Učiteljski List
GLASILO ,,ZVEZE JUGOSLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
| Izhrja 1. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna št. 20, I. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrv,
' promicanje učiteljskih interesa za lstru“ Pazin. — Izdaja „Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot.
brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna
naslov ^..^Jdbor skečtajuf lizol
Siev. 7.
V Trstu, dne 1. junija 1920.
D. L.
Malkoftolizam u pužRoj Skoll. j
Pri računstvu pruža nam sa lepa prigetda, da deca uvide kakvih materijalnili posledica trpi onaj, kojf prekomerno uživa alkohol. Pokazujmo primerim#, iz kojih če deca tako spoznati štetu, što nanosi nerad, kartanje, pijančevanje i. t. d. Da deci bude zanimija obuka u tom pog edu, zada-vajmo im slične račune : „Kako dodjoste Vi do toga, da morate pod stare svoje dane biti u ubožnici zapita lečnik nekoga 80-godišnjega starca, kojega je našao u ubožnici. „Što ste po zanimanju ?“ — »Bio sam stolar“. — „E, pa to je do-bar i unosan zamat. Dozvolite mi, da Vas nešto pitam. Jesto bi Vi bili pjanac?“ „Ne, gospodine iečnice." Ja samo samo svaki dan popio tri čaše piva i više ništa. Nemojte dakle mislili, da sam ja bio pijanac." — »Bog sačuvaj I Ne mislim ja tako zlo o Vam”, ali ja bi rado znati, koliko ste vi danomice potrošili za pivo ?“ — Mislim, da nijesam na dan potrošio više od osamdeset fili-ja!“ — »A kako ste dugo pili ?“ — Moglo bi biti ovega skupa oko šezdeset godina." Ti češ mi sada, Petroviču, izračunati, koliko je ovaj čovek Kroz ovih šezdeset godina potrošio za pivo, ako je danomice potrošio 80 filira. Kad učenik izračuna, da je taj čovtk kroz šezdeset godina za pivo potrošio 17.720 K, sama deca zaviknu : „Dobro mu budi, mogao je manje piti u mladim danima. “ Ima i u našim računicama dosta zgodnih primera u ovu svrhu. U III, delu („višem stepenu“) ima n. pr. ovaj primer: „Neki čovek troši na dan 32 h za žestoko pice i 12 h za duhan: a) koliko je to na godinu ? b) koliko dana mora on raditi «z nadnicu od 2.80 K, da namiri taj trošak ? Ili , Neki radnik troši od svog prihoda od 1200 K j*1‘V/o za vino, a 8/4 ovog iznosa za duhan; za koliko se umanji njegov prihod radi ovih tro-SK°va ?“ Ovakvih i sličnih primera može izmisliti ' sam učitelj.
^ .V Povesti i zemljepisu može se nači lepe gradje, da se priuči decu na trezan i umeren život. Tu se može spomenuti, kako su radi raska-•asenosti čitavi narodi isčezli. Zato neka se deci P;edoči našu Slavoniju. Tu se Madžar i Nemac upravo nateču, koji če pre po koji komad one plodne zemlje dobiti. U Slavoniji je jedno selo
) .Četvrta čitanka" imade prilično štiva, koja čenio 11 ‘a svrhu upotrebiti.
od 56 kuča, te ima jednu krčmu, koje je vlasnik Nemac, a potroši se u njoj poprečno na godinu preko 26.000 K. A tko taj novac potroši? Naš kmet, koji iza kako je profučkao svoje imanje, ide obično u Ameriku, gde je največi razbijač.
U povesti če nam vrlo dobro doči štivo »Kralj Epulon", gde če deca videti, da je jedino pijanstvo bilo uzrok, da su Latini i nadalje vladali Istranima iza kako su ih ovi potukli u zapadnoj Istri.
Kod prirodnih znanosti može se deci govoriti o pogubnom utecaju alkohola na čovečji organi-zam, a kroz ovaj i na dušu. Mogu se pri tom u kratko navesti nedogledne posledice različnih bolesti. Predočimo deci zdravlje onih jadnika, kojih imamo u izobilju u neposrednoj bližini. Predočimo deci, kako alkohol deluje na želudac, na srce, na živčevlje i kojim posledicama radja ovo. Mislim, da ne če biti na uštrb samog predmeta, budemo li našim mališiina pri botaničkoj obuci i sledeči pokus saopčili.
Direktor Rigler saopči učenicima na pedago-škom ferijalnom kursu u Vildorfu, koji se tu ob-državao od 15.-20. augusta god. 1904. ovaj ogled. „Nar. dih“, tako pripovedaše gosp. direktor, „da se donesu od lončara četiri lonca za cveče. Sve napunismo zemljom, numerirasmo i u razrednu sobu postavismo. U svaki lonac, na očigled učenika, turilo se po tri zrna boba. Po-kraj svakoga lonca stajaše jedan pitomac. Prvi primi čašu u ruku sa četvrt litra vode, druge četvrt litra piva, treči četvrt litra rakije. Tada zapovedih: „Broj jedan, zalij! i prvi lonac bi zaliven vodom. »Broj dva — zalij!“ Ali me ovaj gledaše raskolačenim očima, kao da hčede kazati: »Vaja gosdodin direktor nije više pri sebi! Zar ovako valjanim pičem zemlju polevati ? Ne, takva se šta nije još ni čada doživelo. ‘ Ja pak još jed-nom zapovedih: »Broj dva — zalij!“, te bi i drugi lonac zaliven čašom pive. »Broj tri — zalij 1“ Zapoved se samo oklevajuči izvrši i »lozova krv“ napoji bob trečeg lonca. Broj četiri — zalij!“ Rakija je okrepa boba u loncu »četiri". — Sada čemo da namestimo lonce u imoj bureau. Tamo ih možete posmatrati. Svaki dan posle ručka oba-vestite me, što biva s loncima. Jeste li čuli ? — Jesmo, gospodine direktore. Sutradan dodoše de-čaci k meni. „Gosp. direktore, bob ne treba da bude žedan. Ti zahvati vode — ti piva — ti vina — ti rakije". »Mi čemo napojiti bob sasma kao jučer." To se i učinilo i isto tako još neko-
liko dana produžilo. Nakon toga izjavih: „Po-čamši od danas napajat čemo bob samo vodom, ako opet ožedni." Nakon nekoga vremena eto ti dečaka k meni sa vešču: »Gospodine direktore, bob, koji je samo vodu dobivao, izbija. Drugi bob je još mrtav." 1 opet iza nekoliko vremena dojaviše: „Sada izbija bob, koji je pivom bio saliven." Dobro, rekoh, čekat čemo još neko vreme, moguče se šfogod probudi u loncu „tri“ i »četiri". Ali uzalud očekivasmo. Vinom i rakijom zalevani bob ne micaše se. On bejaše i ostade tvrd. Tada neredih da se lonci donesu u razrednu sobu, e da ih svi pitomci mogu videti.
»Vodeni bob" bejaše isterao poput prsta du-gačke izdanke, »pivin bob" bejaše nešto krači i na oko slabunjav, kod drugih dvaju ne mogaše se ništa prometili. — Pitomci se torne rezultatu veoma začudiše. Oni mišljahu, da če »vinski bob" najbolje porasti. — ZaŠto u loncu „tii“ i »četiri" n je niš*a uzraslo ?“ Jer je alkohol usmrtio klice." — Šta sledi iz toga?" »Alkohol je za biljke škodljiv." — Za koga još može da bude škodljiv!" — »Za ljude." »Koje je najbolje piče za nas ?*‘ Svi dečaci povikaše, kao iz jed-nog grla: »Voda" je najbolje piče za nas." (Šk. Vesnik g. 1905., str. 949.) Time ipak ne bi bio Lcrpljen celokupni naš rad u toj interesantnoj borbi. Dogodi li se ma koja nesreča u našem službovnom mestu, ne prepustimo priliku, a da ne svratimo dečiju pažnju na pugubu te mane. Uprimo svim svojim silama, te lečimo naš mili narod od te nemile bolesti, a od velike bi nam pomoči bilo, kad bi se stvorio zakon na temelju koga bi se moglo postupati proti roditeljim«, koji svojoj deci davaju opojna piča pre svršetka četr-naest god ne, te proti onima, koji u tom pogledu davaju svojoj deci baš primer.
