/ ;* /¥ r ■ 145. Štev. jihafa rasen pcRdeSjka tn dneva po prazniku vsaEt ti s n cpcEških uslužbencev v češkosl. repubLki, Zveza trg. in obrtnih nastavljencev. Zveza trg. in spediciiskih delavcev in sekcija poštnih in ielegrafnih uslužbencev so izdali te dni proglas, s katerim se pr-pridružujejo pozivu vsestrokovne mednarodne zveze ;n s katerim poživljalo vse delavstvo svojih strok, da deluje z vso silo, da bo bojkot Madžarske popolen. Reakcijonarni, kapitalistični in klerikalni časopisi besne, dasi morajo priznati, da je beli teror ogrskih nazadnjakov nekaj doslej nečuvenega in nezaslišanega. Zastopniki »italijanskega** proletariata v Pragi. 18. junija sta prišla sem sodr. Regent, urednik slov. tednika „Delo“ ter s. Capon, tajnik Prage. Praga, 20. juniia 20. tržaških strok, organizacij, da dobi^ ta oficijelno zatrdilo, da Češki legionarji re L odo »bojevali se proti sov* jetski Rusiji*1. Kakor veste, dela de-* lavstvo Trsta velike ovire prevozil češkoslov. legionarjev, ki hočejo z vsem orožjem domov iz Sibirije. Tržaška sodruga sta sedaj tu, da do-* bita garancije, da se to orožje ne bo vporabljalo proti Rusiji. Dobila sta tudi te garancije od soc. dem. stranke in izjavila sta, da bo odslij prevoz legionarjev prost. Oba sodruga sta v tukajšnjih čeških listih označena le kot zastopnika ..italijanske-ga“ proletarijata. kakor bi slovenskega v Trstu ne bilo. Ustanovitev urada za prekomel-ho trgovino. V zbornici poslancev se razpravlja o tem, kako se_ uredi trgovina z ostalimi državami. Ustano- vi se poseben urad za to, kojemu bo stal na čelu minister-strokovnjak. Poročal je o ustanovitvi tega urada soc. dem. Klein. Njegov govor je bil jasen in programatičen, ki je Izzvenel v zahtevo, da mora nadzorstvo nad vso uvozno in izvozno trgovino imeti država. Centraliziranja vse agende in enotnost v komo?* tenenih vprašanjih, ki se tičejo za-mejne trgovine, pa je nujna potreba, če hočemo red. Avstrijska In ogerska vojna pogojila. V zbornici se razpravlja o IV spodobi, delat skoraj za prazen nič. Pa sem pretrpel. Zdaj je konec moje potrpežljivosti, ker misli ta falot, da ga bom čakal za pošteno zaslužene solde vse življenje... Ne, nič več ne grem tja, že ne pogledam ga več, naj jih požre sam, tiste kronce, da bo sit enkrat.. •« Prenehal je. Tesneje sem ga stisnil pod pazduho, da se ni zvrnil po tleh, ker je taka močno omahoval. Poide je zamahnil z roko. Dosti, Angelo — čemu bi se zastonj jezil? Ne stopi več na tisto barko, nikar se ne daj vleči za nos... Počakajmo vsi skupaj do srede; takrat bo spet dosti bark v luki, treba bo izkladali, in zaslužili bomo kaj denarja... Danes, mislim, je ravno so-bota; dolgo je seveda do srede, pa kaj se hoče? Boljše nekaj kakor nič!... »Slabo nas tolažiš!« se mu je zasmejal Maks v obraz«. »Res slabo, imaš prav«, mu je pritrdil Angelo. »Kje jc še sreda? Jaz sem pa že zdaj truden od lakote, na smrt truden., Črn kruh bi grizel tako poželjivo, kakor da imam pečenko pred sabo. Pa kaj črn kruh? Samo skorjico bi zdajle rad...« < Maksu se jc stemnil obraz. Ali smo še ljudje, ali nismo? Jaz mislim, da nič več... Če ponujam svoje žu-Ijave roke zn par soldov in kljub temu ne morem dobiti nikjer dela — no, potem adijo in dober tek!... Tako ne bo šlo naprej, tudi ne sme iti — kje so božje in človeške pc>-stave za nas?... Drugi se vozijo v kočijah, pijani od razkošja in od uživanja, mi pa se opotekamo od lakote in od žeje izmučeni po cestah, ne da bi si mogli privoščiti ovsenega kruha. Kje je pravica? Kruha vsem, ki bi si ga radi privoščili, prislužili s krvavimi žulji svojih rok!