15. stev. Novo mesto 1. avgusta XXIÏL Iťítnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroćnina za Nemčijo, Boano in droge evropske dritave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal v Novem mestu. E Namakanje pšenicnega semena proti snetjavosti. Pšenico napadajo smrdljivi snet, sajasti snet in prasnati soet. Letoa se je marsikje močno pokazal smrdljivi snet, ki uničuje celo klasje. Namesto pravega zrnja ae razvija pri tej bolezni kratko in napeto zrnje, polno mazavega črnega prahu, ki smrdi po gnjilih ribali. Ta škodljiva bolezen se prenaša s tem, da se pri mlatvi razkadi črn prab in da se prijema zdravega zrnja. Ker ta prab ni nič drnzega, kakor nestevilno novo aeme smrdljivega snetu, prihaja z novim semenom vred tudi že kal nove bolezni v zemljo. Pri nas je navada, da se obdeluje pšenica z apne-nim prahom proti snetjavosti. iîolj se pa priporoča, da jo namakamo v raztopini modre galice. To raztopino pripraviš na ta način, da raztopiš v 100 litrib vode pol kilograma modre galice. Tolika množina zadostuje, da namočiš 150 litrov pšenice ali okroglo 5 mernikov. Beme se mora namakati 12 ur. Na to je seme plitvo razgrniti in dobro obračati, da se osusi in lahko seje. Kakor je pokazala letošnja izkušnja na Grmu, se namočena pšenica tudi bolj drži čez zimo. Dočim je letos mnogo pšenice pod »negom pognilo, je namočena pšenica ostala lepo zdrava in bujno zelena. Proti snetjavosti se priporoča v zadnjem času tudi namakanje semena v formalinu ali formaldehidu. To je ko voda čista tekočina, ostra in disi nekoliko po Česnju. S to tekočino je scvé bolj previdno ravnati. Na 1001 vode se vzame četrt do pol litra formalina, V tako pripravljeni tekočini se srae namakati samo četrt ure, nič več. Tekočina se napravi v pripravni kadi. Namaka se pa na ta način, da se dene seme v čisto novo ali dobro oprano vrečo in da se z vrečo vred potopi za četrt ure v tekočino. Na to se seme plitvo razgrne in obrača, da se oausi. Seme naj se namaka tik pred setvijo. Če treba kaj časa z namočenim semenom čakati, naj leži seme narazen, dokler je vlažno, kajti na kup zgrabljeno vlažno seme lahko trpi na svoji kalji-voBti. Ravno tako je paziti pa tudi na to, da ne namakamo počenega in razbitega semena, ker se sicer zgodi, da seme noče kaliti. Z namakanjem pšeničnega semena v modri galici oziroma v formalinu varujemo pšenico pa tnđi pred sajastim snetom in pred prašnatim snetom. Pri sajastem snetu počrni klasje in izgleda kakor bi bilo s sajami «a lahko poitupano. Pri tej bolezni se razvije sicer močnato zrnje ali kaj pomaga, ko je zrnje prazno, izsušeno in zgrbančeno, da ni nič vredno. Manj škodljiv je prašnati snet pri pšenici, ker napada pšenico po naših krajih veliko manj kakor n. pr. oves in ječmen. Pri prašuatem »netu se izpremenl cel klas v črn prah, ki se otrese in razkadi, tako da na zadnje ne ostane druzega na bilki kakor prazna klasna betvica. —r— Naše napake pri zavarovanju proti ognju. Ne mine leto, da bi ne bilo na kmetih po več požarov. Tu zgori polovica vasi, tam hiša z gospodarskim poslopjem, kozolc itd. Skoro vselej se slišijo pri takih nesrečah žalostne tožbe, da je škoda po požaru veliko večja kakor je zavarovana vrednost, tako da 80 prišli pogorelci v veliko bedo in stisko. Žal, da so te tožbe reanične, žalostno pa tudi, da se vzlic vsem tem nesrečam ne moremo odločiti, da bi svoja poslopja bolje zavarovali. Toliko se je do danes hvala liogu doseglo, da se gospodarji sploh zavarujejo, ali dve veliki napaki se godita pri tem zavarovanju, ki jih moramo danes našim gospodarjem očitati, in ti sta 1.) da v premnogih slučajih naŠa poslopja prenizko zavarujemo in 2,) da ne zavarujemo nobenih pridelkov. Če zavarujemo gospodarska poslopja, zavarovati jih moramo tako visoko, kolikor so vredna, da jih lahko nazaj postavimo, če nam pogore. 