Izolefek iz italijanskega zakon« o učiteljskih pokojninah.
Zakon o učiteljskih pokojninah v Italiji je bil izdan 30. grudna 1894, nanovo predelan in razširjen je bil 9 'let pozneje, t. j. 20. svečana 1903. K temu zakonu je izdalo italijansko ministrstvo še ^pravilnik«, ki je bil potrjen 7. prosinca 1917-N. 295. Izdan je v posebni knjižici*) ter obsega 52 točk in še dodatek 7 ministerijalnih odredeb. Od 1. točke
*) Legge sul Monte delle pensioni, Antonio Valardi, edi-tore, Milano. - Cena 30 stot.
LISTEK
Koncert Setjakobskega pevskega zbora,
dne 8. maja 1920.
To je druga prireditev v večjem štilu, ki jo je nudil ta zbor našemu občinstvu. Soditi ga seveda ne moremo in tudi ne smemo z merilom, ki je običajno ob prozaičnih prireditvah naših navadnih pevskih zborov,	ker	se je	bil že ob	svojem prvem
nastopu postavil	na	neko	višjo, k	nekemu lep-
emu cilju vodečo pot. Da bo ta cilj tudi dosegel, sta nam porok vztrajna volja njegovih pevcev in Pa velike zmožnosti pevovodje prof. Mirka. Od svojega prvega nastopa je zbor veliko napredo-Val; masa pevcev je pridobila na disciplini in je tudi že našla svoj zgoščeni in topli ton podaja-!1ia» tako da je bil uspeh njegovega drugega nastopa res zasluženo plačilo zborovodji in pevcem samim. Zdravo	se	nam	zdi tudi	načelo: malo
nastopov v letu,	a ti naj	bodo na	višini in naj
Prekašajo obenem drug drugega.
V mešanem zboru so nastopili pevci s petimi skladbami, tremi iz slovenske in dvemi iz ruske šjasbene literature. — »Da sem jaz ptičica" in " .a.ntu" nam kažejo Adamiča kot ustvaritelja del Priljubljenega narodnega značaja Na širši podlagi 1 ustvaril in globje v glasbeno misel je prodrl s
svojo »Zapuščeno", kjer je v resnici podal vso tragiko srca, osamelega v tihi samoti. Skladbo, ki je težka preizkušnja čistega izvajanja, je podgl zbor v zelo srečni izvedbi. Ravno tako se je izkazal v obeh ruskih pesmih »Ej uhnjem", znanega zborovodje Slavjanskega in »Vozle rečki" Ljadova. V prvi, ki slika napor vlačilcev ladij ob Volgi, so posebno zadeti lepi glasovni postopi basa, ki naj nekako karakterizirajo gibanje voda, tekočih v nasprotno smer. »Vozle rečki" pa je narodr.a pesem, izdelana z intenzivno intuici o notranje misli in v razkošni koncertni obleki, ki se včasih razvije v široko polifonijo glasbenih kontrastov in trenotnih občutij. Skladba je vredna, da jo večkrat čuješ!
Zenski zbor je zapel dva Dvorakova dvospeva, »Golob na javoru" in »Na begu", dvoje pesmi, v kateriji se je ženijalni češki skladatelj izognil celo v klavirskem partu vsakemu nepotrebnemu balastu, da je mogel ohraniti njih pristno narodni značaj. Pevke sn v tej skladbi pokizale n? kol ko šibkosti v čistosti tona, pa so zato podale nekatera ritmično težka mesta s čudovito gotovostjo. (Jaz si potlej takšen )
Nastopil je tudi moški zbor, ki nam je zapel starine Viiharja »Slovo" in pa štiri jugoslovenske narodne pesmi, ki jih je učinkovito harmoniziral sam prof. Mirk. Te so nam bile najljubše, ker so nam najbližje. Podajajo sliko našega notranjega življenja in so pravo og edalo t aše duše. V prvi in drugi, »Sunce jarko" in »Po gradini" je vo-
dilni glas res ustvaril ono otožno-mehko ozračje, ki te obda, ko poslušaš pesem mrkega Bosanca. Četrto »Kolo" je karakterističen jugoslovenski plesi ostrih, skoraj sekajočih ritmov, ki so ga moral, pevci n3 splošno željo še enkrat ponoviti.
Dva člana pev. zbora sta nastopila tudi kot sobsta Gospa J. Čretnikova ima mehak sopran, ki pa ne pride vedno do veljave vsled pomanjkanja šole, kar se je pokazalo posebno v Devovi »Ptički", zlasti v onem poredno-naivnem dvogovoru ptičke in deve. Pesem je ponavljala in jo drugič tudi boljše zapela. Ugajala pa je povsem v Hatzejevi »Majki" in v sopranski partiji Adamičeve pesmi »Zapuščena", kjer se otožno-mehki ton napeva bolj prilega značaju njenega glasu in temperamenta. Josip Klun ima baritonalno pobarvan bas, ki pride v nizkih in srednjih legah bolj do veljave, nego v višinah. Prednaša mirno in trezno, stopnjuje moč glasu postopoma in zadene pravi ton pesmi že po samem inštinktu, kar kaže, da je v njem obilo muzikalnega čuta. Opozorimo naj na lepo podajanje Lajovčeve »Romance", skladbe velike glasbene potence in pa na Michlovo »Človeka nikar", ki je pesem večje miselne koncepcije in mogočnih, v srce segajočih akordov. Iz dramatično zasnovanega spremljanja je napravil prof. Mirk vkljub mizerneinu klavirju res lepo, v podrobnostih izcizilirano delo.
Občinstvo je sledilo pazljivo vsem točkam obširnega programa in bo gotovo hvaležno zboiu in pevovodji za lepe umetniške užitke.
Stran it.
UČITELJSKI UST
do vštete 1. govori o ustroju (pokojninskega sklada in raznovrstnih denarnih prispevkih; od 12. točke do do vštete 11. govori o ustroju pokojninskega sklada škodninah učiteljskega -oso-bja, vdov in sirot; od 28. točke do vštete 36. govori o splošnih določbah in od 37. točke do vštete 52. pa o prehodnih določbah. H koncu je še dodanih 7 ministerijalnih odiredeb in 2 plačilna obrazca. Podajemo zaradi preglednosti samo važnejše točke iz obeh zakonov, da si bo moglo učiteljstvo ustvariti pravo sodbo o učiteljskih pokojninah v Italiji.
O prispevanju k pokojninskemu skladu.
§ 7. Za šole, vzdržane po juiridičnih osebah v delno ali popolno razbremenitev občine, gre .(.pokojninski) prispevek 9 stotink [9% učiteljske minimalne plače) ves na račun občine, ne da bi i.mela pravico do odškodnine od strani učiteljev in ravnateljev. (Opomba pod robom: Opozarjamo učitelje, ki poučujejo na šolah, vzdržanih po juridičnlh osebah v popolno ali delno razbremenitev občine, da mora ta sama plačevati pokojninskemu skladu ves prispevek, ker je, čeravno obremenjena s tem majhnim izdatkom, vendar delno ali pa popolnoma oproščena neprimerno večjega izdatka za vzdrževanje šole. — Ta določba bi veljala za vse privatne šole, tedaj tudi za zavode C. M. družbe.)
§ 8. Letni prispevek službujočega učiteljstva za pokojninski sklad znaša 4 stotinke. (4% letne, v pokojnino se računajoče plače. 5% plača občina ali dežela. Skupni prispevek je tedaj 9 stotink.)
O pokojninah in odškodninah učiteljstva, vdov in sirot;
§ 12. Učitelji imajo pravico do pokojnine po 25 letih rednega službovanja na ljudskih šolah, v otroških vrtcih in na kr. ženskih vzgajališčih.
§ 14. (Pokojnina ne sme biti manjša od 300 L, če je učitelj dosegel 30. službeno 'leto; 240 L, če je do-služil -o-d 28—30 let in 200 L, če je služil manj kot 28 let.
(Najmanjša pokojnina učiteljev (ic), ki so stari (e) čez 60 let, ali ki so bili vsled bolezni odpuščeni iz službe po 25ih letih službovanja, je določena na 300 L.
