Office of Ghic&COj HL By ®der of tlie president, A. 8. Burleson, Postmaster j- « EatfJ — 1icii^li»Mtt>i> D.c«mUr 9, 1920, it ACCEPTANCE FOE MAIUNQ AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED VENI AN CATHOLIC tlNION at JollUt, lllinou, Undw the Act of Augu.t 24, 1912 r- Najrrfji *1oT«ulri tedni v Združenih državah. Izhaja vitka trad«. Naročnina: Za £1*m, mm Uu ........$'J0 Za ntčUne............$2.C0 Za inozemalTo .........$5.00 NASLOV ■radalitra la upraraStr« | 1004 N. Chicago j Joliet, III I Telefon: 104$ Š OTiQW 1108, ACT or OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED 0W MAY 22, 1918, No. 16.—Štev. 16. JOLIET, ILL., 20. * (APRIL), 1921. Leto VII. Volume m Razne vesti« Naseljniska predloga zopet prod kongresom. . Washington, D. C. 18. apr.— Tekom drugega tedna izrednega kongresnega zasedanja se bo zbornica bavila z naseljni-ško predlogo. Tozadevni odsek ima svoje poročilo že dovršeno. Novi zakon glede omejitve priseljevanja bo predložen v jednaki obliki ali po istem načtru, kakoršnega je bivši predsed. Wilson zadnji dan svojega predsedništva vetiral. Na podlagi te postave bo priseljevanje omejeno v samo tri odstotke celokupnega števila že tu živečih inozemcev te, ali one narodnosti. . Ker je bila Knoxova resolucija za sklenitev separatnega miru z Nemčijo in Avstrijo ž« minuli teden v kongresni zbo^ niči sprejeta, bode senatni od spk zunanjih zadev o tej točki tekom tega tedna razpravljal, na kar se vrši glasovanje še v senatni zbornici. Za splošno, ali svetovno raz- Washington, D. 0., 18. apr.— Panes je predložilo številno zastopnic raznih ameriških ženskih organizacij preds. Hard-ingu prošnjo, da naj naša vlada ^krene vse potrebne korake za splošno razorožbo tudi po drugih državah širom sveta Zaeno se bodo organizirane A-meričanke v tej zadevi tudi o-brnile na bližajočo se razorože-valno mednarodno konferenco. Velika agitacija za organiziranje delavcev jeklarske stroke. Washington, D. C., 15. apr.— Neoziraje se na brezposelnost in slabe delavske razmere v jeklarski stroki, se bo letos z 19. junijem pričelo veliko agitaeijo za organiziranje vseh delavcev jeklarske stroke; tako je danes sklenil in določil eksekutivni odbor A. F. of L. na svoji seji. Nove unije jeklarskih delavcev se bo priklopilo zvezi A. F. of L. V to svrho bo otvorjenib več agitacijskih podružnic in. sicer: v Chicagu, Pittsburghu, Clevelandu, Buffalo, Pueblo, BethlehemO, Pa., Steeltonu,Pa., Johnstonu, Pa., New Castle,Pa., Youngstown, O., Warren, O., Woodlawn, Pa., Sharon, Pa., Farrell, Pa. in Gary, Ind. Ta kampanja bo otvorjena v Denver, Colo,, povodom seje izvr-še val nega odbora; glavni urad bo v Chicagu. ; Samuel Gompers poročen. New York, N. Y. 16. aprila. Večletni predsednik Ame ke delavske federacije (A. .) Samuel Gompers, se je navzlic svoji veliki starosti (71) let pred tuk. nadsodnt- 88 letno Mrs. Gertrude Neu-scheler, pianistinjo in umetnico. ' Mr. Gompers je bil vdovec samo dobro leto dni. Iz prvega zakona ima 6 že odraslih otrok in številno vnukov. Pokojnina za bivše predsednike Združ. držav. Washington, D. C., 15. apr.— Senator Calder iz New Yorka in kongresnik Dyer iz Mo., sta danes v zbornicah predložila zakonski načrt, da bi se plačevalo vsakemu dosluženem predsedniku Združenih držav $10,-000.00 letne pokojnifte. Kongres ne bo branil prodaje zdravilnega piva. Washington, D. C., 17. apr.— Kongresnik Volstead iz Minne-sote, avtor prohibicijske postave in načelnik hišnega* pravosodnega odseka se je danes izjavil, da sedanji kongres ne bo nič nasprotoval prodaji piva in vina v zdravilne svrbe. To bo pa veljajo le v slučaju,oziroma toliko časa, dokler se bo vpošte- valo splošne določbe prohibici, ske postave. Ako se bo že na ta, ali drug postranski način zopet skušalo uvesti splošno prodajo opojne pijače, bo kon grešna zbornica ponovno nastopila s strožjimi predpisi. Po Volsteadovem zatrdilu je dandanes v kongresu več poslan? cev, ki so naklonjeni prohibici ji, kakor jih je bilo za časa minulega kongresnega zasedanja Voditelji 'suhačev' so s se danjo prohibicijsko postavo povsem zadovoljni; pri tem bodo pač na to pazili, da se to postavo strogo vpošteva in izpol nuje, ne da bi se pri tem kake mu posamezniku kratilo osebnih pravic. Novi francoski potniški parnik.. New York, N. Y. 18. aprila. — Dne 23. junija t. 1. bo prvifc iz New .Yorka v Havre plul no-vv velikanski in moderni, potniški parnik "Paris", last francoske parobrodne družbe. Parnik "Paris" ima za 37,000 ton prostorine in bo lahko naenkrat peljal 3115 potnikov. Najbolj imenitna na tem par-niku je velika obedovalnica v 3 nadstr. kjer bo naenkrat lahko sedelo 500 oseb. Hitra avtomobilska vožnja. 107.3 milj na uro. Los Angelet, Oal. 11. aprila, — Na tukajšnjem dirkališču je Jimmy Murphy pri dirki z avtomobilom dosegel svetovni rekord s tem, da je 50 milj razdalje prevozil v 27 minutah in 27 sekundah, kar znaša povprečno 109.55 milj na uro. Novo slovensko stavbinsko in posojilno društvo. Iz Waukegana, 111. se nam poroča, da so naši zavedni in napredni rojaki te naselbine in North Chicaga pred Ameriško unijsko delavstvo ne odobrava sovjetizma. Chicago, 111. 18. aprila. —Da nes se je vršila v uradu chika-ske federacije (Chicago Federation of Labor) želo burna seja, kjer so zagovorniki sovjetizma temeljito pogoreli. Gustave Frankel poslovni agent strojnikov je sedanji delavski sistem ostro grajal, hvalil pa delavski problem na Ruskem. Oskar Nelson, podpredsed uik chikaške delavske federacije je na to skočil po konci in rekel: "Vsak delavec, kdor priporoča Leninovo filozofijo sovjetizma, mora takoj raztrgati svojo unijsko karto! Govornik Frankel skuša na ta način rešiti delavski problem! Taki problemi so bili ne svetu že od časa prvega človeka in bodo ostali tako dolgo, dokler se zadnji človek ne zvrne v grob * * S Firankelnom je držalo samo pol ducata "rdečkarjev". med tem ko je velika večina navzočih odobravala izvajanje pod preds. Nelsona. Leninovi pri čtasi so torej do cela pogoreli 17 Bko in posojilno društvo. Predsednik tega gospodarskega podjetja je naš sobr. Frank Opeka, tajnik pa sobr. John Umek. Čitatelje iz Waukegana in North Chicaga opozarjamo na današnji , tozadevni dopis priobčen na 2. strani. Mnogo uspeha . pri novem podjetju! Ali bi se ne dalo tudi v Jolietu kaj takega napraviti t O Stav binskih in posojilnih društvih izpregovorimo več v prihodnji številki. ova država na zapadu. pokane, Wash. 18. aprila — prebivalci raznih okrajev v so^rni državi Idaho m v iz točili državi Washington delujejo /,<> ver lot na tem, da bi se odcepili od svojih prvotnih dr-jfr stvorilo novo, pod imenom "Lincoln" 'država. V to svrho se bo v označenih okrajih' započelo z veliko agitacijo, trapajof'o do lota 1923. Zakonodaja države Idaho je to agitaeijo odobrila. šli sinoči mrtvega v njegovi koči. Nesrečnik je ležal cel teden z vrvmi trdno privezan na posteljo, da ni mogel ganiti, tako je vsled lakote in žeje v groznih mukah umrl, ker ni bilo nikogar na pomoč. Policija je našla v poštni tružici pred hišo mrtvega farmerja majhen listič z napisom: 4'Poj. dite in odvežite Henrika Ger-linga!" ■ Znat' se mora! Trije Italijani obešeni. Chicago, 111. 15. aprila.— Danes dopoldne so bili v tukajšnji okrajni jetnišnici obešeni Cleveland, 0. 18. aprila. Ko je prišel danes neki Grk v triJe italijanski roparji in mo-naiuralizacijski urad, ga je nlci in sicer: Salvatore Card klerk (naš rojak) Mat Grdina mella' Joe Costanzo in Sam vprašal po imenu. "Faxiarchis Ferrara. Ta dan bi moral biti Rftimios Pappataxiasbon" je]1™1/ na obsojeni bil/odgovor, star 27 let, doma iz Parnasidova na Grškem Kojak Grdina je bil naravno v 8ma11 pomiloatil še za nadalj veliki zadregi za vpis 32 črk nih 30 dni- Med obefienci V dolgega imena na državljan- bil 5 kratni ™Grilec Cardinella sko prošnjo. IwWj prestrašil in obupan Nad vse previdni in praktič- ™ gel cel° vsle.d ni Grk je pa potegnil iz svoje- Antonio Lopez, istega je pa v zadnjem trenutku guverner žepa kavčukasto štampfli-ian je z dovoljenjem klerkr* itisnil svojo, kot klobasa dol- letna deklica, dvakratna imorttka, porodena. St. Lonis, Mo. 16. aprila. — 17 letna Uršula Broderieh (morda Slovenska ali Hrvati-vi, , velikanski in moderni ustrelila svojega očeta Tomaža Broderich-a, 1. 1919 pa svojega očma Josip Woodlocka se je danes poročila z 21 letnim Daniel B. Millerjem iz AtlfCUte, Ga. Navedena morilka je bila obsojena v 10 letno ječo; ker je pa vložila priziv se nahaja sedaj še na prostem. Rodoljubna Hrvata opeharila svojega rojaka. Chicago, 111. 16. aprila. — Sodnik Thomson je danes obsodil dva pretkana hrvatska goljufa, Mateja Tisa in Karol Millerja v ječo od 1 do 10 let, ker sta osleparila svojega ro jaka Josipa Elič-a za $1500. Navedenca sta prišla k Eliču z velikim zavitkom bankovcev ($18,400); zagotavljala sta mu, da je ta denar namenjen za dobrodelne svrhe na Hrvatskem. Ker Elič ni zaupal bankam, je imel doma za neko sliko $1500. denarja v bankovcih. Zvita . sleparja sta svojo žrtev pregovorila, da je ves ta denar položil v posebno škat-ljo, kjer je bilo onih $18.400 shranjenih. Rekla sta mu celo. da naj od te svete vzame $1000 ostanek pa pošlje na Hrvatsko vojnim sirotam. Elič ju je v bogal in z največjim zadovoljstvom prevzel še ključ te čudežne škatlje. Ko je hotel drugi dan prešteti svoj denar in one tisočake, je našel na svojo veliko žalost v škatlji samo 4 dolarske bankovce, drugo je bilo pa narezan papir iz časnikov, vsled česar je takoj stvar policiji naznanil. Pomožni državni pravdnik O'Connell zatrjuje, da sta na vedena sleparja tekom »adnjih 2 let na ta način prigoljufala najmanj $50,000. Zdaj bosta pa v zaporu premišljevala svojo veliko dobrodelnost za hrvatske sirote! ška domovina je bila s tem rešena! strahu pred smrtjo. Dan preje ga je v ječi še obiskala njego va žena s 6 malimi otročiči; tr prizor je bil nepopisno ganljiv uradno listino.—Gr LKer so se pri zadnjem slovesu Ponovno posojilo Italiji. Washington, D. C. 18. aprila —Zakladniški tajnik Mellon poroča, da so Združene države. Italiji zopet posodile 15 milijonov dolarjev. Od lanske jeseni je to prvo posojilo kaki tuji državi. Označeni znesek je bil na račun Italije plačan An: glijL; Anglija je pa svoto nazaj vplačala na račun Francije. Predsednik Harding in Debso va afera. Washington, D. C. 17. aprila — Vsled številnih prošenj za pomiloščenje Evgen V. Debsa voditelja socialistov je predsednik Harding danes generalnemu pravdniku Daughertiju naročil, da naj Debsovo zade. vo natančno preišče in mu c tem poroča. Predsednik Harding je dobival še za časa svoje volilne kampanje slične apele in prošnje, da naj bi se vse politične jetnike pomilostilo, kar pa Harding glasom njegove izjave ne more in ne sme storiti; obljubil je pač, da se bo oziral na posamezne, tehtne slučaje. Vlak povozil celo družino. Owosso, Mich. 15. aprila. — Na železniškem križišču pri Perry, 16 milj južno od tukaj je Grand Trunk brzovlak zadel v avtomobil farmerja Frank Martin-a. Njegova žena in njegova dva sinova so bili na mestu do smrti povoženi, Martinl(cče). je pa čez nekaj ur kasneje vsled prizadetih poškodb v bližnji bolnišnici u-mrL vsi jokali. Cardinella je postal neka? minut pred obešanjem popol noma nezavesten, da so ga mo rali zvezati in nesti k veša lom, in še tedaj je grizel te* preklinjal poleg stoječe straž nike. Prvega so obesili Cardinel lo, ki je umrl tekom 10 minut zatem so privedli na morišer Constanza, slednjič pa Ferari ja. Označena trojica je spada la najbolj nevarnim in pre drznim roparjem ohikaškegr mesta. Naredil $60,000.0°0 dobička pr žganju. Buffalo, N. Y. — Pomožni o krajni pravdnik Walsh poroča, da je v Ameriki neka dobrr organizirana mednarodna or ganizacija, ki ima pod kontro lo skoro vse izdelovanje ii prodajo opojne pijače odka1 je bila prohibicija uveljavlje na. Tej družbi načel ju je nel trgovec v Cincinnati, Ohio, k je tekom zadnjih let naredil ž< 60 milijonov-čistega dobička. Ker sta bila v to afero zaple tena tudi dva vladna prohibie agenta (John Morarity in Johi Gammon) sta bila obsojeni vsak na plačilo $3000. denarna globe. Rusija ne mara deportirancev iz Amerike. New York, N. Y. 16. aprila. — Charles Recht, zastopjnik ruske sovjetske vlade je danes obvestil našeljniske oblasti, da ruska vlada do preklica ne , bo sprejemala ruskih deportirancev7 iz Zedinjenih držav zaradi tega, ker Amerika noče prijio. znati sovjetske vlade. Na Ellis Islandu je sedaj za deportacijo pridržanih ,35 Rusov, ki bodo morali vsle4 te odredbe še nadalje ostat} v tej deželi. Umrl vsled gladu privezan na postelji. South Haven, Mich. 15. aprila. ^»Tukajšnja policija preiskuje zagoneten slučaj umora 70 letnega samskega farmarja Henrika Gerling, kojega so na- Leto ječe za $96,000. Chicago, 111. 