.GorirV i haja vsaki tor«-k in soboto. Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. Uredniatvo 8P nahaja v »Narodni Twkarni", ulica VeUurini St. 9,'kamor je naBlavljati pioma. Nefrankirana pinma s»! iic sprejemajo, »Miako se ne uvažujejo pisnia brcz podpisa. Bokoptai dopisov si' lie vračajo. GORICÄ .tone** TBLBFON it. 201. stane l i ¦¦!'••• b K. lipravnli se nai - . . m • ..„„ • jJica \ /a D^lane $e plai • • i- :«*** I i.«- .tt t vrste i '• • -.1,. 7.1* ,-rci ni natis p! . • -ifx-i. 4 sunejo v i., >. , o i ..*.. i raznih i ni • ia'-n.» . St. 19. V Gorici, v torek dne 15. aprila 1913. Lr.o X!V. Laška zvesfoba. Ako pogledamo iiaši trozvezi, ka- koršiia je daiics. nekoliko holj iiataneuo na obisti, so vidi, da ta stvar ni lavuo taka kol pi.šejo nekateri listi, ki pripo- vedujejo viekrat stvari. ki sc niso niko- li zgodile, na.sprotiio pa radi zatajijo '<). kar ie jasno kol bcli dan. Tako je vee- krat nidi /. naso trozvezo. Že dejslvo. da mho ve zvezali /. dvema država;i;a. ki nani po svojili zgodovinskili ciljili ni- sti tno^li biti nikoli prav odkritosre- iio piijazni, /e to dejstvo je razi^iisljaiii a urediio. L'ilj velike Nemeije jc bil zdruz.itev \ sell nemskili dežel i)od eniin zezlom in tako je prišlo tudi do spora nied muni in Nemeijo, ki je /a nas žalostno kniieal I. 1!S(>(> pri Königgrützu. Da uekateri neinski politiki pri nas še sedaj uagiba- io na velikonemsko stran, je dokaz zna- ni \\oltov govor. ki ju svoj eas v/.lmdi! toliko praliu. Razua romanja na Bismar- ckov ^rob spadajo tudi v to poglavje. I'oda od nasega lieinskega zavezui- ka iiiianio vsaj zatrdilo, da se smeiuo na njegovo inoe zanesti, eeiudi le v skrajni sili, kakor se vidi. V sedanji krizi, ka- tero smatrajo avstrijski politiki za naj- luuso v celein halkanskein vprašanju. se tudi Nemeija ni izkazala poscbuo, po- slala je kakor znano en sain parnik na ponioč. To ni dosti, a ker državni kan- eelar v svojem ziianem govoni od 7. aprila trdi, da se smeuio na Neiueijo veduo zanesti, nioranio to pae verjeti. eetudi ta »vedno« poineni le bržkone saino toliko kot >>če hi bile naše, nemškc koristi v tie va most i«. Prugi zavezuik jc Italija, s katero snio sklenili trozvezo \ eiiakili razme- rali kot z Nemeijo. Prav zaprav je N» z\rezo spravil skupai Hismarek z ozirom na nemske interese, ne z ozirom na na- se. Y Italiji trozvuza in Avstrija nisti bili nikoli domaei, nikoli priljuliljeni. To pri- znajo laski listi ja\'iio, a |)ri nas se \- kMn navatlno z ozirom na zavezništvo iiiol- či. Takopi.se »(lazzetta di \enezi;iM d:1" 1 '• 'V. \,\ v scdaniili kritienili tlneb, k<» pri nas vsi iicinski listi praviio. kako /A'i:sto iiani s^re Italija ol> strain, lak )- le: "l.'nleanza colla dupliee nionareiii'! lion iii nwii popolare in Italia,.. zve- za y. dvoino (t. j. avstro-oKcr.) moiKir- liijo ni bila v Italiji nikoli doniača. Našo postopanje inieniijo list i'.oleiu Mrd('- \ratno ii..>proiiir) zakonitiiu italiian:-kiü! zahscvaiiiM. V tern Ijubczujivcni, pri.in.- telis!.:eni fonu ^re dalje in razpravlja dokn.i ob.šinio o nasili fiuaiieali. ki niso ra\-i!o \abl.ii\e, pot cm se spravi na na^ ¦¦ X'ojastvo, češ, da ni več priiiienio in d.-» morn Ni;!iici.ia seckij povisati stevilo ar- ii:adc. il.i zakriio nase brbte itd. Pri- jazne te besede niso, še manj pa /ive/ niške. Ako pišejo laski listi scdaj, ko s:> kritidii easi, tako, ka.i bi se le viorih. i'k«> hi .«-e mi -apleli v I- a'-o vojsko. P<>- tem bi nas l:rzkonc oeitüo napadali m l^i pozabili pra\- .^otovo na vsako /a- vezništvo. SiVer bo kdo rekel, da je lo le en list, da vladni krogi niso taki itd., a sn llL' VL-Ija več. Casopisje severne lta- lijc je za vso la.ško politiko naiboli ine- »¦odnjno in ima tudi važno be^.do. Da ¦vc take stvari uradno deiiientirajo i«. "Pisuje kot ..izlivi razRrctili.i sre, to se "i nie. Taki dementi dejstev ne spravi.i«) s xvcta in za easopisjen; je Ijuclstvo, "iasa. ki misli isto kot stoji v listili. Nnj oiiicnimo še zaključek it ome- i.ici.eua elanka v »(jazzetta di Venezia«, kier je pae tudi /.a trde butiee dovo'j iasuo powtlaiK/ laško iiineiije. Ko pi- st.c i.rerešeta in \' nie dene, kakor / reeeno. nase iinanee, kredit, \'oiašt\o iul. /akljnei tako-le: >>Ce stoie Mvari tako. ee so la znaiiieiija propadanja /na- i :i (in kako bi ne bila?) v Rimu in -j 1 -<>!i \' la^kein po.'-k:iiišt\i! na iHmai:. zaka.i /anna llalija. in samo oua, še to- iiko na s\rojo sosedo?» Mi.'-linio. (,\a so te liesede do\'olj j'.is- i'.o za \sake:^a, ki zna le uekoliko nii'i- ti. '>Za\'ezniske" i^ae niso. \se kaj dri:- ;j;(vii;a. S'ai pre^()\or pravi, da se priia- ie!j \' t'.HvOi spcztia, tedai >mo tudi mi vptjziuili doN'oli ia^iu! svoje priiateii' . I'r/koue je \ si to \p zalnalo. da se ie i'::;! inona.rbija d:/.ala tako priialelisko. ko ie llalija iniela opraviti \- Afriki. T:i- kral sine bili dobri, da smo I.aliom str:;- y\Y' brb.et, sedai nas vee ne rabiio in za- to naui pa ka/ejo fi^e. Se enkrat laški Jere- mija. I redzadnjo ncdeljo se je vrsil x 'ioriei, kakor snio že omenili, obeni zbor uori.ske podruznice drustva »Lejia nazicuale1'.. Kakor se vidi iz poroeila. ki :^a priuasa "Liberta«, je bil ta obeni zbor skrajiio klavema iirireditev. Ce bi ne bilo znane^'a studenta ßrezine, bi hi lo sploli to zbi'fovanje iako pusto 'n prazno, on pa ie nekako oži\il ^orisko mlado italijanstvo z uekateriini predlo- kri. ki so seveda zeli "hurii^-. aplavze. Z ozirom na ta skromen obisk se ie s.