal po barakah na vrtu, ter jih očetovsko tolažil. Stopil je v vsako barako, ter se v bolnici in na vrtu mudil pol ure Marsikatera solza se je ob tej priliki utrnila na bolniške postelje, a ta dan to niso bile solze britkosti, katerih se je v tem poslopji že tako neizmerno veliko potočilo, pač pa solze veselja in hvaležnosti, da se je cesar v svoji očetovski ljubezni spomnil tudi zapuščenih bolnikov, ter jim pokazal, da tudi zanje bije njegovo blago srce. — Pohvalivši še jedenkrat prednika usmiljenih sester gospoda superijorja in in oskrbnika Kremžarja, poslovil se je cesar od bolnice. Cez Marije Terezije cesto, kjer je bila razvrščena šolska mladina s svojimi gg. učitelji, peljal se je vladar na tržaško cesto, kjer so postavljeni šotori in barake deložiranih prebivalcev. Po Prane Jožefovi ulici se je peljal cesar mimo vojaške bolnice skozi Bethovenove in Knailove ulice do gledišča, katero si je natančneje ogledal, kakor tudi kuhinjo za silo. Pri muzeju se je cesar mudil dalje časa. Pozdravil ga je tukaj deželnega glavarja namestnik dr. Papež, katerega je vladar počastil z daljšim ogovorom o škodi nastali vsled potresa v muzeju in kako je z zbirkami. V j a hal niči so se cesarju pri vhodu poklonili baron Zois, J. Luckmann in dr. Illner. Vladar je šel skozi jahalnico, ogovoril nekaj deložirancev, ter jih tolažil, da bodo že sžasoma dobili zopet boljše stanovanje. Brez šuma, a s tem večjo srčno hvaležnostjo so stanovalci v jahalnici pozdravljali ljudomi-lega vladarja. V Trnovem. — Iz jahalnice hitela je vrsta voz do barake deželnega predsednika, čez rimsko cesto, ob Gradašci, potem čez most v Trnovo , kjer si je z voza ogledal cerkev in nekatere hujše prizadete hiše, vzlasti topničarsko vojašnico in jahalnico, ogledal si je tudi kuhinjo za silo. V kuhinji za silo. — Presvitli cesar počastil je s svojo navzočnostjo tudi ljudsko kuhinjo in tam postavljeno društvo gospti krščanske ljubezni. Cesarjevo spremstvo ostalo je zunaj, le cesar je vstopil sam v barako. Vsprejela ga je baronica Hein z primernim nagovorom ter mu predstavila društvo gospa krščanske ljubezni, ki je v polkrogu postavljeno pričakovalo cesarja. Cesar poklonil se je na vse strani in popraševal je po namenu društva, njega delovanju, itd., na kar mu je baronica vse pojasnjevala; pohvalno se je izrazil cesar o društvu in njega delovanju. Slednjič pokusil je cesar tudi ponudeni mu golaž in je dejal, da je jako okusen. Zapuščajoč kuhinjo, izrazil je cesar svojo najvišjo zadovoljnost in podavši roko blagorodni gospej baronici Heinovi, se je potem podal gledat barake. Pred uršulinsko cerkvijo pričakoval je cesarja prevzv. knezoškof s stolnimi kanoniki, mej katerimi je počastil z daljšim ogovorom prelata dr. K u 1 a v i c a, svojega bivšega dvornega kapelana. Cesar je vstopil na to v cerkev, kjer si je natančno ogledal in po inženirju Roiligu dal pojasniti škodo. Počastil je z daljim ogovorom častito mater prednico ter ji izrazil svoje sočutje zaradi škode, katero sta vsled potresa trpela cerkev in samostan. Pred cerkvijo so stali veterani in gasilno društvo. Cesar je posebe si dal predstaviti načelnika gasilnega društva g. Fr. Doberle-ta ter mu izrazil svoje najvišje priznanje za pomoč, katero je v tej sili skazovalo gasilno društvo prebivalcem. V „Zvezdiu je šel cesar k šotorom, ter si jednega ogledal. Pri deželnem glavarju. Pred deželnim dvorcem so pričakovali vladarja deželni glavar Oton De tel a z odborniki dr. Papežem, Murni-kom, dr. Schafferjem in dr. Vošnjakom. Deželni glavar je pozdravil cesarja ter ga peljal v glavarjevo stanovanje, ki je hudo poškodovano. Mej drugim se je cesar takoj spomnil, v kateri sobi da je tukaj prenočeval, ko je pred 12 leti bival v Ljubljani. Iz deželnega dvorca šel je sprevod skozi Go-spodske ulice na Turjaški trg, kjer si je cesar ogledal poškodovano vladno poslopje. Od tukaj so se peljali čez Breg na sv. Jakoba trg, kjer je vzlasti ob pogledu na cerkev sv. Jakoba izrazil svoje ob-žalovauje nad hudo poškodbo, po Starem trgu k mestni hiši, kjer so ga pričakovali mestni odborniki, člani pomožnega odbora za Ljubljano in okolico ter svetniki obrtne in trgovske zbornice. Pred mestno hišo je pozdravil župan Grasselli cesarja v ime mestnih odbornikov. Cesar ga je počastil 