§ 15. Pravico do enkratne določbe odškodnine, odgovarjajoče tolikim dvanajstinam povprečne .plače, kolikor je dobrih službenih let, v katerih so prejemali plačo na podlagi rednega imenovanja, imajo:
a) učitelji (ice), ki so postali (e) nesposobni za na-daljno službovanje vsled ran ali bolezni povzročenih po službi, brez ozira na število službenih let;
b) učitelji (ice), ki so služili (e) manj kot 25 in več kot 10 let in so postali (e) nesposobni (e) za na-dalj-no službovanje vsled bolezni dobljene na drug način kakor pod točko a);
c) učitelji (ice) od službe odvezani ((e) vsled pedagoške -nesposobnosti, če so odslužili manj od 25-tih in več kot 10 let;
č) učitelji, ki so bili z več nego lOmi in manj kot 25imi službenimi leti imenovani za šolske nadzornike, profesorje itd.
§ 16. V pokojnino se vštejejo tudi leta vojaškega službovanja onim učiteljem, ki so bili pred vstopom v vojsko v učiteljski službi in so jo morali vsled tega prekiniti, -samo, če vplačujejo svoj in občine pokojninski prispevek za ves čas vojaškega službovanja.
§ 17. Vdova po učitelju, ki je plačeval pokojninski prispevek ,in je umrl brez njene krivde, in, v slučaju da ni nje, učit. mladoletne sirote imajo pravico do odškodnine, če je učitelj služil več kot 10 in manj kot 25 let, le, ako se je izvršila poroka vsaj 1 leto pred dnevom njegove smrti, oziroma, ako so otroci, četudi rojeni po njegovi smrti, iz novejšega zakona. Ta odškodnina znaša polovico one, do katere je imel pravico učitelj ob dnevu smrti. Sirotam (učiteljice, ki je imela ob svoji smrti več kot 10 in manj kot 25 službenih llet, se dovoljuje odškodnina v isti izmeri kot v prejšnjem slučaju in to tudi če je oče živ.
§ 19. Kadar umre učitelj po 25ih službenih letih, ima njegoVa vdova (v zvezi) z otroci pravico do pokojnine, ki prehaja v slučaju smrti učiteljeve vdove na njegove sirote. Sirote po učiteljicah (tudi če imajo živega očeta) in tudi učit. sirote brez očeta in matere, bodo uživale polovico one pokojnine, ki bi šla učiteljici ob dnevu smrti.
Pravico do pokojnine (izgubijo: 1. vdova, ki se zopet omoži; 2, sirote, ko postanejo polnoletne in 3. sirote (dekleta), kadar se omožijo, tudi če so še mladoletne.
§ 21. Pokojnina vdov in sirot ne sme presegati *'/a pokojnine, ki bi jo, oziroma jo ije imel učitelj. V vsakem slučaju ne sme -biti pokojnina manjša od 150 L.
§ 22. Sirota po očetu-učitelju in materi-učiteljici ima pravico do večje pokojnine oziroma odškodnine, ki bi ji šla po prejšnjih določbah.
§ 23. V.dova ali, ako ni nje, mladoletni otroci učitelja, ki je umrl zaradi enega izmed vzrokov zaznamovanih pod § 15. a), imajo pravico do pokojnine
—dosmrtne za vdovo, začasne za otroke — ki znaša 2/;> plače, katero je učitelj užival v zadnjem letu svojega službovanja. Vzrok (učiteljeve smrti mora biti iz dobe po poroki.
§ 24. Pravico do odškodnine ali pokojnine izgubi:
1.	Kdor ne more biti več v javni službi vsled sod-nijsike obsodbe, ki se tako glasi; 2. kdor je kaznovan vsled zločina izprijenosti, zločina zoper nravnost in družinski red; 3. kdor (zgubi italijansko državljanstvo.
§ 25. Pod 1. in 2. točko § 24. izgubljena pravica do odškodnine ali pokojnine se more zopet pridobiti.
Iz splošnih določeb:
§ 28. Pričujoči zakon, izvzemši v gori-označenih določbah, n,i obvezen za one občine, v katerih so bile v veljavi že 1. prosinca 1879 posebne odredbe o učiteljskih pokojninah in odškodninah in sicer dotlej, dokler se zopet ne razveljavijo.
§ 33. Pravica do pokojnine začne po dnevu, ko preneha stalna plača. Učiteljska vdova ali oskrbnik njegovih sirot lahko zahtevajo odškodnino v teku treh let .po dnevu, ko je prenehalo izplačevanje stalne plače.
Ako prevzame (Učitelj (ica), kateremu (i) se že plačujeta odškodnina ali pokojnina, zopet službo v javni ljudski šoli, bo lahko -užival i nadalje pokojnino in bo zopet vpisan v pokojninski sklad, da lahko doseže novo pokojnino ali odškodnino v razmerju z novimi diosluženimi leti im po navodilih pričujočega zakona. Tak(a) učitelj (ica) lahko dobi pravico, da se mu plačuje o-dšk. ali pokojnina v razmerju s celo službeno dobo, ako vrne pokojninskemu skladu vsote, ki so se mu izplačale na račun odškodnine ali pokojnine, z odnosnimi obrestmi vred ter se odreče že nakazani pokojnini.
Iz odredeb dodatnih zakonov;
2. Učitelj lahko vlaga v pokojninski sklad vsote od 6—100 L letno. Na ta način nabrana glavnica z obrestmi vred se bo izplačala -njemu ali njegovim dedičem, ko zapusti vlagatelj službo iz kateregakoli vzroka.
5.	Vsaka vojna doba -(službovanje v teku ene vojne dobe) se za-račumi kot 1 pravo službeno leto za do-sego pokojnine, ne da bi morali učitelji plačati penzijskemu fondu katerikoli prispevek za njo.
* * *
Naj podamo še nekoliko številk iz obrazca A, ki služi v izračunanje učit. pokojnin:
Po 25,ih letih službene dobe znaša učit. pokojnina za vsako L najnižje povprečne postavne (legalne)
po 25. letu službe v starosti 45 let		0.2186 L
n 50		0.2746 „
55		0 3161 „
60		0 3788 „
65	,	0.4806 ,
po 30 letih službe v starosti 50 let		0 3937 L
„ 55	n	0 4504 „
„ 60		0.5395 .
65	vt	0 6383 „
„ 70	v	0 9534 „
po 35 letih službe v starosti 55 let		0.6312 L
60	n	0,7522 „
„ 65		0.9606 „
70	v	1.3461 „
po 40 letih službe v starosti 60 let		1.0337 L
„ 65	n	1.3210 ,
„ 70	n	1.8477 „
(Pokojnino določujoči obrazec začne s 25im službenim letom in gre do 47ega; starostna doba pa se giblje od 42ih let do 77 leta. Zaradi boljšega pregleda smo izbrali podatke v dobah po 5 in 5 let službe in starosti.
Ker začne pri nas učitelj službovanje navadno z 20im letom, smo se tudi v izvlečku pokojninskega obrazca ozirali na to; v Italiji nastopi učitelj lahko službovanje že s svojim 17-im Jetcm, kakor je razvidno iz g-orio-menjene tabele A.
Učitelj, ki je začel služiti z 20. letom in je dosegel 35 službenih let, dobi dobrih 6 desetin (0'6) .povprečne plače cele svoje službene dobe; da doseže kot pokojnino celo povprečno plačo mora služiti 40 let, t. j. do 60ega leta starosti.
Obrazec B: Za vsako liro pokojnine znaša pokojninska glavnica, ki je narasla v penzijskem skladu:
pri 45 starost. 1. in 25 služb, letih 12 96 X 0 2486 p. plače » 50	„	„	30	„	11 77 X 0 3937	„
„ 55	„	„	35	„	10.49 X 0.6312	„
* 60	,	„	40	9.16 X 1 0487	„
Ta obrazec gre od 36 starostnega leta do 80ega in še naprej.
Obrazec B: P-okojnina učiteljskih vdov in siro-t za vsako liro v njih prid vplačane glavnice na podlagi obrazcev A in B.
Ob	36 letu starosti 0.0671	= koeficijent dosmrtne pokojn.
„	40	„	0.0690	=	„
.	45	„	0.0718	=
.	50	„	0.0760	=	„
„	55	.	0.0817	=	,
„	60	„	0.0892	=	„
Ob	65 letu starosti 0.1055	— koeficijent dosmrtne pokoju.
