feC]D^aODD© . (3^QDQ©
Leto VI - 10 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31.5.1959
IZ EVROPSKECA PISMA
(T. J. Italija)
Prijatelj nam pošilja izvlečke pisma iiz domovine:
“...Prejšnjih knjig nisem mogel zaslediti, dobil sem pa v roke vse izdano v letih 1957 in 1958. Jezik šepa skoraj vsem, moreni reži vsem. Tako tistim, ki mislijo, da pišejo klasično slovenščino kakor onim, ki iščejo novega izraza. Imam občutek, da vaš jeizik nima več domače melodije, Vsaj ne take kakor jo danes slovenščina ima. (Omenjam to prav še posebej izato, ker vidim iz Vaših glasil, kako ocenjevalci zelo pohvalno govore o piščevem jeziku.) So pa knjige vredne branja. Vsebinsko ste šli iskat nova pota, in stopili na tla, na katera tukaj pisatelji in pesniki pri nas doma še dolgo ali pa sploh nikoli ne bodo smeli. Vaše pisanje bo nekoč zamašilo nenaravno prekinitev v razvoju našega slovstva, ki je sicer zaostajalo, vendar sovpadalo z zahodno miselnostjo in slogom. Ne verjamem, da boste mogli ustvariti to, kar sami imenujete “zamejsko književnost”, naj bi ta doba ločitve od rodnih tal trajala še tako dolgo. O tem sem prepričan, čeprav so nekatera vaša izvirna dela močna in nedvomno aktualnejša nego so domača. Izpolnjujete pa nalogo, ki je brez vas nikdo ne bi mogel opraviti... — Tukaj (v domovini) se v bistvu izpremeniti ne more prav nič. Trdim to, čeprav so tudi tukaj sprostili vajeti na slovstvenem polju. Ne morejo. Začeli ibi si spodkopavati tla. Tega pa ne morejo in tudi če bi hoteli, jim bratje iiz juga, pa še drugi “večji bratje” tega ne bi dopustili, šele ko bodo vse državne literature enako balkanske, bomo smeli, baje, spet pogledati na izahod. Dvomim tudi, da bi tukaj imeli Pasternaka; ali mnogo se piše in, verujem, še več snuje. Toda ne pričakujte, da bodo to pobožne večerniške zgodbe ali plehke liberalne štorije za Vodnikovo. Navkljub velikemu skepticizmu, pri mnogih književnikih pravemu cinizmu, posledice razočaranja nad novimi vrednotami, ki so se kmalu prikazale v pravi luči, ter osebnega napuha, ki ne dopušča, da bi se vrnili k prenovljenim, k starim krščanskim vrednotam in krščanskemu gledanju na človeka, nastajajo nedvomno dela, ki bodo v slovstvu povzročila perkusije. Nikjer v teh delih namreč ne bo najti — ljubezni. V miselnosti mladih bralcev se bodo rodile krize, ki se jih je bati 'že zdaj. Na drugi plati pa so tudi marksistični ideologi ali bolje “ideološki slovstveni kritiki” prisiljeni .govoriti in živeti proti .svojemu intimnemu prepričanju. Dokhr je bil
(Dalje na 4. str.)
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Literarni odsek
Drugi kulturni večer, v soboto 6. junija 1959 ob 19. urj v dvorani Bullrich, Sarandi 41 (Capital)
(Predvajanjo francoskega filma:
L’EUROPE, HUMAINE AVENTURE — EVROPA V DRAMI ČLOVEŠTVA
Uvodni komentar bo podal Ruda Jur če c.
Tretji kulturni večer bo v petek 19. junija 1959 ob 19.30 v dvorani Bullrich, Sarandi 41. Naslov večera je:
IZZA KULIS SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
“Evropa mora stalno ocenjevati vrednote svoje civilizacije. Pri tem prihaja pogosto do zaključka, da nima svoje lastne civilizacije. To odkritje je ustvarilo potem tisto, kar ,se danes imenuje kriza civilizacije. Mi pa potrebujemo sporazum med civilizacijo in živim občutjem; oboje mora priti v ravnotežje in se postaviti na nove temelje. Zgodovina Evrope je zgodovina stalnih diferenciacij civilizacije in življenja. To je tragedija Evrope, hkrati pa tudi njena sreča. To trenje je. tipično za Evropo in tega Azija ni nikdar spoznala ali doživela. Ta razvoj Evrope se je začel tedaj, ko je na trgu v Atenah Sokrat odkril ra. zum. Od Sokrata do danes ima zgodovina duha samo ta smisel. Prišli Smo pri tem do meje na robu, kjer se ta sila končava. Prehodili smo pot razuma in odkrili spontanost. S tem smo si naložili nalogo, da znova gradimo civilizacijo. Kajti šele pred sto leti je evropski človek odkril avtonomijo vrednot. Danes pa smo spet na začetku poti: sistem vrednot, veljaven za Evropo pred tridesetimi leti, je propadel in v njem ni več sile, ki bi gradila ali privlačila. Razvoj v sodobni umetnosti more edini razložiti, kako se je duhovno stanje v Evropi spremenilo.”