16. aprila. — Ker je 19 letni klerk Franci> Carey nedavno poi^everil pr Narodni banki v Ottawa, HI svoto $96,000 ga je zvezni sod nik Landis. obsodil na leto dpi zapora v deški poboljševalnic* v Washingtonu, Carey je navajal vzrok tat vine vsled tega, ker mu banke ni dajala zadostno plačo, \la b; preživljal sebe in svojo mater ———— j, i .t Bela Kun v sovjetski službi. London, 16. aprila.. — Iz Mo: skve se semkaj poroča, da je bil bivši ogrski diktator Bela Kun imenovan za sovjetskega komisarja na Krimeji. Orkan povzročil ogromno škodo. I Dne 15. t. m. po noči in mi-mlo soboto je v raznih ozapadnih in tudi južnih avah razsajal tako močan :ilen orkan (blizard) kojega Teč let ne pomnimo, Še le šolaj prihajajo iz raznih krajev jolj podrobna poročila o povzročeni materijalni škodi. Ponekod je orkan divjal z brzino K) milj na uro; poleg tega je }a se zapadli sneg pokvarjil ikoro vse drevesne in vrtne n&-ade; samo v tem priza^W koda znaša nad Ž5 milijono|\T Jolarjev. Nepričakovani tornado je lajbolj razsajal po južni stcaid loliiie Mississippi in v nepq-iredni bližinL V okraju Hemp-;tead, Ark. je blo vsled tega ieurja ubitih 41 oseb, v MiHe|* •kraju 14 v Mississippi pa S. Skupno število teh žrtev se r% una na jugu nad 100 oseb. Tudi državi dorado ni pri* anesel minuli orkan. V Rocky \It. gorovju je po nekateriji krajih zapadlo nad 2 čevlje^ nega. Slična poročila o vel|-;em orkanu prihajajo tudi Iržave Wis., Nebraske ih Towe. Ker je bilo ponekod sfj-uo 20 stopinj nad ničlo , jb nnogo sadnegji drevja pozeb-o, tako tudi dosti poljskiji lasadov. V Kenoshi, Wis. jfc .apadlo 2 čevlja snega. Tako mdega in silnega orkana že >ndi ne pomnijo v Wis. od leta 1881. Izjava Vatikana. Rim, 18! aprila. — V vati- anskih krogih se uradno za- ikuje vest, da namerava ^sT. če posredovati med Nemčijo n Združenimi državami v >aracijskih zadevah. » . - * Avstrijski verizniki pod kiju-čem- - Dunaj, 16. aprila. — Oblasti o priafe na sled velikim ne-^rayilncstnim in tatvini pri lošiljatvi žita iz Jugoslavije, lamenjenega na Dunaj. Jugo-lovanski mornarji so bili z-nenjeni z raznimi avstrijski-m tihotapci, verižniki in pre-:upci, da so jim za slepo ceno lajali velike količine blaga iz adij. Dognalo se je, da je bilo ia ta način najmanj 50 vago-iov žita in raznega živeža u-kradenegs; dosedaj je pod 'djučem že nad 100 oseb v zve-zi s to goljufivo manipulacijo. iGITIKAJTK ZA NA* MLADINSKI ODDELEK! * " * "rfc. I' " Društvo sv. JoWJfcSt. 2. Joliet, m. Članom dr:štva ^v. - Jožefa št. 2. K. S. K. J. se naznanja? da se naj udeležijo prihodnje seje dne i maja v polnem številu; ker bo več važnih stvari jia dnevnem redu, zatorej se pozivlje vse člane, da se vde-ležijo te seje zanesljivo. Nadalje opozarjam člane, kateri mi niso še oddali spo-vednih listkov, da to storijo kar najprej mogoče, ker z Vsakim kateri ne bo storil svoje verske dolžnosti, se bo po-' palo po pravilih K. S. K. Jednote. John Plot, tajnik 'C . Društvo »v. Vida št. 26. Cleveland, O. Vsem članom našega društ va se naznanja, da smo sklenili na seji 3. aprila, da se društvene seje vršijo vsako prvo Ijo v mesecu ob 1. uri po e. Torej člani, zapomni-da se vplačevanje prične r že ob 10. uri dopoldne in tra S ja do 4. ure popoldne. Da se seja začne že ob 1. uri popoldne se je radi tega preuredilo da bo saj nekaj več članov I navzočih; kajti pri vsaki seji - je gotovo kaj važnega in bi moralo biti najmanj polovica ~ članov navzočih. Skušalo se ; bo* da bo vsakdo šel ven, ka-r iior bo hotel. t €V>rej člani vdeležujte se ; društvenih sej, pa boste saini T puli kaj društvo ali odbor * sklene, da ne bo treba potem Z oporekati: kar je odbor skle t nil, to ni resnica! — Noben od- • bornik ni nič več kot vsak ^veo odgo- ima! sklepu se še naznanja, da ~^,vrši pobiranje asesmenta f samo v dvorani, ne pa na do J mu tajnika. Toliko v blago J hotno pojasnilo. Društveni odbor. Društvo sv. Petar in Paval št 89 Etna, Penna. Poziva sve članove da dod ju u što večem broju na sjedni cu, na kojoj če se ukrepati za izigravanje nekog dara, u korist društva. I na ovoj sjedni-ci želimo odobriti nešto za pomoč naše izgorjele cerkve, sv. X i kole v Millvale, Pa. Ujedno molim i svu ostalu braču Hrva te i dobre katolike, okolice Pgh Pa. da nam pomogu koliko naj više mogu, da uzdignemo opet svoj hram Božji Bogu na čast a duši svojoj na spas. Suviše umoljavam sve članstvo, da svaki na slijedečoj sjednici preda svoju tačnu ad-resu, a daljni članovi neka to učinu putem pošte. Takodjer upozorujem sve članove da kada žele promijeniti " Glasilo,' * neka mi jave novu i staru ndresu, gdje in je novina zad nji puta dolazila inače im ne-inogu na zahtijev udovoliti. Sa bratskim pozdravom I. M. Radočaj, tajnik. igri bo pies m prost* svirala bo isborna godba, tako da bo za vse zabave in veselja na r; Še enkrat vabi. naše vse članstvo K. S. K. J. iz Cle velanda, Newburgha in Collin wooda, tako tudi druge rojake, da se vdeležijo te igre; ob enaki priliki bomo tudi me povrnilo izkazano nam naklonjenost; zatorej na veselo svidenje dne 24. aprila v "Grdino-vi dvorani! Josipina Menart, tajnica Posebna objava sa članice članicam našega društva ste še osobito prošene, da se v-Ideležite naše igre, kajti vsa-ka članica bo primorana vzeti en tiket, ako se vdeleži igre, ali ne. Pridite torej označeni dan vse, brez izjeme na društ-| veno prireditev v Grdinovi dvorani. Ms sosestrskim pozdravom Josipina Menart, tajnica Društvo št. 40 Hibbing, Minn Iz urada dr. sv. Barbare št 40 v Hibbing, Minn, se nap nanja vsem našim članom in članicam, da bomo imeli pri hodnjo društveno sejo dne 1. maja v italijanski dvorani, 117 Jackson St. Park Addition. Kar se tiče velikončne dolž nosti, pa že vsak sam ve, kaj je vsakega Člana ali članice dolžnost. Kdor nima še spo-vednega listka, naj se zglasi pri prihodnji, ali pri društvenem tajniku. Kdor se ne izkaže s spove "Veriga" zelo težko uprizoriti, zato gre hvala vsem igralcem in igralkam, ki so se potrudili da so isto tako lepo in z lahkoto igrali. Vsak, kdor jo je videl, se je pohvalno izrazil o njej, in kako bi tudi net Saj so bile tudi izbrane vse najtKv ljše igralne moči, in kjer taki igralci nastopijo, mora biti tudi uspeh. In uspeh je bil v giitfj tnem in zabavnem oziru ve| lik. Čisti prebitek je znai al čez 200 dol. Društvo sv. Jožefa je labjko ponosno na to vpri| zoritev. Prisrčna hvala gre v pili vrsti, seveda igralcem in igral kom, kajti žrtvovali so veliko truda, časa in vstrajnojM predno so dosegli tojik uspdi Lepo se zahvaljujemo Mal Uršuli Slana in Mrs. Ivaiii Ogrin, ki ste pripravili okusil večerjo igralcem. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki sofl na katerikoli način pomagal pri veselici, da je ista t^B dobro uspela. Živeli! Math Ivanetich tajniM Brackenridge, Paj Z delom se ne moremo poj hvaliti, ker ga sploh ni. V naj šem kraju sta dve veliki tol varni-livarni; počitnice smo dobili že Jani 15. decembra za; nedoločen čas; draginjo imamoj še vseeno veliko, tako, da se človejc težko preživlja. Pa ll kljub temu ne obupamo, ampak zaupno čakamo na boljše j čase, da bi res že enkrat na- i jstopili. Apeliram na članstvo K. S. K.,4^, da agitirajo malo bolj za pridobivanje novih udov naše Čislane Jednote, kajti do- sti je še, rojakov, ki niso pri Njen glavni namen je, zbližati nobenem društva zavarovani. Vpišite se torej prej ko mogoče, ker ne veste ne nre, ne dneva, kje in kedaj vas lahko nesreča zadene T Pozdravljam vse cenj. so-brate in sosestre nase Jednote sirom Združenih držav, tako tudi pozdravljam svoje brate, svaka in sestro v Crested Butte, Colo. Martin Vovk, iz Radovice. GLASILO K. g. kov. In ta Lačna vas je v velikem Amerika, v kateri kraljuje nek*j denarnih mogotcev ali magnatov, velika večina pa živi iz rok v usta. Žalostna a resnična slika! Te številke so vzrok, da so- prest vzgled. Poglejmo univer-cialisti primerjajo kapitaliste j zc, gledali&Se, cerkev! Da se je s požrešnim volkom, delavca cerkev gradila, treba je bilo v pa z ubogo ovco. Volk je sit. prvi vrsti učenega arhitekta, kadar ovco napade in jo žre ki pozna razne sloge, v kate-Ovca cela — volk pa sit, je ne- rih se cerkve zidajo: gotski, 20, APRILA 1921. itrn roma kratki dobi dal najmodernejše lice. Še enkrat ponavljam: Vsa čast delu, a v prvi vrsti gre za vse to zasluga duševnim kapitalistom: učenja-kom.Ali naj povem še bolj pri- Lokalne vesti. — Z ozirom na naše zadnje poročilo glede nameravane sla-vnosti 5 letnice obstanka Mladinskega oddelka K. S. K. Jednote, katero bodo priredila vsa naša lokalna krajevna društva k temu poročamo, da se bo vršila označena slavnost prvo nedeljo meseca junija. (5. junija t. 1.) Ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Jožefa se bo vršila slovesna sv. maša, koje se bodo društva s svojim Mladinskim oddelkom korporativno vdele-žila; popoldne se pa vrši v Rivals's parku piknik. Natančne podrobnosti in spored priobčimo svoječasno, ko ga dobimo od tozadvnega vese-ličnega odbora. — Se je čas! Te dni bodo ko-lektorjih vseh krajevnih društev K. S. K. J. iz Jolieta*in Rockdale po farnih okrajih o-biskali družine, da pridobijo naročnike na novi. mladinski list "Angelček.*1 Celoletna naročnina znaša samo $1.00; polletna pa 60c. Upamo, da jolietska naselbina glede števila naročnikov "Angelčka*' ne bo zaostala za drugimi; saj so baš Jolietčani prvi sprožili misel za ustanovitev Mladinskega oddelka! 44Angelček" se bo tiskal v tiskarni 44A. S." Pobiranje naročnikov tega novega i ista se zaključi s prvim majem. — Dne 13. t. m. se je poročil v naši cerkvi rojak John Sterle iz vasi Drnovo pri Krškem z gdč. Frančiško Murn iz vasi Rebče pri Trebnjem. Ženin je služil tekom minule vojne v armadi strica Sam-a, nevesta je pa došla še le pred 5 meseci v Ameriko. Novoporočencema želimo mnogo sreče! — Prvo veselico v povsem prenovljeni "Slovenija" (bivši Golobičevi) dvorani priredi naša šolska mladina na nedeljo, dne 8. maja ob 2. uri popoldne. Vstopnice so že sedaj na prodaj: za odrasle 50c, za otroke pa 15c. Spored te zanimive prireditve bo zelo velik in bogat, kajti naše čč. šolske sestre se z vso vnemo trudijo, da bo ta vselica šolske mladine nad-krilila vse druge dosedanje prireditve. — Pri volitvah za okrajnega šolskega nadzornika minulo soboto .je na zapadni strani zmagal Dr. John P. Benson; (katoličan) dobil je 3113 glasov; na iztočni strani je pa odnesel zmago E. R. Lewis z 2175 glasovi. K zmagi Dr. Benso na je pripomoglo dosti glasov slovenskih volilcev. — Dne 16. t. m. je policija izsledila in zaprla sedem mladih fantov, ki so nedavno po, noči napadli in oropali roekdalsko poulično karo. Med aretiran-ci se nahaja tudi 20 letni Martin Galle, je priznal, da je dne 29. marca streljal na nočnega čuvaja Elies-a Spafford. Drugi aretiranci so: 16 letni Pavel Galle, 17 letni Jos. Starešinič, 17 letni Frank Kure in njegov 19 letni brat Tony; 17 letni Anton Busch in 18 letni Joseph Casteiluccio. —Predavanje gdč. Christich, nedavno došle iz Jugoslavije se je vršilo minulo nedeljo zvečer v dvorani naše stare šole ob precej obilnem številu poslušalcev. Gdč. Christich je govorila približno tri četrt ure o sedanjih vrskih odnošajih na Srbskem, osobito v Belgradu. pravoslovne vernike s sv. kat. Cerkvijo; v to sVrho naj bi se v prestolici Jugoslavije, v Belgradu' zgradilo veličastno katedralo sv. Cirila in Metoda, ki sta prva oznanjevala sv. vero tudi po naših slovenskih krajih stare domovine. Gdč. predavateljica se je mudila dalje časa tudi v Ljubljani in pozna poli vsem in dobro splošne razmere Slovencev. Največ priznanja• mogože trdijo po" pravici so-1 romanski, bizatinski slog. Ker gre Slovencem radi tega, ker so v tem stoletju toliko dobrega memo razdeljeno med vse 1 ju-1 te cerkve, v duhu pred seboj že di, odločno pa obsojamo, da je gleda, kakšno bo poslopje, pre-v rokah par posameznikov na- meri natančno proporcijo (raz-kopičeno toliko bogastva, med mer je) posameznih delov stav-tem do se večina vkljub napor- be, določi material, iz katere-nemu delu bori za svoj obsta- ga naj bo poslopje sezidano, storili na misijonskm polju, bodisi že v Ameriki, Aziji ali Afriki. Dalje je gdč. Christich rekla, <}a je načelnik gibanja za zgradbo katoliške katedrale v Belgradu neki Slovenec. Govornica, ki je predavala v lepem angleškem jeziku, je žela ob zaključku buren aplavz. Po dovršenem predavanju je pa naš č. g. župnik Rev. J. Ple-vnik v kratkih in jedrnatih be drnatih besedah ra točke iz govora že Jt^ni iztbžil žil glavne omenjene gdč., povdarjajoč, da je njena misel blaga in da bo morebitne prispevke za to cerkev rade volje prejemal in odposlal na določeno mesto. Tri rane na telesu a-meriškega naroda. 