|)ra\'ila >>Liberta<. sedaj na Roriske »ci- tadine« in jini bere ievite. da je ^roza. I:'ra\i, da so v (ioriei nekateri laški na- rodniaki. kateri so \zeli narodiio \v:/.:\- wdnost za s\oj monopol in nekateri '>"> pa eelo taki ^rešniki, da delaio reklaino za slo\eu>ka podjetja itd. No. pa neka- terini ^o^p-odje okoli "Liberia', se odpn- stiio. a najlini.se jib je zadelo. da ni bi! > dijaxlva in ue ueitelj^txa ua zborovania ra/iiii par inalili izieni. Toie narod.'i; :-L*r'.Ti, ki ya w: more vee nikdo oprar,. in veil \! e;^a tc^'a pa se je z^odilo. i'-; so sli nekateri laski ^os[)odje \ Mi.'dve- dov kineniatovi'raf. eesar jini ue more nikdo vee od|)iistiti. Kaj takc^a se '¦ i'i zyodihi. ka1 :\c]\ las.ka »Noriea- in listi iuiajo sedaj ^'otoxo sramoten pečat izdajalstva ua^eelu. Taka brezbrižno^i je res uredna lutiliujse obsodbe in ue- sreeni u'oriski trjrovei iiajbolj.se More. d;i Intro v;redo v urednistvo "Libertä" iü fain odplaeajo s\'oje ;;rebe. Po naseiii timenju je sieer takib laskib trtroveev. ! i bi dali tudi Sloveneom kaj zaslu/.ii:. \- (loriei prav malo, a ee je kteri. je •') uje:4'o\'a nroklela dolzuost, sai je dnl ;i deiiar \-eudar po \eeini od slovenskih Mrauk. Kdo \-zdr/uio Rnstelj. kdo ("itv^pos- ko ulieo itd.. ee ne ravno uasi slovei^ki cloželaiii! In ee edon ali dnigi toll trjiov- L'o\r morda vrne en vinar, je to le spo- dobno. In iiiislimo. da ie tudi try:o\-s!;o in pametno, da se truoxei ne stulijo lirevee po drustxib. kakor je "l.e^a ua- zioiiale«, ker »Lega-« ali «-l.iherta« jim ne bo nasitila želodea. Ce se res ti e,o- spodje izojjihljcjo "l.e.e-;e«. je to eisio pra^' in ka/.e le, da so so spaiuetovali. I.aski tr^ovei bodo saini pao uajbolj \e- (.leli. ali je /anje koristno krieanie okoli «LetfC", kaiti lasten že|) inn je ^oio\', i li/ii l'()i -o iiin razni laški ucHuKclni '¦uarodni" interesi. Ko ie -Liberia- tako okreala ua- rodik iciinlie ^ori.Ške. pribaja na dan z iniointno ideio, katero je skubal naiei- stejsi italiiauski poloinee Brezina. Ta \eliki \aruh ^oii:kev{a in furlanske^a itali-ian^iva predla^i. nai ^e i^tanovj \- fioriu u. kak koicite, ki bo dramil ^o- ri-i;e k.ske zas-pauee. To ie ^roto\o iz- \irna in iineiiitna ideia. ki mora na vsik ;i;iJin dohiti rodo\itna tla. Clani te'^a kouiiteia both; br.'kone obcroženi s kakiini bodalei in ro^o\ ilanii, s kate- rinii liotlo dreza.ii po uiostu zaspano '~,ro- .i podo kakor otrc^i na uczeli zaspane I olbe. Na \ sak ir.iein b.o ta ree nekaj za- iiiiui\e^ra in morda s tent pn/abi < iori- ea zor.et nekai ^tarili Rostov, katere je f'd:a'iia! nia^istrat s svojo škropilni:ri ¦ •|)ro!i pralni". Kot priniereu zakliueek vseb. liru- laeii na zaspane meseane pa pride ol- koiieu \'elika prošiiia, nai \'>ak da koli- kor more za Libertä-. ker dru^aeo bo listie poginil. Ce to ni izborno in pra\- apriisko. potem elovek res ne \'e ^e kaj. L'pamo. da bodo vsi osteti ^joričaui segli jiloboko v žep in podprü listie. 'i ima tako važno nalogo v (joriei. Pr\ r> boee mn'citi Slo\ enee, potem zbuditi kt- ške zas|)anee in uazadnie so pobira do- nar za pribodnjo številko. Ce ne more \ee diliati, naj pogine: škode ne bo no- bene. Snio živeli v Clorici prod tern li- stieein in homo še dalje, ko ira vee nebo. Iz omenieuili tožb in lamentaeii pa -e \'idi. da tisto slavno .iroriško italiianstx'o brez uase slovenske soseseine vee tie more živeti. Mi smo tedaj pravzaprav oui steber. ki drzi po konei goriško mesto. kajti zaradi nas so nekateri Oo- rieaui so > I.egi« pokazali hrbet. Vojna na Balkanu. CRNAOORA. \esli. ki priliajajo zadnji eas o teni. kako se bode resilo skadarsko vpraša- iije. si tako nasprotuiejo druiia drugi. da si elovek v resniei ne more ustvariti ui- kakeji'a mnenja, kaj so bo tarn doli y.^o- dilo. '!ako praxiio nekateri. da so ie !vrali \ikita zo|iet izrazil. da Crno^orJ nikaki^r ue puste Skadra tor da si .;a boeeio ua \sak uaeiu osvojiti. tudi :e I'i srbsk. eete odšle iz|ired Ska.dra. Dru.ui pa |)ra\ijo. da se ie Crnajiora udala \' s\'oio usi)do tor da se |to^aia i^lede odskodnine, ki hi zuasala 5D mi- lij(uio\ fraukov tor odstop rodovitueua ozemlja. ki le/i ob Roiaui. Crui^ori. - Ulede srl.skih eel naliajaiooib ^e prod SHdroin pra\ iio. da zapuste iste v uajkrajseiu ea.su Skader. Od drille stra- ni se pa poroea. da Srbi te^a ne stoiw ako ue pri\-oli v to Crnagora. (Ilede bl(>Kado pravi'o lisli. da so dobili po- \eliniki \ ois¦ ill ladi.i (\1 velosil po\ clja. naj nastopajo proti Criii;^ori ener.^ione- ie. Druy.i pa pravijo, d;i na tell \'eoroea. ie a\'stro-ogrski konzul iz Pri- zrena kot elan preiskovalne komisije i/.ia\il. da pater Palie iii i/gubil ži\lionj-t zaradi vere. S tern ie ta zadeva porav- nana. Kar so tiee uasiluih konvorzii al- banskib katolieanov, jo preiskawi vu- tekla bre/ rezultata. Tako se jo torej koueala ta afera. ki jo vzdignila toliko lirupa. Polilični pregled. Atentat na spauskega Kralja Alfonza Mil. \ uedeljo je ueki nilad cloxok iz- |iro,":il v Madridu ua š',ianskoga kralja. \\o se je ta \raeal od inspekeije voja- stva. tri sirole iz revoh'erja. Nohoden strel ui zadol. Krali je nadaljeval svoio pot mod buniimi (U-aJiaiui iniiožiee na s\('i d\or. \tentatorja mi še tri druge osobe. ki so o-uiuHene, d.a so v z\ezi 7. ateiitatorjeui, so aretirali. \ tout a tor je 22leini kolar Rafael Sanelies Megre. Lri zaslišanju je iziavil. da ga je pri po- gledu na kralia gnala