« Angelo je stsnil pesti jezno in zaškrtal z zobmi: »Prekleto življenje, da nas mora nositi zemlja!... Ce nismo vredni črnega kruha, pa počakajmo toliko časa, da omahnemo po tleh in se sesedemo... Nikamor ne grem več klečeplazit, le najmanj pa k njemu... k tistemu stiskaču na barko; naj goljufa druge, mene ne bo več... Tako smo šli naprej iz ulice v ulico, klaverni in sestradani, pesti stisnjene, zobe škrtajoče. Za nekim vogalom nas je zapazil stražnik, se naglo zasuknil in smuknil kakor v strahu med gnečo ter nam izginit izpred oči... Mračilo se je. Zavili smo v- zaduhlo, skoro temno ulico, ki se je vila ozka In vijugasta med visokimi, črnimi zidovi na cbeh Straneh; vsa okna so bila odprta na stežaj, kičme so bile nabito polne, hrup in štmder povsod, kamorkoli sem se ozrl; zeajpaz aj se jo prikazala visoko nad nami, v oknu četrtega ali petega nadstropja, čudno nau- Spana ženska glava z mogočno frizuro, cl-gareto med ustnami, in koj nato zopet Izginila. Smrad se je širil v ulici; Iz vseh vež so kričali surovi pijani glasovi, čulo se la izzivajoče žensko hihitanje. Angelo sc je zaklel. Tukaj pijejo, kakor da bodo živeli sa* mo še ta večer, duše pijane! Imaš Sa kak sold, Maks, poglej!« »Nimam, pa če se slečem do golega«. Je odkimal Maks klaverno in upognil tilnik, »In midva ravno tako!« sva pristavila Polde in jaz.« Pisana sruča razogtavih, visokosfrlzira-nih deklet v rahlih, globoko izrezanih biu* zah nam je zastavila z odprtimi rokami tesno pot; vse so sc ostudno smejale In po-mežikovale s trudnimi, črnopodčrtaniin očmi. Ima izmed njih, vitka, P«a buinoki. peča, roke do ramen gole, oči črne in črno frizuro nad belim, visokim eclom, se je zadela ob Angelov komolec. »Greš?« Angelo jo je sunil vstran. »Glej, da mi izgineš izpred oči! Nisem ravno najboljše volje danes...« Črnka je nekaj zamrmrala, zaklela paf« krat robato in se pomešala med ljudmi. Povsod berači... Pojdimo kam drugam, koder se vozijo ljudje v kočijah!« Ja nasvetoval Maks. državnem posojilu republike češkoslovaške. Pri tem je proračunski odbor predložil predlog, ki pravi: kdor ima plačati davek cd jrnetka, ki znaša najinani 25.000 kron, mora se udeležiti podpisovanja IV. drž. posojila, drugače se mu ne bo dalo nobenega povračila za avstrijska oz. ogrska vojna posojila. Proti temu se puntajo Nemci, češ, da se jih hoče s tem predlogom pripraviti ob vse premoženje in — češki narodni demokratje, ki so sploh proti temu, da bi se upoštevala bivša vojna posojila. Večina zbornice pa misli, da ne gre, da bi bolniške blagajne, nezgodne zavarovalnice, penziiski zavodi, hranilnice in posojilnice itd ■vse izgubile, kar so pod pritiskom nemško- avstrijskih oz. ogrskih vlad morale podpisati, ker bi to značilo veMk role m gospodarskega življenja. Soc. dem. Pemeš je izjavil, da je za to, da se prevzamejo vojna posojila po določenih kurzih, ker drugače bi država v finančnem in narodnogospodarskem oziru preveč trpela. Obldnica demokratične avtonomne. 15. iun. 1^20 je bilo minulo leto dni odkar je večina čeških občin prišlo v roke soc. dem. delavstva Zupan mesta Plzna sodr. Ludvik Pik v posebnem članku v ,. Pravu L,idu“ poroča o težkem delu v občinah, ki nimajo skoro nobenih sredstev za izvrševanje svojih velikih nalog. Pravi: ako rie bo izvedena čimprej sanacija občinski financ, ako ne dobe občine stalnih dohodkov, ne bodo občine mogle več delovati. Po vojni so dohodki občin silno majhni, ker industrija ne dela. Plzen je dobival med vojno samo od firme Škoda (tovarna kanonov) letno občinskih doklad nad 2 mil Ion a kron, v 1. 1919 pa le — 72000 K, v 1. 1920 pa bo še man]. Socijalni demokratje so prevzeli silno težko in odgovorno delo v občinah ... Buržuazija jih seve ne podpira, ampak ovira pri delu .,, Kriza v vladi. Med klubom kmečke stranke in med soc. demokrati so nastale velike diference, radi česar hočejo odstopiti kmečki ministri. Soc. demokratje hočejo, da od bodoče žetve dajo kmetfe od vsakega posejanega hektarja 3 meter-ske stote rži, 4 met er sk e stote pšenice in 5 in pol meterskih stotov ječmena — to zahtevo je oficijehio predložilo v vladi ministrstvo prehrane — nasproti temu pa hočejo kmetje dati za vsaki posejan hektar le — 2 in pol meterska stota rži, 4 meterske stote pšenice in 4 meter-ske stote ječmena. Dalje hočejo kmetie. da bi se idačaio za 