7. daljšim ogovorom, jednako je ogovoril tudi bivša vojaka mestna odbornika viteza Zittererja in Velkavrha. — V imenu trgovske iti obrtne zbornice se je vladarju poklonil predsednik Perdan, s katerim je cesar govoril o škodi, ki je po potresu zadela trgovce in obrtnike — Pri odposlanstvu pomožnega odbora za Ljubljano in okolico je pohvalil cesar blagi namen odbora ter mu želel obilno vspeha. Dalje časa se je pogovarjal z načelnikom odbora dvornim svetnikom dr. B a-č i č e m, ki se je hvaležno spomnil dunajskega pomožnega odbora. „Kaj ne da", dejal je cesar, „Du-najčani kaj pridno nabirajo za Ljubljano". — Kanonika dr. E1 b e r t a je cesar vprašal o čkodi po okolici in kako daleč je segel potres. Glede pomožne akcije opomnil je dr. Elbert, da se bo konkurenčna postava dala težko vporabljati v krajih vsled potresa poškodovanih, na kar je dejal vladar: Se ve da ne, ker so v teh krajih ljudje sami hudo zadeti in ničesar nimajo. Pred frančiškansko cerkvijo. Izpred mestne hiše je šel cesar peš skozi špitalske ulice mej gostimi na obeh straneh križema postavljenimi hišnimi oporami, obžalujoč glasno veliko škodo, v frančiškansko cerkev, kjer sta ga pričakovala prevzv. knezoškof in župnik o. Kalist. Cesar si je natanko ogledal cerkev, kjer se mu je poklonila samostanska družina. Cesar se je prepričal, da je cerkev poškodovana, še huje pa samostan. Tudi se je zanimal, kako družina sedaj ložira na vrtu v barakah. Iz frančiškanske cerkve je šel zopet nazaj peš po Marijinem trgu, kjer ga je občinstvo viharno pozdravljalo. Pred mestno hišo sedel je na voz ter se peljal mimo stolnice na cesarja Jožefa trg. Ondi je stopil z voza, ogledal si tam pijonirje, ki so delali pri grajenju barak ter se odpeljal čez mesarski most proti vojašnici, kjer se je mudil nekaj časa in vsprejel poklonitev vseh častnikov. V b o 1 n i š n i c i za silo. Ob tri četrt na 7. uri se je cesar pripeljal v bolnišnico za silo, postavljeno za sv. Krištofom. Tu sta se mu poklonila primarija dr. vitez Bleiweis in dr. Slajmer. Ogledal si je v bolnišnici operacijsko sobo, orodje, nekaj zadnji čas operiranih bolnikov in obiskal vsled potresa obolele. V kapelici za silo počastil je vladar sveto Rešnje Telo. Pohvalivši vsestranski lepi red odpeljal se je eesar na kolodvor. Okoli 7. ure zvečer se pripelje predobrotljivi vladar s spremstvom mej srčnimi izjavami hvaležnosti in udanosti na kolodvor, kjer se je trlo ljudstva iz mesta in dežele. Presvetli cesar se prijazno poslovi od dež. predsednika H e i n a in njegove gospe soproge, knezoškofa, deželnega glavarja, gen. majorja S t e r z i j a in župana G r a s s e 11 i j a, kateri izrazi vladarju najudanejšo in najtoplejšo zahvalo v imenu ljubljanskega prebivalstva za milostni obisk nesrečnega mestu. Nj. Veličanstvo odgovori: »Strmim ob velikosti nesreče; kar sem videl, v mnogem presega, česar sem se nadejal. Bodite prepričani, da bodem storil, kar je le v Moji moči, da mesto in dežela dobita izdatno pomoč!" Te očetovske besede premilega vladarja so go-rak in svetal žarek nove nade, trdnega upanja v prestrašena in obupna srca nesrečnega prebivastva, katero vse dni življenja ne bode pozabilo blaženih ur, ko je zrlo v blago, vzvišeno lice svojemu vladarju, svojemu očetu, čegar usmiljeno srce in pazljivo oko čuva avstrijske, z neomajeno zvestobo udane in zveste rodove. Še pozni rodovi se bodo spominjali s spoštovanjem in občudovanjem blaženih tre-notkov in sreče v nesreči. Ta nepopisna čustva je množica izražala z navdušenimi „Živio" in „Hoch" klici ob odhodu cesarjevem, ki je pri oknu v vagonu stoječ milostno odzdravljal na vse strani. Državni zbor. Dunaj, 6. maja. Zbornica nadaljuje debato o davčni preosnovi ter se najpreje posvetuje o § 125., ki govori o izjemah pri dohodninskem davku. Vname se živahna debata, katere se udeležuje tudi finančni minister Plener. Posl. Szczepanovvski predlaga v imenu polskega kluba resolucijo, v katerej poživlja vlado, da se hipotečnim pismom avstro-ogerske banke ne dovoli več davčna prostost. Finančni minister predlaga, da se vsprejme predstoječi paragraf, in se izjavlja, da se bode pri obnovitvi privilegija zgoraj omenjene banke oziralo na predrugačeno davčno obliko. Odločno je treba delati na to, da se tudi njena zastavna pisma