3. Rana: Kapitalizem in socializem. Piše Rev. Anton Sojar. (Dalje.) Rekli smo, da je kapital podoben hudourniku, ki pridrvi od zgoraj v nižave in uničuje blagostanje delavca, ki se v nižavi trudi v potu svojega o-braza. Da je to res, nam dokazuje s številkami profesor W. I. King v svoji knjigi "Boga stvo in dohodki ljudij v Združenih! državah'\ Ta profesor trdi na podlagi resničnih dokazov da: 2% (dva procenta) ljudij v Ameriki ima 60% (60 procentov) celokupnega bogastva. Nadalje ima 18% ljudij 35% bogastva. 80% ljudij ima pa samo 5% bogastva. Te številke jasno govorijo in lahko rečemo; kričijo do neba! . V času vojske je postalo 15,000 novih milijonarjev v A-meriki Te številke je priobčil po profesorju Kingu duhovnik A Ryan, profesor sociologije na katoliški univerzi v Wash-ington-u, zato o njih resničnosti ni nobenega dvoma. Te številke bo vsak bolje razumel, če jih pojasnimo na sledeči praktični način. Recimo da živi v nekem malem mestu 1000 (tisoč) družin med katere je premoženje $100,000 (stotisoč) dolarjev tako razdeljeno, kakor je razdeljeno celokupno premoženje med vse ljudi cele Amerike. Po procentih, objavljenih zgoraj bi bilo premoženje v tem mestu tako le razdeljeno med družine: 2 družini imati 60 tisoč dolarjev 18 družin ima .35 tisoč dolarjev. 80 družin ima 5 tisoč dolarjev. 100 družin ima 100 tisoč dolarjev. Če pogledamo 80 družin s 5 tisoč dolarjev, vidimo, da pri de na vsako družino okrog 62 dolarjev. Dve najbolj bogati družini imate torej 60 tisoč dolarjev, dve najrevnejši imati vsaka po 62 dolarjev, kako bi zgledalo to mesto t.Dve družini bi imeli dve krasni palači; 18 družin bi imelo 18 čednih hiš; 80 družin, to je velika večina, bi imelo 80 koč ali kajž ali kolib ali šup. Kako bi imenovali to mesto? Z ozirom na 80 napol polomljenih bajt tt to mesto prav lahko imenovali: Lačna vas ali Selo Siroma- nek. Gotovo je tudi, da bi bil dobi razne kontraktorje, ki je volk kapitalizma še bolj krvo- vsak v svoji stroki izobražen; ločen, če bi ga ne krotile vsaj pride umetnik, ki slika cerkev, v nekoliko nekatere pravice in umetnik, ki okinča cerkev z po organizirano delo, ki v svoji; barvanimi okni in veličastnimi samoombrambi največkrat ni-1 oltarji in pod vodstvom— in ma drugega sredstva na raz- samo pod vodstvom—teh mož: ševni in finančni — so omogočili, da je Amerika v poljedelskem, industrijskem, trgovskem in sploh v kulturnem o-ziru v par sto letity postala to, kar je danes: najbolj napredna dežela na svetu. Če pa kapital pripoznava njegove zasluge, s tem mu pa 5e ne zažigamo kadila, ker ta kapital je omadeževan in oš-krcpljen z delavčevo krvjo in to so — krivice kapitala. O teh prihodnjič. polago kot — štrajk. arhitekta, umetnika, kontrak- Toda pri razpravi o kapita terjev lahko navaden delavec lu in dela nas ne sme voditi znaša in polaga kamen na ka- slepa strast. Če obsojamo k a- men na prvo trdno podlago, pital v tej obliki in s to silo, ki dokler ni zgradba dovršena. jo ima danes, ne smemo reči s socialisti, da je kapital že sam na sebi zlo. Da bomo boljše u-mevali, preudarimo mirno naj- Duševni kapitalist — talent — ne more imeti uspeha brez finančnega kapitala. Pesnik zloži pesmi in jih napiše in z- prej dobre in slabe strani ka- bere v celoto. Ker je pesnik pitala; pripoznajmo vsakemu, sam reven mora pQiskati bo-kar mu gre: kapitalu in delu; poglejmo nadalje, v čem zagreši kapital in v čem delo in gatina, da knjigo založi, to se pravi: bogatin pošlje spisane pesmi v tisk; tiskar natiska slednjič , skušajmo najti, na I tisoč izvodov poezij, knjigovez kakšen način bi se dala ubla- zveže te knijge, knjige gredo žiti velika nasprostva in zane sti mir in zadovoljnost med vse posamezne razrede človeške družbe, v kolikor je sploh zadovoljnost mogoče uživati na tem svetu. , Zasluge kapitala. na trg, knjigarne jih prodajajo! Pesnik dobi nagrado za svoje proizvedte, bogatin, ki jih predaja, vlečejo svoj profit. Tako tudi vse mnogotere iznajdbe bi ne preobrazile Amerike, če bi bogati ljudje ne po- V poljedelskem, industrij- kupili teh iznajdb in ne naro-skem in trgovskem oziru je A na st0tine in stotine stro-merika najbolj razvita dežela! jev< k0 8o vse to imeli< go za na svetu. Do tega razvoja sta poslili na tisoče in milijone de- je povzdignila kapital in delo, torej ne kapital sam in tudi no delo samo: ampak oba združena. Če bi na primer več milijonov delavcev samo — oprostite navadni izraz — s krampom in lopato obdelovalo to veliko zemljo cela stoletja, bi vkljub vsemu temu delu bila Amerika gospodarsko zaostala dežela. Da se je Amerika iz puščave izpremenila v civilizirano zemljo, gre v prvi vrsti zasluga: duševnim in finančnim kapitalistom, v drugi vrsti pa delu. Duševne kapitaliste imenujemo učenjake, ki so izumili moderne iznajdbe: Kompas, železnice, telegraf, telefon, pomorski telefon, brze trgovske ladije, na stotine raznih strojev s paro ali z elektriko, vse stroje, s katerimi so kopali zem ljo in našli v njej rude, in vse razne stroje, ki jih danes opažamo povsod: v fabrikah, pod zemljo, na kmetijah, v uradih, v gospodinjstvu itd. V zadnjih stoletjih so silno napredovale znanosti v kemiji, fiziki, mehaniki in skoraj vsako leto nas preseneti z novimi iznajdbami, novimi stroji, novimi patenti; ker en sam stroj dela za deset ali sto ali še še več človeških rok, zato ni čuda, da se je Amerika tako hitro razvila. Kjer je bila neobdelana zaraščena zemlja, danes cveto bogata polja, kjer preje ni bilo ne steze, ne ceste, ampak sama neskončna prerija, v kateri se bi moral vsak popotnik zgubiti, imamo danes lepe ceste, razne železnice švigajo kakor bfiski od enega konca dežele v drugo in prevažajo ljudi in blago; železnice so ustvarile vasi in mesta; iznajdbe se uporabljale vodne moči za najrazličnejše potrebe... Če bi i-sti človek, ki je videl Ameriko pred 400 leti, prišel nazaj in jo pogledal iz zrakoplova sedaj, bi se zavzel in bi rekel: To je čudovito! Pa zgodil se ni nikak čudež, le človeški um, človeški talent ali genij je preobrazil to zemljo in ji v primc- »apf^v za proizvajanje velikanske množine najriaznovrstnej-sih izdelkov v korist in užitek človeštvu. Iz tega vsak lahko spozna, da je neresničen ali vsaj neja sen stavek socialistov, ki trdijo, da delo producira vse bogastvo na svetu. Delo je bilo zmerom na svetu, a če bi ne bi lo učenih ljudij — izumiteljev iii kapitala, ki je mogel uporabiti iznajdbe, bi mi bili danes še vedno na tem, kakor pred tisoč leti. -Pa Vprašaj danes kmeta: ali seje, or je s konjem ali z mašino? Ali raje seje in zanje z roko ali ž mašino? Ali bi raje vozil s konjem žito v mesto, ali je bolj pripravno, da ga vlak ali ladija odpelje kamorkoli je po svetu? Ali je bilo pred sto leti bolje, ko je moral človek peš hoditi ali voziti se ali pa sedaj se po telefonu v hiši se zmeni v par minutah? Ali je za gospodinjo bolj pripetno šivati z rokami ali z malino? Ali človek ložje bere pismo ali knjigo, ki jo tiska stroj? Ali so modern« hiše v Ameriki boljše za človeška bivališča, kjer imamo moderno kurjavo, elektriko — ali stanovanja v kakoršnih so živeli, ljudje pred nekaj sto leti? Premišljuj o tem naprej sam za se in prišel boš do tega zaključka: Človeški um ustvarja iznajdbe* širi izobrazbo, pospešuje napredek. Splošno človek danes ložje in boljše živi, kakor pred tisoč leti, ali dosti ložje in srečnejše bi živel v moderni dobi kakor pre je,če bi na svetu ni bilo krivice. Zatorej, kakor gre zasluga človeški roki, tako in še bolj gre zasluga človeškemu umu, ki je odstranil na stotine težav, s katerimi se je moral boriti človek v prejšnjih dobah. Zasluga torej kapitala, ki mu gre! Brez denarja ni plače, brez plače ni dela. Kapital je privabil delavce v Ameriko in naravno bogata begata dežela in bogatini—du- PROSNJA Kakor je že vsem znano je vojna v Evropi povzročila veliko gorja, in kako je opusto-šila cerkve v našem rojstnem kraju. Znano je že skoro vsakemu, da so pobrali vse zvonove iz zvonikov; tako so jih po brali tudi v naši dobrepoljski fari. Slišali ste že, kako so farani iz drugih krajev nabirali in prispevali za nakup novih zvonov. Stem poročm vsem dobre-poljskim rojakom-faranom, dp. sem dobil prošnjo iz starega kraja, podpisano od cerkvenega ključarja in od g. župnika ter prosijo vse rojake, Dobre-poljčane po širni Ameriki, da bi jim priskočili na pomoč s kakim darom za nakup novih farnih zvonov; prosijo mene, da bi se jaz potrudil in nabiral prispevke, ter potem iste poslal na dostojno mesto, zato rej javljam vsem rojakom dob-ropoljčanom širom Amerike, da sem ugodil prošnji, za nabiranje darov. Prosim vse ro-jake-domačine da naj se ne u-pirajo tej prošnji in naj daruje vsak po svoji moči Prošnjo katero sem dobil se glasi: Dobrepolje dne 6. sušca 1921, Srčen pozdrav vsem roja> kom pošiljam podpisani, in Vam poročam tužno vest, da je vojska prizadela nam silno gorje, na vseh koncili} in krajih naše mile domovine. Na pretečena leta spomin* nam prestavlja vse kaj drugega kot dandanes. Marsikateri iz med Vas se še spominja na na še lepo doneče zvonove, kateri so morali prisilno utihniti.Voj ska nam jih je ugrabila in od vzela za vedno. Vsaki izmed Vas naj si misli, kako milo smo gledali za njimi ko so jih odpeljali. Misliti si morete, ka ko tesno nam je bilo pri srcu ko so nam zadnjič v slovo zapeli Naš stolp (turn) stoji z enim malim zvonom in še ta je sv Antona kateri pogreša dva brata zvona. Naša želja vseh Dobrepolj-cev je da bi zopet zaslišali en krat nove ubrane zvojiove, ali žali Bog, tega ne bomo vsi dočakali, ker pri najboljši želji in visoki draginji nam bo nemogoče nove si omisliti, še man, pa ste poplačati. Z zaupno prošnjo se obračamo na Vas, dragi rojaki daljni Ameriki ter Vas prosimo, da bi nam priskočili na pomoč vsakdo po svoji moči da bi stem pospešili nam kupiti- nove zvonove, kateri bodo tudi Vam marsikateremu znancu naznanili smrt v daljni A-meriki v spomin nam tukaj bi vajočim faranom. Zaupljivo bomo pričakovali, da se bodo naši prošnji naši cenj. rojaki odzvali in kolikor toliko pripomagali, da . bomo bolj z veseljem tudi mi darove za zvonove polagali, ker vsak najmanjši dar se bo hva ležno sprejel in v časopisu obelodanil. Nam vsem* skupaj naj bo ta težava, katero bomo vsi prestali in prenesli v čast božjo, dušam v vicah pa zveliča-nje. Bodite torej pozdravljeni vsi naši prijatelji rojaki v daljni Ameriki! Bog Vas blagoslovi pri Vaših opravilih in kar bode kateri nam v ta namen daroval, Bog mu stotero povrni! Z Bogom ostanite! Marsikatera bo prifBko-vica v tvojo rojstno bo vjiijp, In naznanila tužno vts|| da zapustil si ti ta svej Zvonovi milo bodo zapeli. kadar zatisnil boš.oči; in v daljni tuji zemlji] počivale bodo tvoje kosti Zvonovi bodo tudi ti za peli, tvoj dar v naznanje bodo vzeli, ker s trudom prisluže|i denar Radovoljno položil na oltar. V spomin domaČim b<> faranom kar pripomogli ste ± darom, ' i za vse bomo se spomnili, kadar bodo zazvoni . .AndrejRamoveš, žu] Josip Zevnik, cerk. Opomba: Vse denarne ljatve naj se blagovoljno lje na sledeči naslov: Anton Zevnik 707 Jackson St., Eveleth, Minnesota. (Advertisement.) =F Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Srbeče kožne bolezni i ao mnogokrat nepreoesljiv«. Pokaiejo M V obliki pordefete koie, mehurjer, izUklik in kar J« najneprtjetneJSe — ti tnaki neprenehoma v be, dražijo in povzročajo pekočo senzacijo, ki pri mora bolnika, da m praska na prizidetih mesti, kar je p* tis •labfe. Ne trpite tega. PosioHite se Severa's j ESKO (preje Severovo Mazilo za kolo) tičnefe mašila za srbečo in vneto koto i* k malo boste doeecli zaželjeno od pomoč. To mazilo viiva zaupanje pri tisočih lju* deh, ki so ca poskusili proti srbeč nI kc bolezni različne vrst«. Ti so iznaftli v! izvrstne uspehe — tako bost« iznalli vL Na prodaj pri vslh dofaru. ickarjl Cena 50c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Vsakemu naznanjamo/ da mi izplačujemo denar v Ju-j goslaviji ne samo v KRONAH,; ampak tudi v v Dolarjih, v gotovini^ Cena pošiljatve 3% naJ" manjša svota za doplačilo znaša 1 do-lar. Ako pošljete denar v kronal), vam nač ne računamo, zvzemši pri brzojavni pošijatvi, za katero je trea nekaj posebno doplačati. Pišite za naše cene denarnih pošiljatev. Prodajemo šifkarte za vse proge po izvirni ceni. Sprejmemo denar na pohrano in dajemo štiri odstotke obresti. EMIL KISS BANKIR. 