'J'o mora biti nase vodilo ! Kaj ni žalostno, če zgori poslopje, ki je vredno 4000 K, odškodnine dobimo pa le 1000 K, in sicer zaraditega tako malo, ker je bilo poslopje tako nizko zavarovano? Kje pa dobimo drugili 3000 K ? Kaj se moramo v takih slučajih res zakopati v nove dolgove? Vsega tega bi ne bilo treba, ako bi se zavarovali za pravo vrednost. Ne rečem, res je gospodarju, ki iztežka izhaja, težavno plačevati potrebno zavarovalnino, ali takih stroškov se ne smemo bati ! Saj se gre za nase imetje ! Ne glejmo tedaj na tiste kronce, katere moramo za pošteno zavarovanje več plačati, saj je poleg primerne odškodnine, ki jo dobimo za slučaj nesreče, tudi to veliko vredno, da smo brez težkih skrbi zaradi kakega ognja. Druga velika napaka je pa ta, da ne zavarujemo nobenih pridelkov. Škoda, ki nas v tem slučaju zadene, je v poletnem času in jeseni, ko so vsi pridelki spravljeni, posebno velika in je spravila že marsikoga na bcraško palico. Ne branimo se tedaj teh stroškov in zavarujmo tudi pridelke, zlasti vse tiste, ki so posebno nevarni pred ognjem, kakor je n, pr. krma, seno in slama. Saj ni zavarovalnina tako visoka, da bi je ne mogli utrpetl ! Varčujmo raje pri dnigih izdatkih, ki 80 manj potrebni ! Težko je sicer šteti denar v zavarovalne namene, aH to smo dolžni sebi in svojim otrokom, kajti oiliče oe ve, kedaj ga zadene oeBreČa. Ne varćujmo tedaj pri zavarovalnini, ampak varčujmo raje pri drugiL manj potrebnih atroàkîh ! —r— Ali ne bo znabiti letos ob peronosporo? Letos je po vinogradih novomeške okolice, pa tudi drugod po Dolenjskem jako težavno, da, skoraj nemogoče, peronosporo zaslediti. Še celo po vinogradih, kateri niso bili letos do zdaj se nikoli skropljeni, ni je najti. Da, sledu ni o njej do zdaj se celo po trtni-cab cepljenih trt, v katerih je lansko leto sele ni hotelo biti konec, dasi se je cepljeake tudi vsak teden skropilo, kakor se je to v trtnici kmetijske šole na Groiu in tudi drugod godilo. Vpraša se torej, ali ne bo znabiti letos ob peronosporu, ali je ne bo znabiti konec, tako, da v bližnji prihodnosti ne bo več potrebno trte škropiti? Odgovor na to vprašanje je: da, to je mogoče. In zakaj je to mogoče V Zato, ker je peronospora glivica, od glivice pa vemo, da so za njih na-stanje in uspevanje pred vsem gotove vremenske prikazni, gotovi vremenski pojavi potrebni. ïi pojavi se razodevajo v gotovi toploti zraka, spojeni z njegovo primerno vlažnostjo, da, še celo s primernimi vetrovi, In ako je ob take pojave, je tudi ob pogoje nastanja ter uspevanja dotične glivice, torej tudi ob njeno poškodbo rastline, na kateri je nastala. Đa je temu ravno pri peronospori na trti laliko tako, to dokazuje pac skušnja, dokazuje doživljaj. Ona prikazala se je n. pr. leta 1882. ali 1883. kar naenkrat v vipavski dolini, to po strašanskem nalivu avgusta mesca. Oblak se je nad zgornjim delom doline utrgal, velika preplavanja 80 mu bila posledica, a posledica mu je bila pa tudi nastanje peronospore. V par dneh bili so vsi vinogradi kar čez in cez od peronospore napadeni, o kateri smo prej le iz časniŠkih poročil vedli, da se je v Italiji že par let poprej pojavila ter tamošnje vinogradstvo grdo oškodovala. Takrat živel je pa v liraniski dolini že čez 90 let star mož, posestnik velike, z vinogradništvom spojene kmetije. In ta mož je pripovedoval, da se je takrat, ko je on še krave pasel, popolnoma enaka prikazen peronospora na trtab pojavila, katera je pa čez toliko let zopet zginila in to brez da bi se proti njej kaj ukrenilo. Pravil je ta mož, da je bila vzrok tej prikazni neka strupena rasa, in tudi leta 1882. ali 1883. imeli so Vipavci zanjo takoj isto ime: strupena rosa. Imena peronospora poprijeli so se Vipavci šele čez več let, ko se je to ime po časnikih sploh rabilo. Ko se je pisatelj teh vrstic v istem času v Klo-sterneuburg podal, kjer takrat peronospore še čisto nič poznali niso, in je slavnemu baronu liabo-tu, vodji tamošnje, takrat edine avstrijske vinarske in sadjarske šole, o peronospori v Vipavi pravil ter mu osobito izjavo starega UraniČarja povedal, zgodilo se je tole : Haron Babo pokazal mu je od ogrskega magnata grofa Zičija poslano, na stari pergamentni papir v latinskem jeziku pisano pismo, iz katerega je bilo posneti, da je peronospora tudi na Ogrskem že pred več stoleti nastala ter