liopremagljiva iih\\ in je poteguil iz /e|ia orožje tor je sprožil proti kralin. \retira1i so tudi ljubimko atentatorja. ki pa pravi. da ,^a po^na koinai in dui in da ne vc pra\' uie o njegovili uaklepib. Zraven alenlatoria jo stal neki Pierre Paok. Aretirali so ga. ker je stal zraven aten- tatorja. Paek je Lraueoz in je iMuieevaf iz kolegijalne prijaznosti, z bolj vsiljivi- ini pogovarjajo. Til nedostatek izvira posrcdno »z tega. clu so ni uva/cvalo pri znižaiiju ustopiiinc, da iiiiamo v (iorici iimojio iičeeega se žeiisketfa tiaraščaja. in K. V letu 1912 sc jo število podružiiie zvišalo za II, šte- vilo članov za 1IUN. število zavarovanc ži\riiie za3711 jflav; za/arovaliia svota pa se je zvišala za .si70 K. Iz teb po- datkov se jasno razvidi, kako zavod na- predujc in kako se naši živinorejei tega prekoristncjja deželnega zavoda okle- pajo. Tekom poslovnega leta 1911 12 je bilo naznanjeiiih 4,55 škod. Izredne odškodnine so bile plaeane v 12 sluea- jih. Skupaj se je izplačalo na odškodni- nah 92.267:06 K. Najvee je poginilo krav in junic v starosti od 3 do 6 let. Voli so poginili 103. Lečilni stroški so znašali ts.o59-:«S9 K. Kolodvor v Plaveh se razširi, ker zaradi velikega prometa lie zadostujejo vee sedanje tračniee. Zima v pomladi. Po par lepih dne- vih.kiso bili za ta letni eas skoro pretopli nastopila je nakrat trda ziina. V noči na sohoto ]v. začelo \' nižavi mrzlo tleže- vati ni v višjih legah naših liribov in planin pa je zapadel precej debel sneg. Temperatura se je znižala za 12". Ba- rometer je padel na 74S mm. Hud mraz so imeli te dni posebno na Uor. in Spod. Avstrijskem, na Neni- skem, na Češkem in na Ruskem. Na Ogrskem so imeli v nedeljo inočne sne- žne zamete. V Oradcu je padla tempe- ratura na 1.5 stop, pod 0. V Pragi so imeli \ na Dunaju 1.4, v Monako- vem 1 in v ßerlinu 4 stopinj »to- ploteu. Ni treba omeniti, da ta sprc- memba temperature jako mnogo ško- duje poljedeleem posebno pa sadjerej- «jerri. Led 17. aprila. Iz Opatjegasela 11am Ijoročajo, da so imeli včeraj zjutraj še .precej debel led. Razcvelo sadno drevje trpi vsled hudega mraza in burje in škode je mnogo. Močna slana je ožgala v goriški okolici včeraj zjutraj krompirjevo ste- blovje, ki je že precej dobro pognalo iz zetnlje. Bati se je velike skodc. Ledeu sneg. Potnik, ki se je niinn- l(j lKdeljo vozil po železniei iz Herpelj proti Puljn nam poroea, da je v noči od sohote na nedeljo razsajala tarn huda burja in leden sneg je zapadel. Razeve- •telo sadno drevje je popokalo. Škode je na tisoee in tisoče. Burja je izrula tudi brzojavne droge in mnogo streh je poškodovala. Takega aprila tamosni- ljudstvo še tic pomni. Obrtne sole v naši deždi so dobile deželno podporo in sicer: v Komnu .^0 K, v (labroviei 601 K 43 \ in., v Ajdov- ščini 300 K 73 vin., v Bovcu 300 K 73 vin., v Sežani 300 K 7* vin., v Tolmiiiti v*oo K 73 vin., v Kanalu 300 K 7,] vin. K tatvini v Nordisovi vill v Solkanu. pne 21. t. m. se bo vršila pred tiikaj- šnjiin okrožniin sodiščem kazenska ob- ravnava proti tatovom, ki so udrli in kradli v Nordisovi vili v Solkanu. Nepotrjen sklep. Staresinstvo v S^- /ani je sklenilo nakupiti za 20().(Kj(» K delnie hodoee elektriene žclezniee Opči- ne-Sežana. Deželni odbor pa tega skle- l>a ni potrdil, ker ni vJana še nohcna konkretna |)odlaga, kako se bo to pod- jetje financiralo. Ne hranite razstreljlvih snovl! Te tini so stali pred goriškim okrožnim so- dišeem 13-letni (!) Stefan Vouk, 1f)-ietni Ivan Paulin in 56-letni Valentin Lchan. vsi iz (irgarja. Obtoženi so bi'i, da s<; liranili v svojili stanovanjih razstreliive siiovi in raznili tatvin. Vouk je hil oh- sojen na 3 tedne saniotne ječe, Ivan Paulin na 3 dni in Valentin Lcban na 5 dni zapora. Poslednja dva sta bila ob- sojena le vsled tega, ker sta hranila do- ma razstreljive snovi. Koliko kač se je pobilo v zadnjih sediüih letih na (ioriško-Gradiščanskem. Aiiano je, da je deželni zbor sklenil na- graditi s 50 vinarji oncya, ki pobije strupeno kaeo. Ta ukrep deželuega zbo- ra je imel lep vspeh. L. 1906 so ubüi \ goriškem političneiu okraju öS strii- penili kač, v sežanskem 109, v tolmin- skeni 354. L. 19(17: v goriškem politic- nein okraju 253, v sežanskem 214, v tolminskem 214*6, v gradiščanskem 44. L. 1908: v goriškem 193, v sežanskem 265, v toliuinskem 338. L. 1909: v go- riškein 357, v sežanskem 162, v tolmin- skem ,^25, v gradiščanskem 15. L. 1910; \ goriškein S59, v sežanskem 411, \' toiininskem 504, v gradiščanskern 2o. L. 1911: v goriškem 1065, v sežanskem 796, v tolniinskem 341, v gradiščan- skem 17. L. 1912: v goriškem (se ni razpisal natečaj), \- sežansketn 779, v tolminskein 317, v tržiškem 12. V zad- njih sedmih letih se je torej pobilo na Cjoriško-Oradiščanskeii! 