„	70	,	0.1383	=
„	75	„	0.1848	=	.	„
»	80	„	0.2389	=	,
Pokojnina se izračuni, ako se .pomnoži z gornjimi koeficijenti polovica glavnice, ki se je dobila po tabelah A ,in B.
Iz teh obrazcev je razvidno, da skušajo v Italiji izrabiti učiteljske moči do skrajnosti. Kakor smo-brali v zadnjem »U. L.«, doseže učitelj v Jugoslaviji popolno penzijo (in ne povprečne!) že z 32. letom službovanja; v Italiji pa je treba 40. let. Razlika je tedaij občutna tudi od te strani.
iz organizacije.
Slovensko učiteljsko društvo za Istro je zborovalo dne 6. maja t. 1. v Ricmanjih. — Kakor vsikdar, tako je tudi to zborovanje počastilo s svojimi obiskom več tržaških tovarišev in tovarišic. Pohvalno je -omeniti številno udeležbo tovarišev (ic) iz zelenih Brkinov, ki se niso zbali ne stroškov, ne daljne poti, in so pokazali s svojo prisotnostjo zavednost - ter obilo razumevanje za organizacijo. V zgled naj bedo tistim mlačnežem, ki kaj radi pozabijo na svojo stanovsko dolžnost. Odpustljivo bi .pač bilo oddaljenim tovarišem in tovarišicam, ne pa onim iz najbližje okolice. Stanovska zavednost, kje si?
Predsednik tov. Venturini otvori zborovanje, kom-štatuje sklepčnost ter predlaga za pomočnika -tajnici tovariša Švaro. Pozdravlja navzoče, posebej predsednika »Zveze« tov. Ger-meka ter druge trža-čane, tov. Medvediča, predsednika hrvatskega društva ter novopristopiivše člane. Spomni se s primernimi besedami tudi onih, ki jih ni bilo med nami, a bi morali biti. Omenja -dva žalostna slučaja, smrt tov. Valentiča, večletnega predsednika našega društva ter pek. Puclja, očeta našega tovariša, ki je bil vedno odkrit prijatelj učiteljstva. Zakliče jima: »Slava.« — Pov-darja potrebo krepke, disciplinirane organizacije ter prosi, da bodi naša skrb, da dobro izboljšamo, a slabo iztrebimo. Nadalje poroča o poteku štrajka in o korakih, ki jih je storil radi zavlačevanja regulacije naših plač. Omenja krivice, ki se gode posebno starejšemu učiteljstvu pri nakazovanju novih plač'ter stavi kot drugo točko dnevnega reda: »Resolucija radi učiteljskih prejemkov’.« — Govori o zgodovinsko važnem d-ogodku, ustanovitvi »Zveze«, ter pov-darja, da gre pač zato naj večja zasluga tovarišu Germeku. Svetuje, naj se zborovalci dane-s izrečejo za vstop v »Delavsko zbornico«, nadalje naj se izvoli odsek za izvenšolsko delovanje, ter naj se imenuje stalni poročevalec za list. Končno omenja pohvalno tovariša blagajnika.
T-ov. Medved-ič izroča pozdrave hrvats-kih kolegov, priporoča zanimanje za stan, ter graja pičel obisk. Tov. Marčelja prečita pismo tov. Bafa, predstavnika hrv. društva za okraj Volosko, ki nam pošilja pozdrave, želeč nam najboljših uspehov.
Tajnica tov. Mikuluž prečita zapisnik zadnjega obč. zbora, opiše potek štrajka in delovanje odbora v preteklem upravnem letu. Blagajnik -tov. Košutnik poroča: Društvo šteje 60 članov, 37 starih, 23 -novih. Dohodki znašajo 2321 L 92 cent.; stroški 1016 L 72 cent.; preostanek 1305 L 19 cent.
Na predlog tovariša Švare se izvolijo kot -pregledovalci računov tovariši: Šiško-yič, Jereb, Brce.
Za delegate v »Zvezo« se izvolijo tovariši: Venturini, Košutnik, Šiškovič, Marčelja in -tovarišica Cendem in Turko.
Tovariš Medvedič poroča, da so hrvabski tovariši sporočili misel ustanovitve enotnega društva za v,so Istro z naslovom: »Društvo jugoslovenskih učiteljev v Istri.« Po daljši debati se sprejme predlog tov. . Leonardisa: -Današnji zbor naj po-oblas-li novoizvoljeni odbor, da stopi v slik -s hrvatskimi tovariši v, svrho osnovanja enotnega društva za vso Istro. ZaOT: se opusti točka današnjega dnevnega reda -o prede-lanju pravil.
Za -predsednika se zopet soglasno izvoli tovari-š Venturini, za odbornike pa tov. Leonardis, Mikuluž, Košutnik in Kabaj.
Po živahni debati radi učit. prejemkov se je sprejela tozadevna resol-u.eija z -dodatkom, da odbor stopi v stik s hrvatskimi in italijanskimi tovariši, ki paj hi dodali na to, da se ustanovi komisija, ki bi vsake tri mesece po potrebi prejemke zvišala, event. tudi znižala.
Sledila je tretja točka dnevnega reda:
Tov. Leonardis prečita -pravila »Delavske zbornice«, razlaga sklepe delegacijskega zborovanja »Zveze«, po katerih je potrebno, da se izreče večina članov za vstop in da Se mora večje število -nasprotnih glasov upoštevati. Vnela se je -razprava. Razna vprašanja, dvome, mnenja je pojasnjeval tov. Grmek, a obe-nem ugotovil težko -stališče, ki ga -ima pri svojem delovanju kot predsednik »Zveze«, ker nima ista za seboj nikake opore. Nato je sledilo glasovanje z listki. — Izid glasovanja je bil sledeči: Na
UČITELJSKI LIST
Stran III.
32. glasovih je bilo 29 za pristop, a 3 proti. Večina se je torej izrekla za vstop.
V cdsek za izvenšolsko delovanje so bili -izvoljeni sledeči tovariši: Brce, Čendem, Petaros in Cerut. Sprejet je bil predlog, naj bo tajnik obenem poročevalec za list. Tov. Bertok svetuje, naj se pozovejo oblasti, da se pri svojih ukrepih 'drže zakonov. Po raznih nasvetih, vprašanjih in predlogih se predsednik zahvali 'zborovalcem in zaključi zborovanja.
Podružnica »Slomškove Zveze« za idrijski sodni okraj je imela svoje redno mesečno zborovanje dne
6.	t. m. v Idriji. Bilo je zelo dobro obiskano'; udeležili so se ga učitelji in učiteljice iz celega sodnega okraja. Predaval je tov. Joško Rupnik o disciplinarnih metodah v ameriških šolah. Po zanimivem predavanju je sledila dokaj živahna 'debata.
V tekočem šolskem letu je imela podružnica že šest zborovanj, deloma v Idriji, deloma v Sp. Idriji. Na teh zborovanjih se obravnavajo, večinoma razna aktualna pedagoška vprašanja'. Podružnica šteje sedaj 25 rednih in 12 podpornih članov. — Prihodnje zborovanje bo v četrtek, 10. junija t. 1. v lj. šoli v Sp. Idriji. Posebna vabila se zunanjim članom ne bcd-o- pošiljala. Na veselo svidenje!
Učiteljsko društvo za Trst in okolico je imelo' 16. maja izredni občni zbor na Opčinah z edino točko ■-nevnega reda: Pristop k Delavski zbornici. Zborovanje, ki -ga je posetilo preko 80 učiteljev (ic), je otvoril s primernim nagovorom društveni predsednik tov. Daneu. Podal je nato besedo tov. F. Klein-mayru, ki je prečital obširna pravila Delavske zbornice, jih v poljudni besedi razložil, opozoril na odstavke, iz katerih je razvidno, da bi naša »Zveza« našla ravno v tej stanovski organizaciji največjo oporo ne samo v dosego materialnih in moralnih koristi za učiteljski stan, ampak tudi v splošno dobro našega šolstva. Delavska zbornica je po svojih pravilih obvezana podpirati tudi kulturne zahteve svojih članov, seveda v kolikor so pravične napram zahtevam n j e n i b dr ugo r o d n i h članov. V ekonomskem gibanju se bo moralo učiteljstvo res pokoriti njenim določbam, a zato dobi precejšen vpliv^na delovanje nje same. Poročevalec pojasni še določbe § 7, ki pravi, da imajo pravico do vstopa v Delavsko zbornico vse strokovne organizacije, n e glede na njihovo narodnost in brez razlike političnih in verskih nazorov in zaključi podrobno razpravo z željo, da bi bila debata o stvari resna in stvarna.