E. R. Curtius
Knjiga A vreli ja Avguština ENCHIRIDION
je razposlana in je naprodaj tudi v Slovenski hiši, Ramon Falcon 4158, Capital.' Cena v Argentini: navadni papir $ 30.-; finejši papir $ 40.-
Pogosto nas sprašujejo, ali je možno plačevati naročnino in druge publikacije Slov. kult. akcije tudi v obrokih. Objavljamo, da smo poverjenikom to že sporočili in da se more vsakdo posluževati obročnega plačevanja.
naši veeeri
■®si in efesari«
-— Na prvem kulturnem večeru 1959 je 22. 'maja predaval univ. prof. dr. Milan Komar. Razpravljal je o etimologiji filozofskih izrazov. Predavanje je zajelo tudi filološki izvor besed.
Večer (je vodil dr. V. Brumen, ki je predavatelja pozdravil z ugotovitvijo, da že tretjič uvaja sezono kult. večerov. Debata je. bila živahna in so sodelovali gg. dr. P. Krajnik, .dr. Ign. Lenček, dr. V. Brumen in Lado Lenček. Udeležba je dvorano napolnila.
“Duhctvno življenje” je v junijski številki prineslo posebno poročilo o peti obletnici Slovenske kulturne akcije. Med drugim piše:
“Slovenska kulturna akcija je v soboto 2. maja slovesno proslavila pet let svojega plodovitega delovanja.. . Po petih letih dela lahko mirno ugotovimo, da je (prekosila nade tako ustanoviteljev kot podpornikov in popolnoma o-svojila tiste, ki so jo v začetku e nekim nezaupanjem opazovali češ, kako (se bo nova organizacija usmerila in razvijala. . . Danes lahko s ponosom razpostavlja pred oči tako tujca kot Slovenca svojih 32 knjižnih izdaj... Kulturni večeri so prava univerza, kjer se i’azpravlja p vseh sodobnih problemih. . . Zato bo kar držalo, kar je s (poudarkom lansko leto izjavil predsednik Društva ^Slovencev, ing. A. Mozetič ob priliki 25. izdanja: ‘Mislim, da se vi sami ne zavedata, kolikšno in kako važno delo opravljate.’” O jubilejnem večeru samem pa pravi poročilo: “. . .Jubilejni večer je imel res slavnostno obeležje. Človek je imel vtis, da proslavljamo napore, ki zares zaslužijo priznanje vse naše skupnosti.”
“Ameriška- domovina” je v številki z dne 21. aprila prinesla uvodnik o delu Slovenske kulturne akcije. Naslov članku je: Pet let Slovenske kulturne akcije. Med drugim beremo:
“Kot dejstvo - presenetljivo le za kakšnega bolestnega pesimista - je taba ugotoviti, da se živi sok krščanstva pretaka po umetninah naših ustvarjalcev in da so katoliške ideje prisotne v sodbah in nazorih esejistov in kritikov pri Slovenski kulturni akciji. Najboljša tradicija, ki jo doma skušajo zajeziti , se prosto nadaljuje med nami, a deloma tako poglobljena in prenovljena, da govori kritika o prvem1 resnično katoliškem romanu, o novi stopnji religiozne lirike in likovne umetnosti, kot raste v krogu Kulturne akcije. Tam pa, kjer ne gre za izrecno religiozne stvaritve, ostaja umetnostno in znanstveno prizadevanje v tistih mejah, ki jih umetnosti in znanosti v prid črta načelo (prave svobode: dovoljeno je vse, kar ne nasprotuje resnici in ljubezni. S to svobodo, s krščanskimi vrednotami in is kvaliteto lepega dela objavljenih stvari pa vpliva Kulturna akcija tudi na razvoj doma. Nobena zavesa ni trajno tako neprodirna, da ne bi proizvodi duha mogli skoznjo, in ko se to zgodi, je nasilje doživelo nov poraz, včasih odločilen.. . Publikacije Kulturne akcije prihajajo tudi v knjižnice, institute, uredništva tujega sveta. Slovenski narod nima samo uradnih vsiljenih zastopnikov ; tujci dobre volje in odprtega zanimanja morejo slišati tudi glasnike resničnosti in resnice.”