9960 strupenili kač. Nagrade se je pa izplačalo za po- hijanje te strupene golazni 4129:60 K. V goriško bolnišnico so prepeijali 321etnega zasebnega uradnika Frančiš- ka Rakovšček, ki si je pri nekem padcu zloniil levo nogo. Za zgradbo vodovoda v Plužnjah najme bovsko starešinstvo 2000 K po- soiila pri bovški posojilniei. Zaradi potepuštva je bil obsojen ne- j ki Andrej Novak na tri tedue zapora. Z:t isti prestopek sta bila obsojena Ivan Prineič iz Kozaue in Ivan Milat iz Tro- gira (Oalmaeija) \rsak na tri dni zapora. Za vikarijjsko poslopje v Fojani ie liakazal deželni odbor v Gorici 1300 K okrajiieniu glavarstvu kot deželni pri- spevek. Postaiališče v Vižovljah nima 110- beue dovozne ceste. Pripravljajo se pr~ vi koraki, da se taka potrebna cesta zgradi. Deželni odbor je protestiral proti oddaji zgradeb vojnili ladij in nabavo drugih vojaškili potrebščin inozemskini tvrdkam. Iz Soče so potegnili, in sicer ob je- zii pri Straeicali v nedeljo popoidan tru- plo 70letnega .losipa Rusjan iz Ooriee, ki se je, kakor smo že poročali, vrgel v satnomorilnein nanienu dne 6. t. m. v Sočine valove. Isti dau iu skoro na isteni tnestu pa so potegnili iz Soče ,tru- plo 501etnega Lovrenea Čičigoj iz Sol- kana, ki je izginil iz svoje obeine dne 16. marca t. 1. Županstvu Srpenica je uakazal de- želni odbor 2700 K (kot nadaljni obrok) za zgradbo vodovoda. V Ijubljansko prisilno delavnico sta bila te dni odvedeua potem, ko sta pre- staia 6-meseeno jeeo v (iorici še ue 14- letna An^el Portone in Alojzij Sauer, ker sta kradla v Orzanovi podružnici. Županstvu Biliana je dovolil dežel- ni odbor. da zajme 14.000 |< posojila za zgradbeni prispevek eeste Dobrovo-Vi- 1 :!že-^t. Ferjan. Poslopje za italijansko nioško uči- reljišče bodo zidali v Oradišeu ob Soči. 700 K deželnega prispevka (kot obrok) je nakazai deželni odbor župan- stvu Ročinj za zgradbo eeste Rud-noe- Orapee. Žrebec ga Je brcnil. 15-letni Leo- pold Levpušček iz Loina pri Kalu je te dni snažil v Tjorici mladega žrcbca. /^re- bee je pa mladega fanta tako močno brcnil v nogo, da so ga morali spraviti v bolnišnieo usmiljcnin bratov. ! 1200 K (kot prvi obrok) je nakazal deželni odbor zupanstvu Medana za zgradbo napaiališča. I Težko telesna poškodba. Mescea noveinbra 111. 1. je v nekem prepiru v Vrtovinu nevarno ranil Ivan Oerzeij svojega sovaščana Ivana Devetakn. Drugi dan je bil aretiran in bil v preisko- valneni zaporu do 4. deeembra .Včcraj pa se je moral zagovarjati pred gori- škini okrožnini sodiščeni in je bil od te- ga obsojen na 7 meseeev strogega za- pora z enim postom in z enim trdim Ie- žiščem vsaki drugi mesee. Kaznovana šala. Franc Frančeškfn iz Sela je vzel svojemu prijatelju v Vr- tojbi dvokolo in se hotel odpeljati do- inov. Na poti pa ga je ustavil orožnik 5n St. 2086-13. RÄZÖLAS. V smislu § !o zakona od dne 15. febr. 189*». drž. zak. stev. 26 se javno raz^laša, da se bodo oddali pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu v zakup nižje navedeni občinski lovi za osemletno dobo od 1. maja 1913 do 30. aprila 1921 in sicer po naslednjem redu: 5 - :~ v es — rt *- — — 1 Davčna občina ?!*s ** Opombe ~ > Kron ___ ^ Št. Viškagora...... 1868 2«s ^ Police......... 48° 2<) Ä Prapetno (Dol. Tribuša) . . 2273 20 « §ebrelje........ 2709 40 L Otalež........ 2880 40 0 Orehek........ *^ 2u S, Bovec (brez Bavšicc) . . . **<* 50 !zloČPni 3 lastm l0VI rio01 ha) - Bata......... 77° ln ¦S Bukovec........ ^ c Koritnica........ /8r> 1() _• Soea leva, Soča desna ... ö201 ^0 2 %„„.,......... 2572 10 I ^e: :::::::: - " .5 Sela......... 423 10 g Kozaršee........ 2-^ *J I- Ciginj......... f] n0 - Modrejce........ M)l 30 rr: ldrija na Bači...... M4 1(l g Slap......... 8'2 10 1 Lorn Tolminski..... 1(^^2 on •it Ponikve........ 1176 {? S Pečine ........ 494 10 ui Bukovo........ 1450 40 ~ Jesenica........ M™ M) re rr k'npvn 178^ o0 Izločen 1 lasten lov (73 hai - Qrahovo........ 1210 20 •| Obloke........ 004 20 1 Nemški Rut....... l^s7 80 • Stržišče . . "...... l^q SO - Podbrdo........ 2648 00 Š Žabče ........ 2092 .SO - Dolje......... ~W M •| Volarje........ S03 So h I llbill l)()-5 40 Izločen 1 lasten lov (72 ha) ". Polubin ....'...'. 8o7 1U(I - Tolmin........ 250 20 5; Zatollllin........ l^ l^ Izločen 1 lasten lov (595 ha) " Čadrg (brez Dobrenšice) . . 145r> 30 iziočena 2 lastna lova .a Dobrensica -S31 70 (skupaj 269 ha) g Kamno.....'. . . s°4 In Ladra......... .^41 10 2 Smast ........ <>14 20 if; ^ VrsnO 208() l.S Izloöeni 3 lastni lovi ^86 ha^ ~ uvek .*;;;;;;;; ^^ 20 •I Sedlo......... 1200 10 1 Brejrini........ '883 10 . Robedišče...... . 140 10 8 Loffje......... s°o 10 - Kobarid Sužid. Svino ... 1407 50 I S DreŽnica........ <^27t) 1UU izloCena 2 lastna lova (362 ha) I .a Trnovo .' \ '.'.'.'.'.'. 1^-S2 ^ ? Staroselo....... oo3 35 . Kred......... H7S 20 ^ Horjaua........ 1123 20 Drafcba pnCne za vse love vsak dan to no ob y. uri predpolndne. Osebe katerim nasprotuje kak zadržek v smislti § 42 lovskega zakona, so izključene od zakupa. Pontidniki izroče pred dražbo (med 8 1j2- {>. uro) voditelju iste jam- ščino v znesku 20% vzklične cene. Jamščina se jim vrne — izvzemši zakupniku — po končani dražb'. Ako bi se med zakupno dobo vsled visečih prizivov ali sicer po določilib lovskega zakona zvecalo ali zmanSalo lovisče, se zviša ali zniža /aluipnma v r,i/.merju prirastlega ali odpadlega površja. Natančneje pogoje zakupa se lahko vpujjleda pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu. 0. kr. okrajno glavarstvo v Toltuinii, dne 1. aprila 1013. Voditelj : BAÜ 1 . nekaj mesecev francoščino v Madridu. Zadnji arctirancc je nek neznuncc. ki ie imel oh easu atentata tndi revolver v roki. Ta osumlienec pa molči in neee ni- čcsar izpovedati. Novo državno posojilo. Finaneni minister ho vzel v Neiu- čiji novo državno posojilo v /.nesku 130 milijunov kron ali l_'2,800.000 nemškiii mark.Posojilo se bo porabilo /.a železni- ske potrebe. Obrestna mera je 4 in pol in posojilo se vine v (>5 letih. O priliki pogajanj za to posojilo je iinančni mini- ster zatrdi!. da ie položaj na Balkan n jako pomirljiv in da se vsa zadeva v