ob-dačijo z dohodninskim davkom. Poslanca Pnrgharta-, ki se je vedno vtikal v Mengerjev govor, je moral predsednik večkrat opominjati na mir. Konečno se je vsprejel § 125. po odsekovih predlogih, ravno tako je bila vsprejeta tudi resolucija poslanca 8zczepanowskega. — Točke 126 do 130 so sprejeli po kratki debati in na to se je posvetovanje pretrgalo.' Nujna predloga poslanca Abrahamovicza in Barwinskega gledč podelitve podpor dvema revnima občinama v Galiciji sta se izročila budget-nemu odseku. Trgovinski minister grof Wurmbrand je odgovoril na interpelacijo poslanca Gessmanna in njegovih sodrugov gledd slabega učinka, ki ga bode provzročila reorganizacija deželnih poštnih uradov pri teh službujočim diurnistom. Minister izjavi, da se b"de oziralo kolikor možno pri oddaji definitivnih uradniških služb pri poštnih uradih v prvi vrsti na dotične diurniste, da jim pa ne more določno obljubiti definitivnih državnih služb. — Dalje odgovarja minister na interpelacijo posl. Ludwiga gledd izdaje predpisa za preskušnje čuvajev pri malih parnih kotlih, da mu ni mogoče v smislu njegove želje kaj določnega ukreniti. Poslanec princ Liechtenstein in tovariši so stavili na ministerskega predsednika naslednjo interpelacijo: .1. maja je odgovarjal ogerski ministerski predsednik baron Banffy na interpelacijo gledč potovanja apostolskega nuncija Agliardija na tak način, ki lahko ruši prijazne razmere po velikej večini katoliškega prebivalstva do svetega stola. V poluradni izjavi v „Pol. Corr.", katero je grof Kal-noky, kakor sam pravi, lastnoročno spisal, je ta izjavil, da trditve ministerskega predsednika niso resnične in obsoja jako strogo njegovo postopanje. Še veliko bolj nas pa more napolniti z začudenjem, da je bilo predsedniku BanfFyju mogoče, da je v današnji seji v poslanski zbornici prebral pismo, katero mu je pisal grof Kalnoky, katero še bolj kali razmere avstro-ogerske monarhije do svetega stola, kakor pa odgovor Banffyjev na interpelacijo. Ne glede na vse drugo zatrjuje minister zunanjih del v tem pismu, da se ne sme vtikati zastopnik svetega očeta v nobene cerkveno-politične razmere, kar žali gotovo vsakega katoličana. Ker je dosedaj samo to gotovo, da dolži jeden minister druzega neresničnih izjav, ne moremo nikakor soditi, je li avtentično Ban£fyievo pismo ali ne. Gotovo je pa, da mora vzbuditi vsakemu Avstrijcu prepričanje, da je po teh dogodkih ugled avstro-ogerske monarhije doma in na tujem zelo spodkopan. Ker je pa tega ugleda ravno tako deležna avstrijska, kakor ogerska državna polovica, stavimo podpisani visoki vladi sledeča vprašanja: 1. Je li avtentično pismo, katero je poslal minister zunanjih del baronu Batiffyju, in katero se je danes v zbornici prebralo ? 2. Ako je to iatinito, se je li priobčilo z vednostjo in po volji grofa Kalnokyja ? 3. In, ako je tudi to res, kaj namerava potem ukreniti visoka vlada, kolikor je v njenem delokrogu mogoče, da se popravi ta očividni prestopek zoper najbolj elementarne dolžnosti diplomatičnega poslanca ? Posl. R u s s : ^Podpisi naj se prebero 1" Zapisnikar bere sledeče podpise: princ Lichtenstein, Troll, Schiesinger, Schneider, Lueger, Scheicher, Polzhofer, Perič, Dapar, "VVeber, Turnher, Kohler, Pattai, Jaks, Gessmann, Gregorčič, Nabergoj, Kušar, Spinčid. Posl. G e s m a n n je vprašal načelnika budget-nega odseka, se je li že razpravljalo o načrtu zakona glede podelitve draginjskih doklad državnim uradnikom nižjih razredov, in kedaj se bode predložil poslanski zbornici. Posl. R u s s je odgovoril, da se je odkazal ta predlog poročevalcu Steinwenderju, ki pa še ni naznanil svojega referata. Poročilo o dopolnilnem kreditu se bode predložilo zbornici ob jednem z državnim proračunom. Prihodnja seja jutri. Hasledki potresa. Pomočni komitej konserv. Ijublj. obrtnikov. Pod tem naslovom združili so se nekateri tukajšnji obrtniki, da poraorejo onim tovarišem, kateri so vsled potresa hudo prizadeti že sedaj, pomoči bodo pa v bodočnosti vsled pomanjkanja dela še bolj potrebni. Odsek razpošilja tiskan poziv oso- bito onim večjim tvrdkam in tovarnarjem v Avstriji in inozemstvu, pri katerih naročajo mali obrtniki blago, iz katerega izdelujejo naročene predmete. Došli darovi priobčevali se bodo v tukiufinjih listih ter 8e bodo