CERKVENI GLASNIK ZA TRŽIŠKO Ž 11 PIV I J O Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1"— Din LETO 1941 FEBRUAR ŠTEV. 2. Kaj nam pove župnijska kronika iz leta 1940. Po vsej pravici bo imenovala zgodovina leto 1940. leto grozote za mnoge države in narode v Evropi. Naši domovini in zaito tudi na "i fari je'bila grozota v tem letu prizanese na. Res je val vojske pljusknil tudi olb nas in nam prinese! pomanjkanje dela itn zaslužka, ker ni zadosti surovin. Primesell nam je draginjo in pomanjkanje nekaterih stvari. Toda naše liiše so še cele, naše družine še ne tožijo nad žrtvami bomb. Ob misli, (hi drugod vse to trpe in poleg tega še vse, 'kar mi tlpimo, inaim je laže. — Sedaj si. oglejmo, kaiko smo to leto preživeli v naši župnijii kljulb meču, ki je vse leto visel nad našimi glavami. Bilo je lo leto zares živahno. V teim leitu je bil sveti misijon. Ziima je bila še v Tržiču, iko se je začel, pomlad je bila, ko se je končal. Talko je bilo v naravi, tako je bilo v srcih. Ko bi pomlad le vedno v srcih ostala. Žal, da je zima že zoipet tako huda tudi v srcih. V tem letu smo imeli tuidii sivcto birmo. Prišel je k nam prevzvišeni g. šlkob V 'poročilu o dnevih njegovega Ibiva'iija med nami v lanskem »Glasniku je zapisano, da so bili i ito lepi dnevi, »ljubeznivost preivzvišonega nadpasti rja, njegovo zanimanje za otroke, za naše versko življenje, njegovi nauki v cerkvi, njegova prepričevalna pridiga, vse to pač ni ibilo brez koristi za duhovni napredek eelle župnije.« V tem letu je župnija zamenjala svojega duhovnega očela. Odišel je g. svei-niik Vovk v Ljubljano za kanonika. Polnili 14 let je živel med nami v Tržiču. Vsepovsod je skušal s svojim velikim Vplivom in močno osebnostjo uveljaviti katoliška načela: na prižnici, v pisarni, v političnem in gospodarskem življenju in v društvih. Bil je vsem vse: dušni in telesni dobrotnik. Zato je'bilo slovo težko. Bog na j mu bo za. vse bogato plačilo. Še nekaj statistike si oglejmo: Rodilo se je v tem letu v naši župniji I I I otrok. 88 doma. 21 v Ljubljani. Med njimi je bilo 55 dečkov in 58 deklic. Če pomislimo, da je bilo na primer leta 1905. v naši župniji veliko malnj družin kakor danes, rojstev pa 176. lahko sklonimo glave in zajokamo nad nesrečo, ki leze med nas. Umrlo je v pretdklem letu 59 oseb, doma 55, drugod 4. Moški h je bilo od teh 27, žensk 52. Otrok pod šestim letom je umrlo 16. nad 70 let starih pa 18. Najstarejša med umrlimi je bila Mohorič Katarina iz Tržiča. 91 let in 10 mesecev je živela na zemlji. Bog daj vsem rajnim minulega leta večen mir. Kar nas pa je ostalo pri življenju, se vprašajmo, ali ne bomo morda prišteti v statistiko umrlih, ki ibo v 'tem »Glasniku« objavljena prihodnje leto. Porok je bilo v domači župniji 45, o kli cev pa 62. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 76.955. Če pomislimo, da jili je bilo samo ob dnevih svetega misijona razdeljenih nad 10.000. potem smo od lanskega leta nazadovali vsaj za 5000. Kaj je to po svetem misijonu? Dolbro znamenje gotovo ne! Zlasti nižajo to število možje in pa fantje. Tudi prve nedellje jili ni opaziti toliko, kolikor bi jih Tržič lahko pokazal. Čudno, da Najsvetejši Kruh mnogim ne prija. Pokvarili so si z grehom okus, da ne spoznajo, koliko sladkosti in milosti in bogastva je v tem