133 Second ave. New York, N.Y. 50,000 akrov Lac Court Oreilles Indian Reservation na prodaj. Ponujamo na prodaj za na-seljenje to zemljo, ki je poraščena z najlepšim lesovjem ter ima krasne doline Chippewa v solnčni Sawyer County, Wisconsin. To je prvikrat, da se ta zemlja prodaje. Zemlja, je jako dobra, rodovitna in je v najlepšem kraju. Cena je okoli $20 aker na male, lahke obroke. Za zemljevid in pojasnila pišite na: COURT OREILLES LAND CO. Hayward, Wis. Zastave, bandere, regalije in slate znake za društva ter člane K. S- K. J. izdeluje EMIL BAOHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. New York City. ' • t * f - —h—Hžf .... J I I-p, I I _ _ ______ vf«lisja mkcj'frredo. ««iCr ir Lastnica Kranj*ko-SIovenske Katoliške Jedcote v Združenih državah I ' * ameriških. J V 'fay**. Uredništvo in upravništvo: Telefon 1048. Naročnina: 1 1004 N. Chicago St ■ j .. ' ■ i . ■ i Z* člana, na leto £a neslane ......................................................... "Ža inozemstvo ...........................»v..........«»■»» * • • • * • *,* • OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the • UNITED STATES OF AMERICA JOLIET, ILL. ..........$1.20 .. ..........$2.00 i..... >»■' Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St Ji i OFFICE: Phone: 1048. • JOLIET, ILL. nBurT Subscription price: ............$1.20 For Members, per year . ...............$2.00 For Foreign Countries .. • # •• • m mm • • • » • • • •••• •••#•» «T» ................$3.00 ........ 11' ' --- m ■ . insko lestvico našega Veliko \ ali vplačevanje. /30 za oskrbova o navesti samo tole: Ce radi tega se jih za tem in glej, da bo povo- oddelka ]£ot zaključek tega mii|1|K|8^BII IJ IfiBHPVVPI J dom 5 letnice obstanka našega Mladinskega oddelka tudi sleherni sinček in hčerka tvoje družine član(ica) naše K. S. K. Jednote. __j. z, -------- -1- " ■ m m m Agitirajmo za Mladinski oddelek. Menda vam je še v spominu nedavno priobčeni članek izpod peresa nekega znanega ameriškega pisatelja, kojega smo o ;.na tem mestu obelodanili z nadpisom: 4 4 Otroci, največje boga-stvo na svetu." Pisatelj je navajal razna dejstva, dokaze in t, primere, da je opora in bodočnost sveta v prvi vrsti odvisna od sedanje mladine. Ta odvisnost se pa opira na dva razloga: Na število (naraščaj) mladine, in na njeno vzgojo, ozir. izobrazbo. Razni profesorji in veščaki zatrjujejo, da bo čez 100 let fran- • eoski narod popolnoma prešel, oziroma izumrl; to pa zaradi tega, ker Francija po številu prebivalstva od leta do leta peša. , Ker Francija nima zadostne opore v mladini, ali naraščaju, bo čoz čas zginila s površja, kakor so zginili že tudi drugi svetovni napodi. ; Omenili smo dalje, da je bodočnost sveta odvisna tudi od . vzgoje današnje mladine. Vsled prizadevanja nekaterih posa mesnih kronancev in avtokratov se je v tekočem stoletju mladino vzgajalo preveč v militarističnem duhu. Poslediee temu so bile številne, krvave vojne, predvsem vzemimo slučaj Nemčije v minuli svetovni vojni. Edino njen duh militarizma je spravil skoro ves svet pod orožje; tako je pa tudi baš militarizem pahnil Nemčijo v prah in blato. Če se bodo za naprej vsi svetovni narodi oprijeli bratoljnbja, edinosti in sloge, se ne bo nikdar vpč o kaki vojni pisalo. — Gornje točke pa ne veljajo samo za velike narode, države in dežele; iste se lahko vpošteva tudi v manjšem oziru: na po-, f. samezne slučaje, na poedince, na družine ali več posameznikov ujn družin skupaj združenih. Pri tem mislimo tudi na bratske organizacije, ki so dandanes eden izmed najboli vair. . faktorjev človeške dj*užbe v Ameriki. ; 1>v , Ako gremo še dalje, ter se pri tem oziramo samo nase, pri-. itfejno do zaključka, da so razna* izvajanja, prilike in primere j tega članka v prvi vrsti namenjene naši K. S. K. Jednoti, prvi in najstarejši ameriški slovenski bratski organizaciji. Napisali smo jili vsled tega, ker bomo že čez nekaj tednov obhajali petletnico obstanka našega Mladinskega oddelka. Naša K! tlv. J. posluje že 28. leto. Celih 22—23 let po njeni ustanovitvi se ni dajalo dosti potrebne važnosti na eno izmed najbolj pomembiiih vprašanj obstanka ter njene bodočnosti: na r njen naraščaj. '' Zgodovina raznih ameriških bratskih (podpornih) organizacij je dokaj zanimiva. Dosti izmed istih, ki so poslovale do 25, 30 in več let je moralo prenehati, ker niso imele potrebne mladinske podlage za sabo. Člani, pristopili pred 25—30 leti so se postarali in pomrli. Rezerva posmrtnine je bila vsled tega do cela izčrpana; novih virov dohodkov, ali novih mladih rftoči pa ni bilo, da bi ono organizacijo še naprej držali in tako je ta, ali ona Jednota podlagonia za vedno zaspala.-•J Tudi pri naši K. S. K. J. se prvih 22 let njenega obstanka ' iii dosti mislilo na njeno bodočnost. Neoziraje se na raznoličue """"načine vplačevanja asesmentov, na željo po dosegi solventnosti i. t. d. smo puščali prvih 22 let našo Jednoto pripuščeno in navezano samo na okoliščine in istočasne razmere; Hvala Bogu! Enemu izmed večletnih gl. uradnikov se je pa porodila srečna misel v glavi, da je treba K. S. K. J. spraviti tudi nekaj naraščaja in mladine pod naše okrilje, če hočemo z mirnim srcem zreti v našo bodočnost in obstanek Jednote. Ta načrt in želja ae je nam na srečo in v veselje izpolnila. Dne 1. junija t. 1, bomo obhajali 5 letnico obstanka našega Mladinskega oddelka, ki je naše največje upanje ter sreča! Ko-jnaj 5 let obstoja ta oddelek, pa je že dosegel častno število 5791 članov, ali skoraj dobro polovico izmed celokupnega števila • aktivnega (odraslega) članstva. Ne smemo biti ponosni samo oa skupno število te naše oporne armade, ponosni smo lahko ... tudi na finančno stanje našega Mladinskega oddelka. Iz danes, prvič priobčenega finančnega mesečnega poročila Mladinskega oddelka je razvidno,da znaša čisto premoženje istega $22,828.23. Ati ni to lepa in povoljna svota tekom 5 letnega obstanka! Z eno besedo rečeno: K. S. K. J. bo še obstojala'leta in leta, tedaj ko že nas več ne bo med živimi; to pa samo.radi tega, ker jo bode naša mladina (potomci) vzdrževala. Mislimo, da smo s temi besedami in vrsticami dovolj jasno razložili pomen našega Mladinskega oddelka. Ker se bo v doglednem času slavilo 5 letnico obstanka tega oddelka, je naša sveta dolžnost, da do tedaj (1. junija)) napne-mo vse žile iii moči, da spravimo vso našo mladino pod prapor Mladinskega oddelka K. S. K. Jednote! Dragi nam sobrat (sosestra!) Ti si član K. S. K. Jednote, prve in najstarejše ameriške slovenske podporne organizacije T Si li ponosen na to? Dobro. — Če je temu tako, te uljudno vprašamo: 44Imaš li vse svoje otroke zavarovane pri isti podp. organizaciji, kjer si ti in tvoja žena že toliko let?"'Tu ne smemo v prvi vrsti vpoštevati samo naklonjenosti, sorodstva narodnosti, Jedrtote itd. ampak vpoštevajmo le tvojo lastno korist. Kje imaš svojega otroka bolj poceni in udobno zavarovanega? — Le vzemi " poli vafne druž ta družba pla Slepa črevo Gotovo ste že večkrat slišali o tej bolezni najbrže pa ne veste, kaj je pravzaprav in kako m pojavi. Na tem mestu vam bom skušal poljudno razložiti, .da boste imeli o tem malo pojma. Črevesje je razdeljeno v ma* lo in veliko črevo. Malo črevo je dolgo približno dvajset čevljev ter vodi iz želodca. Veliko črevo pa vodi v zadnjico. Veliko črevo je dolgo približno pet_čevljev. Pri človeku meri vse črevesje približno petindvajset čevljev. Del črevesja se končuje v malo cevko, ki nima izhoda. Od tega ima tudi svoje ime. Nahaja se ponavadi na desni strani želodca. Vse, kar povzroča vnetje pri tem delu,! povzroča vnetje slepega čreve sa. Vnetje raste, če zaide kak predmet v slepo črevo, na primer koščica od sadja, kak kamenček ali kaj podobnega Blato, igra pri tem poglavitno ulogo. Bolezen se pogosteje pojavlja pri moških kot pa pri ženskah. Če zaide kak predmet v slepo črevo, nastane vnetje ali pa oteklina. Če pa še bacili zajidejo vanj, bolezen veliko razvije, da je ne bo mogoče več ozdraviti, če torej že dalje časa kašljate, požurite se že da lies k zdravniku, da morda jutri ne bo prepozno! Potem-bi zaman trosili svoj težko prislu-ženi denar za zdravljenje. Vsak jetičen bolnik pa. tudi ne kašlja, dosti je takih, katere tare ta morilka—bolezen, ki so deloma prosti kaslja. Ako vidoma izgubljate na telesni teži, ako se po noči potite, če ste o-tožni, da nimate več veselja do življenja, to znači da se vas prijema jetika; tako,, ali šele za-početo jetiko se večkrat lahko še ozdravi. Žal pa, da mnogo pacientov hodi toliko časa na delo, dokler se jim ta bolezen že močno ne ukorenini. Potem tro šijo denar in letajo od zdravili ka do zdravnika; vse kar pri tem dosežejo je sočutje in na glo zmanjšanje njih denarnice Ako bi pa bili ti omilovanja vredni reveži žrtvovali le par par dni ko se je bolezen začela bi bili morda danes zopet zdravi in tudi bolj preinožni»^H Če ste morda Vi postali žr tov te grozne bolezni, bi morali biti zelo previdni in oprezni pri načinu življenja. Treba se je držati gotovih navodil, da se Bes je, če grel h kakemu doktor j d "mazaču," ti bo rekel, da se ogibaj bolnišnice. Ali pa več, čemu je temu "mazaču" bolnišnica trn v peti? Takim ni dovoljeno opravljati svoje - službe p9 bolnišnicah; ker vas - torej ondi.ne smejo "zdraviti", zgubijo na ta način denar, katerega bi drugače od tebe za- bolj poslabšajo. Bolezen je jetika ne razširi se na druge jako nevartia ter zahteva ta-1 člane družine. Jetičen bolnik kojšnje pomoči. Znamenja t. te ;mora vživati dosti dobre in re-bclezni so v prvi vrsti boleči j dilae^ hrane. Mleko je zelo princ na desni strani želodca, vJporoeljivo in je danes tudi po časih večja mrzlica. V želodcu l061" i mleko je lahko prebaviji-vas slabi kot da bi imeli bru vo in daJe m(>c. Neob hati in včasih tudi v resnici hodno i® P® takemu bolniku brufyate. Hrane no prebavljate treba.dihati dosti svežega zra-vedno. Bolečino čutite tudi v,ka5' 8oln<*na toplota in sveži .spodnjem želodcu. Včasih iz-'zrak Iiaiareč najbolj uničujejo gubite ter ter imate glavobol kall.jetike v Poučili. Imejte T6 ,«tauje lahko preide brez U)roJ zrH*no 8obo i •» t v _: .. nega bolnika, ali svetujte «»•■ vsakih posebnih komplikacij včasih se pa tudi v kratkem času konča s smrtjo bolnika Važno je, da greste k zdravni-ku, da on presodi, v koliko je nevarno in v koliko ni. Nekateri napadi se končajo ter se ne vrnejo več, nekateri se pa 110-nav^jajo. Če imate hudo vnetje slepega črevesa, morate bi ti takoj operirani. Odlašanje bi pomenjalo smrt. Če ste v dvomu glede potrebe operi ranja, recite svojemu zdravniku naj vpraša še drugega zdravnika za svet ter sp ravnajte po njunem odloku. 1 Dr. .Joseph Grahek, vrhovni zdravnik K. S. K. J. O jetiki in o zdrav nikih "mazačih". Spisal Dr. J. V Grahek, vrh. zdravnik K. S. K. J. Nedavno sem opazil povečanje števila bolnikov, ki so si nakopali jetiko. Zdravniška veda je dognala, dk izvira več bolezni še izza minule epedemi-je, influence, kajti prav malo je takih, ki so prestali influen co najbolj nevarne stopinje, da,... ... , . , . bi jim ta bolezen ne pustila kaj £K**ko) Podalo v bolnišnice mu na sveži zrak, pa mu bo to dosti pomagalo. Jetičen bolnik bi moral po polnoma sam zase spati v po sebni postelji in sobi. Hrano mu dajajte v posebnih lastnih skodelicah in krožnikih, tako naj ima tudi lastne žlice in drugo jedilno orodje. Ne pripustite, da bi na tla pljuval; plju nek se na tleh posuši, nakar se ga pri pometanju sobe razžene v zrak; v tako okužnem zraku je dosti kali jetike (bacilov) katere morda zdrav človek vdiha in si s tem nakoplje to bolezen. Polj ubo van je otrok naj bi bilo popolnoma prepovedano, ker je tudi nevarno. Tuberkoluza (jetika) sama se na ta način ne razširja, ampak tako se razširja še dosti drugih bolezni. Ne jemlji v u-sta kakega predmeta, katerega je imel že kedo drugi v ustih, bodisi že zdrav, ali ne. Tega navodila bi se morali v oJ>če vsi držati. Če ti zdravnik svetujje Spremembo obnebja (zraka), stori tako kmalu. Preveč pacientov prerado vedno odlaša, dokler ni že prekasno.in zamujeno. Ako bi se več tako obole- služili. Tem "mazacem" je v prvi vrsti tvoja denarnica pri srcu, ne pa tvoje zdravje. Gotovo je imel že marsikedo izmed vas bridko skušnjo v tem oziru s kakim samo nazivajočim se 4 4 specialistom.'1 Danes gotovo ne bo šel oni rojak v njego vo bližino, ker ga je oni 4 4 specialist" 4 da šelj še ne naznanja jetike pač ^ ti pripravila primemo jed, se lahko jetika že prihodnji te-;ko3°-bi tfmraLtiitvati. Ako bi ____.