100 kg žita 200 kron, socijalisti pa so pri volji plačati le 160 kron. Kako se bo spor poravnal, še ne morem reči. Razlika med soc. dem. poslance-« la buržoazi?o. Zbornica poslancev ie V seji 18. junija odločala z glasovanjem ali je dati ukor buržoaznemu poslancu NVindirschu ali soc. dem Kreibich ali obema. W:ndirsch ie zaklical Kreibisdiu, da je »rdeči priganjač vojakov", Kreibich pa mu !e odgovoril, da »\Vindirsch prihaja pravkar od verižniške sodnije". Imunitetni odbor je razsojal o teh klicih in prJel do. zaključka. da ie soc. dem. posl. Kreibich v vseh ozirih korekten in da jc očitanje Win-dirschevo brez podlage, ali da je Kreibichovo očitanje utemeljeno, ker je — Windisch bil res obsojen od urada za pobijanje oderuštva... Franz Jose!, bivši cesar avstr!?-skl Češki listi poročajo po poroči-lin ameriških, da n! bivši avstrijski cesar Franc Josef umri naravne smrti, ampak, da so ie obesil. Zgodi- lo se je menda tako-!e: Pri znanem obisku nemškega cesarja na Dunaju so se v rodbini tako sporekli, da je prestolonaslednikova soproga Žita streljala na Viljema, ali ni ga zadela. Viljem pa ie lahno ranil Žito. Po tem dogodku se je stanje cesarjevo silno poslabšalo in 21. nov. 1916 ob pol 11 uri so ga našli — obešenega. — Kaj je na tem resnice, ne vem. Draginja je velika. Sedaj ko bo sokolski zlet, bo še huje. Prišlo bo na stotisoče gostov. Iz Amerike so že prišli. Pa o tem drugič. Politični pregled. + Avstrijski Vsenenici Ja krščanski socijaici v zvezi s Hortyievo madžarsko vlado delujejo z vso paro za povratek Habsbur-govcev. Avstrijski Vsenemcl so torej kljub temu, da so Vsenemci, zoper združitev Avstrije v veliko Nemčijo, katero idejo zastopajo avstrijski socijalni demokrati. Avstrijski krščanski socijalei odkrito delujejo za združitev Avstrije z Madžarsko v novo Avstro-Ogrslco, ki naj bi bila seveda monarhija z dinastijo »katoliških in apostolskih« Habsburgove e v. Horty je na Madžarskem že vse potrebno pripravil za povratek Habsburgovcev na madžarski »apostolski« prestol, krščanski socijalcl pa v objemu z vsenemško stranko pridno organizirajo monarhistični preobrat predvsem na Tirolskem, Solnograškem in Bavarskem, kjer so organizirali svoje vojaške formacije, fzv. »Heirmvehren«.-Očitno le, da obstoja ne samo med krščanskimi socijaici in bivšim cesarjem Kariom intimna vez, temveč da obstoja sploh obširno zasnovan monarhističen komplot med vsemi reakcijonarnimi meščanskimi strankami tako iz Nemčije, kakor tudi Avstrije in Madžarske. Generali in drugi plačani monarhistični agenti imajo veliko posla in po nemškem in madžarskem časopisju }e veduo č’tati, da potujejo enkrat z Dunaja v Budimpešto, drugič v Berlin, Švico, Monakovo itd. Pred nekaj dnevi je baje bivši cesar Karol zaprosil entento, da se mu dovoli povratek na Madžarsko. Njegov odvetnik pa je te dni izjavil dunajskemu časopisju, da se Karol Habsburški formalno še ni nikdar odpovedal svojim pravicam do prestola. Jasno je, kam pes taco moli. Posebno značilno za meščanske stranice v Avstriji }e predvsem, da popolnoma taje madžarski beli teror ali pa ga naravnost odo-bruiejo, krščanski socijaici ga pa naravnost hvalijo {tudi »Večerni list« kot »delavski« list je ta teror zoper delavsko gibanje branil še nedavno) in sl ga stavijo v zgled! Toda prepričani smo, da bo proletarijat vse grde in hinavske nakane monarhističnih agentov enkrat za vselej prekrižal in preprečil. + Italijanski parlament se sestane dne 24. t. m. OiolittI bo v parlamentu podal izjave svoje vlade glede zunanje-notranje političnega programa in obrazložil tudi gospodarske smernice dela te vlade. Posebno zanimanje vzbuja prvo in zadnje vprašanje. + Italijanske odškodninske zahteve te italijanski minister Sforza podkrepil s temi le izvajanji: 2ivl jenske razmere v Italiji so zelo slabe. Ljudsko zdravje je uničeno. V mnogih mestih je do 50 % jetičnih. Silno dragega premoga se vsled prometnih tež-lcoč ne more niti prav prevažati. Vlada mora plačati samo na penzijah in podporah okoli 30 milijard. Kljub vsemu temu pa Italija nikakor ne žaluje za 650.000 mrtvih, ki jih je zahtevala vojna furija (!). Italija vsled tega zahteva od vsenemške vojne odškodnine 20 % (Francija dobi 55, Anglija 25 itd.), če pa to ne bi bilo mogoče, naj se vojna odškodnina Nemčiji še zviša! — Enostavni računi kapitalističnih zastopnikov! + Za predsednika nemškega državnega zbora je bil izvoljen socijalni demokrat Loebe. + Deželo -•.