Kruhu. Vsaj otroke naj starši puste, da prihajajo k obhajilni mizi pogostokrat. Tiistii pa, ki že pogostokrat prihajajo, naj ostanejo stanovitni, bogato bodo nekoč poplačani. Za misijone je bilio v misijonskem tednu, pri cerkvenih nalbirkaih z darovi posameznikov nabranega, letos posebno veliko. Odposlanega je bilo Družbi za širjenje vere 5655.75 din, Apostolstvu sv. Cirila in Metoda pa 2000 din. Poleg tega je bito za bengalski misijon nabranega ;pred sv. Andrejem 952 diim, v ikon-zunm pa 105.25 din. Vsega skupaj 1057.25 din. Še iizkazujmo Bogu hvaležnost za milost vere, ki nam jo je dal s tem, da bomo z milodari drugim do svete vere pomagali! Za Baragovo semenišče smo svoj od g. škofa določeni znesek zbrali in odposlali. Ko bo to semenišče zopet potrtkalo na radodarna srca Tržičanov, naj se srca ne zapro. ampak zopet naj darujejo od tega, kar imajo. Kdor ima veliko, naj da veliko, kdor ima malo, naj od malega vsaj nekaj da, da bodo darovi vseh zgradili božjemu služabniku Frideriku Baragi krasen spomenik. Vincencijeva konferenca je storila zopet veliko dobrega. Zahvala za te velike dobroto gre dobrotnikom, ki jih je v Tržiču precej. Prav bi bilo, ko bi jim sedaj, ko je stiska in revščina vedno večja, (priskočilo na pomoč še veliko drugih, ki niso še v številu dobrotnikov, pil bi lahko bili. Najvišje obresti prinaša premoženju dobrodelnost, zakaj te obrasti bodo izplačane na sodni dan z večnim plačilom. — Sirot išče in zavetišče na Skali ima zadnji čas do 140 otrok pri kosilu. Ogromna številka! — Rokodelski dom je v težavah, ker se je vse tako zelo podražilo, težko je temu po-draženju primerno podražiti hrano. Toda dobra gospodinja v tem domu bo že našla pot, da Iho obračun tudi ob kancu tekočega leta poziti ven. Rokodelski dom si je zgradili v preteklem letu na vrtu novo hišico; v njej je svinjak, soba, za likanje in zgoraj iproistor za kokoši. Vincencijeva konferenca in farni podporni šklad sta, v preteklem letu itzdala 590.227 din. Elizabetna konferenca je izdala na podporah 2585 din. Dekliška Marijina družba pa je za božič obdarila lepo število otrolk. Bog nam daj še in še dobrotnikov! Cerkveno gospodarstvo je v redu. Večjih poprav naše cerkve iniiso imele. Le za cerkvijo sv. Ane je bila popravljena škarpa, kar je veljalo okrog 2000 dinarjev. V preteklem letu so Dolinci dobili novo bandero. ki je stalo 7500 din. Ves denar so zbrali Dolinci sami. Draginjo občuti seveda tudi cerkev. Dohodki niso večji, stroški pa so mnogo večji). Koliko iso se podražile samo sveče! Tudi vsako popravilo velja mnogo več, kot je veli j al o poprej. Hvala Bogu. da je v naši župniji dosti ljudi, ki Cerke\ radi podpirajo itn ki ji bodo v težkih časih tudi z oibilnejšo miloščino priskočili na pomoč. Bog naj jim že naprej dobroto z dobroto povrne! Vinko Zaletel: Svečnica Sveče borno blagoslovili na ta pravnik. Da nam bodo blagoslovljene svetile pri službi božji in v vsem našem življenju. Že pri, sv. krstu Ti jo je duhovnik izročil z besedami: Prej mi'gorečo luč in n©omadeževan varuj svoj krst... Pri prvem sv. obhajilu «i jo nesel v cerkev in jo daroval Jezusu, da bo zan j gorela. Če ti je Bog srečo materinstva naklonil, si se šla Bogu zahvalit in s svečo v roki si prejela blagoslov pri, upel je,vanj n. Ko se bo duša v smrtnem boju