tamošnje vinogradstvo jako oškodovala. Kar se je torej že pred stoletji zgodilo, zgodi se laliko tudi dandanašnji, namreč, da peronospora za gotovo število let zopet zgine. Saj se je nekaj čisto enakega tudi z drugo peronosporo zgodilo, namreč s peronosporo, katera se na krompirjevem listju naseluje ter potem črnenje, gni-jenje krompirja provzroČuje. Pisatelj teh vrstic spominja se popolnoma dobro, da je v letih 1854, 55, 56 in tudi še pozneje večkrat na Pivki krompir tako gnil, da ga posestniki prav velikih kmetij niti za domačo mizo dovolj pridelali niso, da, nekateri ga niso niti pokopali, ampak kar podorali. In vendar je ta nadloga dandanes, posebno odkar se v obče oneidovec sadi, jako neznatna. Upati je, da bo peronospora na vinski trti pri nas na Dolenjskem Se posebno letos zato izginila, ker je bila prošla zima izvanredno dolga ter skozi snežena. Trosi, iz katerih peronospora na novo nastane, nahajajo se namreč na listju, katero v jeseni na tla odpade. V prošli zimi obdajal je pa sneg izvanredno dolgo na tla padlo listje, in čisto mogoče je, da je vsled tega mrzla snežnica trose v pravočasnem razvitku zadrževala, da, to popolnoma onemogočila. Pa naj bode tenm že kakorkoli, dejstvo je, da peronospore ni najti, da je vsaj za zdaj zginila, in da je tudi priliodnje leto več ne bo. — /daj nastane pa vprašanje, ali naj se škropljenje že opusti? Nikakor ne! Še letos škropi naj vsak, kdor tega še storil ni, svoje trte tudi v tretjič, in prihodnje leto pa zopet po dosedanjem pravilu. V računu moramo Imeti namreč, da se peronospora vendarle vsaj v prav majhni meri prihodnje leto zopet prikaže, in ako se takrat njenemu razvijanju nikake ovire ne stavi, razmnoži se zopet laliko v veliki meri tako, da zelo z nova nastane. Živimo torej v upanju, v prijetnem upanju, da bo znabiti letos peronospore res konec, toda rok ne držimo pa zaradi tega navskriž, ampak škropimo še naprej letos in drugo leto. —1— Kje dobiš veliko prašičje pleme? Zelja po reji velikih prašičev je splošna. Le žal, da se najdejo zares veliki prašiči bolj poredkoma. Jork-sirški prašiči se prodajajo danes sploh pod imenom „velikega" jorkširškega plemena, v resnici pa ne zrastejo do posebne velikosti, ampak ostajajo najraje le srednje veliki. Ker je reja velikili prašičev v naših razmerali posebnega pomena, je želeti, da se naše pleme tudi na to stran zboljšuje. Mnogo se da doseči z dobrimi mrjasci, mnogo storimo pa tudi laliko sami in sicer s primernejšo rejo in s primerno rabo plemenih živali. Treba je pa, da se tega povsod poprimemo in da vstra-jamo pri započetem delu ! V tem oziru priporočam, da ne vodimo mladih svinjíc prezgodaj po plemenu, ker je znano, da se s tem rast moČno zatira. Držimo se tortj tega ! Svinjice naj se pripuščajo, ko so leto stare. To bodi nase pravilo ! Le posebno dobro razvite mladice naj se pripuščajo pod enim letom, toda vsaj v starosti Jo mesecev. Prav tej okolnosti, da se vodijo avinjice v starosti 8 mesecev, češče pa tudi prej po plemenu, je pripisati, daje naše prašičje pleme bolj majhno kakor je po drugih krajih. Drugič je važno, da ne jemljemo praset iz prvega gnezda za pleme. Za pleme so najbolj sposobna pra-seta iz tretjega in iz poznejših gnezd, ko je svinja stara 2 do 4 leta in ko je popolnoma razvita. Prvo gnezdo daje bolj slabotna praseta, taka pa zopet slaboten zarod. Ko bi jemali praseta zmeraj le iz prvih gnezd, bi nam morala reja popolnoma opešati. Zato naj ae pa taka praseta prodado in za pitanje obrnejo. Naši gospodarji imajo v tem ozirii doljre izkušnje, ali vendar Be ne ravnajo tako, kakor bi bilo treba. Slednjič je pa važno, da zlasti odstavljena in za rejo namenjena praseta prav redimo in da vplivamo ves ćas kolikor mogoče na rast in na ngoden razvoj kosti. Pri takih živalih je pred vsem, da rastejo, ne pa, da «e debele. Zato je pa napačno, če jih zapiramo in preveč redimo. Takim živalim je treba prostega gibanja na planem in nekoliko pase. Tam se žival ugodno razvija. Na povečanje prašičjega plemena moramo potemtakem tudi sami vplivati, ne pa pričakovati vsega le