-borPke volitve na Nemškem so se vršile po vsej Nemčiji po zavr-šitvi državnozborskih. Včeraj smo omenili zmago socllalnih demokratov v Mecklen-burg-Sehwerinu, danes pa naj poleg tega še afeaar,- Vcdno naprej srno hodili, mimo glasnih, prepevajočih krčem, mimo veselih, zadev voljnih ljudi, ki so leno pohajkovali in si piižigall komotliio lepo dišeče cigarete. — Roko v roki so švigali mimo nas lepi parčki, prešerna dekleta in zastavni fantje, smeh ua licih iti brezskrbnost ,v kretnjah. Maks je sklonil glavo. Vsi ti-ie — kaj poznajo življenje? Kaj vedo, kaj se pravi stradat! in trpeti?.,. Vriskanje le njih življenje, ljubezen njih Slad, ko imajo vsega v izobiiici. — O bog, Ute je pravica?« Polde pa je zavzdjlmil: »Stopimo v gostilno, ljudle krščanski; jaz se že komaj držim pokonci...« Tudi jaz sem omahoval, ker žc od prejšnjega dne nisem ničesar jedel. »Kako bi šli, ko nima nihče božjaka v žepni« ie menil Maks. Po!de se je grgraje zasmejal. »Kaj tisto, če smo suhi ko poper — saj Ima vsak krčmar vrata in kredo! Jaz pra*-vim, da pojdimo!« »Ima kredo In vrata krčmar, ampak za nas ne.', je odgovoril Angelo. Polde je obstal in se naslonil ob zid. »Če mislite, pojdite; Jaz grem«, ie (ležal. »Tako sem slab, da že komaj stojim...» »Jaz tudi!« sva rekla skoro obadva hkrati, Angelo in jaz. Maks je začudeno pogledal. Če greste že vsi, grem pa še jaz...« Hrupoma smo se opotekli skozi mračno vežo v odprto, natlačeno, zelo smrdečo krčmo in se sesedli za polito mizo, kjer Je sedelo že nekaj sključenih, krmežljavih starcev z glasnimi, čudno našemljenimi Ženskami z visokimi, golimi vratovi in polnimi belimi laktmi v živahnem Intimnem razgovoru. Slabo je brlela pod začrnelirn stropom petrolejska svetilka in razsvetljevala zariple obraze pijanih moških in žensk. Vse mize so bile zasedene, toliko da sta imela zaliti, trebušni krčmar in brhka, okrogla natakarica prostora med stoli. V kotu je sedel godec s harmoniko na kolenih in godel na vse načine in na vse pretege, da je moralo človeku nehote presedati. Časih se je dvignil izza mize razposajen, pijan parček in zaplesal po tesnem prostoru, da so se stoli prevračali in odskakovale steklenice na mizah. Oblak tobakovega dima Je krožil nad glavami vseh pivcev; kakor težka londonska megla Je legalo pred moje oči, tako, da sem gledal kakor skozi zakajeno šipo vse te vriskajoče, plešoče ljudi, te polne, objemajoče se roke, te pijane, zabuhle obraze in te bleščeče, od poželenja ostekle-nele oči, ki so šc v osteklenelostl mežikale in vabile,,. 4Palje prib.) ‘ zabeležimo, da so socijalistlčne stranke pr! volitvah v Thuringu tudi znatno pridobile na glasovih. + Nova nemška vlada je čisto meščanska. Tvorijo jo tri stranke: centrum, demokrati in nemška ljudska stranka, ki so se glede vladnega programa že sporazumele. Nova vlada bo izjavila, da stoji na temelju sedanje weimarske ustave, ter da bo delovala za zopetno povzdigo Nemčije na podlagi republikanske državne ustave. Pozvala bo vse stranke, da ji pomagajo pri tem delu. '+ Občinske volitve v Berlinu so izpadle za socijalistlčne stranke vrlo ugodno. Večinski socijalisti bodo imeli v občini 40, neodvisni 85, nemška ljudska stranka 40, nemški centrum in gospodarsko udruženje pa po 9 mandatov. V nekaterih okrajih Berlina bodo imeli neodvisni socijalisti večino sami. + Grčija In Turčija. Venizelos je na Grškem, odkar se Je pričela vojna, neomejen gospodar položaja in predstavitelj grške imperialistične politike. Sedaj