kratkem ugodno reši. Pofitične raziuere v Bosni postajajo od dne do dne bolj žalostnc. Vlada siii svoj nemski uradni jezik pri železnieah, politiene stranke pa pretii."» z opozicijo pri proračunu. Tain doli v Bosni se zopet vidi v inalein vso nav> notranjo politiko. Vlada po vsi sili hoče prodreti s svojim predlogom o nem- škem uradneni je/iku, kar za Bosno po- ineni velik gospodarski korak nazai. I boga deze'a naj plačuie železnice. slnžbc naj pa imajo Nemci, ki nimaio doma kaj jesti. To ie kletev, ki leži na tej ubogi deželi, in z nemščino naj bo sedaj vse lepo ozdravljeno. To je pač več kot politicno! K; ravnatelj Be/.ek 5 K: ravnatelj Pir- niarji so nas čakali pred cerkvijo in so jevec 2 K; ravnatelj dr. I.archer 5 K; nas lovesno sprejeli. Knialu nato je <>h- Msgr. prof. Castelliz 9 K; dež. svetnik dr. Pettarin 4 K; šolski svetnik prof. Fräs 10 K; prof, Babuder 5 K; okr. š. nadzornik prot. dr. Pavlin I K. kn. šk. tajnik Zainparo I K; župnik ZiaJt 3 1\; prefekt Novak 3 K; ekonoin Stepančij 3 K; spiritual Zecchini 2 K: notar dr. Terktič 4 K; vadniški učitelji Ciisulin 1.50 K: Sivec 5 K; Maurer 4K; N. N. 3 K: nadueitelj Kenda 3 K; p. n. gospc* Fon 7 K; Makuc 1 K: Candutti 5 K, Ro- za Mungherli 5 K; p. n. gg.: ravn. Fer- ula 2 K; T. Hribar 3 K (in poles tega se innogo blaga za kostumeV, euen eastnik 1 3\\ K; rrije drugi častniki po 1 K; H. \Whrle 1K;N.N.IK:N.N. IK; N. N. so Ik N. N. SO li. Skn.|)aj IS 1.40 K. Ysem plemenitiin darovalcem izreka presreno zahvalo ravnateljstvo c. kr. ženskega učiteljišča. Domač in razne vesfi. Darovi i* Z a »Solski Ho m« so plačali predsednistvu: Ivan Pirjevec. raeuuski ravnatelj 3i> K: dr. Peter ! >e- franeeschi. zdravnik, podaril učni ho- norar 35n K; Matjejevie v Gorici 15 K. A. :>. 3 K: Nekdo 1 K. Mesečnino za marec so plačali: Viktor Be/.ck. ravnatelj 5 K; Fran Bi- teznik, vodja »Centr. posoj.« 2 K; Lo- pold Bolko, veleposestnik 10 K; dr. Ivan Bratina. knjižnjičer 1 K: Anton Bre- ščak, trgovec 2 K; Karol Cigoj. deželni uradnik 3 K; Jakob Cebular, profesor 2 K; dr. Ivan Eržen, zdravnik 2 K; An- ton Fon, trgovec 2 K; Josip Fon, dr- žavni poslanec 10 K; Anton Fras, solski svetnik 5 K; Anton Ovaiz, proiesor 2 K: liedžet in Koritnik. trgovca 2 K; Teodor firibar, trgovec o K; Andrej Ipavec. proiesor 3 K; Ivan Kalin. dež. uradnik 2 K; Milton Klavžar, zivinorejski nad- zornik 2 K; dr. Ignac Kobal, profesor - K: Jernei Kopač. trgovec 2 K; Ivan Košnik, proiesor 2 K; dr. .losip Ličan, proiesor bogosl. 1 K; dr. Peter Medve- seek, odvetnik 2 K; Ivan Mercina, \ad- nični učitelj 3 K: (iustav Novak, solski svetnik 2 K; dr. Ivo Novak, odvetnik .3 K; dr. Karol Ozvald, proiesor 1 K. dr. Anton Papež, profesor 2 K; dr. l:ran Pavletič. odvetnik 6 K; dr. .losip Pavlin.. okrajni š. nadzornik 3 K; An- drei Pervanje, zavarovalni agent 2 K; Franc Plolil. š. svetnik 3 K; Svetoslav l-remrou, vodja »Ooriške zveze« 2 K; Tomaz Sedlaček. upravitelj 1 K: Ferdi- nand Siiligoj, blagajnik 1 K; Franc Set- niear. kancelist 2 K; Anton §antel, š. svutnik ö K; Andre] Tabaj, katehet 2 K; Ivan Tabaj, proiesor 2 K; Adoli Urban- čič. inesar 1 K; Olga Zajec, trgovka 2 K. halje so plaeale gospe in g.ne: Antoiiija Hrovatin, nadučiteljeva 2 K; Stefanija Havel, učiteljica 40 vin.; Ma- rija Kopač, svečarjeva 5 K; Milena Pa- pcz, proiesorjeva 1 K; Berta Pavletič, odvetnikova 2 K; Avgusta Mantel, š. svetnika 1 K. Srčna hvala vsem blagim dobrotn1- koni! Za podporni sklad c. kr. ženskega učiteljišča v Gorici so o priliki )>akade- mije<( dne 6. t. m., darovali: Njegova prejasnost gospod namestnik princ Mo- lienlohe-Schilligsiiirst 20 K; nadalje n. n. gg.: general Scotti 2.50; dež. podgla- var dr. Ant. vitez Oregorčič 10 K: na- mestništveni svetnik Rebek 8 K; dvorni svetnik vitez Klodič-Sabladolski 2.50 K; dvorni svetnik Bolle 10 K; višji dež. sodni svetnik groi Coronini - Cronberg 3 K; dež. šolski nadzornik Matejčič 20 iih Zdravstveno stanje sv. Oceta. - Zdravstveno stanje sv. Očeta, ki se je zadnje dni poslabsalo. se je. kakor poro- ča.jo listi. vceraj še precej izboljšalo. Zaduji zdravniški boletin. ki je bil izdan sinoči ob 7]i.: uri, pravi, da ni imel sv. Očc včeraj ves dan nič nirzlice in da ie sploh njegov zdravstveni položaj vidno boijsi. Novi poreški skoi. \ zadiiii st. na- šega lista snio pisali, da kažeio zname- nja. da bode inienovanje novega pore- škega škoia v najkrajšeni easu izvrseno. To se je tudi zgodilo, kajti, kakor se poroca z Dunaja, je uradni list inieuova- nie dr. Pederzollija. župnika pri novetn sv. Antonu \r Trstu novim poreškim škotoni. že objavil. Družina pokojnega deželnega gla- varja dr. Pajerja je darovala deželi 1500 K, kateri znesek se porabi za zalog za obneniogle delavce. gluhoneme in u- tnobolne. Kot clan eestnega odbora za goriš- ko okoHco ie imenovan g. Alojzij F o- gar in sicer kot največji davkoplače- valec v cestnem okraiu. Pomnoženi c. kr. okrajni solski svt;l za goriško okoüco ima s\ ojo sejo pri- hodnii četrtck ob 10. in pol predpoludne na \ogcrskem in sicer zato na Voger- skem. da si ogledajo vsi člani okrajne- ga .sol. sveta poslopje, ki se iwmerava kupiti za tainošnjo ljudsko solo, in si- cer Rubijev grad. Okrajni solski swt bo razpravljal v tej seii tudi o raznih drugih predmetih. Nezaupnica goriškemu municipiiu. Tržaško namestništvo je, kakor poroea neki tukajšnji italijanski list, odklonil) proraeun goriške občine. S tem je na- mestni.