* - • ii/ . .. • u:i uomn i i r»ri liici hi "va co iln den pojavi ;vsled tega bodite ze lo oprezni. Ogibajte se propo gostega vživanja patentnih Pozdravil (medicin). Vsak, slu čaj je razuoličmi in bil samo ti pri hiši, bi ze še šlo, I toda družina je velika in vedno V obče \)i moral iti vsak "boarder"r v bolnišnico, če se • v ; . 11 Generalni.konzulat ki ne Srbov, Hrvatov in SI cev v Chicagu si štojfl tem naznaniti vsem scvauim, ki se obracajb konzulat za potne li&te (pose)' legalizacije in vse drugo, dj[ je ta konzulat vsled nove n«. redbe za potne liste preoblo-žen z deicrii. Vsled tega se bo označene uradne posle izvrife. valo s primerno zakasi*?lostjo. Nobene vloge se ne bo spreje-|lo preko reda; za vsako pros-njo je treba čakati, da prid« na vrsto. |lz teh razlogov se onim zain-[teresovanim priporoča, ki sa osebno zglasujejo pri konzul*, tu da naj pridejo v nas urad samo od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne, kajti popoldne se sam rešujejo vloge infetvari, ki so nam bile po posti dopo-slane. Consulate General of the King, dom of the Serbs, Croats and Slovenes, 115 So. Dearborn St. Chicago, 111. Nihče jih ne more varati. Brezdvomno so oni dnevi že minuli, ko so brezvestni po-snemalci , javnost varali. Naslednje pismo, datirano Eureka, Calif. 22. marca 1921 je ečividen dokaz, tega dejstva. 4 Mi smo zelo zadovoljni s Tri-nerjeviin grenkim vinom. Isto e izborno zdravilo, kar se pa raznih posnenialcev tiče, nas nihče ne more varati. Spošto-vanjem: Jotyn Jicha". Da so naši odjemalci povsem zadovo-jni, imajo za to povsem razlo-ge. Trinerjevo grenko vino: atero izdeluje Joseph Triner Co. 1333—45 S. Ashland Ava Chicago je najbolj zanesljivo zdravilo za neprfcbavo, zabasa nos t, glavobol in druge želod čne. neprilike, Nihče Vam ne more predpisati boljšega leka takih slučajih, in nihče ne more sestaviti zdravilo bolj z-nanstveno, kot izkušeni kemi ti Trinerjevih laboratorijev z vsemi modernimi pripravami T)ri rokah. Vprašajte Vašega ckarnarja, naj Vam da še Tri-u rievo Angelica, Liniment itd. Pošiljam denar v staro domovino hitro in zanesljivo po naj-aizjem dnevnem kurzu. Vse pošiljatve garantirane Josip Zalar JOLIET, HX. LJUDJE S KILO Vršite proč svoj kilni pas. Na tisoče ljudi z utrganjem (kilo) si lajšuje trpljenje s tem, da osijo in rabijo STUARTOVE umetne 1'RI-LEPLJIVE PLA P AO PODLOGE (blazinice). Vrzite torej proč svoj stari kitna pas. Ne nosite reč jeklenih ali gumijastih trakov, ki vas paijo in tudi lahko vbodejo. Naj Vam mi dopošljemo za poskušnjo eno PLAPAO PODLOGO ZASTONJ. Ne računamo za isto ničesar. Naj vam dokaiemo številno slučajev,! kaj so PLAPAO PODLOGE za dru^e, dobrega storile. Pišite po našo go o utrgovanju (kili), tam mpnogo zvedeli o tej neprijetni ni. Mi imamo zaprisežena spri in zahvalna pisma iz vseh delov ve, kjer je dokazano, da so PLA PODLOGE najboljše in da s mnogim kilo odpravile. NE ODLAŠAJTE IN NE ČAKAJTE mifute več. Posljit mam svoje ime in na$lov SE DANES. Mi Vam bomo takoj poslali a poskusnjo in ZASTONJ leno PLAPAO PODLOGO in knjiži o o utrganju. Naslov: PLAPAO CO. 3266 Stuart Bldg. St. Louis, Ma t j? 2ENA BOLEHALA 10 dolgih let. Zofija Stein, 423 Atlantic Ave., Keesport, Pa., je sedaj srečna ženski. " Ona zatrjuje: "10 dolgih let sem trpela vsled želodčne olezni m reviia-tizma. Skušala sem vsakovrstna zdravila, pa nobeno mi ni pomagalo. i»a-tem sem -poskusila še Bolgarski krrni čaj, in v enem tednu sem se že bcjlje počutila. Danes pa a>e morem prestati brez Bolgarskega krvnega čaja, {istega imam vedno doma za rabo. M čaj mi daje zdravje, preganja prehkd, in drži želodec ter črevesje v re1.2S, tri zavitke za $3.15, šest pa aslov: H aH. Von Schli Marvel t» C< Building, Pittsburgh, levila (240) oskrbovancev in valed neznosne dragi-Inje, v veiyri potrebi in stiski. r * & (PEČAT.) ^ 3Pran lavtišar, K »p. št. 21. Predstojuiatvu Kranjsko, Slov., Katoliške Jednote v Ameriki Vodstvo tukajšnjim, hiralnice blaznice se najprismeje zahvaljuje vsem ameriškim slovenskim dobrotnikom za poslani n -v . znesek K 3,000 (tri tisoč kron.) Blagih rodoljubov, se bodo Jec* v j1!1,;. *!* i im: JjJwwMrt* t JoUeta, gotovo sirotke hvaležno spominjale v molitvi in pri sv. masi. arxavi Illinois, dne 12. januarja, 1898. 1 1 GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. od ustanovitve do 1. aprila 1921 skupna izplačana podpora $1,920,883.97. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, «7 N. Hickory St.. Joliet, 111. I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Puehlo, Colo. IL podpredsednik John Mravinta, 1107 Haslage Ave, N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajpik: Josip Zaiar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III Za piana kar: JohnXekan, 406 Marble St Joliet, III. Gkvai blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IlL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukcgan, IlL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, 111 Mwtia Shukle, 811 Ave. "A", Evdetfa, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Johti Germ, 734 Moffat St Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet, IlL POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St. Joliet, IlL Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Ckero, IlL PRAVNI ADBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL John Deeman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": rvan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL Telefon Chicago 1048. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL Prepričani smo, da bodo blagi mladhioljubi tudi nadalje blagohotno podpirali naše sirotke. 1. V tukajšnem zavodu se oskrbuje 40 duševno bolnih za življenje nesposobnih otrok, ki so jih večinoma brezsrčni sta-risi zavrgli, ti so pač najrevnejši člani človeške družbe. 2. Okrog 20 telesno zaostalih sirot večinoma brez st*-rišev, aH če jih imajo, se jih ti sramujejo in se zanje ne zmenijo 3. Nekaj prispevajo posamezne domovne občine, vse drugo zavod sam. 4. Sirotke so v starosti od 2 do H let. Podpisano vodstvo potijuje, da je znesek prejelo, ter izreka na tem mestu najprisrcnejsi "Bog plačaj!M in se ob enem najtopleje priporoča nadalje. Ljubljana, 25. januarja 1921. Hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljani. Sr. Agneta Habjan, voditeljica. K zap. št. 22. Predstojništvo zavoda šolskih sester IH. reda sv. Frančiška v Mariboru. V Mariboru, dne 24, jan. 1921. Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. Podpisano predstojništvo hvaležno potrjuje prejem zneska 4000 K, štiritisoč kron, ki nam je doael iz deuarne podpore amo rikanskih decoljubov glasom sklepa Škof jskega društva za varstvo sirot v Ljubljani z dne 2L jan. 1921 v pomoč sirotam naše- V»a pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote naj se poiiljajo na ga dobrodelnega zavoda. Kranjska Slovenska Katoliška Jed- Ji^ ujcJ^ JOSIP ZAL*R' ** N; Chica?° St- Jolkt, IlU dopi« nota v Ameriki je lahko uverjena, da se bo zavod v zahvalo dmatran« Testi, razna naznanila, oglase m naročnino pa na "GLASILO" . . * ... . , , • . . ... ----------- «—. 1 spominjal svojih blagih dobrotnikov ter jnn prosil pri svojih molitvah, sosebno pri šv. maši božjega blagoslova. Zavod je podpore res potreben, kar je razvidno iz naslednjih razlogov: 1. Naš zavod ne dobiva nobene državne subvencije, izven K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet, IU. i ■ — Naš dar ža vojne sirote v domovini. K zap. št. 15. Društvo za mladinske domove v Ljubljani; Mestni trg, 8. - 1. |v najnovejšem času učiteljske nagrade za ljudsko šolo vadnico V Ljubljani, dne 26. jan. 1921. vzdržuje torej učiteljišče in meščansko šolo z lastnimi sredstvi. Škofijskemu društvu za varstvo sirot v Ljubljani:. 2. Gojenke in učenke, ki so oskrbovane v našem zavodu, Podpisani naj hvaležne je potrjuje prejem zneska 9000 k t. j. okooli 800, ne morejo vse plačevati vzgojnine, zato jih zavod devet tisoč kron, ki ga je Škofijsko društvo izplačalo iz ameri- vzdržuje za zelo znižane cene, nekatere tudi zastonj, škega daru za vzdrževanje Mladinskega doma na Kodelijevem 3. Med gojenkami in učenkami je dokaj begunk iz Pri-v Ljubljani. morskega in Koroškega. Bog plačaj tisočero blagim ameriškim mladenoljubnim sr- 4< Tukajšnje učiteljišče skrbi za učiteljski naraščaj svo-cem! Vaši "domovci" kojih število še vedno narašča, se bodo. jih ameriških podružnic ter tako obenem sodeluje pri vzgoji vedno hvaležno spominjali svojih dobrotnikov iz daljne Ameri-1 slovenske ameriške mladine. ke ter zlasti pri daritvi sv. maše in pri skupnih sv. obhajilih prosili Vsemogočnega za časno in večno srečo njihoVo in njihovih otiočičev. * bi'nam ohranili svojo blagonaklonjenost i v bodOcel- (PEČAT) Društvo za Mladinske Domove. Frank Lavtižar, predsednik. K zap. št. 16. Salezijanski Dom na Radni pri Levnici, Radna, 26. jan. 1921. P. n. škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani. Podpisano vodstvo se p. n.4' Škofijskemu društvu za varstvo sirot*' pre toplo zahvaljuje za nakazano mu podporo v znesku 1000 (en tisoč) kron, katero svoto je danes po Slov. banki v Ljubljani prejelo. Potom škof. društva izraža plemenitim srcem rojakov v Ameriki čuvstva velike hvaležnostti za tako dobrodošel prispevek, kateri se je takoj uporabil v nakup najpotrebnejših živil. Gojenčkom se je ta čin krščanske ljubezni naznanil: vsi bodo opravili posebne molitve in darovali sv. obhajila za svoje dobrotnike, katerim naj Bog povrne. Če si. društvu ostanejo še kake drobtinice milih darov, prosimo, da se še spomni zavoda, kateri je neopremljen in reven kakor malokateri dobrodelni zavod, ter, žal, nima sredstev, da bi zadostil tudi najbolj upravičenim željam n. pr. glede postelj, obleke in kopeli. Vsaki, tudi najneznatnejši dar bo sprejet z veliko hvaležnostjo in takoj vestno uporabljen revežem in sirotam v prid. Dejanski redni dohodki zavoda ne krijejo niti stroškov za prehrano; zavod je oddaljen od središč, kjer je lažje doseči kako pomoč in je n. pr. od dne ko se je sestavljal 4 i seznam sirot*' nanovo sprejel 5 sirot in si za 4 od tdh ni mogel zagotoviti niti vinarja prispevka. Z izrazom največje hvaležnosti. Dr. Ivan Walland, ravnatelj, K zap. št. 17. Ugledni Kranjsko Slov. Kat. Jednoti v Ameriki! Podpisana konfrenca izreka K. Slov. Kat. Jednoti v imenu revnih, delavskih otročičev, koje oskrbuje v svojem dnevnem zavetišču, najiskrenejšo zalivalo za velikodušno darilo 3000 K. Vsemogočni naj obilno poplača dobrim, slovenskim srcem v novi domovini. Obenem konferenca sv. Antona tudi nadalje priporoča svojim .rojakom deco v stari domovini. Potrebe so velike, sredstev pa malo. Hvaležno se bo sprejel vsak vinar, in najbolje porabil. Božji blagoslov naj rosi na Amerikanske decoljube! Konferenca sv. Antona na Viču p. Ljubljani dne 26. jan. 1921. (PEČAT) P. Arhangelj, Appe, t. č. tajnik. T. Tavčar, t. č. predsednik. K zap. št. 18, i9, 20. Upravni odbor zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani; Mestni trg, 8. jan. V Ljubljani, dne 20. januarja 1921. Škofijskemu društvu za varstvo sirott v Ljubljani. Podpisani odbor najlivaležnejej potrjuje prejem zneska 9000 K kot podpore ljubljanskim dnevnim zavetiščem za revno šolsko mladino v Florjanski ulici v Spod. Šiški in na Kodelijevem (3000 K). Bog plačaj tisočero blagim ameriškim dobrotnikom ter bogato blagoslavljaj nje in njihovo ljubljeno in ljubečo deco.! Naša revna deca v dnevnih zavetiščih se jili bo vsak dan spominjala; v svojih molitvah in pri daritvi sv. maše. Prosimo blagonaklonjenosti še za bodoče, ker smo radi Opiraje se na te razloge, si podpisano predstojništvo uso-ja zaprositi še uadaljnje podpore; (PEČAT) f Predstojništvo: S. Iff. Lidvina Purgaj, prednica. = ifinanono poročilo mladin- skega oddelka k. s. k. j. za mesec ^narc 1921. Dr. Prejemki štev. Plačani ase3. 1. _____, 2. ........ 