mobilizira 9 dvizij grških čet, da Jih pošlje v Malo Azijo proti Turkom zasigurat mesto Smirno in morsko obal, ki jo je po vojni ententa priznala Grški kot nekako nagrado. Dnevna vesti. Demokratične uredbe in priredbe. Povodom prihoda princ-regcnta v Ljubljano se je zopet pokazala duševna bistrost naših meščanskih strank. Ljudje kar tekmujejo v bi-zantizmu in lov za odlikovanji je neprekosljiv. Slovenska birokracija je uvedla zopet frake in cilindre, čeprav jih je odpravil že ves svet. Policija in društvo hišnih posestnikov izdajo predpise glede okrasitve hiš m okenj. Mestni inženirji so se zbudili iz večletnega spanja in se izborno kvalifikujejo pri postavljanju — mlajev. Postavljajo delavci mlaj in vpijejo „ho-ruk“, inženir kriči in se krega, ker po njegovem stvar ne gre prav. „Pcjno z luč!“ mu pravi delavec, ki vzdiguje deblo „sem že več mlajev postavil, kot ste jih Vi vidci:!“ Greš- dalje po Dunajski cesti. K Vam pristopi mož in ponuja za sobotno popoldne na prodaj eno okno v svojem stanovanju, kjer se bo sprevod dobro videl. Mož je skromen — samo 500 kron bi zahteval za to. Takoj poleg stoji debeli krčmar z belim predpasnikom in se krega nad hlapcem, ki nekaj žge po starinskih vežnih vratih, kakor bi nekaj ugonabljal po razpoklinah lesenih vrat. Županovi ljudje hodijo in ukazujejo po .mestu, kaj vse je treba posnažiti in odstraniti. Zlasti strogi so pri vsem, kar le najmanjše spominja na Avstrijo in njene čase. Namreč glede tistega, kar se vidi. Justična palača se zaljša z zelenjem; vsa nova je. V njej pa sodijo sodniki, ki so sodili že nekdaj. Ali bi ne kazalo poklicati še Elsnerja nazaj? Giede sprejema je urejeno vse zelo natančno. Najprej zastopniki militarizmu, potem cerkvena goSpo-' ska, potem birokracija. Za temi pride na vrsto šele avtonomija — ubogi župan! — potem ljudstvo. Srbija je nekoliko demokratična, dinastija, j tam ni to, kar so bili Habsburgovci, ampak stremi, da se kolikor le mogoče približa ljudstvu. Srbsk.t dinastija se ponaša z demokratičnimi običaji in seljak sme. če hoče, stisniti roko „stricu Petru". Mislimo, da naši bizantinci Aleksandru ne bodo napravili velikega veselja s svojim aranžiranjem. Vse preveč tiči v njem — stare Avstrije. Še več kot Avstrija je Nas pušča vse to hladne. Kot socijalisti smo eo ipso republikanci. Več pa se hočemo pomeniti s klerikalci in liberalci in drugimi, ko minejo slavnosti. P. St.: Kance! paragraf. Pod tem naslovom je objavil -prijatelj Abdltus pred nekaj dnevi na tem mestu člančič, v kojem se načelno in taktično izreka prati kancelparagrafu. Pravi, da morajo glasovati naši poslanci proti temu izjemnemu zakonu. Pristavlja pa, da Je za ločitev cerkve od države. Abditus Je dober teoretik, tu In tam mu pa vkljub temu izpodlefl to mislim, da mu je tudi tu, vsaj v tej obliki, v kakoršni Je člančič napisan. Zlasti nesrečna sc mi zdi primera s sopiallstengezccom, ker obojega nikakor in ffod nobenim pogojem ni metati v isti koš. Socialistengezec je tip izjemnega zakona, kancelparagraf Je pa, vsaj danes, le preprosta in samoobsebi umevna garancija za nepristransko upravo in uradovanje. Cerkev je doslej pri na še vedno izrazito Javnopravna institucija in nobena zasebna družba. Duhovnik nikakor ni le cerk-ven služabnik, oznanjevalec vere In posredovalec med dušami in Bogom, ampak v najvišji meri tudi prav navaden državni, oziroma vsaj Javni funkcijonar. Kot takega ga priznava naš državni zakonik in kot tak vrši tudi nebroj javnopravnih funkcij. Da, ko bi bila pri nas Izvedena ločitev cerkve od države in bi bila cerkev le čistp navadna zasebnopravna Institucija, nekako Poglejte v strogo Ljubljanica Nekaj dobrega rodi princ regentov obisk v Ljubljani. Zvečer se Ljubljana koplje v megli prahu. Župan dr. Tavčar je pognal vse razpoložljive delavske moči v boj. Pometajo se ceste, trotoarji in zakotne ulice. Kandelabri se prebarvu-jejo. Trgovci-verižniki snažijo svoje hiše, Jadranska banka je dala