štvo izreklo nezaupnico upravi- teljern goriške mestne občine. üMladinoljub«. Odbor društva »Mla- dinoljub'' Y Ooriei naznanja. da je pre- vzel podpredsedniške posle g. I. B e n i- gar, vodja »Malega Doma«, tajniške posle pa g. dr. .1. Ličen. Cforiški podžupan dr. Venier je te dni obsojen od druge instance na 10 K globe ali 24 ur zapora, ker je razžalil pri znani aieri z gozdnim mostrom We- lechorskim istega z besedo »stra.šljivec Druga inštanca pa je potrdila razsodbo prve instance, s katero je bil gozdni mojster Welechorski obsojen zaradi lahke telesne poškodbe na 50 K globe ali na pet dni zapora. Koroški in goriški Slovenci na Sv. Gori. Kakor smo že v sobotni št. »Cio- ricL'" ? poročili, je prišlo v soboto v dveh posebnih vlakih 1200 koroških S!o- vencev iz podjunske in rožne doline Sv. Cioro ob najluijšeni dcžju, vetru in mrazu. Na Sv. (iori so bili skoraj vsi romarji pri sv. spovedi in pri sv. oblui- jilu. V nedeljo ob 61/., uri so imeli slo- vesno sv. mašo in pridigo. Oovoril veleč. g. dr. Lambert E h r 1 i c h. Ko j končalo njih sv. opravilo smo prišli procesiji na Sv. Ooro goriški Slovene', in z ozirom na neprijetno mrzlo vreint v še precej obilnein številu. Koroški rn- div.aval velec. g. dr. A. P a v I i c a cci - kveni govor za goriške in koroške Slo- vence, katerega je innožica (okoli 2000 osebi z napetostjo poslusala. nakar jc sledila sv. masa, pri kateri je pel mesa- ni zbor >>Kat. del. drustva« in društva "Skalnica« iz (iori^c. Ker je bila /e pozna lira in ker je pokrival s\etogor- sko trato za ccrk\iio sneg in je brila so lireeej ostra burja, se shod za cerkvijo in vrsil. Pac pa je govoril v cerkvi po sv. niasi veleč. g. dr. A r n c j c, čigai- govor je segel poslusalceni globoko \r sree. Okoli 10. me so se koroški ro- uiarji i>odali proti liorici in ob 12. in pc^i |H)poludne so se s posebnima vlakoina. ki sta bila s slovenskiini zastavicami okrašena. odpeljali proti Koroskeimi. (ioriških in okolicanskih Slo\encev sc ie zbralo na Sv. (Iori okoli 1000. Tudi kolonska zveza je bila pri procesiji do- bro zastopana. Cela slovesnost sc je kijub slabemu vreiujnu izvrsila v j-plošno zadovoljnost roinarjev. Čudne pol'Uicne razmere na Koroš- kem. Pise se iiani: Miuulo nedeljo je se- dela v gostilni na Sv. (Iori dru/.ina ko- roškili romarjev. Bili so: trije otroci, oee in n'-.sti. Vsi so imeli na prsih nripc- ta slovenska znamenja. Čudil pa sein se, ko sein slisal, da otrou govore nr:d seboi nemski, oce in mati med seboj slovenski. vsi skupaj med seboj pa liem- ski. Mislil sein si: To pa je res čudno! Slovenske znake imajo na prsih, a go- vore nemški. Pristopil s.em k njim in vprasal, zak'jj govore med seboi nemsKi. (>ce mi ie edgovorii: Hragi :• oj! Moji otroci znajo malo slovenski. Hodijo \r nemške sole, ker druge nima- nio. \ naši občini je nad dvetretjini Slovencev. sola je sicer utrakvisticua, poucuje* se Ie nemski. Otrok \r šoli ie 40 slovenske narodnosti, 15 neniške, učni jezik pa je samo nemški. Pri zad- ujem Ijudskem štetju so našteli v naši občini 35 Slovencev in 600 Nemcev, čeravno je iaktično res, da je pri nas 500 Slovencev in 1 e nekajj nad 100 Nemcev.a Tako mi je odgovori! koroški Slovenec. Pae čudne politične razmere! Koroški romar je šc dostavil: »Ako hi koroški Slovenci ne imeli slovenske du- hovščine, ki se neumorno trudi in dela za obstoj slovenske narodnosti, hi o Slovencih na Koroškem ne bilo vec ne duha ne sluha!« Muzikanti v stolni cerkvi, tako nam pisejo, sc bojijo škofovega blagoslova! Že večkrat, in tudi zadnjo nedeljo sno opazili pri pontifikalui sv. rnaši v stolni ctrkvi, da >o muzikanti skoro nepo- sr e d n o i) r e d š k o f o v i m b 1 o g o- s I o v o m o d š I i s s v o j i m i i n- stru in e n t i iz cerkve. Ne oziraje so na to, da moti sličen odhod navzoee vernike v molitvi, napravlja nehote net - nje ueki na vsak način vcrski cut ne pospešujoei iitis, češ, da sodelujejo pri božji službi taksui elementi, ki se boje škoiovega blagoslova. Ta italiianska razvada sc mora od- straniti. Voditelj petja v stolni cerkvi se te- daj naproša, naj polaga nekoliko več \aznosti na versko prepričanje onili, ki naj sodelujejo v povzdigo cerkvene slo- vestnosti, na vsak način naj pa od njih zahteva, da ne motijo s svojim n e p o- t r e b n i in, obsodbe vrednim prcdčas- nim odhodom, vernike, ki se nad njirni opravičeno spodtikajo. Slovenščina ni po volji nckaterim nernškim listom, češ, da je to jezik, ka- ttri je bil do I. 1848 mešanica laških in nemških izrazov. Pred tako modrostjo seveda morajo v: količkaj po- znajo slovenski jezik, potegniti klobuk z glave. Proti tem učenjakom so naši jezikovslovci Kopitar, Miklošič, ^tre- kelj, Skrabec in drugi prave muhe. Cud- no sc nam Ie zdi. da dela slovenščina, katera je po nemški trditvi pol iieiii- š k a |) o 1 I a š k a, ravno Netncem in Lahom toliko spreglavicc. To morajo biti zares trdebutice, da se še takorekoč ^vojega jezika vsaj polovično ta- ko težko oprimejo. Kaj je monizem? Monistični časo- pis »has monistische Jahrhundert«! v svoji prvi stevilki II. letnika (5. aprila 1^13) razpravlja dokaj obsiruo o vpra- sanju: kaj je monizem, čes, da je potrc- l:no stvar zopet eukrat pojasniti. Mo- liističiio misljenje, pravi, je tako, katero za razlaganje raznih svetovnih in ziv- Ijeuskih dogodkov ne potrebuje nikakih nadnaravnih moci in sil kot so n. pi*. Bog, du.sa. Monizem razlaga cnotin vse Ie iz spoznavanja in samo narav- nih