ZA RAST SLOVENSKEGA KULTURNEGA DELA
“Katoliški glas”, tednik v Gorici, je v številki z dne 23. aprila 1959 objavil članek, ki ga prinašamo v celoti:
Meseca februarja 1954 se je v Buenos Airesu postavil temelj Slovenski kulturni akciji in v maju letos bodo Slovenci v Argentini ta jubilej proslavili. Ko obhajamo petletnico ustanovitve, je dozorelo prepričanje, da prav ta ustanova pomeni eno najbolj pozitivnih postavk slovenske emigracije, celo tako veliko in važno, da 'jo je nekdo1 imenoval “slovenski čudež”. Po petih letih obstanka in po štirih letnikih poslovnega dela mor s knjižna založba Kulturne akcije pokazati na 19 knjižnih izdaj. In to delavcev, katerih nobeden ne živi od tega dela, temveč je vse le njsgov krvavi dar rasti in ohranitvi slovenskega kulturnega dela v tujini. Kulturni delavci, predvsem Umetniki, tako besedni kakor likovni, gledališki in glasbeni, pa tudi znanstveniki vseh vrst so pravilno ocenili njen centralni pomen ter se priključili njenemu ustvarjalnemu občestvu. Danes pošiljajo dela založbi v objavo slovenski kulturni delavci, živeči na vseh celinah sveta: iz Evrope, iz obeh Slovenij izven meja Jugoslavije: s Koroške in Primorske, pa iz Pariza in Rima; iz obeh Amerik: severne in južne, iz Antartide, kakor tudi iz Azije, tako z vrhov Himalaje, kakor s cvetočih vrtov Japonske ter celo iz Avstralije. Če iz Afrike morda še n; knjižnih del, pa je tam vrč dobrotnikov, ki to delo zasledujejo in podpirajo. Tako je buenosaireškemu kulturnemu krogu uspelo dati založbi slovenski svetovni značaj, pomen cestralne matice in tako napraviti Slovensko kulturno akcijo za zadevo vse emigracije, ne samo svoje družine. Morda je bil le slučaj, da je pobuda prišla iz Argentine, kjer se je po usodnem naključju našla največja .skupina kulturnih ustvarjalcev. Ni pa rečeno, da naj bo sedež tega dela vedno v Buenos Airesu. Lahko ga zopet usodno naklučje prenese drugam. Vseeno je, kam, buenosaireškemu krogu ne gre za nikako nadvlado nad drugimi, še manj za monopol. Glavno je: Slovenska kulturna akcija je zaživela, se organizirala, uspeva in ustvarja z neverjetno mladostjo, ki preseneča celo v domovini, ter upa na bodočnost. Upajmo, da je prav Slovenska kulturna akcija osvežila kulturno starejši emigracijski rod in rešila še en bodoči rod slovenski knjigi poleg tega, da je odprla ventil ustvarjalnosti sedanjega, ki bi se sicer zadušil med) stroji in (poslovnimi papirji ročnih težav, v kar so se spremenili tisti kulturni delavci, ki so se rešili iz domovine. Prepričani smo, da bo pravična zgodovina še podčrtala nekoč ta njen pomen za slovenski narod v tujini.