3. ...... 4. ______ 5_______ 7_______ 8.____ 11......... 12.......... 13 ._____ 14 ._____ 1 5_______ 1 6......... 17. _______ 20..... 21......... 23. ...____ 25.....1... 2 9......... 3 0_____ 33________ 38. ______ 40. J_._ 41. >______ 42 ._____ 43. ______ 44; _______ 45. ______ 46 .______ 47_________ 49.______ 50_________ 5 2_________ 5 3.......... 5 4.......... 55. 5 6______ 5 7______ 5 8______ 59. ________ 60. ......... 61._____ 62------ 63. ........ 64. ........ 65. ......... 67......... 69. .„:..... 70_________ 72. ________ 74_________ 75. ......... 77. _______ 7 8........... 7 9______ 8 0______ 81_______ 83. ......... 8 4______ 8 5______ 86.___ 87___ .$ 29.25 . 21.30 . 7.95 . 4.35 . 8.55 . 35.70 . 5.70 . aio 2.70 1260 7.65 .90 .45 7.65 4.05 4.50 23.85 37.55 9.75 11.45 18.00 5.70 6.75 17.40 2.10 6.60 2.55 .15 7.20 4.80 23.75 16.35 25.80 405 3.00 14.00 6.30 1.95 15.15 5.10 12.45 3.15 22.35 8.70 11.25 1.95 1.65 3.15 13.05 6.15; 3.45 14.9& 9.60. 14.55 2.85 13.70 1.20 5.70 8.55-6.1$ 89. 90. 93. 94. 95. 98. 101. 103. 104. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 115. 13& 119. 120. 122. 123 126. 127. 128. 129. , 130. 131. 132. . 134. . 135. . 136. . 139. . 140. . 143. . 144. . 145. . H5. . 147. . 148. . 150. . 353. .. 154. . 156. . 157. . 158. . 160. . 161. . 162. . 163. . 164. _ 167. . 168. .. .75 4.55 3.20 30.25 1.65 6.00 5.10 2.55 6.10 3.05 4.75 11.55 8.85 3.60 g. 10 .90 1.20 1.95 9.20 1.80 6.60 2.40 15.85 1.50 1.80 2.40 11.70 .30 5.85 1.05 - 1.95 3.45 1.15 U5 1440 5.55 14.55 8.70 1.35 7.95 "735 4.05 4.20 1.20 3.00 4.05 14.55 13.25 2.85 1.05 1.80 NAZNANILO IN ZAHVALA. ZAHVALI. west Frankfonjt, Hi. hvaljujem & Češark za tvrtiki Zakraj tlo v zvezi s zaročenke Ane Skupaj...................................$861.50 Dr. št. 2 izplačana smrtnina........$300.00 Preostanek 1. marca 1921......$22,199.39 Prejeli od društev ...,$861.50 Obresti ^......i__________ 319.34 1,180.84 $23,380.23 Izplačali: Posmrtnine.............$300.00 Za prestop med čla^- ne (.ice) .................... 37.50 Upravni stroški________ 214.50 $ 552.00 Precrfttanek 3i. marca J921......$22,828.23 JOSIP ZAXAR, gl. tajnik. točno de-vanjem moje ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^______ ___Ferjanžiž Thžnim in žalostnim srcem starega kraja, fcato priporoH naznanjam vsem prijateljem in cam tndi dragim rojakom, naj znancem prežalostno vest, da se obrnejo nato tvrdko ako je dne 29, marca ob 10. uri hočejo biti dobro postreienL dop. mirno v Gospodu zaspal Ant^n Mravlje moj pre^jubljeni soprog, ozir. _ k<)6e ^ ~ , Washoe, Mont: j— Zakrajšek Martin Kostolec, & Oesark: — Naznanjam Vam v staro&ti 52 let, rojen v vasi d* so moje potnice srečno da* Vidošič, fara Metlika, Belo spele do mene. Vas telegram kranjsko. Pogreb se je vršil »eni dobil o pravem času, da dne 31. marca ob 9. uri zjut- sem jih šel lafyko čakat na dira j o peto črno sv. maso, kate-1 P°- Vse je bilo v najlepšem ro je daroval č. g. župnik Ste- fedii. Zato se Vam za Vaa trad ir.:i »Si^Hvau ob :*/,0gob.?v,;uMn prijaznost pri$rčno za h v*, vdeležbi prijateljev in znancev U**jemo vsi. pokojnika. Zatorej me dolžno-] st veže se na tem mestu naj- Bradford, I mL — Zakrajšek prisrčne je zahvaliti vsem pri- & Cešarek: Vam prav le* jateljem, dobrotnikom ter z- P° zahvalim, ko ste se potra-nancem za izkazane dobrote in« dili in se zavzeli za moje hčer* naklonjenost. Osobito lepaJ ke, ko so prišle skozi brea hvala č. g, župniku SullivantJ držka kakor so povedale, ko za večkraten obisk bolnika za »o prišle. Zatorej .se Vam mo-časa njegove mučne bolezni in kam prav srčno zahvaliti in za skrb, da je bil pokojnik pre- bom tudi priporočal Vašo tvrd-viden s sv. zakramenti, za več- ko. Ostajam s pozdravom kratno molitev, zlasti še, ko se Vam hvaležni je pokojnik boril s smrtjo. Naj | Fraafc Makuc. dobri Bog povrne stotero č. g. župniku za ves njegov trud. I Bridgeport, Ohio.j —Zakraj-Ravno tako lepo se zahvalju |žek & Oesark:— Ob enem jem g. Josip Sitar-ju, gl. pred- 86 Ydm moram zahvaliti, da je sedniku KSKJ. in njegovi bla p0^ Petnica Alozijja Kirchen-gi g. soprogi, ki sta skrbela za-P"?* iz starega kraja, me v vseh žalostnih urah kotifKat^ri lznied rojakov je na-brat in sestra. Nadalje hvala menJen dobiti svoje sorodnike Mr in Mrs. Buchanan, g. Bo- iz »taregak raia> ^niu pripo-eslavu Koreiva in g. Gospoda- rocam, da se obrne na gori o-rič-u za avtomobile in vence, cenjeno tvrdko, ako hoče biti Prisrčna zahvala cenj društvuj dobro postrežen, l^akor sem Sv. Treh Kraljev št. 98 KSKJ.Ibl1 I i iojega Član je bil po.kojnik,i i Frank Kotar, ter ga je nosilo ter se korpora- " tivno vdeležilo sprevoda inj . Ml*waukoe, Wis. —Zahva-društvu Roženkranske Materese tvrdki Zakrajšek ft Božje ki so prišle z g. župni- Cesark> ^ra, se je zavzela kom kropit truplo umrlega ter ^ meiJe v New ^ skupno molit sv. Rožni venec zam?Sla ^potovati k starišem in za naročeno peto sv. mašo v Milwaukee. Brzojavi in pi-zadušnico. Še enkrat: LepaPma dosegli in oblasti hvala vsem skupaj! Iskrena ^ me »de poslale nazaj, ako hvala vsem darovalcem ven- ^ ^e zavzel Mr. Za- cev in vsem dobrotnikom. Lju- kraJ«ek, ki je posredoval, da, )i Bog naj stotero poplača! *em- mo^la potovati takoj, Tebi pa, nepozabni mi so- fed tem ko se aSent v Milwau-prog, ozir, oče, ki si nas moral !kee'Pn katerem je bila karta zapustiti po dolgi, mučni bo- kupljena ni hotel prav nic brl? lezni, naj bo lahka tuja zem-M1 za mo' »komur, kdor ljica in usmiljeni Bog naj tijPotuje v stari kraj ali iz stare podeli večni mir in pokoj;' mi f movme» Priponx-am, da se pa,žalujoči ostali pričakuje-1da se Posluzi tvrdk^ ZakTaJ" mo z upanjem v božjo -milost šek & zopetnega svidenja nad4 zvezdami! Žalujoči ostali: Mary Kostelec, soproga. Mary, Amalija, Ludvig in ^^ V*-V so zahvale pi VUjem Otroci. , r Advertis ) Rodcdale, 111., dne 10. aprila 1921. lSale* lAa\ertlS.; Ivanka Križaj. Dostavek: Ako kd|) dvomi, da te zahalve niso resnične, naj piše na tvrdko Zakrajšek & Češark x New York xx> ua- KERNOV Angleško-slovenski besednjak. NAZNANILO IN ZAHVALA.! Vam je potreben pri učenju Globoko potrta naznanjam angleščine. Slovenska piladin^ vsem sorodnikom, prijateljem Ura lahko rabi pri učenju slo-in znancem, da je dne 28. mar- venščine. Cena mu je $5. Vsa-ca, umrl moj ljubljeni soprog ika hiša bi morala ime|i en iz- MARTIN GrRGURICH Rajnki je bil rojen na Fari pri Kostelu. V Ameriki se je nahajal 15 let, bil je zelo priljubljen med rojaki in med tu-jerodci ter dober mož in oče svojega otroka. Iskreno I vod. DR. F. J. KERN 6202 St. Clair Ave. Cleveland, 0. ] RAD BI ZVEDEL za svojega brata Janeza Vesel, doma iz vasi Tmynik pri se zahvaljujem I Loškem potoku. Pred 5 leti i fseui, ki so darovali vence in sva bila skupaj na Chisliolmu. ga obiskali na mrtvaškem od- Minnesota in potem je pa oni ra ter ga spremili k večnem odšel v Montano, odkoder mi počitku. je pisal čez dve leti. To je bilo j Posebno se zahvalju jem dr. njegovo prvo in zadnje pismo, sv. Jožefa, štev. 57 K. S. K. J. Prosim cenj. rojake širon*| za krasen venec in polnoš,tevi- Amerike, osobito v MontaniJ len obisk, potem članom društ-jako morda kedo ve zanj, naj va "Danica" ki so mu zapeli zadnjo pesem v slovo ter botrom Matiji in Jos. Baud*. Ostane naj vsem v dobrem spominu. Tebi pa, nepozabni soprog m oče, bodi lahka žemljica, v miru počivaj! Žalujoči ostali;. Mary Grgnrich, soproga in hči Ana. Brooklyn, N. Y. 8. aprila. 1921 mi naslov kmalu naznani, ali naj se pa sam zglasi, ker imam] zanj neko važno novico iz starega kraja. In zdaj naznanjam, da je pri-1 šel od brata Rudolfa sin in bij rad govorili njim pismeno, a če je mogoče ustmeno. Prosim te torej, ako dobiš te vrstice,] da se hitro meni zglasis. Anton Vesel, 14901 Ave. Collinwood, Ohio. - 5, M ' "SE-* *3UW > WC MM občinska uboga — Ivan Jamnik, hiralec — Marija Pecnik, po 68 let. -f Anton Kora trgovec, 44 let. —* Jungwirth, tob. tovar telj v. p., 67 let. — Te-Kravanja, kuharica, 3? Josip Kersnik, čuvaj, 4) — Ana Kadunc, šivilja, 2i — Albertina Hengthaler va mestnega blagajnika * let. — Alojzija Pintar, za» [J sebnica, 47 let. — Marija Zaje. j; delavka, 56 let. og Umrl je v Prigorici v Dolen„'J vasi Janez Oražem. Bil je mar-^ ljiv, vzoren gospodar in odloč jo no katoliški značaj. N. v. m. p ag Najstarejša Ljubljačanka u jk mrla. 21. marca je umrla v hi I ralnici sv. Jožefa na Radecke ga oesti 9 mestna uboga Kle O mwitina Bosizio. Dosegla j lr redko starost 101 leto, 2 mese->a| ca in 9 dni Bila je zo zadnjega duševno čila, dasi še dlje časa oolnoma slepa, Smrtna kosa. — Umrl je v; Travniku št. 13 Jan Bartol. B:( je obcespoštovan in uglede* mož, podžupan vasi Travnik načelnik Lesne zadruge hranil nice na Tabru, občinski sveto valeč. Vse to znači, da je b\\ pokojni mož ljudskega zaupanja. Za Loški potok je njegova ^ smrt težka zguba, zelo ga bo mo pogrešali. Počivaj v miru bl&gimož! . Takse za vidiranje potnih Bštcv. Za vidiranje potnih li stov tujih državljanov se n* podstavi reciprocitete pobiraj* pri tuzemskih policijskih (po litičnih) oblastvih po razpisi ministrstva za notranje zade ve št SI. 53 z dne 15. januarja! 1921. nastopne takse: Od dr žavljanov: Združenih držav a meriških 10 dolarjev (javni u radniki (občinski, državni) ii častniki so prosti takse); Bel gije 10 frankov v zlatu ali 25 frankov v srebru (po kurzu V Bolgarije 40 dinarjev; Angles ke i njenih kolonij (10 silin gov "(*»«linarjih po kurzu) za 4MB potovanje in eno liro šter ling za celoletni viznm; Nem čije 15 dinarjev zan avadno po tovanjč (vizum velja za en mesec), 25 dinarjev za potovanj? tja in nazaj, 20 dinarjev za en kratno potovanje skozi drža vo (vizum vel j en teden)'in 30 din. za dvakratno potovanja (tja in nazaj) skozi državo (vizum velja en teden); Grška 35 dinarjev; Poljske 16 din.; Avstrije 30.50 din.; Madžar ske 31 din.; Švice 25 din.; Ita lije 59 din.; Rusije 10 din.; Španije 12 pezet po kurzu za ki imajo 10.000 in več letnega dohodka, 6 pezefc £cTkurzu za osebe z manjšim dohodkom, male industrijca i:i r^slc trgovce, 3.60 pezete p) kurzu za industrijske in trgov ske pomočnike in 1.20 pezete po kurzu za sluge in delavce; Nizozemske 37.50 din.; Romu nije 20 din.; Francije 10 francoskih frankov; Čehoslovaške 30 din. za osebe ki potujejo v trgovski poslih in 10 din. za vse ostale osebe; Norveške 10 norveških kron; Danske 7.50 danskih kron ter slednjič od di&avljanov vseh drugih držav 10 frankov. Kočevski okraj. Vsled po-mankljivih uradnih navodil je j. plavastvo .v Kočevju raču-za amerikanske pose da se vsem onim, ki so K mesto 1000 K. Na toza-„ vno intervencijo poslanca a) ja sporoča okr. glavar-ali 2000 K, povrne 1000 K potom pristojnega žu-brez kake posebne istva po denarnih zavodih. Kontrolni organi generalnega inšpektorata min. Ananc so prišli na sled mnogim ieprayilnostnim, ki so jih iz /rševale banke in menjalnice Vsi ti zavodi bodo sedaj kaz» lovani z občutnim denarnimi globami. SenturŠka gora. Tukajšnja ;upna cerkev je za Veliko noc dobila dva nova bronasta zvo-lova, tako da imamo sedaj zo-Det^tri. Vlile so jih "Strojne ovarne iz livarne v Ljubljani' 'A skupno ceno 153, 614 kron 50 vin. Večji zvon tehta 713 :g, manjši 331 kg. Postavil jih je v zvonik mojster Jan. Vr lovnik iz Tunjic za 525 kron. )ba nova zvonova sta glasbe-io melodična s prejšnjim zvo iom in tvorita ž njim kvart ekstni akord v duhu F. B. D. Tako se bo sedaj po dolgem asu zopet iz tukajšnjih višav azlegalo naokoli težko pričakovane in lepo ubrane zvonen e. Dolenja vas pri Ribnici. Ka co se je zagnala letos smrt v laše vrste! Pred par tedni smo okopali ugledno ženo Frančiš-:o Merhar, Prigorica. Bila je cot dekle vneta članica in od-jornica v Dekliški zvezi, igral :a na našem odru. Osem dni jo poroki pa je»že legla v pre-godnji grob. Umrl je tudi Ja-ez Oražem iz Prigorice. Mož >rave slovenske korenine, poštenjak, miroljuben in veren 'red par meseci je pokopal v nem tednu očeta in dva otro-:a, zdaj pa še sam v 51 letu tarosti mora pustiti ženo in edmero otrok. Manjkalo ga ;o v nasify vrstah. N. v. m. p. .Srečna beračica je Franca )swald. Do zadnjih dni je še beračila v Ribnici, zdaj pa je postala zavidno bogata žena mrl ji,je sin v Ameriki, pa jo podedovala zavarovalnio 120.