vpoštevale pri razdeljevanju le prošnje najbolj uvaževanja vrednih obrtnikov. Odsek je tudi sklenil, pomoči potrebnim preskrbljevati živila, ne pa razdeljevati denar. — Darove vsprejema načelnik komiteja gosp. Ivan K r e g a r, pasar v Liubljani. Izkaz milih darov, poslanih knezoškofijstvu ljubljanskemu o priliki potresa za ponesrečence v prosto razpolago. Jakob Kumar, vikar na Ravnici, in župljani, 31 kron; bogoslovja profesor dr. Wild v Lincu 4 K.; častni kanonik Ivan Hofstetter v Postojini 400 K. in zbirko župljanov 326 K. 30 bel.; kapelan Josip Brešar v Postojini 10 K.; knezoškofijski ordinarijat krški I. zbirko 1236 K. 30 bel.; župnik Ivan Sašelj v Adlešičih in župljani 48 K. 80 bel.; župnija Vojsko pri Idriji 85 K.; župnija Sv. Gregor 52 K.; župnik Josip Lavrič v Ambrusu 40 K.; župnija Vinica 20 K.; župnik Frančišek Schweiger na Radovici 50 K.; župnik Anton Žgur in župljani v Beli Cerkvi 28 K. 8 bel.; ekspozit Anton Antončič na Razdrtem 56 K.; župnik Anton Jamnik v Sorici zbirko 100 K,; župnija Vogersko pri Gorici po župniku Antonu Bertolu 50 K.; župnija Kokra 26 K.; kurat Val. Klobus na Slapu 80 K.; administrator Ign. Frtin v Beli Peči zbirko 81 K.; župnik Janko Golob vPod-brezji zbirko 100 K.; župnija Svibno 70 K.; profesor dr. J. Lesar 100 K.; župnija Ribnica 400 K. 68 bel; župnija St. Lambert 52 K.; župnija Boh. Bistrica 140 K.; župnija Rakitna 20 K.; župnija Vipava 260 K.; župnija Dolenja Vas 120 K.; župnik v pok. Anton Krčon 10 K. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskema došla so nadalje sledeča darila: Gospod Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavije" v Ljubljani, 107 gld., katere sta poslala: gospod Vekoslav Legat v Celovcu kot drugi prispevek koroških Slovencev 100 gld. in gosp. Davorin Dobnik, računski podčastnik v Pulju, zbirko 7 gld.; hranilnica v Ischlu 200 gld.; mestno županstvo v Kraljevem Dvoru na Češkem zbirko 262 gld. 35 kr.; županstvo mesta Beroun na Češkem 50 gld.; gospoda Maks Kos in Anton Rupert v Krškem zbirko 21 gld. 20 kr.; gospod Kristo Kurajica, učitelj v Gružu v Dalmaciji, mej svojimi učenci nabran znesek 17 gld. 70 kr.; trško županstvo v Marenbergu na Štajerskem 26 gld. 50 kr.; občanska založna v Zabregu na Češkem 10 gld.; okrajni zastop v Kralj. Vinogradih na Češkem 200 gld.; tvrdka L. Chiozza & Comp. v Cervinjanu 100 gld.; gledališki ravnatelj gosp. Albert Schiller v Pulju 30 gld.; administracija .Edinosti" v Trstu nadaljno zbirko 181 gld. 4 kr.; g. Ludovik Hinterschweiger v Welsu 33 kilo masla, 1560 jajec in 1 zaboj obleke: gosp. Jurij Holzer v Welsu 1 vrečo moke ; gosp. Jos. Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 3 vreče kruha. Politični pregled. V Ljubljani, 8. maja. Kalnokij in Banffp. Vnanji minister grof Kalnoky je dobil od cesarja lastnoročno pismo, ki mu izraža popolno zaupanje. Kalnoky torej ostane, dasi mažarski vladni listi naglašajo, da je njegovo stališče omajano. Včeraj je Bauffy odgovarjal na interpelacijo grofa Apponyija, češ, da je papežev nuncij prekoračil svoj delokrog, potujoč po Ogerskem. Vsled tega je opozoril Kalnokyja, boječ se interpelacije, češ, da se v ogerske notranje razmere ne sme vtikati nobena vnanja sila. Banffy prečita tudi Kalnokyjevo zaupno pismo, v katerem zahteva natančnejše poročilo o nuncijevih pogovorih in obljubuje svoje posredovanje pri rimski stolici. V tem pismu pa Kalnoky izraža na podlagi površnih poročil, da ne more dati takoj točnega odgovora, in vendar je Banffy obesil ta odgovor na veliki zvon. Banffy se je včeraj zopet vsedel konja in branil ogersko vlado, toda Apponyi ni bil zadovoljen z odgovorom. Rekel je, da ministerski predsednik vsled mnogih napak ni na svojem mestu. Banffy bi bil moral nazuanjati nunciju, da si ni izvolil pravega časa za svoje potovanje. Sicer pa minister ni povedal, v čem je nuncij prekoračil svoj delokrog iu je brez vsake vednosti zagotavljal, da je vnanji minister že odposlal noto v Rim. To postopanje mini- \ etrovo nasprotuje mednarodnemu diplomatičnemu občevanja in vsled tega Apponyi ministrovega odgovora ne vzame na znanje. Banffy se izgovarja z zmoto, toda pri vsem je dokazal, da ni na pravem mestu. Ves dogodek pa je v javnosti zbudil veliko senzacijo in mora imeti svoje nasledke, kajti rimska