vzrokov. Tedaj taji Boga, duso, po- smrtiiost, vsako metaiizičuo bitje sploli. Toda vidi se, da je monizem pri tem v velikih skri|)cih, ker pravi, da za goto- \c slucaje se smejo uporabiti tudi me- taiizičue in cclo verske hipoteze. S tem si je zadal vendar monizeui snirtuo ra no, kajti njegova euotnost je šla po vo- di. In dalje, kaj se pravi to: enkrat naj bo Bog, drugie ga pa ni. Tako inodru- jejo tepci, ne pa izobražen ali vsaj pa- meteu človek. Sicer za »enotnost« mo- niznia govori najbolj dejstvo, da je oi- sateij Drews nastel 16, pisatelj Fisler pa celo čez 1 0 0 r a z I i č n i h m o n i z~ m o v .To je res lepa »enotnost«, katero išcejo ljudje. ki se boje Boga in njego- vega kraljestva. Deželni odbor za gasilna rustva v deželi. Deželni odbor je sklenil, da se izplača podpora sledečitn gasihiim dru- stvom: v Oorici 2000 K, v Tolminu 1500 K. v Logu 800 K, v Selu 800 K, v nrežniei 700 K, Podbrdoiu 600 K, v Cerknem 500 K. v Plužnjah 500 K, v Bovcu 500 K, na Srpenici 400 K, v Ko- baridu 400 K, v (irantu 400 K in \- Se- za'.ii 300 K. Slovensko gledališce v Gorici. Mi- nulo soboto so igrali Ijubljanski gledali- ski igralci Mohiarjcvega «V r a jj a«. Minulo nedeljo so pa igrali burko »() ninnjegovasestr a« pred pol- no dvorano. Sodcloval je vojaški ori:e- ster. Celi večer je bil posvečen smehu. Komik Povhe je bil namestu in je žgač- kal občinstvo z izvrstnimi dotipi, ka- koršnim je Ie on kos. Tudi Danilova se je odlikovala. Videlo se je, da je polna hiša uplivala kar najboljše na razpolo- ženje igralcev, ki so želi za vsakim de- jaiijem cele salve odobravanja. O vsebini igrc seveda ne rečemo nič, ker burka je navsezadnje Ie burka, čeuiJi mogoče tu in tam pade kaka pametna bescda vines. Danes bodo igrali Sen Bcnellijevo dramo »L j u b e z e n t r e h k r a I j e V"., za katero vlada med našiin nieščan- s'tvom sc precejšnje zanimanje. Prič^.- kovati ie velikc udeležbe. V č e t r- t c k bo spet predstava. Razvada pri na.šem gledališke pred- stave obiskujočem občinstvu je, da se po večini t a k o j dvigne in napoti proti uliodu, ko zastor pade. 7av v spominu nam je še mueen tozadevni utis onega večcra, ko je pri nas koncertiral virtuoz Ondrieek. Zastor pade, občinstvo irenetično ploska, zastor se dvigne, virtuos se zopet prikaže na odru in v svojc zaeudenje vidi že polovico s p r a z n j e n i h pro s t o r o v p o- s e b n o v p a r t e r j u. Opazilo se je, kako ga je ta graje vredna razvada mu- cno dirnila. I s t o si o p a z i I pri z a d n j i n e d e 1 j s k i p r e d s t a v i. Igralci so se s ploskom pozvali, naj se še enkrat na odru pokažejo, in inedtem ko je god- ha š c i g r a 1 a konecni kornad gotovo ne za prazne prostore je bilo že polovice dvorane izpraznjene. — T a r a z v a d a naj b i se ted a j o p u- s t i I a, ker stoji v kontrastu z namc- noni, ki je spojen s konečnim pozivom igralcev na oder v znak pohvale. Nedostatek. Z ozirom na našc pri- poročilo v zadnji številki, naj hi se slo- venske predstavev»Trgovskem Oomur«. boljše obiskovale, smatramo za svojo dolžnost, da opozorinionaueki nedvom- no uvaževanja vredni nedostatek. Neprijetno učinkuje namreč na pazljivega opazovaica, ko vidi, da stole na galcriji nedoletne g i in n a z i j a 1 k e in u č i t e I j i š č n i c e med gimnazijei in učiteljiščniki ter se eestokrat, četudi Ie Fonehale bodo use hritihe o Tolstovršhi slatini - Radilci! Katare, zaslizenje itd. itd. z ničemer hltreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kisio vodü. Ako jo sedaj poskiisite. ko se je posrečilo vrelec modernu urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temvee se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisli pritok. Sedaj lahko tekmuje T istoxrSka slatlDa z vserr.i najboljSinii kislimi vodami, ker Cvrsto muzira in'ima zelo rezek okus. Naročlte In prepriöajto se. Zaboj s 25 % stekfenicami velja le 5 K, Ö0 V, 1 stane 9 K, 50 »,, I stane 11 E, 25 1 ' , I stane 10 K z zabojem in steklenicami vred. Razpošilja so v :l s 1, J/.. 1 in I1/?. ' steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev PlTi kati analize zdravniSkili izvedenrev in ccniki zastonj in franko. Tolstovrško naročajo odiični zdravniki za se in svoje bolnike ter za cele bulnišnice, ker je sedaj res najboljsa zdravilna in iiamizna osvežujoe:» mincralna vuda. Odlikuvana na dveh liigieničnih razstavah. — Del člstega dobička gre v uarodne namene — Naroča se pri podjetj» Tolstovvrške slatine; pošta GuštaoJ, Koroško. — Kupijo se l1. l stekl. v vsaki množini. — Abstinentje! Pijte le Tolstovrško slatino ki vsled pijačnegj oknsa nadomesti vsako drugo pijačo ! tfa privcdel v goriške zapore. Ceravno je trdil. da je napravil svoiemu prijatclju lc salo s tetn, da mu je vzel dvokolo it.' bil kljub teniu obsojen te dni na 5 dui zapora. V blaznosti unioril ženo in otroka ter težko ranil taščo. V noei na nedclio jc mehanik v tr/.aškem tehničnetn zavo- du Franc ^la^er v blaznosti s kuhinj- skitn nožetn razmcsaril svojo žctio. svo- jega otroka ter mater svojc /ene \ui- nello. rojeno Mrak. Kläger je bil eden najboljsih niehanikov telmične^a /uvo- da in /blaznel ic ba.ie radi ictfa. ker so Kfa pri odkazovaiiiu del vedno zapo- stavlial'. slater se je po groznein činu sain javil redariu na cesti. \i La je od- vedel na inspektorat. Tain so odredili nie^ovo odvedbo in odvedli v zapore. V zaporih pa si je hotel ponoči vzeti živ- Ijenje s teni. da >e ie /aletel /. ^kivo ob /id. Nie^ovo stan.ie ie Miirtnoiicvanio. Žena :>laiierjeva ie kinaln po doblienili ranah uinrla. nie^ov sinček ie innrl v nedelio ponoči in niejjova tašča ^e na- liaia \ težkeni statiju v tržaški bolniš- niei. Hrvaške pridige na Dunaju. 