od plemena, ki ga kupimo za zboljšanje domačih prašičev. Če ne delamo tako, smo sami krivi, če nam reja pesa. IVav posebno nam je paziti pri tem vprašanju pa tudi na to, da ne pridejo plemene živali v prebližno krvno sorodstvo, kajti z medsebojnim plemenenjem krvno sorodnih živali reja najhitreje opeša. Zato je pa treba mrjasce pogostoma menjavati in od drugod, iz oddaljenih vasij ali pa iz drugih krajev dobivati. —r— Politični pregled. Državnozborski poslanci so šli na počitnice. Prej pa 80 si še izvolili predsednika zbornice. Dr. Weili-kircliner, kršč. socijalec, je bil namreč samo začasni predsednik; a tudi to pot, ko se je slo zares, za dôbo (j let, je dobil ta jako spretni mož velikansko večino glasov, ter bo torej prihodnjih 6 let vodil razprave poslanske zbornice. — Državni zbor je pokazal v tem času, da je voljan in zmožen res plodonosno delati. Ponavljali so se še sedaj pa sedaj sramotni škandali prejšnjih let, a poredko. Velike važnosti za kmečki stan in sploh za narodtio-gospodarski napredek je svobodna kmečka (agrarna) zveza; v to zvezo stopili ao vsi poslanci (dosedaj 269} brez razlike strank in narodnosti, da združeni in edini zagovarjajo ter pospešujejo vse, kar more biti v korist kmečkega stanu, tega stebra države, ki tvori v naši Avstriji več ko polovico prebivalstva. V zvezi je med drugimi ves „Slovenski klub" U G J, posl. Grafenauer in i) poslancev jugoslovanskega kluba. — Strašno preseda liberalcem, Židom in drugim ljudem te baže, da je krso. socijalna stranka najmočnejša stranka v novem državnem zboru, in ne samo to, ampak tudi, da je najbolj delavna. Po-«ebno jezo pa je izzval vrli vodja te stranke, dr. Lueger. Predlagal je namreč : v proslavo šestdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa 1. naj država podari 100 miljonov kron kakor ustanovno glavnico za starostno in invaliditetno zavarovanje, ki se ima oživiti. Da je ta predlog vsestransko moder, ne gre dokazovati. In ker si drugi poslanci niso tega izmislili sami, ter ima kršč. aoc. stranka ozir. dr. Ijueger zaslugo, da je sprožil to misel, nasprotniki krsč. socijalcev na vse načine skušajo zmanjšati pomen tega predloga. Sama zavist, pa se kako neumna ! — Naši poslanci združeni v „Slovenskem klubu" so bili prav pridni ter vložili «pet mnogo koristnih predlogov v prid svojih volivcev. Ni dvoma, da bodo poslanci sami o tem poročali svojim volivcem tekom počitnic. Trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo bo obstajala do leta 1914, na škodo Avstrije seveda. Hrvati so sklenili najhujši odpor proti Mažarom ; nihče naj niti ne kupuje ne mažarskih izdelkov, ta misel se uresničuje vedno bolj in bolj med Hrvati. V Srbiji so nezadovoljni s svojim kraljem, kralj Peter pa tudi. Zato ni čudno, da se širijo vedno bolj in bolj govorice, da odstopi. Na Ruskem so spet zasledili večjo zarota, ki je namenila smrt carju in mnogim drugim velikašem; na-čelovala je tej zaroti — ženska. Na Laškem so zaprli ministra Nasija radi tatvine; 3 leta se je skrival. Potem so pa sodišča izrekla, da ne morejo soditi ministra. ]n Nasi je bil tako nesramen, daje prišel domov in celo v zbornico! "l'am so ga sicer zaprli, a spet izpustili. V njegovem rojstaem kraju in drugod po Siciliji so nastali veliki nemiri, čes, da vlada krivično postopa z Nasijem. 'J'o so paČ čedne razmere ! Japonci so prisilili dosedanjega korejskega cesarja, da je odstopil. Ko so pa nastali med prebivalstvom nemiri, so kratkomalo s svojimi vojaki zasedli glavno mesto in celo deželo. Izkazalo se je, da so Japonci nasproti Korejcem rabili najgrša in nasilna sredstva ter zvijače, da bi dobili v pest lepo deželo. Čez cesto. Hodni svćtnik Dvornik je bii prestavljen v drug oddaljen konec kronovine. Njegova mlada, razvnjtina soproga te pre-membe ni bila nič kaj vesela. Soprog je "dael prej na svojo novo službo, gospa pa je še ontala in nadïirala priprave za selitev. V par dnevih dobi od svojega moža karto, ki je tuđi ni vzradostila. Pisal je: „Ljuba ženka ! Srečno prišel, nastanil sem se pri „čraem orlu". Drugo jutro aein šel iskat