etolica mora dobiti primerno zadoščenje, kakor bi je zahtevala vsaka vnanja država. Včeraj so poslanci Liechtenstein in tovariši, kakor poročamo na drugem mestu, tudi v državnem zboru stavili v tem oziru interpelacijo, katere ost pa je obmena proti vnanjemu ministru. Skoraj vsi liberalni listi so na strani Mažarov, kar ni čudno. V Srbiji je zopet nastala velika zmešnjava; budimpeštanski listi so pisali že o bližnji revoluciji. Povod homatijam je novo posojilo, kateremu se upira večina poslancev. Finančni minister Petrovič, ki je bil že v decembru sklenil s tremi denarnimi zavodi posojilo z jako neugodnimi pogoji, je moral odstopiti. Govori se že, da odstopi sedanja vlada in radi-kalci sestavijo novo, ki bode rešila finančno vprašanje. Skupščina ima danes zadnjo sejo. V pondeljek je mej drugim sklenila zakon, da so kraljevi stariši in sorodniki pod istim varstvom, kakor kralj sam ; dalje je soglasno sklenila, kralju Milanu letno apanažo 360.000 frankov. Kraljica Natalija pride v petek v Belgrad. Anglija. Parlamentarna seja 3. t. m. je bila jako živahna in zanimiva. Morton je predlagal resolucijo, v katerej se izjavlja želja, da se ustavi vojvodi sakso koburg-gotskema letna plača 10.000 funtov, ker je postal vladar druge dežele. To resolucijo je podpiral Labouchere. Harcourt je zelo obžaloval, da se zastavlja še enkrat to, kraljeve rodbine se tičoče vprašanje, ker se je že jedenkrat z odločilno večino zavrglo. Nadvojvoda je prostovoljno odstopil od 15.000 funtov. OmenjenihrlO.OOO funtov je bilo dovoljenih, ko se je poročil nadvojvoda z rusko princezinjo in ti pripadajo tudi po njegovi smrti princezinji. Stem, da bi se odvzela ta letna plača, bi storila zbornica veliko napako. Vojvoda ni jenjal biti angleški princ in govornik zelo obžaluje, da se proti njemu, kot sedanjemu nemškemu knezu izražajo take izjave. Vlada ostane pri svojej izjavi in upa, da jo bode tudi zbornica podpirala. Balfour je odobraval Harcourtovo izjavo. Predlog Mortonov se je s 193 proti 12 glasovom zavrgel. Vzhodna Axija. Ruski listi, posebno „Mosk. Vedomosti", odločno poživljajo države, ki ugovarjajo sklenjenemu miru mej Kitajci in Japonci, naj ne odlašajo niti minute, ako Japonci ne odgovore na zahteve. Imenovani list piše: »Cas je, da se reši to zrelo vprašanje in, če treba, s silo. Govori se, da bi Japonci odrekli se osvojenemu kitajskemu ozemlju, ie zasedli bi je, dokler Kitajci ne plačajo vojne odškodnine. Tega na noben način ne smemo dopustiti. Začasno zasedanje bi po navadi končalo se z osvojitvijo. Plačilo vojne odškodnine se lahko zavleče in tako tudi japonska okupacija. Države lahko same prevzemo garancijo kitajskega dolga." Mej tem pa je došlo poročilo, da so se Japonci odrekli polotoku Liao-tong. S tem je odstranjena nevarnost vojske mej Rusi in Japonci. To se je zgodilo vsled odločnega pritiska ruske diplomacije, katero sta podpirali s svojim vplivom Nemčija in Francija. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. maja. (Praznik, v Ljubljani.) Včerajšnji dan je bil za podrto Ljubljano lep praznik. Večjidel povsod so prenehali opoludne z delom in popoludne si srečaval po mestnih ulicah brezštevilne množice, praznično oblečene, ki so si iskale prostorov, kjer bi boljše in preje videle svojega ljubljenega vladarja. Kmalu po polu dveh zastopilo je vojaštvo one ulice, po katerih se je imel cesar voziti ter jih zaprlo prometu. Vzlasti mnogo občinstva se je zbralo okoli kolodvora. Povsod, kjer koli se je pokazal vladar, pozdravljalo ga je občinstvo veselo, navdušeno in hvaležno, beroč iz vladarjevega obraza in vedenja, kako iskreno čuti s svojimi trpečimi podložniki in kako je pripravljen jim pomagati v nesreči. — Nobeden, kedor je videl vladarja, ali je imel celo srečo biti v njegovi bližini ali govoriti ž njim, ne more prehvaliti cesar- jeve prijaznosti, dobrohotnosti in ljubezni, katero je skazoval ta dan ljubljanskim prebivalcem. Kot posebno znamenje svoje naklonjenosti, omeniti moramo vzlasti to, da je namestu po vsporedu določene tri ure bival v Ljubljani poldrugo uro dalje ter se odpeljal namestu ob 6. uri še le ob l/,8. uri. Zil, da je ta čas tako hitro minul. Toda ljubezen in hvaležnost Ljubljančanov do presvitlega cesarja pa ostane nevenljiva. (Darovi.) Uredništvu »Slovenca" so poslali: G. Anton Notar, duhovnik v Plavji za po potresu poškodovane 10 gld. — Družba ostrovska v Kobili-glavi pri Štanjelu, 6 gld. — Založnik Friderik P u s t e t v Reznu za po potresu oškodovane 100 goldinarjev. — Neimenovan v isti namen 10 gld. (Iz Dobrepolj), dne 4. maja. Tudi pri nas je potres provzročil mnogo škode zlasti pri farni cerkvi in šoli. Naša veličastna in šele pred 50 leti zidana cerkev je dobila velike razpoke na oboku in nad okni; zid ob zvoniku v cerkvi je do tal počil; upamo da se bo dalo še zvezati. Šolsko poslopje je zelo razdrapano in podprto, da ni pouka in Bog ve, kedaj bo. Tudi cerkev je deloma podprta. Služba božja je v podružni cerkvi Matere božje Podgorica. Druge škode ni zdatne v fari. Podružne cerkve so ostale nepoškodovane, ravno tako župnišče ni nič poškodovano, le kaplanija je dobila nekaj razpok. Dne 3. maja se je pri nas delila državna podpora zaradi lanske toče, mnogo potrebnih je dobilo vreče turšice, da si olajšajo bedo. Zahvaljujejo se visoki vladi in državnim poslancem, ki so nam naklonili pomoč, si. odboru občine Videm, ki je tako primerno razdelil, da so v resnici dobili iz med potrebnih najpotrebnejši. (Zahvala.) Slavna »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice" blagovolila je v občnem zboru dne 31. marca t. 1. nakloniti in odposlati 20 kron za nakup učil revnim šolarjem na Golem. V imenu obdarovane mladine se za ta velikodušni, dobrodošli dar najtopleje zahvaljujemo. Bog povrni! — Krajni šolski svet na Golem dne 5. maja 1895. Janez Kunauer, predsednik kr. šol. sveta. Matevž Ponikvar, podpredsednik kr. šol. sveta. Društva. (Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji.) V teku pol leta, to je od 4. novembra 1894, do 4. majnika 1895 je v okrajno hranilnico in posojilnico v Idriji vložilo 790 strank kron 254.252 in 39 vinarjev in 435 strank 219.886 kron in 45 vinarjev na hipoteke in osebni kredit izposodilo oziroma izplačalo, toraj 474.138 kron in 84 vinarjev prometa. (Akad. tehn. društvo »Triglav") v Gradci bo imelo v soboto dn^ 11. maja prvo javno zborovanje v poletnem tečaji s sledečim vsporedom: 1) čitanje zapisnika, 2) odborovo poročilo, 3) glavno poročilo: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) knjižnji-čarjevo, d) gospodarjevo, e) preglednikov ; 4) volitev a) predsednika, b) peterih odbornikov, c) revizorjev; 5) slučajnosti. Lokal: Hotel Ross, Mariahilferstrasse. Začetek ob 8. uri. Narodno gospodarstvo. Zemljiščni-davčni kataster. (Spisal državni poslanec Fr. Povše.) VIII. (Konec.) Po načrtu zakona, kakoršnega je finančno ministerstvo predložilo, da se sme še 9. iu če treba 10. bonitetni razred osnovati. Priporočati pa je vse-kako, da se vsaj doslej navadni 8 bonitetni razredi izkoristijo. Ne morem pa zamolčati prepričanja, da bode poslovanje komisije pri tem načinu dokaj te-žavnejše, ker se bodo morale vse parcele skozi vse bonitetne razrede iste kulturne vrste premeniti. Zato bo skoro gotovo vlada sama konečno vendarle privolila, da se za en tarifni nastavek zniža. Ravna se, da se odpravijo krivice in nadejati se je, da se bo celo to delo izvršilo mirnim potom, vsaj kolikor se iz sedajnih razprav v davčnem odboru sme pričakovati, ker zastopniki tudi takih dežel, katere so pri uravnavi katastra (1. 1881) bile manj srečne — n. pr. Niže-Zgor. Avstrijsko, itd., ne zahtevajo. da bi morale svote, za katere se imajo one razbremeniti, prevzeti druge dežele. In prav, ker ste največji kronovini: Ce*ka in Galicija, bile v takem povoljnem položaju, da se je 1. 1881 za nje zem-ljiščni kataster srečno in povoljno uravnal, in sedaj kar razumljivo vsi poslanci iz teh kronovin zahtevajo, da se ne izvali odpadek, za kolikor se bo razbremenilo previsoko vcenjene ter obdačene kraje in dežele, med katere spada tudi Štajersko, na druge kronovine, in imajo že teh dveh kronovin poslanci skoro polovico glasov v drž. zboru, je že sedaj mogoče izreči, da se to ne bo zgodilo, ampak kakor sem tudi jaz v davčnem odboru dokazoval, da že beseda revizija mora veleti, da se zemljiški kataster pregleda in koder so krivične ucenitve, te odpravijo in za kolikor bodo znašale svote teh popravkov, za toliko se ima celoskupna zemljiško davčna svota znižati. Dandanes ni več res, da bi pridelki