Ali je danes po petih letih še potrebno predstavljati njeno (žtetev? Njeno delo v odsekih, ki se kaže v predavanjih in gledaliških predstavah, v katerih hoče držati na akademski višini obravnavanje sodobnih, kakor tudi. zgodovinskih vprašanj, domačih kakor svetovnih? Ali hotenje ustvarjati osnove za sleherno gledališče v tujini, ki se. ne bi razvijalo iz čitalniških budniš-kih potreb, temveč stopalo vzporedno z gledališko svetovno umetnostjo sploh? Kaj naj bi govorili o knjižnih izdajah? O izdajah klasikov, ki jih doma ne priznavajo kakor zaslužijo, po so temeljni kamni naše umetniške in duhovne tradicije, kakor sta Pregelj in Velikonja in tudi že Balantič? O izdajah pisateljev tako raz-
— “Katoliški glas”, tednik v Gorici, piše, da )je bil univ. prof. dr. A. Slodnjak v Ljubljani brez posebnih postopkov upokojen. Tako je ljubljanska univerza izgubila slavista, čigar sloves je segel daleč čez meje. Oblastem v Sloveniji gre zelo na živce knjiga, ki jo je Slodnjak napisal o slovenskem slovstvu in je izšla pri berlinski založbi De Gruyter. Avtor je bil pri pisanju še bolj objektiven in
jis med slovenskimi literarnimi nstvarjalci navedel tudi imena Balantiča, Mirka Javornika, Nar-teja Velikonja in med deli Preglja navaja tudi knjigo “Moj svet in moj čas”, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Njegovo mesto na univerzi je prevzel dr. Tine Logar.
— Glasbeno-narodopisni institut v Ljubljani, ki ga vodi Marija
ličnih slogov, kakor so Marolt, Kociper, Mauser, Simčič, Jurčec, Kunčič in Rudolfova, in pesnikov, kakor Debeljak, Papež, Vodeb, Kos in Truhlar? To so samo knjižne izdaje, dočim pa v reviji Meddobje ustvarjajo še drugi, od Javornika, Bieličiča, Bukvi-ča, Novaka, Kosa, Šoukalove, Kumra itd. ter 'jd postalo glasilo bi rekli, najmodernejše generacije v slovenski literaturi, vključno tisti, ki se razvija v domovini. Lahko bi označili njen pomen kot vstajenje novega duhovnega rodu, /literarno vzeto,' nove lirične romantike proti materialističnemu naturalizmu domovine, ki razpada že sam v sebi tudi že tam. Avantgarda tudi za domovino! Dramski pisci (Rozman, Willenpart) iščejo forme nove dra-ttte med ibsenovsko psihologijo in novim misterijem. Tudi glasba z Geržiničem 'je našla svojo knjigo. In kaj naj govorimo o likovnih umetnikih? Reprodukcije del Bare Remčeve, Goršeta, Volovska, Kramolca in najmlajših, reprodukcije kiparja Franceta Ahčina - njih dela niso 'bila samo na razstavah, velik je njihov delež pri opremi publikacij. Tudi arhitekti so stopili v krog ustvarjalcev: Kregar, Eiletz. In znanstveniki z Vrednotami in Zgodovinskim zbornikom, potopisci s Himalaje itd. Vse to ustvarja v okviru (Slovenske kulturne akcij® že pet let s težnjo in naporom, Ostati kljub nevšečnostim emigracije na višini, ki jo zahteva čas. In iti naprej, ne zaostajati za domovino. Ali ni prevod Danteja hajhsn izraz takega tekmovanja? Vsi ustvarjalci imajo eno Prednost pred onimi v domovini: žive v svobodi in lahko ustvarjajo po svoji podobi. Držijo baklo duhovne svobode v rokah, z njo svetijo novemu rodu - v domovini. Kakšno poslanstvo, vredno emigracije!
Rekli smo: ne poudarjamo tega, kar so napravili v petih letih. Poudariti hočemo samo oznako tega dela ter centralni emigracijski značaj, ki na drugi strani daje dolžnost tudi emigraciji, da taki ustanovi stoji ob strani, se vključuje vanjo kot član, u-stvarijalni ali podporni ali samo naročniki, če že ne mecenski, če-Sar je Slovenska kulturna akcija najbolj potrebna. Zato ob petletnici Slovenske kulturne akcije samo ta klic: ta “slovenski čudež”, ki se je rodil v Argentini, ne smemo pustiti splahneti, tem-več moramo sam: pomagati k novemu, morda še večjemu in pomembnejšemu1 “čudežu”, ohraniti ustanovo, da se razvija, da živi še desetletje in da zajme še več sveta in ljudi v svoj krog, tako ustvarjalnega kakor bralnega. Slovenska kulturna akcija ni zadeva enega ozkega kroga, temveč vse emigracije in morala bi biti tudi - domovine. To zadnje pa bo šele takrat, ko se bo pred °žrni bodočih literarnih in kulturnih zgodovinarjev združilo kulturno delo v domovini in v emigraciji v eno samo kulturno delo slovenskega naroda v celoti in bo tedaj v poglavju Slovensko emigracijsko kulturno delo nosila Slovenska kulturna akcija svojo Polnovredno označbo:
Bila je čudežno mladi ustvarjalni razmah slovenske idejvs Migracije po drugi svetovni vojni na vseh kontinentih, ki ga je Vlogla ohranjati v življenju in delu saimo izredno velika kuttur-n<l zavest in žrtev vse slovenske emigracije in zamejstva sploh. v Zakaj ne bi k taki oznaki prispeval tudi ti, ki morda stojiš ob strani?