stanovanje. To zadevo «eui hitro opravil, ker mi je bilo na ponudbo le samo eno stanovanje. Stanovanje ni veliko in ne tako udobno, kakor dosedanje, zato pa áe nekoliko dražje; je v dtugem nadstropju tretja hiša od glavnega trga na Marijini cesti. Pridi čim prej ti mogoče!" Osem dnij pozneje se je odpeljala in ž njo mali Vilko, edinček. Bilo je deževno, mrzel večer. Prvi čas goapa Dvornikova ni utegnila mnogo premišljevati in primerjati. Saj je trajalo pkora tri tedne, )>re(lno je bilo stanovanje urejeno in opremljeno, kakor je želela gospa ter je stalo in viselo vse na svojem prostoru. Slednjič je bilo končano veliko delo. Preduo je gospa pričeta z običajnimi obiski, si je eno dopoladne privoščila počitka. Sedela je v svoji sobi na oglu hiše ter si dala opraviti z vezenjem namiznega prtiča. Da bi bolje videla, je ođgrnila zaveso. Med delom je od časa do časa pogledala venkaj in tiho vzdilinila. Hiše 80 si stale tako blizu nasproti in je bila cesta tako ozka, da šedé pri oknu ni videla mimoidočih ljudij. Edini razgled so ji bile hiše čez cesto, mnogo nižje in priprostejše, kakor stanovanje gospoda svétnika. In kako neprijetno ! Ko je gospa svétnica tako begala z očmi sem in tja, mahoma v nasprotni hiši zapazi moža, ki je sedel v naslonjača pri ckou. Bd jo starikav moi, bledih lic, košatih obrvij ter gostih sivih Iss, Oblečen je bil v ponošeno domaČo obleko: roke so mu mirno počivale v naročju, s svojimi vpadlimi očmi pa je nepremično in mirno gledal ravno semkaj. Kako nadležno, kako neolikano! Gospa svétnica je zagrnila dragoceno zaveso, pa je imela premalo svetlobe za svoje fino delo, 81a je v drugo sobo, a tam je pogrešala malo mizice, ki ta pri oknu ni imela prostora. Morala je torej iti nazaj v prvo sobo ter sesti k cknu in mirno prenašati, da jo je tuji mož gledal tako nepremično. Iz otroške sobe je pritekel mali Vilko, pod pazduho cel kup igrač in knjig s podobami. Oj mamica, tam je tako dolgčas. Mina, Lika in Katioka mi je rekla, naj se spravim iz kuhinje, ker sem ji napoti. Smem ostati tu pri tebi! Saj bom zelo zelo priden! Gûspa je poljubila petletnega kodrolasca na ćelo in mu rada uslišala proánjo. Saj ga je neizmerno ijubila, skoraj obožavala ga je. Vilko gre k okna ter zadne nastavljati svoje cinaste vojake v vrsto in red. Pa kmalu mu je qbIo oko èez cesto. Nič več ga niso zanimali vojaki. „Mamica, glej glej, kako čuden strtC je tamkaj Čez." „To nI nikak stric, ampak nek tuj gospod", ga ponči mati hitro in s pray trdimi besedami. „Zakaj pa se ne igraš s srojimi vojaki?" „Saj se igram ! Pa povej mi ljuba mamica, ali je ta gcspod bolan? Tako bled je, tako strašno bled, kakor naš papa, ko je imel fnlenco." „Infiuonco, Vilko", mu mati popravi, in pristavi: „Ne bodi tako radoveden, to ni lepo. Bngaj ae za svoje igrače in ne za onega tujega muža. Zastonj. Vilko, kateremu so bile sicer igrače tako ljube, da je pozabil celo na jed, se danes kar nič ni mogel igrati. Vedno in vedno ga je pogledoval oni bolni obraz, one globoko ležeče, mirne, potrpežljive oči. Neka nedomestna sila ga je vlekla k tujemu, bolnemu možu. Spet in spet je pogledoval tja čez in ga paz&o motril. (Detlje sledi.) Piše se nam: Iz Novega mesta. Dne 8. decembra lanskega leta, je preteklo 20 let odkar ae je vstanovilo v Novem mestu kat. društvo rok. pomočnikov. Preobširno bi bilo, ako bi natančno popisovali, kako je društvo delovalo, in kaj storilo v teku let za svoje člane, in sploh za rokodelski stan. Dovolj bode, ako povemo, da je to društvo nudilo svojim Članom vse, kar le more biti v prid rek. pomočnikom in sploh rok. stanu. Kdur je le hotel porabiti lepo priliko, se je lahko tnarsikij naučil. Računstvo, branje, pisanje, nemško in slovensko, slovnica nemška in slovenska, risanje, zgodovina, zemljepisje in fizika; vse te predmete so učili v društvu gg. profesorji tukajšnje gimnazije. Izuril sa je lahko v petju, gledaliških predstavah, v govorništvu in raznih drugih rečeh. Iz tega je razvidno, da bo se višji sloji, inteligentni gospodje ta društvo zanimali, in se drsge volje žrtvovali za blagor rokodelskega