trgala od telesa, ibodo blagoslovljeno svečo prižgali. Sveča bo svetila Jezusu v sv. popotnici in ti pot v nebesa kazala. Tvoje truplo bo sveča spremljala in a pokopališče in še nai grobu ti >budo dragi sveče prižigali z željo: in večna luč naj mu sveti. Sveča pomeni luč — Jezusa. Jezus te torej spremlja vse življenje, od krsta do groba. Luč v srcu. Glei, da bo ta luč vedno gorela! Varuj jo! In če bi ugasnila, da jo boš talko j zopet prižgali! Bog varuj, darbi1 brez te luči umrl, zakaj večna tema bi te zagrnila. In še to pomisli za življenje: ko sveča gori, se sama použiva, neprestano se daruje v luični žar. Daruje se Jezusu, dokler se vsa ne žrtvuje Zan j in ugasne umre. Kot da hoče govoriti: Jezus, tebi živini. Jezus, tebi unirjem. Posnemaj svečo: samega sebe daruj Jezusu. Živi tako, da boš v temo grešnega sveta svetil in s plamenom ljubezni zamrznjena srca ogrel. Zakaj najgloblji pomen /našega življenja je. da se v resnici iui l jubezni za Boga nouživamo, darujemo kakor sveča' v svetlobo in žar. Slavko Toanaziji: Xova maša — pozimi »Zakaj pa so zdaj o božiču nove maše?«, je bilo večkrat slišati Letošnji advent v Tržiču. Božični mraz pa ni vznemirjal le razpoloženja Tržičanov, ampak je delal resne skrbi vsem, ki so skrbeli za to, da bi bili a. nova maša čim lepša. Fantje in dekleta pa so dokazali, da se niti mraza ne bojijo, kadar je treba pripravljati za novo mašo. Dekleta niso spletla niti en meter vencev manj, kakor običajno: dai, celo več so jili napletle. dasa so iskale zelenje pod snegom. Kdor je gledal vence z duhovnimi očmi, je lahiko videl v nje vpletene lepe cvetke žrtev. Mogočen pozdrav za g. novo-mašnika so seveda mlaji, ki so bili to pot vsi velikodušno pripeljani iz Doline! Krepki tržiški fantje pa so na predvečer zakurili pred cerkvijo ogenj, da so ogrevali zmrznjeno zemljo in sebe ter po liitrem vihtenju krampov postavili v izkopane jame kar štiri pare mlajev. Prva dva pred cerkvijo sta nosila, med simboli rmenili klasov in modrih grozdov napis: Blagoslovi Te po Tvojih rokah prvič Očetu darovano Dete Bet-lehemsko. Slavololk pred župniščem pa je pozdravljal: On, ki je s trpljenjem posvetil prvi križ bo plačnik it udi Tvojemu. Dobre tržiške gospe in matere pa so glavni oltar spremenile v pravi poletni vrt, kjer so med klasjem in zelenjem dehtele številne vrtnice. V vseh rečeh ni 'billo nobene razlike z novimi mašami poleti! Stara slovenska navada je, da, se Ar božičnem času družine zibirajo okrog jaslic. Tako se je tudi tržiška fara, kot ena družina v nedeljo 29. decembra zbrala okrog svojih farnih jaslic, vodeč v svoji sredi enega izmed nas. da prvič siiim v svojih rokah doživi jaslice, da prvič polloži na oltar Betllehemsko dete. In ko jo g. novomašnik s križem v roki, v spremstvu svatov in 29 duhovnikov ter bogoslovcev, stopal mimo jaslic, v katerih v tihi domačnosti in ljubezni spi Božje dete. je bilo Ikot bi se srečala dva svetova: Betlehem in Colgota. Živa resničnost današnjega časa, ko tisoči s strahom in smrtno grozo prižigajo luči pred jaslicami. Tu je šele izzvenela dcklama-ei.ja. ki mu jo je povedulla Mežek Marica. Upajmo, da je malo Dete blagoslovilo veliki križ, znamenje današnjih časov, kakor tudi vse križe, katerih težo bo okusil noivomašnilk v izvrševanju svojega poklica. Še dolgo