-00 K. Koliko ima Franca zdaj v Ameriki razdvojenost. Sedaj po prevratu, je pričel delovati zopet zoper našo državo in ljudem se kar ježe lasje, ko čitajo v 4 4 Narodnem Listu", kake razmere vladajo pri nas. Po njegovem pisanju se obeša dan na dan v Zagrebu na Jelačičevem trgu prave "jugoslovanske patriote1 * in prvo-boritelje za osvoboditev Hrvatske. Da sta se Zotti in Radič kaj hitro našla v objemu, je sa-moobsebi umljivo. O Radiču pripoveduje Zotti take zgodbe, da se ljudje čudijo, da je Radič sploh še živ. Tako na primer opisuje, da je bila Radičeva družina vržena na cesto, da nima niti skoraj kruha, med tem, ko je Radič sam, kakor znano, vojni milijonar in izborno živi. In sedaj nabira ta Zotti po listu milodare za "ubogega Ra-diča" in je zanj že nabral 6000 dolarjev. Radič potrjuje * 44Narodnem Listu" z dne 24 decembra 1920 prejem prvega obroka v znesku 300,000 kron obenem pa lokavo pristavlja da je njegova žena najela pri neki banki svoto 450,000 kron kateri denar je naložen "za politične brošure in za politična potovanja" a manjši del "Slavenski knjižari", kar se pravi z drugimi besedami 4 4 dajte še "I Tovariša Zotti in Radič sta v bivši Avstro-Ogr-ski delovala z raznimi brošurami in spisi za njo, češ, da je u-stavna svoboda popolnoma zajamčena v Avstro-Ogrski, . sedaj pa ko imamo lastno državo sprejema Radič denar od Zot-tija, da organizira vstaje in nemire pod pretvezo, da gre za spor "nevtralne seljačke republike Hrvatske"! Od Save do Krke. Po 5. letih se je vrnil iz ruskega ujetništva France Penič iz Dol. Pirosice pri perkljah Žena njegova Tončka je odšla prede Novim letom 1921 z nekim postopačem v Ameriko. — Posestnik Alojzij Turšič iz Ma lega Trna pri Krškem je šel na Rako po voz krme. Pijani >rijateljic več kot prej. Kdo|fantJe 80 gamedn»Padli i zameril, če si je bogata ,n eden Je »*°del- Tu™« ce si 'ranča zdaj nakupila cukra. :ofeta, novo ruto, obleko pa love čevlje! Ogenj. nedeljo 13. mar-*a jppoldne se je užgalo _pri Irudnu na Polici. Ker je bilo uho in je pihal veter je bilo takoj vse plamenu. Ogenj se e razširil na Tišlerja in Klan-•arja. Prvemu je pogorelo po-oolnoma vse, hiša in vsa go-;podarnka poslopja, Tišlerju vozole, hlev in polovica hiše, Jančarju hiša in ves živež. Nevarnost je bila tudi za žup-io cerkev. Umnemu nastopu bližnjih in daljnih župljanov se je. zahvaliti, da se ni ogenj daje razširil. Kmalu sta bili na mestu tudi požarni brambi iz jrosupelj in Gatine, ki sta o-genj pogasili. Škoda se ceni na 200 tisoč kron. Zavarovalnina ie bila malenkostna. Vsi pogo relci so reveži in potrebni nuj ne podpore: Brat ustrelil brata. Zaprise !eni lovec Mihael Gradišnik iz Bistre je šel ob 5. uri zjutra, s svojo ženo v oerkev. Doma so ostali otroci, ki so se igrali Starejši sin France, ki je bi rojen leta 1907., je potegni izpod slamnice z osmimi streli nabit samkore8 in se z njim tako neprevidno igral, da se je izprožil in krogli je zadela-v vrat petletnega bratca Mihaela, ki se je mrtev zgrudil na tla. Radič in ameriški Hrvati. .V New Yorku izhaja "Narodni ist", ki ga izdaja zloglasni Zotti, ki je zvabil na stotisoče naših ljudi preko oceana, in med vojno vneto deloval za Avstro-Ogrsko in blatil ter grdil na vse mogoče načine one požrtvovalne bojevnike, ki so se zavzemali za jugoslovensko misel. Vsled tega njegovega je kmalu izdihnil. Zapušča več nedoletnih otrok. — Buse-ški nadučitelj g. Ivan Kocijančič se preseli s 15. marcem Ljubljano. V Bušeči vasi je služboval 16. let. Želimo mu obilo sreče na novem službenem kraju. Na njegovo mesto pa pride Cerkljanec g. naduČi telj Anton Lomšek. Dobro došel! — V Štangi pri Litiji je umrl v visoki starosti Gregor Žust, oče cerkljanskega in aj dovškega župnika. — V petek 4. marca se je oglasil iz stolpa cerkve sv. Marka v Cerkljah prvič nov 6 centov težak žele zen zvon, ki ima prav prijeten glas. — Tudi podružna cerkvica v Krški vasi je dobila iste dni nov železen zvon. Doslej ni imela nobenega. Ljudsko štetje v Tržiču je pokazalo, da se je število prebivalstva v Župniji zmanjšalo za par sto. Trška občina šteje 2379, pred desetimi leti pa 2630; Sv. Ana sedaj 520, L 1910: 552, Sv. Katarina skupaj <828 in župnija Lom 384, Doli, na, ki spada pod Tržič 444; Bistrica je narastla in šteje 419 oseb. Po veri je 20 protestantov v župniji, Nemcev je okrog 80. Vsa župnija šteje 3762 prebivalcev. - Odpad od vere. Ljubljanski liberalci živahno agitirajo za odpad od katoliške vere. Od društva visokošolcev 'Jadran', je že polovico članov prestopilo v srbsko vero. Liberalci in sa-mostojneži pa bodo še vedno rekli, da niso proti veri. Windischgraetzov grad v Planini in njegove gozde so I-talijani hoteli priklopiti Italiji, Pa ni šlo, ker je naše zastopstvo pri razmejitveni komisiji odločno zavrnilo to italijansko nakano. Črne koze razsajajo po Sa- mn la z doslej občini Lu< i nad 100 ljudi, večino-adili. Tudi v Celju je slučajev črnih koz. Obse ne ganejo, ker morajo preganjati klerikalizem, ki je nevarnejši od črnih koz. Dr. Oražnova oporoka. Medicinska fakulteta glavni dedič.*—Oražnov dijaški dom.' Predstojnik okrajnega sodišča v Ljubljani viš. sodni svetnik Mladič je razglasil dr. Oražno-vo lastnoročno pisano oporoko z dne 22. decembra 1919. Dr. Oražen postavlja za glavnega dediča medicinsko fakulteto v Ljubljani. Dotični pasus oporoke slove: 4 4 Vse svoje premično in nepremično premoženje zapuščam medicinski fakulteti v Ljubljani, katera naj uporablja to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda: i 1 Oražnov dijaški dom," v katerem zavodu naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega srbskega in hrvatskega plemena, ki študirajo v Ljubljani." V oporoki je pokojnik tudi volil lepa volila in sicer: svoji 15 let vestno in pridno služeči Miciki Kajtna 30,000 K. svoji hjšni Tonki Primožič 15,000 K in še druge udobnosti. Dalje je zapustil svojemu hišniku na Zelenem liribu Tonetu Krajše-ku vso svojo obleko in druge stvari. Obdaroval je tudi svojega oskrbnika Ivana Gerlovi-ča v Kostanjevici. Za izvršitev oporoke je pokojnik imenoval načelnika u-rada za zaščito dece (po ver je ništvo za socijalno skrbstvo) r smo od , da ti "koli" o ostali, kakor si jih želi planinski knez Windis-chgraetz, ki je veliki Italiji bolj na srcu, kakor pa prijateljski odnošaji z Jugoslavijo. Po italijanskem zatrdilu Jx> v Planini zelo nenaravna meja. Meja v Planini naj - bi šla ravno po sredi glavne ceste, tako, da bi polovico Planine pripadlo Jugoslaviji, polovico pa Italiji. Iz vsega postopanja Italijanov je jasno, da skušajo knezu Windischgraetzu rešiti čim največ gozdov in tudi graščino so skušali spraviti v Italijo. To pa ne gre, ker je graščina na taki strani, ki po jasnih določbah rapallske pogdd-be ne more pripasti Italijanom. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenj^ in klici obupa se ponavljaj!p,*ker bodo neka? teri posestniki popolnoma odrezani od svojih posestev. Gotovo bo razmejitvena komisija morala revidirati to samolast-no določanje naših mej. Išče se Franc Hrovat, drejčetov iz Gotne vasi št. iS pri Novem mestu, Kranjsko, star 36 let, ki živi nekako 16 let v Ameriki, sprva je bil pri stricu Alojzu Hrovat-u v Joli* et, 111. Mati Ana in oče Anton sta mu umrla, brat Alojzij p* se je zgubil v vojni leta 1915 Doma še živeče sestre Micka in Ana, slednja poprej kuharica pri dr. Travnerju v Ljubljani želijo in ga vabijo, da naj prej ko mogoče zglasi. VAŽNO ZA POTNIKE! Jugoslovanski konzulat nam je poslal naznanilo, v katerem pravi, da se bo pristojbina za potne liste nekoliko zvišala. Tozadevno naznanilo slove v v slovenskem prevodu: Tem potom se obvešča vse prizadete, da bo od 9. marca naprej taksa za legaliziranje dokumentov ameriških držav ljanov kot tudi državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ne dokažejo svojega državljanstva s potnim ii8tom,$2.40 za vsak dokument. svetnika dr. Frana Goršiča, ki|Ta lzPrememba ** j« izvršila bo za Oražnov dijaški dom iz- ua temelju zakona o taksah in delal po intencijah pokojnika pmviee odnošajev med našo zamišljen institucijski načrt. kraljevino in Združenimi drža- Za zapuščinskega komisarja vami-je bil imenovan notar dr. Naši državljani, ki se žele iz-Schmidinger, ki je ivršil prve|koristiti s postavno takso ene- Radost in veselje. nastane doma v stari domovini v hiši, kjer dobivajo kako vest od svojcev, živečih v Ameriki. Njih radost je pa še večja, kadar jim dojde kaka denarna pomoč iz Amerike od njih sorodnikov. AMERICAN UNION BANK pošilja denarje v Jugoslavijo najceneje, najbrže in najbolj zanesljivo. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO samo za EN DOLAR, pišite nam takoj za pojasnila. HRANILNE VLOGE vam donašajo 4% in vaš denar je pri nas varno naložen. Denar izplačujemo nazaj vsak čas BREZ napovedi. Prodaj« iiflcart. Javno notarttvo Dobava potnih listov. AmericanUnion Bank John Nemeth, predsednik. Glavni urad 10 East 22nd St. Ursd podružnice: 1597—2nd Ave. NEW YORK crrv, N. Y. uradno korake. Nepremično imetje pokojnega dr. Ivana Oražna obsega po- ka dolarja za legaliziranje do-I kumentov, naj vedno dostavijo tudi številko svojega potnega sestvo na Zelenem hribu s hiso, Misl^ in datum zadnjegavizeja, gospodarskimi poslopji, goz- ^ »i že rok potekel, da bi dom njivami in travniki, hišoj^0 na ta način mogoče izvr-v Wolfovi ulici, travnike in.I Siti kontrolo. Če je pa rok po-njive na Friškovcu in v Mest-i tekel, naj pošljejo potni list v nem logu ter posestvo v Ko- podaljšanje. Oni, ki pa splohj stanjevici s hišo, vinogradom nimajo potnega lista, naj se in krasnim gozdom. Posestvo istočasno naznanijo s prošnjo v Ljubljani je podedoval po za potni list, če so pa že to sto-j svoji ženi, s katero ga je dru- rili, haj povdarijo v prošnji za žila naravnost idealna ljubezen, | legaliziranje. posestvo v Kostanjevici pa po pokojni svoji materi. Vsa posestva se v sedanjih razmerah cenijo na več kot 10 milijonov kron. Katoliška cerkev y Belgradu. Društvo za zgraditev katoliške NAdIM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PEUA-TELJSM. Varčevanje denarja je navada, katere se človek tako HOČETE LI ZA8LUŽITI KAJ DENARJA POSEBEJ. ženske in deklice, tu te ram nudi lepa priHka, da «i r prostih arah prislužite kaj postranskega denarja s tem, da izdelujete raznolrčna strari ix malih krogljic, n. pr. priveske za iepne ure, verižice, ročne torbice itd. Pletenje ročnih del • takimi krogljicami je zelo prijetno in zanimivo. Za take stvari je vedno veliko povpraševanje. Mi vam bomo pojasnili, kako zamore-te take stvari dobro prodajati. Po-iljite nam en dolar in mi vam bomo poslali po paketni poŠti posebno "Simplex" pripravo za tkanje takih ttvari. Ista obstoja iz 3000 (tri tisoč) različhih malih koravd fb«»ds), 2. i i van k lepih vzorcev in navodla. Isto je zelo lahko iz-ddovaUt celo za otroke* Vse to stane samo en dolar. Ako vam ni po vojU, vam denar vrnemo. Mi ^rodafitno raznovrstne koravde (bead<)( po' ponujenih cenah. NI nam tttba pisati, ampak pošljite iamo 4n dolar na ta oglas in nam vse pošljite. Označite tudi svoj natančen naslov. Čez par dni vam vse skupaj dopoiljemo. Storite pa to tdcoi: K * Novelty Manufacturing Co., Room . 