iz zemljišč toliko čistega dobička donašali, kakor pred 15 leti, zato mora biti nalog revizije, da dejanskim razmeram časa odgovarja tudi novi davčni kataster. Na delo torej, ko razpošlje po sklepu dež. zbora naš deželni odbor poučno okrožnico, vsa županstva! Nadejam se, da bodo deželne komisije vstrajno in umno uradovale ter da se tudi centralna komisija sestavi iz vestnih in za blagor kmetskega prebivalstva skrbnih mož, tako da bo revizija v korist, ne v prevaro kmetovalcem se izvršila. Telegrami. Dunaj, 8. maja. Upravno sodišče je odklonilo pritožbo mestne občine ljubljanske zoper kranjski deželni odbor, ki je prepovedal nabijanje samoslovenskih pouličnih napisov z odlokom z dne 5. junija 1894. Maribor , 7. maja. Cesar je dospel na svojem potovanju v Polo ob 12. uri na tukajšnji kolodvor, kjer je počastil tam navzoče dostojanstvenike z nagovorom. Dunaj, 8. maja. Dunajski in budimpeštanski uradni listi objavljajo sledeče cesarjevo pismo grofu Kalnokyju: Zagotavljajoč Vas svojega popolnega zaupanja in hvaleč Vaše zvesto in dolgoletno poslovanje ter je hvaležno pripoznavajoč, Vam naznanim, da se nisem mogel odločiti, ustreči Vašej prošnji z dne 2. maja, da bi Vas oprostil Vaše službe skupnega ministorstva zunanjih del. Dunaj, 7. maja. Pri današnji volitvi za državni zbor v tretjem okraju je bil izvoljen antisemit Steiner z veliko večino. Od oddanih 5550 glasov jih je dobil Steiner 3634, Lenz 1569, češki kandidat dr. Engel 174 in socijalni demokrat Reumann 151 glasov. Dunaj, 7. maja. (Zbornica.) Po daljšem posvetovanju je sprejel odsek točke 131 do 152 in s tem je rešen tretji glavni del davčne preosnove. — Poslanec baron Dipauli, Belcredi in tovariši so interpelovali ministerskega predsednika glede pisma grofa Kalnokyja baronu Banffyju ter vprašali, so li razumeti po vladnem tolmačenju ministrove besede, ki pravi, da apostolski nuncij nima pravice vtikati se v notranje politične zadeve, tako, da so v teh besedah obsežene tudi cerkveno-politične zadeve ali ne. Dunaj, 7. maja. Trgovinski minister je vsprejel danes deputacijo poljskega kluba, ki je prosila za preosnovo zakona glede nedeljskega počitka pri parnih mlinih in opozarjala na škodljivo konkurenco, ki nastaja s tem, da se sme vršiti ob nedeljah delo po ogerskih mlinih. Minister je odgovoril, da se je obrnila avstrijska vlada v tej zadevi do ogerske in upa, da bode ta zadeva kmalu ugodno rešena. Praga, 8. maja. Novoizvoljeni državno-zborski poslanec pesnik Svatopluk je odložil mandat z izjavo, da mu manjka potrebnih lastnostij. Ogersko-Gradišče, 8. maja. Državni poslanec Fanderlik je umrl. London, 7. maja. „Times" poroča, da znaša svota, ki jo mora plačati Kitaj mesto polotoka Liao-Tung kot odškodnino 10 milijonov funtov. Najbolje priporočena za preskrbljen.ie vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk. tefansplats Nr. 11, 1'artcrre. Umrli »o: V vojaški bolnišnici. 6. maja. Jožef Glossl, pešec, 23 let, Dunajska cesta 3, vnetje možganske mrene. V hiralnici: 6. maja. Helena Velkaverh, kotarica, 78 let, marasmus »enilis. Tržne cene v Ljubljani due 4. maja. gl kr. gl. kr.| Pšenica, m. st. . . 7 30 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 641 Rež, „ . . . 6 30 — so; Ječmen, „ . . . 6 40 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . e 40 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 50 Telečje „ „ . — 62 Koruza, „ . . . 7 80 Svinjsko „ „ . — 66 Krompir, „ . . . 2 80 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 11 — Golob..... — 18 Fižol, ., . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . . — 92 Slama, 100 „ . . 1 60 Mast, „ . . — 66 Drva trda, 4 kub. m. 8 — Špeh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 6 — Vremensko sporočilo. a <3 Cas Stanje Veter Vreme 2 ■-.9 » _ -Š<*> 8 ^ g opazovanja zrakoraera t inm toplomera po Celziju 7 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee. 740-8 740'0 748-8 9-8 15 9 138 si. sever zm. vzh. si. vzh. jasno del. oblač. jasno o-oo . zvee. li0 0 lo o si. vzn. jasno Srednja temperatura 13-2", za 0-8° nad normalom. Apno na prodaj. Do 40 kub. metrov apna, katero je že eno leto staro in dobro vgašeno, po 8 gld. kub. meter, prodaja proti gotovem plačilu 301 5-1 Janez Sadnik v Podsteneh prt Rlbniol it. 18, Dolenjsko. !»