Zato ob tej petletnici ne samo prošnja za sodelovanje v kakršnikoli obliki, moledovanje za novo žrtev, temveč tudi trkanje ma zavest in (ponos k izvševanju dolžnosti do sedanjosti in bodočnosti.”
GLAS Slovenske kulturne akcije je vez med našimi sotrudniki in prijatelji. Vendar je njegova naloga tudi ta, da prihaja ‘v kroge, kjer našega dela ne poznajo (bodisi v zamejstvu al v domovini). Dejansko je vsak izvod, poslan v svet, važen. Lepo prosimo vse, ki GLASA ne zbirajo, naj posameznih izvodov ne zametujejo, ampak jih pošljejo na naslov znancev ali prijateljev v Ameriki ali v Evropi. Če tega sami ne morete storiti, pošljite izvode Upravi in navedite ?iaslov, kam. Maji jih pošlje. Uprava 'tudi želi u-streči tistim, ki GLAS zbirajo, pa jim posamezne številke manjkajo. Če nam svoje izvode pošljete, bomo marsikomu lahko pomagali, da svoje letnike izpopolni.
branika
— Arhitekt Sulčič pripravlja razstavo, ki bo koncem junija v enettm izmed salonov v centru mesta.
— Glavna glasbena ustanova v Argentini Teatro Colon je proslavila dvestoletnico smrti Handela z iizvajjanjem oratorija “Messias”. Koncert je bil v soboto dne 16. maja in je med solisti nastopila altistka Franca Golob. Dirigiral je Drago Marijan Šijanec.
— Gledališki odsek SKA bo izvedbo drame Branka Rozmana “Človek, ki je ubil Boga”, ponovil na prireditvi v Lanusu, ki bo v nedeljo dne 21. 'junija.
—	Takoj po smrti našega mojstra Plečnika so razne (publikacije v domovini pa tudi v tujini začele prinašati izjave pokojnika bodisi prijateljem bodisi drugim, s katerimi je imel stike. Tudi Meddobje je prineslo nekaj spominov nanj in nekaj njegovih izjav. V domovini bodo brez dvoma izšla še nova dela o njegovem delu, vendar bodo govorila samo o njegovih stvaritvah, ne pa o njegovem gledanju na svet in o njegovi religiozni koncepciji. Zato naprošamo vse, ki so kdajkoli in ob kakršnikoli priložnosti imeli iz mojstrom stike, d'a sporoČe Meddobju izjave, ki so jih slišali iz njegovih ust, ali pa imena ljudi, ki morda naših publikacij ne prejemajo, pa bi mogli sodelovati. Prispevki, (podpisani ali nepodpisani, iz domovine ali iz zamejstva, bodo objavljeni v reviji.
—	Društvo slovenskih akademikov namerava prirediti v okviru kulturnega programa svoje letošnje konvencije tudi razstavo mlajših slovenskih likovnih umetnikov. Želeli bi razstaviti vsaj po eno ali dve deli vsakega slovenskega umetnika, ki se še nekako prišteva k današnji študentovski generaciji. Skrbno zavite prispevke naj bi vsi sodelavci poslali čimiprej na naslov: Društvo slovenskih akademikov v Ameriki, c/o Edi Gobec, 86 E. 11 Avenue, Colum-fous 1, Ohio.