18, Southern Bldg., Dept. 109-*, IVmp*^ Fla. HOLLAND PA&NE PEČI SO NAJBOLJŠE! lahko oprime, kakor trošenja cerkve v Belgradu je dosedaj|^» zapravljivosti. Prihranite si nabralo 36,662 dinarjev. vsaj^nek$j sleherni mesec, na- Tnjci v naših podjetjih. Slu- lo^ite ta denar v našo banko ** čaj elektrotehničnega podjetja I privadit se boste temu z veliko , Mi izdelujemo in postavlja-'4Svetle" nam osvetljuje na 2adovoljnostjo namesto da bi jmo parne pe5i (furnaces) na-najboljši način, kako se znajo težko Pris\uženi denar potrat Sega lastnega izdelka ter vas razni tujci, osobito Ždje vrini ao zapravljali. Zagotavljamo, da vam bomo ti v nasa domača podjetja. Dr. ^ First National banka y predili napravo za gorkoto, ki Markovits je avstrijski Žid, ki Ohisholmu, Minn, je posebno bo prve vrste, ne razume niti enega jugoslo- prikladna banka za Vas. Njena Obrnite se na nas za brez-venskega jezika, govori prin-1 glavnica in prebitek znašata pla$®n nač^t in oeno. cipijelno samo nemški in je bili^165,000.00; njeno skupno pre- V zalogi imamo celo vrsto vsled begosumnosti dejan v možen je znaSa $1,850,000.00 raznih parnih pe& s cevmi; preventivni zapor. Henrik to Vam daje povsem zadostno izboljšane novodobne, in tudi Bak je tudi bil obsojen jamfevino ali sigurnost,. VaS brez cevi. na veliko globo 3,800,000 K. denar je pri nas varno naložen; Pozor: Vse naSe cenjene od-Henrik Bak je sorodnik ravna- istega lahko dvignete vs?dc Saa, jemalce zagotavljamo, da ima-telja "Assicurazzioni Genera- kadar hočete. jo prednost in ndobnoost, ako i V, pristen Italijan židovske- Mi plačujemo tri (3) odstot- boj Ali zvečer na domu: 20$—57th and Butler Sts. Telephone Cwpal 4116 4 41 Ib CHICAGO, ILLINOIS 1137 W. 18th Street ' W»* .'i- ■* M> . SfflW i- "j V tvega doma. a. h Dostojevski. Prevel Vladimir Lavstik. e; važuejše od vsega je to. vsak novodofllec v ust rogu par ur po svojem priho-£oštane ves takšen, kakr so ostali, ter se vdomači in enak ravnopraven gospo-v' ostrožni zadrugi kakor drugi arestant. On je u ven vsem in sam razume vse, z vsemi je znan in vsi ga smatrajo za svojega človeka. ' Drugače pa je ~ z blagorodnim človekom, s plemenitasem Najsi bo še tako pravičen, dober, vendar ga bodo vsi sovražili in prezirali po cela leta; ! ne bodo ga razumeli, in kar je : glavno — ne bodo mu verjeli l On ni niti prijatelj, initi%to-f variš, in če nazadnje tudi do-i seže v teku let, da ga ne bodo I žalili, vendar ne bo nikoli nji-: hov*in se bo mučno zavedal svoje tujosti in osamljenosti. Ta tujost med njimi in med to-i variši nastane včasih čisto nehote, popolnoma brez zlega na-. mena s strani arestantov. Njihov človek nisi, pa je. Ni straš-htkakor živeti izven svo- renčal nekdo v kuhinji, je srede. Preprost človek, ki ga "Če ti ni všeč, si pa lo to gibanje tudi že mnogo prej; tako som si vsa;j dejal pozneje, ko sem nehote spomnil tega in onega iz arestantskih razgovorov, in obenem, da so bili arestanti zadnje čase posebno prepirljivi, čemerni in razljufeni. Pripisoval sem to težkemu delu, dolgočasnim, dolgim poletnim dnem, nepremagljivim sanjam o prosti svobodi in kratkim nočem, v ka terih se Človek ni mogel naspa-ti do dobrega. Morebit se je res združilo vse to v eden sam izbruh, toda pretveza izbruha je bila — hrana. Že več dni so se zadnje čase na glas pritoževali in nejevcljili po kasarnah, v-zlasti pa v kuhinji pri skup nem obedu in večer ji,bili so ne zadovoljni s "kuharicami" in so celo poizkusili spoditi eno izmed njih, a so kmalu spodili tudi novo in vzeli staro nazaj. Z eno besedo, vsi duhovi so bili nekako vznemirjeni. "Delo je težko, nas pa krmijo s samo trebušnico," je za- preseliš iz Taganroga v Petro-pavlovski pristanišče, najde tam takoj enakega ruskega mužika, s katerim se takoj pomeni in sporazume, čez par ur pa začneta živeti mirno v isti hiši. Drugače je z odličnim človekom. Njega loti od preprostega naroda globok prepad, in to a?le takrat popolnoma, ko sila zunanjih okolnosti nenadoma vzame blagorodnemu človeku vse njegove prejšnje pravice ter stro tudi njega preprostega človeka. Če se tudi vse svoje življenje poznaš z ljudstvom in občuješ z njim štirideset let vsak dan na primer službeno in uradno ali tudi samo prijateljsko, kot dobrotnik in oče v izvestnem zmislu.— nikdar ne boš spoznal njegovega pravega bistva. Vse bo samo optična prevara, nič drugega. Gotovo bodo vsi, ki čitajo to mojo opazko dejali, da pretiravam; to vem naprej. Toda * stpričan sem, da je opazka ravilna.. Prepričal se niseirf po in s špekulacijami, nego v aejanstveriosti, in seni imel dovolj časa, da sem preizkusil svoje prepričanje. In mprda bodo pozneje vsi spoznali, kako resnično je to... % Kakor nalašč, so že od prvega koraka vsi dogodki potrjevali moja opazovanja, kar me je nemalo vznemirjalo in dražilo moje živce. Tisto prvo leto sem se potikal po ostrogu skoraj čisto sam in samcat. Rekel sem že, da sem bil v takšnem duševnem stanju, da niti nisem mogel razložiti med ka-torzniki tistih, ki so me kasneje celo ljubili, dasi se nikdar niso postavljali na isto stopinjo z mano. Imel sem tudi svoje tovariše, plemenitaše, toda to tovarištvo ni mogjo popolnoma razbremeniti moje duše. Človek bi najrajše ne bi pogledal nikamor, a bežati ni imel kam. Naj sledi za zgled eden izmed slučajev, ki so mi že v začetku najbolj jasno pokazali vso tujost in izjemnost mojega položaja v ostrogu. Nekoč — bilo je v prvem poletju, že v avgustu mesecu— vedrega, vročega dne, ob eni popoldne, ko smo počivali kakor navadno pred popoldanskim delom, se je dvignila naenkrat vsa katorga kakor en mož in se začela postavljati na ostrožnem dvorišču. Jaz zase nisem ved^l do tiste minute ničesar. Bil sem takrat tako za-glcbljen sam vase, da skoraj nisem opazil, kaj se godi okrog mene. Medtem pa je šlo po vsej katorgi že tri dfii zamolk->nje. Morebiti se je zače- blama- ze naroči,'7 je menil drugi. "Zeljno juho s trebušnino jem prav rad," se je oglasil tretji, "dobra je." "Pa če te bodo pitali ves čas s samo trebušnino, ali bo takrat tudi dobra?" "Saj zdaj je mesni čas," je dejal četrti. "Mi v opekarni se pehlamo in žulimo, in ko je delo gotovo, človek rad žre. In kakšna jed je trebušnina?" "Kakšna .jed je to! Ali imam prav, ali ne?" "Da, hrana je slaba." "Major si pa žepe masi." "To ni tvoja stvar." "Čigava pa? Trebuh je moj. A če bi povedali svojo preten-zijo pred vsem svetom, bi se že kaj napravilo." "Pretenzijo?" "Da." "Potem si bil že malo tepen zaradi takih prtenzij. Štor!" "Je že. res," godrnja drug arestant, ki je doslej molčal. "Ampak, kaj boš govoril, kadar bo treba, to nam povej najpoprej, ti glava z zlatnikom!" "No, saj povem. Če bi šli vsi, bi tudi jaz govoril z drugimi vred. Revščina je pač. Nekateri imajo pri nas svojo hrano, drugi pa se muči samo z erarno." "Vidiš ga, zavistnega grdo-gledega! Oči so mu zahlepele po tujem užitku!" "Na tujo sladkost ne odpiraj ust! Kdor predolgo ne spi, sam svoje dobi!" "Dobi!... Za to reč se bova kregala do* sivih las. To moraš biti bogat, če hočeš sedeti kri-žemrok!'' "Begat je Luka, psa in maČ4 ko ima!" "Ne, res bratci, čemu sedimo tu? Dovolj dolgo smo se podajali v njihove neumnosti. Kožo nam odirajo z živega telesa. Zakaj ne bi šli?" "Zakaj! Tebi je treba vse razvečjti in vtakniti v usta: navajen si jesti prežvečeno, ker sam ne^jznaš. Zakaj! Zato, ker smo v katorgi — zdaj vea!" "Osmerooki se je kar zredil. Pa sivcev si je kupil." "In pije tudi ne rad." "Zadnjič sta se z živinozd-ravnikom stepla pri kartah. Fedka je pravil.'' "Zato je naša zeljna juha takšna!" "Eh, vi bedaki!.. Nič ne bo iz tega." "Nastopimo vsi, da vsaj vidimo, kako se opraviči. Vztrajati je treba." "Opraviči! Po zobeh te bo — to boš izvedel." (Dalje prih.) »risbljevanj ko tjteonb biti povedano. Kdor hoče dobiti svojce v Ameriko, naj si da hitjro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od ameriškega konzulata prej kot mogoče. Za slučaj neuspelosti ali za-kasnelosti prošenj povrnem denar. MATIJA SKENDER Javni notar za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. -rr^rrr^ -M ■ , - = FARME NA PRODAJ. Rojaki, kedor se misli seliti na farme, naj piše po moj cenik. V tem ceniku je 48 farm na prodaj različne vrste, in v različnih državah. Farme, katere so omenjene v ceniku so v krajih, kjer je že največ Slovencev naseljenih. Na rokah imam š/e par sto cekinov, in kedor ga želi imeti naj piše takoj ponj. John Znlich Farm Agency 6313 St. Glair Ave. Cleveland, O. JO PATENTI. Pišite po mojo knjigo • pojasnili o patentih in iiznajdbah, katero se vam jjošlje ZASTONJ na vaio zeljo. IZNAJDITELJI in drugi, naročite si to knjigo. Ime A. M. Wilson je poznano že nad 30 let in vsaka stvar, ki jo nameravate patentirati, se sprejme prt nas z zvso pažnjo. Pošljite nam model ali obris vaše iznajdbe v pregled. Pišite še dame s po to slovensko knjigo na sledeči naslov: A. M. Wilson, Inc. Registered Patent Attorneys, 315 Victor Bldg., Washington D. C. ZA ODVETNIŠKO TOLMAČENJE ALI NOTARSKA OPRAVILA obrnite se v vseh slučajih na nas in Vam bomo zadeve povoljno uredili E. Greenwald, odvetnik. . William B. Laurich, Slovenski javni notar. 1900 W. 22 Place. Chicago, 111 Telefon:. Canal 5777 (Nasproti slovenske cerkve.) DENAR V STARI KRAJ! ' Ker imamo direktno zvezo z ljubljansko banko, nam je mogoče sedaj dostaviti denar v teku 14 dni do treh tednov. Dosedanje cene so bile. 500 kron za $4.00 100 lir za $ 4.60 1000 kron za V 7.75 500 lir za 21.00 10000 kron za 76.00 1000 lir za 42.00 Denar prejemamo v poštnem money orderju ali bančnem draftu. Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tukaj in v stari kraj, kot: pooblastila, prošnje, pobotnice kupne in druge pogodbe. V /sakem oziru se obrnite za pojasnilo na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. THE DOLLAR SAVINGS BANK ' BRIDGEPORT, OHIO Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. t- ur g Pod nadzorstvom države Ohio, ki j* tudi naia vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. „ . I j) Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku. Kose, brusi in pile IZ STARE DEŽELE. Edina agentura za celo Ameriko za najboljše vrste kose, na katerih je znak zvezde repa tiče (komet), zamorete kupiti le pri nas. Te vrste kose so zanesljive in jamčene ;dolge so od 30 do 32 palcev in jako lepo izdelane. Cena ene kose je $3.75; en ducat (12) kos. po $3.25 vsaka. Potem imamo tudi ceneje kose po $2; ampak te vrste kose niso jamčene. Brusne kanme pro-dajemo po 50c, devet palcev dolge pile iz najboljšega jekla po 65c. Jamčimo tudi naše klepalno orodje. Cena $1.50; drugo, malo težje $1.75. Ze več rojakov je pred tem oglašalo, da imajo kose iz stare dežele, ko sem jih pa naročil, sem pa dobil en kos obžganega pleha in prav zanič, ker je bilo tukaj v Ameriki narejeno. Mi plačamo vožnino na vse kraje. Pošljite takoj Money Order z naročnino, ker to blago bo kmalu razprodano/ Zapomnite si naslov: STEVE STONIOK, 207 Lake St., Chisholm, Minn _Največja trgovina z železnino in pohištvom. Zanesljivo iti hitro poskrbuje denarna izplačila v stari domovini in opravlja druge bančne posle }■ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland St., New York, N. Y. Rojaki, poslužujte se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada. Za cehe denarju glejte list "GLAS NARODA" FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti valed večje množine denarja iyed ljudstvom delaju špekulant je vei&e dobičke z onimi, ki jim gredo na lii^anice. Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji uljudni in hitri postrežbi. Mi plačaj »m o na hranilno ulofo po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazortt-vom vlade Združenih drŽav in Članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja r Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavi-/&!ho sedaj kronam visoke ce-nV hočejo okoristiti z nemlnostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar * •taro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno THE JOLIET KATJONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00f Prebitek $360,000.00 ■■■■■■■■■■■■■■■■i POŠILJAMO DENAR V STA- RO DOMOVINO. Vsaka pošiljatev je zajamčena ali garantirana. Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine vam prodamo parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji all Hrvatski. Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovenske ali hrvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parniki, ki odpljuje-jo iz New Yorka. Za vse informacije ali pojasnila pridite v našo prodajalno, ali pa nam pišite. STERN'S BIG STORE 903 N. Chicago St. Joliet, III. Največja slovenska banka v Ameriki. V 3 TEDNIH POŠLJEMO denar v stari kraj in Vi dobite v roke potrdilo (pobotnico) z lastnoročnim podpisom prejemnik^ v teku 6 TEDNOV VSEGA SKUPAJ. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ceneje, nego ga ima kedo dtugi. v Naia banka je DRŽAVNA BANKA, vsled česar nam lahko brez strahu zaupate Vaš denar. Prodajamo šifkarte za vse xjarobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste' (pose) in vse drugo,^ kar je potrebno za pot v domovino aH 12 domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materin»kem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WfiST 23 8TREET. W NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 Slavna društva K. S. K, J., pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas. V naii tiskarni se tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, III ~T POZOR! * Slovenci in Hrvati v Chisholm, Min®, in okolici! Kadar želite uložiti denar na hrajnilno ulogo ali na čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na staro im zanesljivo banko: Miners State Bank CHISHOLM, MINN. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik te banke in vse vaše trgovske posle lahko odpravite v materinem jeziku. "Točnost", "Varnost", in "Postrežba" je naše geslo.