* K* provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni kolobareki iz poprove mete (Pfeffermiinz - Caramellen) proti pomanjkanju slasti do JedlJ, proti pokvarjenemu ln oslabelemu želodcu. 595 12—12 V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni b Mayerjevi „pri zlatem jelenu" v Ljubljani. V Priporočan od poliklinlškedirekoije.__ Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka slatini izvleček' Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-44 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Konjski cvet (pomnoženi restitueijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta evet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih ndov ter služi v krepilo pred in v restitueijo (oevr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mm rili štu za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-liom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zainotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 12 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. C? e mmm ent 262 8-6 železniške šine, štorje za obivanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, cinkasto in pocinkano ploščevino, kovanje za okna in vrata ter vse, kar se potrebuje za stavbe priporočata po jako nizkili eenali Stupica & Mal trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. I. Mi materijalije strešna opeka, opeka za zidovja in za tlakanje, gašeno in negašeno vapno, roman- in portland-cement, suh stavbni les in tramovi, strešne latve, (lile itd.. itcL. se dobe po ceni 297 6-3 na stavbišči stavbne tvrdke Viljema Treo-ta Marije Terezije cesta št. 10 v Ljubljani. ®ff lasne | Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove nadyojyodinje Štefanije. Kapljice za zobe odlikovane lekarne Piccoli ,pri angelju' v Ljubljani, Dunajska cesta. SBX~ Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj ^ olajšajo bolečine. "Stt ' 588 50-"" O, Prva žrebljarska zadruga v Kropi na Gorenjskem ponuja vsem velesp. trtrovnem, podjetnikom, obrtnikom in si. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano kakor: zreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blago po najniiji ceni, zagotavljajoč točno postrežbo. 30° 10—3 Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj. JT> ii ii a j & It a. borza. Dne 8. maja. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. ve 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... Dne 7. maja. . 101 gld. 30 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 75 kr. . 101 35 5 % državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 164 n — n . 123 70 Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 198 11 50 n . 101 40 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 n 65 n . 123 _ Tišine srečke 4%, 100 gld....... 1.49 n 75 i» . 99 20 Dunavske vravnavne srečke b% ... . 132 n 50 n . 1082 — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 n 25 n . 401 SO Posojilo goriškega mesta....... — n — r> . 122 35 4 % kranjsko deželno posojilo..... 99 n 2o n j. 59 72",, Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 „ 90 M . 11 94 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 n bO „ 9 69« • i „ „ južne železnice 3% . 172 n 25 n 46 15 „ „ južne železnice 5% . 133 n — rt n 73 n „ „ dolenjskih železnic 4% 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. 75 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke..................— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 171 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3640 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 565 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 105 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 Montanska družba avstr. plan.....86 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........131 kr. 70 50 50 50 50 70 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. , Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EBC V IVolizBile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrassu 74 B. 66 SBaf" Pojasnila "JKXS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Jpekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 39T naloženih glavnic. Ig Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.