Predsednik »Zveze«, tov. A. Grmek predlaga, naj se o stvari sploh ne debatira. Kdor želi pojasnila-, naj mu ga da tov. poročevalec. Sam, osebno, stoji na stališču, da so danes razmere take, da ni kaj izbirati. Če je učiteljstvu kaj na tem, da ohrani sebe Jn slovensko šolo, mora v Delavsko zbornico. Le a pomočjo slednje bo mogla »Zveza« izkazati pri svojem delu tudi pozitivne uspehe. Drugače bodo vsi naši napori zaman!	'	^
Po kratki izmenjavi nekaterih misli preide občni zbor na glasovanje. Za pristop naše organizacije v Delavsko zbornico so glasovali vsi pričujoči tova-mši (ice); protiglasovanje je doseglo le 1 glas.
S tem se je to važno zborovanje »Tržaškega učiteljskega društva« zaključilo.
»Družbinom« učiteljstvu Istre! Potpisani pozivlje *as na stastanak u Trst ul. Acquedotto 20. I. za dne 7- 6. t. g. u 13. sata.
Raspravljat čemo o sledečem:
L) Hočemo li podnašati sadanje stanje i nadalje,
1 1 čemo se seliti i mi? Ref. Nežič.
2.) Naš buduči rad u Istri, za slučaj da ostanemo v°d »Družbe«. Ref. Svetličič.
3-) Objava naše odloke jugoslovenskom narodu. Ref. Svetličič.
4.) O osnutku udruge družbincg učiteljstva za ®b'čai ad 2). Ref. Nežič.
Bude li sastanak zabranjen, tada čemo se rašča-^rijati u kavani »Balkan« uz čašicu — balkanske zpči. Do vidova! — Jos. Svetličič, fčitelj i tajnik C. M. D. za Istru.
Odbor za promicanje učiteljskih interesa za Istru
p Pazinu, moli sve svoje članove, da najdulje do
■junija o. god. upla-te članarinu najmanje za 6 me-3eci, jer se novae mora poslati »Savezu«. Tko ne plni svoiju dužnost, obustavit če mu se »Učiteljski Lls:t« i ib iti če brisan iz imenika članova. — Odbor.
Šolske vesti.
jepSl2bna vest. Tovariš Josip Brno-bič, urednik na-hisita, c-dpolnje v 'teh dneh -v Ljubljano, kjer se ° P°s-vetil -glasbenemu študiju na tamošnjem kon-^vatoniiju »Glasbene Matice«. V svojem poslovil-Pism-u pravi: »Molim Vas, da taj razlog spo-me-j*u’ c' da ne bi kolegi mislili, da ja bežim od naroda 0st°V? kritično vreme. Ne! Niikada! Da ;sam misli o r*,“^ učiteljem, osta-o bi h ov-de, zajedino bih se na-no borio za njegov 11 i,n sv-oju slobodu i samostal-s ■ Ali duh me moj tera na drugo polje rada, na
glaz-ber-o polje.« — Agilnemu tovarišu, ki nam je prve .mesece dela stal vztrajno ob strani, želimo na njegovem novem mestu obilo uspeha!
f Josip Koren. In zopet nam je beležiti izgubo v naših vrstah. Dne 14. maja t. 1. je umrl v Mostah pri Ljubljani naš tovariš Josip Koren, ibivši šolski voditelj na Proseku pri Trstu. Pokojnik ni sicer več aktivno deloval na šolskem poljp, ali vezi, ki so ga vezale svoje dni s šolo in učiteljstvom, se niso pretrgale niti takrat, ko se je umaknil po dolgem službovanju v -tržaški okolici v zasluženi pokoj. Rojen je bil v Števerjanu v Brdih v 1849. letu in se je po dovršenih študijah na učiteljišču v Gorici posvetil učiteljskemu stanu, kjer je z veliko ljubeznijo do mladine in naroda deloval vse do 1908. leta. Mesto voditelja na Proseku je nastopil že leta 1873. in -cd-takrat je do svoje upokojitve vzgojil par rodov, ki ohranijo plemenitega moža- in izvrstnega šolnika gotovo v najboljšem spominu. Med stanovskimi tovariši je veljal kot vzgled trdnega značaja, ki ni niti v časih najhujšega terorja gospodujočih krogov na -tržaškem magistratu krenil za las od ravne poti, ki jo mora hoditi vsak zaveden učitelj slovenskega naroda. Ljudstvo,samo pa ga je. spoštovalo zaradi blage in lju-domlle nravi-, zaradi vestnosti v izpolnjevanju učiteljskih dolžnosti in končno -tudi zaradi velike ljubezni, ki jo je gojil do svojcev, katerim je žrtvoval vse svoje iimet-e. V časih narodnega prebujenja na našem ozemlju je deloval tudi na glasbenem polju kot član znamenitega učiteljskega kvarteta (Pelicon-Valentič-Mercina (St. Ferlugaj-Koren), ki je po svojih uspešnih nastopih zaslovel daleč po naši domovini. Bil je tudi ustanovnih »Tržaškega učiteljskega društva«, kateremu je ostal zvest prijatelj do svojih zadnjih dni. Vojna vihra ga je bila pregnala iz solčne Gorice, kjer se je bil nastanil kmalu po svoji upokojitvi. In kot begunec, živeč daleč od naših krajev, se je ,razveselil vsikdar glasu cd naše zelene Adrije, ki mu je postala njegov drugi dom. Zdaj počiva v svobodni domovini. Spomin nanj, ki je bil vzor -učitelja in moža, nais bo bodril v delu za boljše dni našega'rodu!
Izpiti zrelosti na slov. učiteljišču v Gorici. Učiteljske mature, ki so :se vršile v preteklem mesecu, so tedaj končane a njih -izid, ki smo ga izvedeli iz dnevnega časopisja, nas -nikakor ne more veseliti. K izpitem se je priglasilo 25 kandidatov in 13 kandidatinj. Zrelih je 6 kandidatov in 8 'kandidatinj-, tedaj '/a vseh izprašancev. Ponavljalni izpit iz 1 predmeta imajo 4 kandidaitje, iz 2 predmeto-v 10 .kandidatov in 3 kandidatinje. Reprobiranih je 5 kandidatov, 2 kandidatinji sta pa odstopili. Lanskega oktobra so dobili 4 kandidatje .ponavljalni izpit iz 2 predmetov; letos so se zopet priglasili k izpitu in s-o bili 3 proglašeni za zrele, 1 pa mora ponavljati ves izpit.
Komentarja k temu najnovejšemu pojavu na našem šolskem polju ni -treba pisati. Številke govore že same -dovolj! Koinšta-tirati mam je samo, kd-o ima ta greh na vesti. Ako je deželni šolski oblasti kaj do maše šole, potem naj nam otvori tudi zavod, ki nam bo ustvarjal dobre vzgojitelje. Zmašila, ki so nam ga dali v Tolminu, ne potrebujemo. Mi smo kulturen element in hočemo, da se ravna z nami v vsakem pogledu pravično in pošteno, -Česar ne dosežemo s prošnjo, si bomo znali priboriti -drugače. Hočemo, da nam šolska oblast otvori s prihodnjim šolskim letom popolno učiteljišče, kakor smo ga imeli pred vojno in ne morda v zadnji gorski vasi, ampak v mestu, kjer se bodo mogli -naši učiteljski kandidati tudi uspešno duševno razvijati. Z zaposlovalnimi tečaji, ki so delovali v medvojnem času, se danes ne zadovoljujemo več, ker nam ti kljubu najboljši volji- profesorskega zbora ne -morejo dati učiteljev -s tako široko strokovno izobrazb-o, kakor ■je potrebno v današnjih dneh. še manj pa- dosežemo s sedanjim načinom delovanja, kakor nam ravno kaže klaverni izid letošnje učiteljske mature. Kako naj kandidati obdelajo sami vso -obširno snov štirih letnikov, ko je še v prejšnjih letih niti redni dijaki učiteljišča niso povsem zmogli? A ponekod, namreč v Evropi, se baje pehajo za šestletno učiteljsko učno dobo in še drugje sanjajo celo o učiteljih z visokošolsko izobrazbo! -Nam -pa dajejo sladke besede in najvra-tolomnejše .projekte, ki vi-sij-o večno v zraku, medtem ko naša šola propada in umira. Mi pa smo rejeni za življenje in hočemo življenja ... življenja, ki p-otnenja pot naprej in na morda- — v srednjeveško tunino!