stanu. Vse tukaj navedeno, je bilo ruk, pomočnikom v društvn na razpolago, naravnost ponujalo se jim je. Žal, da se je moralo pozneje vse ustaviti, ker pomočniki niso več redno prihajali k pouku. Oe pomislimo nadalje, kako je petje napredovalo; koliko lepih, pa tudi težkih zborov so zapeli pevci na odru pod spretnim vodstvom g. P. Otokarja, ki je skozi 15 let požrtvovalno deloval, v blagor rokodelcem In ka je vendar bolj prijetno, kakor lepo petje? Kaj more človeka bo j razveseliti in razvedriti kakor lepa, milodoneča slovenska pesmica. Nadalje, ali se nismo v teh 20. letih mnogokrat iz srca nasmejali v društveni dvorani, pri kaki šaljivi igri? in zopet drugikrat se globoko zamislili pri kaki resni dramatični predstavi? Zares, mnogo lepih, pa tudi težkih predstav so pomočniki uprizorili v teku let in včasih tudi prav dovršeno, tako, da s« inteligentni gospodje in gospe, ki si» že kaj finega videli, dali pomočnikom popolno priznanje. Zares, mnogo lepega in koristnega se je izvršilo v tem društvu; in koliko bi se dalo še storiti, ako bi hoteli mojstri in pomočniki odpreti oči, in spoznati, da je kat. društvo rok. pomočnikov društvo, ki želi rok. stanu le srečo, ki mu nudi le dobre in koristne nauke. Kako prijetno je bilo prejšnja leta, ko je 15 do 20 mojstrov ter okoli 40 pomočnikov prišlo ob nedeljskih večerih v društvo. lîazgoTarjali so se med seboj o raznih rečeh, g, kaj iz zgodovine, a prišli skupaj vsi mojstri, zraven še pomočniki, ali ni to lepa prijateljska družba, kjer so skupaj zbrani sami rokodelci, sami obrtniki. V društvu so na razpolago razni časopisi, nemški in slovenski, veliko knjig v knjižnici; razne igre, pri katerih se lahko najde zabava. Pomislimo, ali bi se ne dalo v taki prijateljski druïbi mnogo pogovoriti in uganiti marsikaj dobrega, kar bi obrtnikom prej ali pozneje bilo na veliko korist? Tudi bi se dobili razni gospodje, ki bi nam drage volje marsikaj povedali in pojasnili. Pa zopet bi rekel kdo: Postanem žejen, čaša piva ali vina bi se prilegla. Prijatelj, nasproti društvene hiše je gogtilna, ki rada postreže vsem zahtevam; toraj, tudi v tem ni pomanjkanja, le resne volje je treba za dobro stvar, pa bi šlo. Drugi zopet pravi: ne grem, ker je društvo katoliško na kat. podlagi in je duhoven predsednik. Ali nismo vsi katoličani? Ali nas ni, ko smo zagledali svet, sprejel duhoven? in ko ugasne luČ življenja nas bode zopet on spremil k večnemu počitku. Pa ne ozi-rajmo se na to. Poglejmo društvo samo; kaj nam ono ponuja, kake koristi imamo od njega; potem bodemo vedeli soditi. Vprašajmo se, kaj ko bi soc. demokratje imeli lepo svoj« hišo, toliko ugodnosti na razpolago kako bi delali, kaj? Nam se pa toliko lepega ponuja, pa nočemo sprejeti. Na razne načine je društvo delovalo v teku 20. let svojega obstanka, mnogo se trudilo, klicalo k sebi mojstre in pomočnike, ležal, da zadnji čas nihče ne sliši tega glasu. In danes — po preteku 20. let, kaj je danes s tem društvom, ki bi imelo slaviti 20 letnico svojega obstanka? Temni oblaki še zbirajo nad družbo, ki nameravajo vsipati točo na njo. Družba hira; poguba ji preti; in kaj poreče k temu rokodelec? mojster, pomočnik za katerega je vstanovljena? Ali bodemo mirno gledali, da se razprši kakor dim v zraku? Da pride v roke ljudem, ki niso nič storili za njo, da bi imeli koristi od nje taki, ki nas naravnost prezirajo? In naša hiša, naš dom; in lepe naprave, ki jih imamo ali bomo vse to v nemar pustili? In naša zastava, naša zvesta vodnica skozi 20 let, za katero smo vsikdar s ponosom korakali, bodisi prt procesijah, izletih ali drugih slavnostih, ali se zato ne bomo nič zmenili? Sramota bode za rokodelski stan, ako bi se kdaj reklo, da smo mi družbo uničili ker je nismo marali. Ali naj bi»demo v Novem mestu, ki je središče dolenjske metropole, obrtniki, rokodelci tako malo zavedni, da bodemo v nemar puščali take koristne naprave, za katere se po drugih mestih tako potegujejo in delujejo? Mojstri! — pomočniki! mnogo vas je še tukaj, k) ste bili člani tega društva; ali vas ne bi» v srce zabolelo, ko bi morali