nam bodo tudi ostale v spominu resne besede našega rojaka p. Edi-ja Bohma o njih, ki so služabniki živega Boga. Nato je prišeil trenutek, na katerega se je novomašnik v svoji mladosti z največjim veseljem pripravljali: Pristopil je k oltarju. In Iko so izzveneli mogočni akordi Samotusa, se je v sveti tihoti oglasil zvonček: Bog je prišel med nas. Njegova stvar — človek ga je priklicala v košček kruha 'in čašo vina. V pozdrav so mu zvenele besede: Blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem. Sijaj nove maše je minul. Ni veljal uovomašniku, veljal je božjemu Detetu, katerega služabnik je novomašnik postal. Še večkrat naj se ta sijaji nove maše v naši župni ji ponovi. Saj Tržič ni majhen in študentov v njem ne manjka. Če česa manjka, manjka veselja do žrtve: toda ni je večje sreče, kot je sreča v žrtvovanju, zlasti še v duhovniškem. Starši, molite, da vam Bog da sinov — duhovnikov. Sinovi, prosite Boga, da Vam da milost polkilica! To in ono Namesto cvetja na grob Magopokoj-nega g. Val. Korošca je darovala tehnična pisarna tkalnice »Glainzmann-Gass-ner 200 din za revne otroke na Skali. Neimenovani je v spomin na g. dr. Antona Korošca daroval 200 din za Vin-cencijevo konferenco. Vsi, ki so prišli na novo mašo od drugod, zlasti duhovniki, so se čudili prelepim vrtnicam, s katerimi je'bil okrašen o božičnih praznikih veliki oiltar naše ž.upne cerkve. Kaj takega zmore samo požrtvovalnost naših dobrih žena in mater in njihova ljubezen do hiše božje. Bog naj jim povrne! Tudi Mohorjevim knjigam draginja ne prizanaša. Vse se je še enkrat ali pa še za več podražilo. Poleg teffai bo Mohorjeva druižba za prihodki je leto izdala eno knjigo več kot prejšnja leta. Zato pa je Mohorjeva družba prisiljena zvišati udnino na 30 din. Kdor je že plačal knjige za drugo leno 20 din. naj prinese v župnijsko pisarno še 10 din. Tudi pri osmi sveti maši naj hi bila darovanja za razne poitre.be, kakor pri šesti in deseti sveti maši, tako iso želeli nekateri obiskovalci osme svete maše. Kes je, da je ta sveta maša izmed vseli najbolj obiskana in je kar Skoda, če bi ostala da reži j ivost vernikov pri tej sveti maši neizrabljena. V nedeljo bomo imeli zato prvikrat tudi pri osmi sveti maši darovanje za sveče za Tržičane in Bi-st ričane. Oznanila za februar 2. IV. nedelja po Razglašenju Gospodovem, Svečniea in prva nedelja v mesecu. Zjutraj pri prvi sveti maši je mesečno skupno sveto ob-hajilo mož in fantov. Službe bo/je so v navadnem redu. Slovesen blagoslov sveč bo ob tri-četrt ina deset. 3. Sv. Blaž. Ob šestih je orgbina sveta maša. Blagoslov sv. Iilaža se bo delil pred šesto im po šesti sveti, imaiši. Verniki naj pokleknejo po cerkvi ob klopeh. 7. Prvi petek v mescu. Ob šestih je sveta maša pred Najsvetejšim. Na predvečer je v župni cerkvi skupna molitev svete ure od osme do devete ure zvečer. 9. 1. predpepelnična nedelja. Vse v navadnem iredu. 16. II. predpepelnična nedelja. Vse v navadnem redil. 