7x \ C časa se ie trudil /avjrebški nadškofiiski koadjutor Hr. Bauer, da hi dosegel t-> li^odnost za dunajske Hrvate. Sedaj je to izposloval od vojaske oblasti. ki ie dala tnalo satno>tansko ^erkvico v- Mariabilferstrasse na razpolajio. T i Lerk\ica spada namreč pod jurisdika- eijo vojne^a vikaria na I Hinaju in je bila že več časa zaprta. Tam bodo od sed.J dalje imeli Hrvatje na Dunaju svoio niašo in pridigo \' hrvaškem jeziku. \ tu namen bodo omenjeno cerkvico se- daj lično popravili. Fodobno bi bilo že- leti tndi za naše slovenske rojake '-' Nemškem (iradcu, kier iitn Nemci \' tesii oziru ne daio niti naimanjše praviee. Hagenbeck umrl. La.stnik svetü\- noznanega i)arka divjib z\erin \- liani- bur^n. liagenbeck. ie v ncdeli«; v liani- bur^n uinrl. Orientalske železnice v avstrijskih rokah. .¦! zcikavnüo. Cela vas s cerkvijo zgorela. Na Sol- nograskeni je zgorela vas NuKdort. X'pepcljena je cerkev, 10 his in _'_' go- spodarskih polopij: .> osebe pogrešajo. (lasilei požara niso mogli zadusiti. ker je di\ jal strasen viliar. Srbski general Mihajlu Živkovič v Opatiji. Skozi Zagreb je dne 10. t. m. poto\al srbski general Mihajlo Živkovič v Opatijo. /üvkovic je poveljexal srbski arniadi \ Novenibasarju. Med vojsko ie obolel na legarju. Ha se okrepča, je od- potoval v Opatijo. Teletonska zveza med Kolinom in 1 ondonorn >e je ot\orila te dni. Prvi so govorili nemski in angleski časnikarji. 40 letnicu praznuje \ isoka sola /a poljedelstvo na Dunaju. Z ozirom na ta jubilei se bodo vrsile >. in °. maja veli- ke diiaske slavnosti na imeuovaneni za- vodn. Abstinenca n starein vekti. La:ii so i/kopali del kujižniee nekega sla/nega asirskega \ ladarja iz \ 11. stoletja p. K. Med Jo.onii tablicami ie vee sto takih. ki se baviio z medicino. \ sebiua dela \so ca,st asirskim zdravnikom in kaže. da so jako bistro niislili in svojo stvar dobro razinneli. Zanimivo je posebno. da so pijance i/ navade /e takrat pristc- vali med bolnike in kot edino sredstxo I)riporoeali popolno abstinenco. Boi proti alkoholu ie iiotemtakeni star ze nad 2500 let. Gostje in gostilničarji ne kritizirajte Tolstovrske slatine. dokler se niste v novejšeni času r-rei-.ričali o zbolišanju vode itd., kar izprevidite iz danasnjega inserata. Za dunajskega nadškota je inieno- van prelat V i t f 1. Velikanska Skoda radi sedanjega mraza. štajerski listi poročajo, da je se- danji mraz napravil po slovenskem Sta- jerskem ogronmo škode. \'si vinogradi so skoro popoinoma iinijeni. škodo cc- nijo sedaj na 20 millijonov krön samo pri trtah. Seveda ni čuda. da ie šlo toii- ko mladja in brstja po zlu. ker današnje \ esti poročaio. da. je bilo videti na wsai'i vejici ledeno svečico in temperatura je kazala r>" pod ničlo. Raziin trte je uniče- no skoro vse sadno evetie po celi šta- ierski dezeli. S Kranjskega |)oroeajo cnako žalostne Vv.sti. ker je tucli tam pa- dlo snega okf |i 20 uhi. \ Li'ibljani je potrgal-o telefonske /.ice. na I »olenj- skem pa napravilo veliko škodo na tr- tah in sadju. Na Ceškem io bili, kakor se poroea, pov>od hndi tnetez.i in skoro ni kraja, kier bi ne bila ta neprieakova- na zima kaj šk(;d(,\a!i. Z i^j-.arske^a poročaio o pravi deeemberski zimi. V Monnkoveni je i il radi sn^ d^loiiü: usta\'ljen cestni promet. R-'ci {nr:-r;Mno, da kaj takega se ni zgodilo ze dolgo in prizadeti kraii ^o pra\- bridko o-'^Jr:- vani. LOTKRI.ISKr! ^TEVlLKr:. i Ihmaj .... 22, 42. 5.\ 59. -40. Proda ali v najem se da po uLodnih pogojih hotel rČnm pvst" v Hudijužni tik že- lezniške postaje. Pojasnila daje Delniška pivovarna v Laskem tr^u na Stajerskem. Jakob Miklus mizar in Sesni t r g o v e c =-. v Podgori ^^ 38 VOEjJ l^Aftß BOita («« cetti, bt t>eljcpruti' (Inuhš!n) Trguje tudi i opeko vsake vrste, im;, veliko zalogo vsakovrstnega trdtga in mehkega lesa. ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov rlebele. =1 Ivan Bednarik priporoia svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croco st.ev. <>. Zgradba mostu na ..tra- verzahu či=z Sjčo se odda na zmanjšovalnl ofertni dražbi Delo proračunjcno nn 8000 kron. Načrt in stroškovnik je na razpcla^o pri županstvu. Sprejem gotove ponndbe /avisi od polrdila c. kr. okr. glavarstva v Tolminu. Ponudbam treba je priiožiti 5% varščino. Rok ponndbam traja do konec aprila 1. 1. Župa nstvo v Soči, dne 7. aprila UM3. Župan: Andr. Flaj3 "upujte samo dvokolesa nAL TENA", francoske yrste. ki so najtrpežnejši ¦n naj boljši bodisi za na- vadno tabo alt za clirkev Hcrševnni s Guk, G O R I 6 A - Stolni trg št. S Sivalni strojiOriginal „Victoria" so naipraktičnejsi za vsako hiHO. Isti služijo z;i vsakovrstno 5i- vanje in štikanje ^vezcnje). Stroj teče brczšninno in je jako tipc- žen. Puškf», samokrese, shuno- reznic e in vse v to stroko spa-- dajočf! predmete se dobi po to varniški ceni pri tvrdki Št. 9. E Prvo primopsho aytorizironii staebeno in heimnasesko pcdjetjE Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana = zapriseženi sodni izvedenec izvrsuje vse potrebne naerte, proraeune. in cenitve za stavbe, vod- njake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela. Gene zmerne. Kolumbovo jajce za po- krivanje atreh! Potom ž