POPRAVI: V članku Rafka Vodeba v štev. 7/8 Glasa se mora mesto “naravnega zaključka” glasiti “nenaravnega” (4. odst. od zadaj) in “veččlansko” namesto “vsečlansko razsodišče” (3. odst. od zadaj).
sU|štar, je doslej izdal dve knjigi 0 slovenskih ljudskih plesih, “Slovenski ljudski plesi na Primorskem” in “Slovenski ljudski plesi Koroškem”. Obe knjigi, opreni-IjiEmi s številnimi črteži in fotogra-^Jami, imata epombe in podatke v slovenščini in angleščini. Koreo-granie in kinetograme je za obe ■ligi pripravila Marija Šuštar, hiedtem ko so zapisi melodij in °pisi plesov druge knjige delo po-
kojnega Franceta Marolta. Zbirka ima namen ohraniti in spet v življenje priklicati stare ljudske plese.
— V proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ bo založba Kondor izdala antologijo slovenske poezije iz let revolucije (1942-1945). Zbirko bo uredil kritik Mitja Mejak in bo nosila naslov: Le vkup, le vkup, uboga gmajna.
(Nadaljevanje s 1. str.)
čas razbijanja, je ipri .marsikom njih sovraštvo do starega sovpadalo z osebno zagrenjenostjo na kakšnem drugem poprišču in so se sprostili. Toda prišla je ura gradibe. Tudi takrat osebne krize niso nastopale. Zdravo razočaranje nad nemočjo ali napačno potjo ne ustvarja notranjih polomov. Celo opazke so se izačele oglaševati med njimi. Krize pričenjajo sedaj, ko je videti, da stare vrednote, čeprav v novih formah, po tolikih letih še vedno privlačujejo, zmagujejo, ko se je treba ali poražen umakniti ali naprej igrati gledališče s seboj in drugimi.
Mnoigo se je pisalo o ždanovščini, istočasno pa so jo gojili naprej. Mncgo se je pisalo o svobodi, istočasno pa so jo zatirali. Z navdušenjem so lani pisali o Pasternaku, istočasno pa so pri njem zaničevali vse, kar bi zadišalo preveč po “krščanstvu”. (Ne verjamem, da bi Doktor Živago izšel v prevodu. Če bo, bo okrnjen. Tudi v okrnjevanju pa je laž). Vsak preprost duhovnik pa ve, da tako delovanje, nasilje nad samim seboj in sočlovekom ne ostane v krivcu nekaznovano. Ti ljudje se tako ne samo značajsko ampak tudi miselno sproti kastrirajo in to je najhuje. Tragično tudi za nas in za prihodnje rodove. Ideja namreč, da bo zaradi njih mentalne ozkosti, torej šibkosti, pot za pravilne vrednote lažja, se mi ne zdi pravilna. Samo z bojem se ustvarjajo zmagovalci in se pride do pravega, trajnega miru. Zmagovalci, ki zasedeja okuženo mesto, obolijo tudi sami.
...Molite iza naš jezik! Danes ne govorimo o ilirstvu in Nemci nam ne sežigajo knjig, pa je huje. Napad prihaja od znotraj. Ob favoriziranju stopitve jugoslovanskih narodov, ki je posledica “novega gledanja” na narode in njih usodo (po Kardelju, ki se je postavil povsem na sicer toliko opsovano stalinistično linijo, je narod produkt kapitalistične dobe in torej anahronizem) se pojavlja vedno močnejše uradno mešanje in enačenje jezikov. Vidim, da se je nekdo zunaj razburil, ker je prejel od Državne banke v Ljubljani potrdilo v an-glečini, francoščini in srbščini, medtem ko o slovenščini ni ne duha ne sluha.
To so majhni nevažni indiciji. Za vsem tem so hujše, trenutno še ne preveč vidne mahinacije. Ljudje beže preko meje v svobodo, na njih posestva pa oblasti naseljujejo ljudi z juga države. Znani so mi primeri na Notranjskem pa tudi okrog Kamnika, ko so cela posestva v srbskih rekah. Medtem se pa slovenske družine ubijajo na premajhnih zemljiščih. iPa ne samo po vasbh, tudi blizu Ljubljane so naseljeni srbski častniki z družinami in dostikrat je slišati več —ali pa vsaj glasneje— tujo besedo kakor domačo. Naj nihče ne dvomi, da te stvari niso načrtno izpeljane. Preprosti ljudje o tem ne razmišljajo, večino ta sprememba moti izgolj zaradi materialnih vidikov. Intelektualci, tudi rdeči, ki so se nekoč metali v ogenj za slovensko stvar, molče, kajti taka je “parola od zgoraj”; idealistom, tistim, ki se boje iza jezik, pa se v mnogih primerih meče pesek v oči, ker je dejstvo, da eksistirajo v Ljubljani revije za slovenske jezikovne vede, kakršnih prej ni bilo1. Ali bo borba teh znanstvenikov mogla zaustaviti ugonabljanje jezika, ki se je pričela prav v koreninah rasti jezika, to je med kmečkim ljudstvom, iz katerega je pravilni besedni izraz vedno rastel, to je prvo vprašanje. — Bog daj, da gledam prečrno in da bo demonski načrt uničevanja jezika in z njim naroda samega sam v sebi našel smrt.”