23. III. predpepelnična nedelja, pustna nedelja in pričetek 40 urne pobožnosti. Po pridigi pred šesto sveto mašo bo blagoslov v. Najsvetejšim, 'kii ostane izpostavljeno do šeste ure zvečer. V ponedeljek ostane Najsvetejše izpostavljeno od šeste ure zjutraj do šeste ure zvečer, v torek pa od šeste ure zjutraj do kon-čame popoldanske poliožinosti. Kdor prejme svete 'zakramente in moli v papežev namen, prejme popolne odpustke. Nepopolne odpustke pa prejune vsaik, kdor obišče Najsvetejše im združi ta obisk z molitvijo in kesainjem. Vsak dan tridmevniee ibo popoldne ob treh pridiga in litamije, v torek bodo za skl^p slovesne pete litanije Srca Jezusovega in zahvalna pesem. — Ure češčenja naj bodo ob tridnevnimi razdeljene: V nedeljo o enajsti uri dopoldne maj pridejo tisti otroci, ki so tedaj prosti ]>ouika. — Svete maše bodo te dini ob 6., 8. in 10. 24. Sv. Matija. Ob šestih je farna sveta maša « petjem. 25. Pustni torek. Popoildne ob treh je slovesen sklep tridnevmdce kakor je zgoraj označeno. Zvečer ob enajstih se oglasi veliki zvon župne cerkve, da nas opozori na postni čas. 26. Pepelnica. Ta dan je strogi post. Ob tri-četrt na šest zjutraj je slovesen blagoslov pepela in nato pepelenje, ki se vrši tudi še po šesti sveti maši, ki bo orglana. Ta dan je pričetek dobe za izpolnitev velikonočne dolžnosti. Pri nas je v izpolnitev te dolžnosti obrniti že svete zakramente, ki jih prejmemo ob pustni pobožnosti. Shodi cerkvenih organizacij: III. red: shod 2, vesoljna odveza 2. Dekliška Marijina družba: shod 9, skupno sveto obhajilo 23. Marijina družba za žene: shod 16, skupno sveto obhajilo 9. Molitvena pomoč: Vsak petek zveč. ob osmih. Mladinska pobožnost: ob pustni tridnevnici, po napovedi. Mesečna šolska sveta spoved: Po napovedi. Župnijska kronika za december 1940 Decembra 1940 v naši župniji rojenih: 13. Decembra v naši župniji poročeni: 1. Mozetič Stanko, zidar, Tržič, Glavni trg 29, in Tišler Ana, delavka, Tržič, Dekliški dom, poročena 24. decembra. 2. Kopač Anton, delavec, Tržič, Pot na pilarno št. 10, in Klemene Frančiška, delavka, Tržič, Pot na pilarno 13, poročena 26. decembra. Decembra v naši župniji umrli: 1. Možiua Franc, sin poslovodje, rojen S. decembra 1940, umrl 9. decembra v Tržiču, Glavni trg 21. 2. Žen Janez, prosjak, rojem 20. septembra 1878 v Cešnjici, župnija Srednja vas v Bohinju, poročen, umni 9. decembra 1940 na Slapu 44. 3. Cerar Marija, hči delavke, rojena 12. decembra 1940, umrla 12. decembra 1940 v Tržiču, Za Mošenikomi 18. 4. Štancar Marija, delavka, rojena 12. avgusta 1916 v Bistrici, umrla 16. decembra 1940 v Bistrici 39. 3. Bathelt Ana, prevžitkarica. rojena 27. julija 1858 pri Sveti Ani, vdova, poročena 3. septembra 1884, umrla 21. decembra 1940 v Tržiču, Glavni trg 7. Poročila oil drugod: 1. Kurnik Mihael, zakonski, sin gradbenika kur-nika Mihaela im Martine iroj. Fimk i/. Bistrice, je bil rojen v Ljubljani v Šlajmiarjeveim doni u dne 20. avgusta 1940. 2. Kropivnik Janez, vdovec, rojen pri Sv. Ami št. 87 dne 8. avgustu 1902, je bil poročem v župniji Kovor z Dežni an Marijo 24. novembra 1940. 3. VilTan Marija, žena mlinarja v Ročevmici 26. rojena 6. junija 1887, je dne 22. novembra 1940 umrla v ljubljanski splošni bolnišnici. 4. Zupan Mihaela, rojena v Tržiču kot zakonska hči Zupana Jožefa im Ivane roj. Avsenek 25. septembra 1900, je prijavila mestnemu poginvarstvu v Ljubljani svoj izstop iz rim-sko-ikatoliske cerkve. Za predstavnika in založnika: Žitko Alojzij, župnik v Tržiču. — Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvido Rant, O. F. M. — Za Žadružuo tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.