na svoji bajti napraviti velikanski reklamni napis. Več kot šest let se ni pometalo in snažilo; danes se hoče popraviti vse. Le struga Ljubljanice, ki presekuje mesto, ostaja nepopravljiva, ostaja škandal. Občinski svet nima nikoli vinarja, zakaj mesto je prezadolženo. Toda ob priliki visokega obiska premore beraška Ljubljana še vedno beraških 100.000 K. Tisti le revčki, ki ponoči pometajo, vsi raztrgani in bosi, požirajoč najmanj sedem let stari prah ljubljanskih cest in ulic, so edini pravi pa-triotje. Njim dajte odlikovanja! Blatna. Ljubljana — ti si delavska L jubljana. ki pa te upravljajo — meščani — ,.demokrati—“! Sedaj oglejte, kaj vse ste počeli zadnjih sedem let. Cele bukv£ bi se dale napisat' Kaj vse se ni izvršilo, kaj vse se ni delalo, kaj vse se je govorilo pred ..Deželnim dvorcem" in pred magistratom. Vidimo pretekle dni. spoznavamo zopet figure, ki smo jih nekoč že poznali — in sram s»as je. To je narod? He! To je Jugosloven-ščina! Poglejte v starozna.no strugo Ljubljanice! Tu je fotografija davno minolih dni in — sedanjosti! »Bog r’>nrav!ia!ne sksžbe. Začasni zakon z dne 4. maja ! 1920 ie preosnoval pooolnoma sodniško pripravljalno služba Pred me-obratom se ie moral odpravljati ab-solvirani pravnik K. Naroča se y upravnlStvu „Nfl)>refa“, Ljubi ana, Frančiškanska ulica 6/1. Priporoča se, da se denar za broSuro pošlje naprej radi nepotrebnih poštnih stroškov. Iz Slovenije. Jesenice. Tukajšnje delavstvo je poslalo potom Osrednjega društva kovinarjev vodstvu K. L D. svojo spomenico, v kateri zahteva izboljšanje delavskih žlvljenskih pogojev. Ko so se v tem vršila dne 31. maja t. 1. informativna pogajanja, so »krelikavcl* prignali celo tropo zastopnikov (menda vse člane, kar jih Imajo). Naši zastopniki so seveda proti temu protestirali, češ, ako že morajo biti navzoči, naj bodo, toda samo po številu organiziranih članov. Ker pa se imajo vršiti pogajanja dne 22. t. m. v Ljubljani, pa se je po posredovanju vladnega zastopnika K. I. D. sklenilo, da vsaka organizacija predloži svoj zapisnik članov, kar smo mi tudi storili. Ali J. S. Z. pa istih ni predložila, seve, ker nima tistega števila kakor so trdili, namreč 300 članov. In na zahtevo, da morajo iste predložiti, so pa rajši reducirali sami število članov in še za tiste nimajo zapisnika. Ako ga pa imajo, ga pa vsled tega ne predlože, ker nimajo člane ampak le članice, Marijine device. — Tako je sedaj naše prepričanje, če pr ni tako, pa dokažite kaj drugega. Jesenice. (Orle za železničarje?) Naši klerikalci se radi bahajo, da so prijatelji delovnega ljudstva. Pa poglejmo malo. kako ljubezen imajo do njega! Po polomu železničarske stavke jc bilo odpuščenih precejšnje število železničarjev tudi iz jeseniške kurilnice. Po večini so to ključavničarji, kovači, mizarji itd. Spričo velikega števila železničnih strojev in vozov, ki so pokvarjeni, pa moramo reči, da ravno te vrste ljud neobhodno potrebujemo. Ako pa gre kdo Izmed omenjenih odslovljencev prosit, da naj se ga sprejtne nazaj v delo, sc mu odgovori, češ da je že preveč ljudi. Da' bi se pa te, ki so popolnoma po nedolžnem prišli ob kruh, spravilo zopet nazaj v službo, bi bilo potrebno, da se skaže vse delavstvo ž njimi solidarno in jim gre v tein oziru vsaj s tem na roko, da ne bi sprejemalo dela pri železnici, dokler se ne sprejme te nazaj v službo, ki so bili že zaposleni tam. Ali čujte kako upoštevajo naši klerikalci krščansko ljubezen do bližnjega! Orli, ki so sedaj bili zaposleni pri K. I. D., se zavzemajo za t< da se jih sprejme k železnici. Sli so in v to svrho vzeli pri omenjeni družbi izpričevala, da so izučeni ključavničarji itd,, da iste predložijo tukajšnjemu vodstvu železničnc uprave, da se jih sprejme v delo, kar se jim je baje tudi že obljubilo. Torej tako! Stari delavci, ki so vajeni dela na železnici, nimajo službe, ker jih je preveč! Drugi, ki pa niso kaj takega sposobni in so to kar pra* vijo, da so, takorekoč le na