— SPORED kulturnih večerov Slov. kult. akcije v letošnji sezoni: v soboto 6. junija ob 19. uri v dvorani Bullridh, Sarandl 41: Filmski večer; petek dne 19. junija ob 19.30, dvorana Bullrich, Sarandi 41: Izza kulis Slov. kult. akcije; sobota 4. julija ob 19. uri: večer gledališkega odseka; petek 17. julija ob 19.30: Pravorečje in pravopisje, prsdava prof. Alojzij Geržinič; sobota 1. avgusta ob 19. uri: prireditev glasbenega odseka, koncert; 15. in 16. avgusta: prireditev gledališkega odseka; v petek 21. avgusta: Delo Slov. kult.
akcije in Slovenska književnost v zamejstvu, predava dr. Tine Debeljak; sobota 5. septembra: Etika atomske vojske, predava prof. dr. Ignacij Lenček; petek 18. septembra: Ob stoletnici Mistralove pesnitve Mir<ylle, predava dr. Tine Debeljak; sobota 3. oktobra: prireditev glasbenega odseka' koncert kvarteta Finkovih; petek 16. oktobra: Ob Pasternaku, predava dr. IPavsl Krajnik; sobota 31. oktobra: Pafolo Picasso, predavanje Milana Volovska; sobota 7. novembra: predavanje (filozofski odsek) ; petek 20. novembra: preda-
GLAS smo do sedaj pošiljali brezplačno. Marsikdo se je tako spoznal z našim delom in postal naročnik knjižne zbirke, ali pa je nakazal za tiskovni sklad GLASA. Stroški v tiskarni silno naraščajo in povečali so se za poštnino. Zato smo prisiljeni, da opozorimo vse, ki GLAS prejemajo, da bdimo list brezplačno lahko naprej pošiljali samo članom in naročnikom, vsem drugim pa tedaj, če bodo nakazali naročnino za GLAS ])osebej.
vanje (filozofski odsek). — Uprava si pridržuje pravico vrstni red ali spored večerov v slučaju potreba spremeniti.
— Cankarjeva založba v Ljubljani bo letos izdala delo dr. Metoda Mikuža: Pregled zgodovine NOB v Sloveniji. Obsegala bo zgodovino portizanskega vojskovanja do konca leta 1,943. Založba napoveduje avtorja kot najboljšega poznavalca ts zgodovine. V zbirki Svet danes 'bo ista založba izdala delo Janeza Stanovnika: Sodobna ameriška stvarnost, prikaz marksističnega opazovalca ameriškega življenja.
—Državna založba Slovenije je sklenila izdati v ipcsebni zbirki Pisci mladega rodu dela mlajših pesnikov in pisatelj:v. Izšla bodo dela: Smiljan Rozman, Obala, roman; Tone Pavček, Sanje živijo dalje, pesnišča zbirka; Marijan Rožanc, Mrtvi in vsi ostali, novele; Vladimir Kavčič, Ne vračaj se sam.
— Državna Založba Slovenije je sklenila v posebni zbirki v nekaj letih izdati približno 50 knjig, ki bi zajemala izbrana dela jugoslovanskih klasikov. Lani so v tej zbirki že izšla dela: Izbrane pesmi Silvija Strahimira Kranjčeviča, letos pa izidejo Jovana Skerliča Iz,-brani eseji in Svetolika Rankoviča Gorski car. Razen del starejših avtorjev bodo izdali letos še Iva Andrica Most na Drini; Aleksandra Unča Mrtvi jjavje, roman; Gustava Krkleca Izbrane pesmi in Mihajla Lalica Lelejska gora, Toman.
■— Slov. kat. prosvetno društvo v Goric; je koncem aprila uprizorilo moderni misterij “Kajnov an-
&-d”.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramoa Mejia FCNDFS, Buenos Aires, Argentina. Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.