kdaj slišati kako je razpadlo, in drugim pripadlo to društvo, ki je vstanovljeno za nas rokodelce; to društvo, za katero smo se tudi mi mnogo trudili. Ne! tega nočemo videti: marveč mi hočemo, da se društvo povzdigne, puživi in da zopet nadalje deluje v prid rok. stanu. Za to pa, pristopimo k društvu, podpirajmo vsak po svoji moči, da bode napredovalo in doseglo svoj cilj. Naš spomin pa ae bode ohrani do poznih naših potomcev, ki bodo a ponosom rekli: To so bili možje! Star drustvenik. ■»■ -n * Domače vesti. (Zlato maso) bode obhajal dne 4. avg. preČ. gosp. duhovni svétnik Anton Peterlin, mnogozaslužni in občespošUi-vani župnik v Sraibelu. Zvečer v Bol>oto ob 8. uri serenada z godbo in petjem. V nedel o ob 10. uri slovesen vhod v jredsednik pa je v svojem govoru povedal i kaj o socijalnem vprašanju in še mnogo druzega koristnega za rokodelski stan. Priredila se je tudi majhna tombola; pri kateri je bilo vedno dovolj zabave. Morda kdo poroče: Kdaj pa naj grem v društvo? Cel teden delam in se trudim, sem v nedeljo rad prus^ da se v prijateljski družbi pozabavam in oddahnem. Tukaj ti je rokodelska družba dobri prijatelj, ki te rada sprejme v svoje prostore, Ůe bi cerkev, poklicanje sv. Duha, a avnostna pridiga (mil. g. prošt dr. Elbert), slovesna sv. maša, po kateri podeli zlatomašnik papežev blagoslov, zahvalna pesem. Slavljencu želimo iz vsega srca: Ad multos annos! (Biserno sv, mašo) je praznoval 31. t, m. preč. g. dekan kanonik Mihael Tavčar, župnik v Žužemberku. (Duhovske vesti.) ^Č. g. Jožef Lavtar, kaplan v St. Petru, gie za kaplana v Črnomelj, na njegovo^ mesto pa pride č. g. Pavel Zaje, dosedaj nunski katehet v Škofji Loki. — Kolegijatni kapitelj novomeški je prezentiral za župnijo Mima peč č. g. Antona Zore-ta, kape ana na Krki. — Preč. gos p. Janez Plevaneč, župnik v Soteski, se poda radi bo-lehnosti v pokoj. — V Stopiče pride za kaplana novomašnik g. Franc Novak. (Umrla) je dne 16. m. m. blag. gospa R'>za Poli pl. Fohrenau, soproga c. kr. podpolkovnika v 69. letu starosti. Eaku priljubljena in spoštovana da je bila blaga gospa pri vseh s ojili našega prebivalstva, je pridal lep pogrebni sprevod, katerega se je obfiinstvo udeležilo prav mnogoštevilno. (Zahvala.) G-oapod trgovski zastopnik Dépoli daroval je moški podruinici sv. Cirila in Metoda v Novera mestu 6 kron namesto venca na krsto umrlega g. Rudolfa M u h v i č a , za kar mu toplo zahvalo izreka Odbor. (Prošnjo) za vpokojeuje je vloŽiJ g. Riliard Dolenc, Todja dež. kmetijske šo e na Grmu. Na tem zavodu že služi 35 let, većkratna bolehnost ga je prisilila, da da slovo kraju «vojega dolgoletnega in uspešnega delovanja', za katero mu ^re zlasti ozir vinorejatva vse priznanje in zalivala. Nastanil se bode v Novem mestn. (Nedeljski počitek.) Deželna vlada je določila: V Novem mestu smejo biti trgovine v nedeljah odprte od 8. ure zjutraj do l.ure popoldan, v Kočevju od 7. ure zj. do 1. pop. v drugih krajih dežele od 7. zj. do 1. ure pop. izvzemši čas ■dopoldanske službe božje. (Matura v Novem mesta.) Prestalo je skušnjo 19 osmošolcev, eden z odliko (Adolf Golia); štiri bodo ponavljali po počitnicah vsak iz enega predmeta: dva iz matematike, €den iz fizike, eden iz slovenščine. (Drugi letošnji shod) pri sv. Miklaviu na Gorjancih bode v nedeljo 11. avgusta. Ob 10. sv. maša s pridigo. (Za volitev v obrtno davčno komisijo,) katera se vrši dne 5. avgusta 1.1. se poživljajo veliki obrtniki davčne družbe IV. razreda, da se oglasijo najpozneje do 4. avgusta pri g. Moiinatu ali g, Maloviču v Novem mestu za potrebna pojasnila glede volilnih mož. Ali če istim prepuste avoja poverila, katera 80 z glasovnico sprejeli ter glasovnico podpišejo, ako se bodejo strmjali z předluženími volilnimi možmi. Gre se nam 2ati>, da pridejo za prihodnjo dôbo vestni možje v davčno komisijo, kateri poznajo naše težnje, da se razdeli pravično obrtni davek. Slednji obrtnik naj stori svojo dolžnost s tem, Natančneje pri gosp. S. pl. SladoviČii v Novem mestu. ffl»^ Ugodna prilika. Proda se radi družinskih razmer •• prostorna hiša, •• v kateri se