papirju, ti pa se bodo sprejeli zato, ker so klerikalci! Tu se vidi vsa klerikalna strankarska zavist! Kar ne trobi v klerikalni rog, naj pogine, to je po načelih klerikalcev Kristusov nauk, ki pravi, da moraš ljubiti tudi svoje sovražnike. Kaj so vam storili ti družinski očetje, katerih mesta hočete zasesti in tako odvzeti njihovim nedolžnim otročičem šc ta itak borni košček kruha? Ali hočete pahniti te trpine, ki so se borili za svoj obstoj, res v najhujše pomanjkanje in bedo? In vi potem še vpijete o terorju soeijaiistov?! Kaj ne vidite, da s svojim početjem terorizirate do skrajnosti! »l.epi procvit J. S. Z.« tako pišete v Vaših listih! Res lepo, da! Mi si bomo vse to zapomnili in poučili vse delavstvo o vaših sramotnih nakanah zoper delavstvo! Kropa. (Odiranje ljudstva.) Mestna ob« čina v Belgradu je predpisala novo ceno za kruh in jo sporočila društvom belgrajskili pekov. Beli kruh stane 1 kg 2 In pol dinarja, črni pa 1 in pol dinarja. Kaj pa je s cenami v Kropi? Tukajšnji peki prodajajo namreč kruh po očividno pretiranih cenah: 1 kg stane 20 in 18 kron! Ali ne bo še konec odiranja v Kropi? Kje so oblasti, da ne nastopijo proti tem verižnlkom?! Ubogi kroparski delavci in drugi sloji! Zahtevamo, da se cene takoj znižajo ln oblastveno dotočijo! Cene se pri nas sploh vedno dvigajo, ne pa padajo! Agitirajte xa Baše časopisje! V soboto, dne 26. lunija 19 11 brivnice odprte od 6 zjutraj do 4 (16.) ure popoldne. _____________________ ŠPORT IN TURISTIKA. Češka koča in pot do nje sta v popravilu, ter svetujemo turistom, da je do otvo* ritve ne obiskujejo. Pot čez Žrelo iz Okrešlja ali Češke koče v Savinjskih alpah je letos razdrta in potrebna temeljite poprave. Vse turiste naprošamo, da opozore na to turiste v svojem krogu in jim je ta pot, dokler ne bo popravljen, resno odsvetujejo, da se no pripeti kaka nesreča. Triglavsko koče (Triglavski dom, Aleksandrova, Staničeva, Vodnikova, Koča pri Trigi; Jezerih, Zlatorog, Aljažev dom) so K dnem 27. t. m. vse otvorjene. Avtopošta: Kranj-Zelczna Kapla. Celotna vozna cena stane K 50.— in ne kroa 22.—, kot jc bilo pred kratkim javljeno. Novo! Novo! Ravnokar je izšla zanimiva brošurica ii isfin in st rta. Spisal Abditim. Cena K 4—, s poštnino K 4‘20. Naroča se v upravništvu *Napreja% Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L Prireditve. Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov za Slovenijo v Ljubljani, reg. zadruga z omej. zavezo, vabi na svoj izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. Julija 1920. ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma« z običajnim dnevnim redom. — Pripomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se bo vršil pol ure pozneje drugi na istem mest« in z istim dnevnim redom. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Načelstvo. h Izdaiaieli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec. Ste prelilaieni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ah kašljate? imate nahod? — Dobri prija teli v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza-fiuid! 6 dvojnaiih ali 2 veliki SbeciJalni steklenici 38 K. — Zaporski sok zeper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba brana Vam je pokvarila želodec? Felierjeve prave Elza-krogliice ga spravijo v red! 6 škat-Ijic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje! Eugen V. FeSIcr, Stubica donia, Elzatrc št, 252 (Hr-vatsko).______________ —B—. v3u ie možko dobro ohranjeno kolo, M MSi kopalna bana Iz kovine c ektr.čna svetilka (viseča, Messingrohrbandc) ter dva bakrena poniklana svetilnika za sveče. I-Oizve se v upravi .Naprej". ztaitM posla. star, vojaščine prost, ki sc želi etabliratl v kakem kraju Slovenije, kjer šc ni ni-kakega urarja, išče v s.rlio Ženitve deklico ali vdovo od 30 do 40 let staro, ki ima primeren kapital. Cenj. ponudbe na upravo .Naprej* pod ..Bodočnost*. /£SWp!M kavčuka uubljana f trgovska, špedicijsl’ a !iii kcmiF.de'n.družba Fedružaka v Ljutiiani. Akt. obn.B 1,500X00. Špedicija vsakega blaga. — Vskladiščenj e. — Zacarinanja. Reelcspedicija. — Prevažanje pohištva. Lastnica I. ljubljanskega skladišča j KRISPER&TOMAŽIČ' Direktna zveza s progojužne železnice. Telefon št. 866. « Pomili ra "“vS dvokolesa z najboljšo ff:' pnevmatiko,^ posebej v_& plašči, gvačna čreva in == vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje. Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. Konkurenčne ccne! Samo na debelo! Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F„ LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Nasini auto za prevažanje. Koiikat-enčn« cene. Baker &2§i Maribor. MM in iolermac. im& m Ves2©2, Maribor. Ul POZOR KOLESARJI! Najboljša in najcenejša PNEVMATIKA za kolesa ter vsakovrstni AVTOMOBILI se dobe pri Fran Fiorjančič-U, Seieaburgova Ulica 6, Rogaška Slatina Najboljša mineralna voda. Tempel vrelec, namizna voda Siyria vrelce, inedi-cinalna voda Donatski vrelec, medicinalna voda :: najmočnejše vrste :: Zastopstvo v vseli večjlli mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbd) 314 ČSSAtSJ® CERAR, tovarna slamnikov v Stola, p. Osnižals pri Ljubljani. novilirz^novrsl* &&}'?.iCIffiS nSh dvokoles z naJbotjjSo pnevmatiko, posebej ptaiCe, zračna (reva In vsako* vratni deli i a dvokolesa In razne stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623 f. L tpina z mili sli, LJUBLJANA, Stari trg 28. 2 Eldante polirja, izurjena sprejme takoj stavbena tvrdka Viljem Treo, Ljubljana Gosposvetska cesta 10. Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj. II? um, »lian, PreSernova ušesa 54. kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Menjalnica Slov. eskompt. banke Ljubljana Ima poseben borzni naspr. glavnemu kolodvoru I oddelek. p® inilgfti ceni za iluminacijo o priliki prestolonaslednikovega obiska oddaja v vsaki množini na veliko in malo tvrdka pr* IVAN JELAČIN, LJUBLJANA. za Prehrana ter plača dobra. Delo se prične 15. julija. w Vsaj cepin in sekiro prinesti seboj. Podrobna pojasnila daje Drž. Posredovalnica za delo v Ljub j;.ni. ni OSJE: IIMi Zlili® PiOSIŠM ^^BajaasBacsssBaBaBmmaBsammjsai Hotels attžati svoje lepoto? Hcčeie isti tal: tol® metka kože? Hotele ssinčnili peg,mlin in pnvrnii? Uporabljajte Felterjevo pravo Elza obrazno, IH IHjlUŽ« S kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, St. 111. močnejše vrste 12K K temu Fellerjevo najfinejše Ijiljanovomlečno milo 16K it® imeli lepe, zime Mt “la: pomada za rast Jas doseže bujne lase! Zaprcči prhaj, prerano osivenje. Za-brani plešo! 1 lonček 9 K, št. III. 12K. K temu močno terovo milo za umivanje glave S K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. Kijo Ib liiiiia oiesa? ristovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo ! Nobenih žuljev ! Nobene trde kože I Mala gkatljca 4 K, velika /£133. Škatlja 6 K. — 7nKtn rn L v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po,eto 1921, vsled česar povrnemo subskribentom 47, obresti odldneva vplačila do 31. decembra 1920, t. j. pri optiranili delnicah okroglo 11— kron m pn delnicah, 1« se na no\o subskubiraio o tog vsako delnica in 1S20 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati najdalje do 10. julija 1920. 4. p^bsknbci^ki rok u:^a od 18. jimija do 10^ jul, al920ms ^ ^ J ^ 4 .^ohlesti od dneva vrnitve denarja 5.) Pravico repaiticije si pridrži upravni svet i:_po j d H,wci™ otetAmntnn hnnkn v Zagrebu. Sroska banka v Zagrebu. pristojbine. 8. 9., __________,........... ..... u se zaznamuje prenos istih na „Slovensko ekskomptno banko . k i'.) Uspeh subskribcije je zajamčen po garancijskem sindikatu. ).) Delničarji I. in H. emisije naših delnic, katere se gtasijo na »ilirsko banko , mio ™.anr,a ictih nn Slovensko ekskomntno banko . morajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da Upravni svet Slovenske eskomptne banke. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Liubliani,