Učiteljski kongres. V »Učiteljskem Tovarišu« beremo sledeči poziv:
Prijave za kongres že dohajajo, a še vedno premalo, želeti bi -bilo večjega zanimanja. Toda upamo, da se še marsikdo opogumi in se prijavi. Iz Beograda so nam odgovorili, da .stane dnevno obed 8 do 12 dinarjev, toliko tudi večerja. — Postelja v hotelu 10, 12, 15 dinarjev za n-oč. Vendar nas opozarjajo, da nas bodo po možnosti nastanili po šolah in privatnih hišah. — Vožnja s popustom 75% ne bo ve-
ljala niti 100 K. Z južne železnice dosedaj še ni odgovora. — Ako napravimo že sedaj proračun, mora vzeti vsak najmanj poldrugi tisočak seboj, kdor pa bo spal v hotelu, bo rabil najmanj dva. Za potovanje si 'bomo vzeli hrane seboj.
Tovariši! Tovarišice! Okrajna društva! Zganite se in prijavite udeležbo! Termin je kratek, ker moramo prijaviti udeležence v Beograd, da nam potem do-pošljejo legitimacije za znižano vožnjo.
Bodi naše skupno geslo: Za 18. julij v Beograd! Prijave sprejema in vse potrebne informacije daje: Strokovno tajništvo »Zaveze« v Ljubljani — Frančiškanska -ulica 6.
Delavska resolucija. Učiteljski sindaka-t (furlanski c-d-sek) je imel v minulem mesecu shode v Tržiču, Gradiški, Cervignan-u, Korminu in Oljši, na katerih je -bila sprejeta sledeča, za šolo i-n učiteljski s-tain važna resolucija:
»'Delavstvo, sklicano po Delavski Zbornici v Tržiču na- javen shod dne 16. maja 1920, potem ko je culo poročilo o splošnih šolskih- razmerah ter o stanju učiteljstva
konstatira vnovič, da je šola po svoji sedanji uredbi še vedno orožje buržuazoe nadvlade in zatiranja na škodo delavstva, zato
pripozna visok pomen boja, ki ga je započel učiteljski sindakat in ki stremi za tem, da se monopol otroške vzgoje iztrga iz r-ck buržuazije, ki je to vzgojo -do da-nes izvrševala p-c-d vplivom pretirane in bolehave patrijotične nacijonalistian-e i-dejclogije;
obžaluje nečloveško ravnanje vlade napram učiteljstvu, ki je do -danes plačano na način, da učitelj ne more posvetiti1 vseh sv-ojih moči v prid šole;
zah-teva, da vlada takoj -odpravi te razmere s tem, da dovoli, rafiunavši od 1. maja 1920., stoodstotni povišek na- sedanjih plačah in to provizorično, dokler se ne ured-e službeni prejemki;
izraža svojo brezpogojno solidarnost z učiteljstvom sindakata v njegovem gibanj-u, in
izjavlja, da -je vsak čais pripravljeno skupno nastopiti s tem učiteljstvom na- način kakor bo določila Delavska Zbornica, kot zastopnica delavskih -organizacij.«
Slična resolucija je bila i-st-i dan sprejeta na shodih v Kopru, Izoli in Miljah, ki so jih sklicale tozadevne Delavske Zbornice.
V učiteljskem listu »Battaglie per la Scuola«, ki
ga izdaja tržaška podružnica društva »Unione Magistrale«, črtamo, da je osrednja vlada določila nagrado učiteljem večernih in nadaljevalnih šol v izmeri 200 L za vsako -tedensko uro. Ta določba n: -omejena samo na tržaško mesto in -okolico, ampak velja tudi za -ostalo deželo-.
Šolska vzajemna zavarovalnica, V ilustracijo -delovanja te šolske inštitucije naj -navedemo sledeči primer iz lista »Corriere d-elie maestre«:	Šolska
vzajemna zavarovalnica v pro-vinci Bergamasca (Italija) je objavila statistične podatke o delovanju tega društva v 1. 1918—19. Društvo ima 197 sekcij z 8900 udi. Doh-odkov je imelo 64.410 L 02 stot., stroškov pa 63.171 L 06 stot. Iz vsega društvenega delovanja naj omenimo posebno nastanitev lepega števila 104 članov v obmorskih in gorskih krajih. Strošek za to je znašal 13.465 L.
Za učiteljske u-pokojence. Istrski deželni odbor j-e v sporazumu z -osrednjo vlado zvišal -učiteljskim upokojencem draginjsko doklado in sicer v sledeči izmeri: Pri prvih- 1000 Lirah temelj-ne penzijske vsote 50 % doklade, pri drugih 1000 -Lirah pa 25%. Isto velja tudi za pokojnine učiteljskih -vdov i-n sirot. Poviški stopijo v veljavo z dnem 1. novembra 1919.
Enak odlok je izdal tudi deželni odbor za Goriško in Gradiščansko.
Nova šolska klo-p. R„ Cargnelut, šolski sluga občinskega liceja v ulici -Ruggero -Manna in njegov tovariš F. Baier sta izumila novo vrsto šols-ke klopi, ki je prilagodljiva vsaki starosti otroka. Praktično iznajdbo so si ogledali kc-mpetentni krogi, ki jo prav toplo priporočajo v nakup mestnemu magistratu. Mi se zanjo ne moremo preveč -navduševati, ker slutimo, da naši otroci ne bod-o -deležni tega božjega blagoslova. Že desetletja namreč pobirajo naše šole vso ono opravo, ki jo zavržejo gospoda iz mesta. Je pač naš človek že v svojih mladih letih bitje drugega razreda, Upajmo tedaj na prih-odnjoist, ki na-m prinese morda tudi v -tem pogledu -vsaj nekoliko pravice! —
Kaos u jugoslovanskim školama Istre. Poznato je nam-a -svima, da se je u prošlos-ti mačuhinski postu-palo sa jugoslovenski-m školama u Istri. Naše s-u škole večini -delom jedno- i dvorazredne, smeštene u -neprikla-dnim lokalima, slabo ili nikako snabde-vene najpotrebitijim učilima, prenatrpane učencima itd. Sada se namerava u te naše škole uvesti pou-čavan-je -talijapskog jezika -svaki dan 1 -sat. Pc-uča-vati bi imao posebno za to namešteni učitelj Tali-jan. Na jedno- i dvorazrednim školama ne bi imao
Stran IV.
učiteljski list
taj učitelj dostatan -broj sati, pa če biti namešten kako putujuči učitelj za više škola. Osim toga na-me-rav-aju izbaciti -iz sa-tnice -n e ko-j e predmete, da kao putujuči učitelj za više škola. Osim toga nato j osnovi irnal-o bi se dakle up-otrebit-i jednu trečinu učevnog vremena za p-oučavanje, našoj selj-ačkoj -decl, sasma nepoz-natog jezika.
Pitamo sada ljude, koji p-oznaj-u naše škole i -n-e-prilike s .k-ojim-a se iste moraju boriti, kako če moči one po-stizavati u ovakovim prilikama sv-oju glav-nu svrhiu ?
Kljuke. O tem predmetu -(pritiskanju kljuk v figurativnem pomenu besede, -o visoko stoječih p-r-o-lektorjih in ponižnih protežirancih v pravem pomenu besede) -je napisal v »Učit.. T-ov.« kolega Hren -odkritosrčno in zdravo besedo. Pripoveduje zgodbo enakega kova iz mladih -d-ni, 'ki ga pa -je ozdravila za vedno te odume bolezni: in primerno osvetljuje razmere in zi-stem -i-z p-olpretekle -dobe, ki je vzgajal »-ponižne in klanj,ajjoče s-luge« raznih mogotcev, pred katerimi je bilo treba plaziti ter »ozirati se n-a njih politično -mišljenje in prikrojiti že leta preje svoje prepričanje po -njihovem« v dosego lastnega stolčka. Potem pravi: »-Zdi se mi, d,a smo to grdo -spako prenesli iz stare, -gnile -države v nov-o. Kakor čuijem, se kljuke pri -raz-raih; zast-o-pih prav lepo- svetijo itd.« Članek zaključuje z upanjem, dia -se bode z-da-j izhajalo in doseglo- prav isto brez -takih poniževalnih i-n ponižujočih stvari in pravi sklepno: »Zadlnji čas je, da izgine za vselej iz našega stanu ta sramotni madež, ki -se nnu p-ravi: "pritiskanje kljuk, -pr-otiektorjii in protežiranct!