je nahajala že več let gostilna, irodajalna, toba-karna in poštna nabiralntca,, z več snbami, k eti, gospodarsko poslopje, vrt b sadjem, njive, gozdi in vinograda. Proda se \se vkup ali tudi posamezno, cena in plačilo prav ugodno. Nahaja se na glavni cesti, 3 minute od firne cerkve. Vsa pojasnila daje Matija Bizjak v Zavratcah pošta Rudna pri Sevnici. (lai-S-l) Dobro ohranjena (iatî-0-i) hrastova hišna vrata so ceno na prodaj. — Kje pove upravništo „Dol. Novic". Občinskega redarja, ki bi bil zmožen zajedno opraviti službe» tajnika, sprejme občina trg Št. Jurij ob juin! železnici, Štajersko. Zahteva se, da je prosilec neoženjen ter treznega življenja. Kateri so zmošni nemški, imajo prednost. Poleg plače je, še prosto stanovanje. Ponudbe na občinski urad trg St. Jurij ob južni železnici. Štajersko. (197-3-1) Hiša z vrtom v Kandiji ob štirih glavnih cestah pri novem mostu, kjer je že več let dobro idoča trgovina» se proda iz proste roke. Hiša je pripravna za vsako obrt. Več se izve istotam. Naslov pove uprayništvo „Dol, Novic". {i[i2-8-l> Za penzijoniste (173-33) ftli tnri ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drski pri Rudolfovem, Vinske sode v vi'likosti 20 do 40 hI kupi Mat. Dolnicar, vinska trgovina, Šmartno pti Ljubljani. (I87) obstoječe iz treh aob, kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, ae takoj odda v hisi gosp. Eošaka v R\idoIfi»vem na Ljubljanski ceatl. (i79-3-a) (jostihiii FerllC, Glavni trjjf. Zafeagdgavnik iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. 162-0. lOi 0. SEYei i izvršujejo. Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure. mKm î 62-24-5) Tovarna strojev in /elozoHvarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnlc, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih In sadnih mlinov In stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, Samotnih in tovarn za mavec. w Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Krarysko in zaloga strojev v Ljubljani: J, KoHiatiČ, Dunajska c«sta ÏUv. 31. Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega (M-ia-ig) ístrilanshegQ vino, belega in črnine, refoška, muškata, potem rakije po primerno nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Ivan Piyman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjana-Dignano, drž. železnica, latra. ŽENSKE LASE. TIB zmešane in rezane knpujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, Četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut SpoStovanjem se priporoúam Ivaîl SveteC, (T-S0-1Ď) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti meslne hlîe.) Poštena gostitniČarka Kranjica vzame majhno, dobro vpeljano »a T&Ù'^XL Pisma 118 Schonstein pri Celju. fisi-s-s) Steckezipferd - lilijslso-mlečno milo Bergmanna & Co. DraždanI in Tečin n. L je in ostane gluom yenk dan do^lih prisnaltiic najuspešnejše vseh medeclDaliiih mil prati p^gam kakor tudi v dueet;<> iii ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 60 v komad t vseh lekarnah, družerijah, parftoerijah, trgovinah mila in brivnicab. (99-85-8) Prodaja smrecinega lesa v zelo /nižaiiili ccnali. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. ^ m m ^ m m (4-i7-j5, Posebno znižane cene so za: hmeine late in ipiravce. Odpadki lesa na žagi v Kandiji, trdega meter K 3, mehkega po K 2, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno le po trgovini gosp. KASTELIC-a v Kandiji. Dračje iz Ruperčvrha po K 6 20 meter, drva meter po K 6'80. ^tituumummtmmmntztmnmti Tovarnar Franc Nechvíle sšsšš s| na Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse Nr. 98 •• priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer: •• patentovaiio trtiio škropilnico „Avstrija", rořme iii nahrhtiic žvcp- S# Ijaliiike „ViiMlobona", škropilnico za drevje, sušilnice za sîulje, kakor {J JJ tudi vse potrebno orodje za vino in pivotoc ter za kletarstvo, kakor: •• •• grozdne in sadne mline in stiskalnice, pnnipe in cevi za vino i. t. d. ## ihfmtnnmili» OdgOTonu urednik Fr. Sal. Watzl. Iid^iatelj is uloinik Urban Horvat. Tiak J. Krajíc, nul.