K predmetu bi mi pripomnili še sledeče: Tej ogabni bolezni (če jo- smemo -tako- imenovati) zapadejo ljudje -troje vr-s-te: 1.) zviti kori-stolovcii, ki jim je le do boljšega življe-nj-a; 2.) prazni ča-stiihlepneži, -ki sl hočejo- pridobiti zraven materialne koristi -(kar je pa postranskega pomena), še lažnivi .suknjič višje notranje vrednosti i-n 3.) vsi -neznačaj-než-i, ki -se z njimi življenje igra kakor s trhlimi lupinami.
K-d-o je tem-u poja-vu kriv? -Najprej oblasti, ki s svojo -slepoto- in -včasih -tudi -iz grdih namenov navajajo svoje poidrej-ence na tako pot; p-otem pa še ljudje, 'ki trpijo take nestvore v svoji -sredi, namesto d-a bi- jim strgali lažnive krinke z obraza. .
Zakaj smo vse to -napisali? Odg-o-vairjam-o; Živimo v razmerah i-n ča-su, ko- b-od-o vstali taki- ljudje morda tudi -med -nami, ki nismo še poznali te bolezni. Dolžnost naša j-e, da se zavarujemo o- pravem času!
Zabranjena štiva. Glavarstvo Opčine Pazin poslalo mi je dopis, koji -U hrvatsko-m- prevodu glasi ovak-o,
Us-led dopisa k-otarskog školskog Saveta d-d. 12./II. 1920., b-r. 91/20 daje Vam se na znanje, da je »Komisija poštanske cenzure kod glavnog civilnog feomisarijata« -pregle-davši 4. čitanku pronašla potrebnim, da se iz nje izbace sledeča štiva:
Darevka, br. 6, 7, 18, 19, 27, 50, 69, 74, 116, 117, 120-123, 127-139, 141-171, 184, 186-191, 232, 239, 241 — jer se tiču povesti austro-ugarske monarhije.
L. S.	Predsednik: Dr, Constantmi.
Ovakva objava došla je samo za -pazinski ko-tar, jer ovakove »svetlosti« ne zalaze -svakamo naijedan-put, d.r-ugi kotari možda je i neče vid-eti.
Za sada užedu samo jedno št-ivo, da se vidi »mu--dr-ost« cenzure.
Štivo 239. Zvi.jezde.
Visoko, visoko svrh našijeh glava,
Na rojeve guste, na jata Zvijezd-e se sjaju sre-d- prostora plava Pred s tuba m a rajski j eh vrata.
I vječito bliješte u mirnim višinama,
Gdje nema ni jada ni -muka,
Ta plamena siova, što po s v im vedrinama Napisala Bo-žj-a ih ruka.
M-i gle-damo -u njih, d-o-k v-ečem-ja tarna Zemaljske -na doline pada,
I srce se širi, pa molitva -sama Na u-stima niče nam tada.
Mi gledamo u njih i molimo: »Bože!«
Dok zvj-ezdani pjeva ti -z-bor,
Iz o ve nižine gla-s ipak n-a m -može Da prodre u rajski, ti dvor.
Mi ne znamo, Bože, -baš -čemu ti stvori Vrijona, što -na ne-bu s-ja,
I Vlašiče planine i Krunu, što gori,
I Lava i Medv-je-da dva.
Al' jedno ml znamo. Smrt kada če slignut — Oh, png-le-d.a -1' tvoje nas -oko! —
Tom Stazom če Mrječnom -duh nama se dignut Do tebe visoko, visoko.«
S udi te sami!
Naše plače. Po Bereninijevom zakonu uredjene su plače u Italiji več 1. maja 1919. — Kod nas u Istri več je p-rošla godi-na -dana, a o -plačama u nekim krajevima -ni glasa. Obečali su nam toliko puta,
da če to brzo učiniti. Štrajkovali smo zato mesec i dva -dana, i to je ma-l-o koristilo. -Poslali smo i -požur--nice; bili smo i sami kod tih »bogova«; poslali smo im ovi-h dana »-ultimatum«: napoko-n če nam urediti plače, jer to i m-oraju.
Sa-dašnji njihov izgovor je ovaj: »-Nemarno do-sta-tno čin-ovnika, koji bi na -dobu napisali -dekrete.« Od četiri čin-ovnika, dva su »volontari a Fiume« (D'An-nunizie-va garda na Reci); a v-i učitelji čekajte, -dok se Reka »spasi«.
Ne znamo, kako mi-sle ili ne misle zakonodavci i plač o da-vci, ali mi učitelji nečemo moči ni s a »reguliranem« piačom živeti, jer -skupoča je prevelika. N e oženj eni -učitelji kako-tako, ali -učitelj s a obitelji, gde ih pet, šest a i više -u kuči ne če moči. Sa 20 lira na dan (a to je gotovo maksim-um) obitelj od 5 članova -ne m-ože na kraj. Ako ib je još više, pogotovo tu če biti ;i nevol-je i bede.
da možemo pristojno-živeti. Ne bude li toga, mi oemo
Što hočemo mi učitelji? Da nam ure-de -plaču tako, uporno to tražiti, pak ma-kar se zamerili neče-d-noj birokraciji. Mi smo sves-ni bo.jovnici i zato moramo pcbediti.
Književnost In umetnost.
Janko Leban. (50letnica -slovstvenega delovanja.) Letos poteka petdeseto leto, odkar je Janko Leban začel književno delovati. Rodil se je 21. aprila 1855 v Kanalu na Goriškem. Bil je učitelj in biva -sedaj kot šolski voditelj v pokoju na Bukovici pri Škofji Loki. Pisateljevati je začel 1. 1870., torej v svojem šestnajstem letu. Deloval je malone -pri vseh slovenskih listih. Najbolj mu -je bilo pri srcu mladinsko slovstvo (»Iskrice«, I.—III. zv.; »Dva brata«, »Veselje in žalost«, »Mirko Poš-tenjak-ovič«, »V domačem krogu«, »Na različnih potih« i. dr.) Leban je najbol-j znan po sv-oji »Slovstveni zgodovini v slov. ljudski šoli«, ki je izšla 1. 1885. in pa po knjigi »Človek, v pogledu na njegovo telo in -dušo« (1. 1886.) — Znan je tudi kot prevajalec (»O jetiki«, »Ljudmila«, »Prekleta« i. dr.) — Delaven je tudi na polju domače glasbe (»Zbirka cerkvenih pesmi za mešan z-bor«). — Tovariš Leban je vzor in vzgled železne delavnosti sedanjemu rodu, ki beži pred resnim delom!
Cankarjeva številka »Dom in Sveta«. Vsebina prve številke letošnjega »Bom in Sveta« je posvečena spominu Ivana Cankarja, najboljšega zastopnika naše moderne, umetnika, poeta, ki je znal govoriti dušam v skrivnostnem jeziku kot do zdaj pri nas še nihče in -dal kot umetnik pečat svoji dobi.
Obsega 7 Cankarjevih črtic, večinoma nam še .neznanih. Največ so bile priobčene v »Hrvatskem Dnevniku«, nekaj pa jih zavoljo vojne cenzure svo-ječasno ni moglo iziti. Vse so zelo intuitivnega značaja in človek ne ve, kateri bi -prisodil prednost v lepoti. Zelo elegično izzveni prva »Moje izbe«, kier pravi o .poslednjem -svojem -domu: »Veselo pozdravljena, hvaležno blagoslovljena, zadnja prijateljica! Dolgo in težko bom spal, hudo bom sanjal: toda spal -bom dom d. —«
Čudovito lepi sta tudi »Legenda o Kristovi suknji« i-n »Sanje infanteris-ta Blaža«, Poslednja spada v . njegovo najbolj še, najbolj -dovršeno delo, v ciklus »Podobe iz sanj«. Izločil jo je najbrž zavoljo cenzure, kot pravi uredništvo v opombi.
Dr. Izidor Cankar — pisateljev bratranec — -poroča zanimive stvari o znani »Zadrugi«, literarnem krožku, ki so ga ustanovili mladi talentje, ustanovitelji naše moderne. Že tu se je pokazal veren značaj Cankarjev, ves njegov sarkazem, njegova samozavest in uporna- narava.
Veličina Cankarjeve duše nam sije nasproti iz »Pisem«, ki jih je priobči! njegov brat msgr. Karel Cankar. V -njih vidimo zakulisna spletkarjenja ljudi, ki jiim je bil veliki Cankarjev duh napoti. Tudi v svojih delih marsikaj opomni. S presrčno ljubeznijo se -spominja svoje matere, ki ji j-e postavil ko-t malokdo najlepše spomenike v svojih delih. (N. pr. »Na klancu«, Francka.)
Fr. S. Finžgar priobčuje tri zanimiva Cankarjeva pisma, dve o »Martinu Kačurju« in eno o »Hlapcih«. Pretresljivo -nam opisuje svoj -poslednji, obenem du-hovsko-služ-beni obisk pri smrtnobolnem -prijatelju.
Interesantne stvari nam -pripoveduje dr. Puntar iz svojega prijateljskega občevanja s Cankarjem, bodisi iz njegovega zasebnega življenja, obenem pa je članek važen komentar k pisateljevim delom, l u izvemo tudi, da je imel Cankar v načrtu velik roman »Ženitni,na v Kani Galilejski«, ki bi bilo po njegovi lastni izjavi eno- izmed najboljših in najdaljših njegovih del, -Najveličastnejši bi naj bil -KrisL-ov gov-or na ženitnin-i. Velja! naj bi vsemu človeštvu, zlasti pa zatiralcem brezsilnih. Iškarijota je mislil narisati zelo simpatično, da bi -se vsem zasmilil.
Mazovec nam v svojih »Spominih na Cankarja« pripoveduje, kako mehak človek je bil naš poet, -po-polen zemeljski otrok. Neizmerno je ljubil svojo rajno mater.
Druge članke, nanašajoče se na Cankarja, so napisali: Stanko Majcen, dr. Pregelj (o naturalizmu pri Cankarju) in dr. K. Ozvald »O Cankarju kot zagovorniku ponižanih in razžaljenih.«
V drobnih -zapiskih najdemo -zanimive prispevke uredništva, (dr. Fr. Stele), -Rad. Peterl-in-iPetruške, Voj. Moteta in msgr. K, Cankar j,a.
Vsa s-nov je zelo- važen komentar k umevanju Cankarjevih -del in verna slika velikega umetnika im človeka.
Zvezek krasijo- slike, na.našaj-oče se -n-a rajnkega, pisatelja, to so fotografije Fr. Vesela iz raznih ,dob pisateljevih, -dve Smrekarjevi karikaturi, alegorija Helene Vurnik k Cankarjevim- -delnim, portreta Fr.. P-odrekarja in M. Gasparija, -kako tudi pisateljeva risba otroka (po na-rav.i), ki kaže, da- je bil Cankar tudi spreten risar. Kot izvemo, je delal k -svojim spisom, skice po naravi, zlasti k »Hiši Marije Pomočnice,«	Fr. Ločniškar.
»Bob za mladi zob«. (Pesmi za mladino-. Zbral Cvetko Golar. — Založba J-ugosl. knjigarne v Ljubljani, 1920, str. 81.)
Cvetko Golar je zbral v tej -knjižici nekaj -pesmi, • ki bi bite po njegovem mnenju najboljše za -deco. Največ je Golarjevih, deset po številu. Najboljše pa se -mi zde Levstikove, Župančičeve in Vide Jerajeve. Tu-d-i Kette je znal ubirati -strune mladim, srcem. Po eno pesem imajo v zbirki še Cankar, Žgur, Pugelj -in S. Jenko, -dve pa -Murn, ostalih 6 je narodnih, belokranjskih -in 1 litijska.
Oprt na izkušnje dvomim, da bi nekatere moderne ugajale mladini bralcem. Nam so -sicer všeč, -toda mladina je -ostala v -sv-o-jem čustvovanju prav tam, kot je -bila v doibi antike. Solnčne žarke z rožicami-in biserno roso vživa otrok mnoigo rajši »in natura« k-ot pa v knjigi. Nam ostane Levstik za vedno klasičen vzor, kaka bodi pesem z-a mladino. Isto moramo reči o Župančičevih, te da so nekatere-pretežke za otroke, in tudi o mnogih Stritarjevih, Id pa ni zastopan v tej knjižici.
Spominjam se, da je tbilo med šestimi Župančičevimi pesm-imi že pet natisnjenih —- celo- po večkrat
— v različnih Ijudskošolskih -berilih. Zato bi -jaz teh ne sprejel -na novo v zbirko, ker so večini otrok že tako zna-ne. V tem oziru se mi knjiga ne zdi posrečena.
Na vsak način pa je »Bob za mladi zob« lepo im zdravo darilo mladini.	Fr. Ločniškar.
Rožne tiesll.
f Anton Šantel. V -Moravčah v Sloveniji je -umrl v 76. letu starosti šolski svetnik prof. Anton Šanlel. Od 1, 1870. dalje je prof. Šantel-poučeval na goriški gimnaziji (matematiko, fiziko in psihologijo). Bil je vsestransko izobražen mož. Dolgo let je bil -prof, Šantel predsednik »Čitalnice«, enega izmed najstarejših gor-iških narodnih društev. Ž nji-m -je odšla iz naše srede markantna osebnost.
Komenskega šolsko društvo je poslalo na Dunaj svojega zastopnika, ki na-j izposluje pri nemški vladi otvoritev čeških šol -za 24.200 šoloobvezni-h -otrok. Društo zahteva v vsakem mestnem okrožju, iz-vzemši središče, po eno šolsko poslopje.
Katoliško vseučilišče na Japonskem, Katoliško vseučilišče v Tokij-u se prav krepko razvija. Naval za pr-ičetne razrede je bil letos tak, da niso ruti mogli sprejeti vseh prosilcev. -Na njem deluje znani jezuitski učenjak P. Da-hlmann.
Ruščina — obvezen predmet na Nemškem. Na Nemškem so se zaceli živo zanimati za ruščino. To zanimanje -se opaža najjasneje po -sred-njih šolah; na nekaterih je bil že uveden ruski jezik kot obvezen predmet. Tako n. pr. na višji rea-lki v Viratislavi, in na gimnaziji v Grun-bu-rgu, katerima -bodo sledil? tudi drugi srednješolski zavodi.
V Gradcu je »Šolsko društvo služkinj« ustanovilo šolo za s-lužkinje.
Zamorci v Ameriki se neverjetno hitro dvigajo v kulturi. Glasom sporočil objavljenih v listu »Kalhol. Mis-sionen« (1920), so si zamorc-i v -dobi enega rodu
— od leta oprostitve (1865) — zgradili 28.000 jav-nih zamorskih šol s 30.000 -učitelji, 150 -obrtnih šol, 34 vseučilišč. Poleg tega imajo 300 časopisov, 40,000-cerkva, V Zdr-uženih državah štejejo zamorcev okoli 10 milijonov, ki se čvrsto borijo za vsestransko enakopravnost z belokožci.
fz uredništva.
X.: Štiva: .Ivan Nepoinuk“ i „Naše himne/ ne možemo uvrstiti, jer naš list ni je literaran. .Torbica11 je vrlo dobra zamisao, ali radi vrlo ograničenog prostora u našom listu ne možemo uvrstiti. Ovakva se pitanja mogu da reše osobno ili pismeno putem društvenih odbora. — Tov. —r.: Irkah smo na vsa vrata, a zaman! Dobrih razprav pedagoške vsebine, ki bi bi!p v korist posebno našim najmlajšim tovarišem, nam ni'še nihče poslal Kakor da ni več za tako opra-’ vilo ne volje, ne časa v tem prozaičnem materialističnem času! Ne moremo Vam tedaj še ustreči. — c.