15. stev.
Novo mesto 1. avgusta
XXIÏL Iťítnik.
DOLENJSKE NOVIC
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroćnina za Nemčijo, Boano in droge evropske dritave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec naal v Novem mestu.
E
Namakanje pšenicnega semena proti snetjavosti.
Pšenico napadajo smrdljivi snet, sajasti snet in prasnati soet. Letoa se je marsikje močno pokazal smrdljivi snet, ki uničuje celo klasje. Namesto pravega zrnja ae razvija pri tej bolezni kratko in napeto zrnje, polno mazavega črnega prahu, ki smrdi po gnjilih ribali. Ta škodljiva bolezen se prenaša s tem, da se pri mlatvi razkadi črn prab in da se prijema zdravega zrnja. Ker ta prab ni nič drnzega, kakor nestevilno novo aeme smrdljivega snetu, prihaja z novim semenom vred tudi že kal nove bolezni v zemljo.
Pri nas je navada, da se obdeluje pšenica z apne-nim prahom proti snetjavosti. iîolj se pa priporoča, da jo namakamo v raztopini modre galice. To raztopino pripraviš na ta način, da raztopiš v 100 litrib vode pol kilograma modre galice. Tolika množina zadostuje, da namočiš 150 litrov pšenice ali okroglo 5 mernikov. Beme se mora namakati 12 ur. Na to je seme plitvo razgrniti in dobro obračati, da se osusi in lahko seje. Kakor je pokazala letošnja izkušnja na Grmu, se namočena pšenica tudi bolj drži čez zimo. Dočim je letos mnogo pšenice pod »negom pognilo, je namočena pšenica ostala lepo zdrava in bujno zelena.
Proti snetjavosti se priporoča v zadnjem času tudi namakanje semena v formalinu ali formaldehidu. To je ko voda čista tekočina, ostra in disi nekoliko po Česnju. S to tekočino je scvé bolj previdno ravnati. Na 1001 vode se vzame četrt do pol litra formalina, V tako pripravljeni tekočini se srae namakati samo četrt ure, nič več. Tekočina se napravi v pripravni kadi. Namaka se pa na ta način, da se dene seme v čisto novo ali dobro oprano vrečo in da se z vrečo vred potopi za četrt ure v tekočino. Na to se seme plitvo razgrne in obrača, da se oausi. Seme naj se namaka tik pred setvijo. Če treba kaj časa z namočenim semenom čakati, naj leži seme narazen, dokler je vlažno, kajti na kup zgrabljeno vlažno seme lahko trpi na svoji kalji-voBti. Ravno tako je paziti pa tudi na to, da ne namakamo počenega in razbitega semena, ker se sicer zgodi, da seme noče kaliti.
Z namakanjem pšeničnega semena v modri galici oziroma v formalinu varujemo pšenico pa tnđi pred sajastim snetom in pred prašnatim snetom. Pri sajastem snetu počrni klasje in izgleda kakor bi bilo s sajami «a lahko poitupano. Pri tej bolezni se razvije sicer močnato zrnje ali kaj pomaga, ko je zrnje prazno, izsušeno in zgrbančeno, da ni nič vredno. Manj škodljiv
je prašnati snet pri pšenici, ker napada pšenico po naših krajih veliko manj kakor n. pr. oves in ječmen. Pri prašuatem »netu se izpremenl cel klas v črn prah, ki se otrese in razkadi, tako da na zadnje ne ostane druzega na bilki kakor prazna klasna betvica. —r—
Naše napake pri zavarovanju proti ognju.
Ne mine leto, da bi ne bilo na kmetih po več požarov. Tu zgori polovica vasi, tam hiša z gospodarskim poslopjem, kozolc itd. Skoro vselej se slišijo pri takih nesrečah žalostne tožbe, da je škoda po požaru veliko večja kakor je zavarovana vrednost, tako da 80 prišli pogorelci v veliko bedo in stisko. Žal, da so te tožbe reanične, žalostno pa tudi, da se vzlic vsem tem nesrečam ne moremo odločiti, da bi svoja poslopja bolje zavarovali. Toliko se je do danes hvala liogu doseglo, da se gospodarji sploh zavarujejo, ali dve veliki napaki se godita pri tem zavarovanju, ki jih moramo danes našim gospodarjem očitati, in ti sta 1.) da v premnogih slučajih naŠa poslopja prenizko zavarujemo in 2,) da ne zavarujemo nobenih pridelkov.
Če zavarujemo gospodarska poslopja, zavarovati jih moramo tako visoko, kolikor so vredna, da jih lahko nazaj postavimo, če nam pogore. 'J'o mora biti nase vodilo ! Kaj ni žalostno, če zgori poslopje, ki je vredno 4000 K, odškodnine dobimo pa le 1000 K, in sicer zaraditega tako malo, ker je bilo poslopje tako nizko zavarovano? Kje pa dobimo drugili 3000 K ? Kaj se moramo v takih slučajih res zakopati v nove dolgove? Vsega tega bi ne bilo treba, ako bi se zavarovali za pravo vrednost. Ne rečem, res je gospodarju, ki iztežka izhaja, težavno plačevati potrebno zavarovalnino, ali takih stroškov se ne smemo bati ! Saj se gre za nase imetje ! Ne glejmo tedaj na tiste kronce, katere moramo za pošteno zavarovanje več plačati, saj je poleg primerne odškodnine, ki jo dobimo za slučaj nesreče, tudi to veliko vredno, da smo brez težkih skrbi zaradi kakega ognja.
Druga velika napaka je pa ta, da ne zavarujemo nobenih pridelkov. Škoda, ki nas v tem slučaju zadene, je v poletnem času in jeseni, ko so vsi pridelki spravljeni, posebno velika in je spravila že marsikoga na bcraško palico. Ne branimo se tedaj teh stroškov in zavarujmo tudi pridelke, zlasti vse tiste, ki so posebno nevarni pred ognjem, kakor je n, pr. krma, seno in slama. Saj ni zavarovalnina tako visoka, da bi je ne mogli utrpetl ! Varčujmo raje pri dnigih izdatkih, ki 80 manj potrebni ! Težko je sicer šteti denar v zavarovalne namene, aH to smo dolžni sebi in svojim
otrokom, kajti oiliče oe ve, kedaj ga zadene oeBreČa. Ne varćujmo tedaj pri zavarovalnini, ampak varčujmo raje pri drugiL manj potrebnih atroàkîh ! —r—
Ali ne bo znabiti letos ob peronosporo?
Letos je po vinogradih novomeške okolice, pa tudi drugod po Dolenjskem jako težavno, da, skoraj nemogoče, peronosporo zaslediti. Še celo po vinogradih, kateri niso bili letos do zdaj se nikoli skropljeni, ni je najti. Da, sledu ni o njej do zdaj se celo po trtni-cab cepljenih trt, v katerih je lansko leto sele ni hotelo biti konec, dasi se je cepljeake tudi vsak teden skropilo, kakor se je to v trtnici kmetijske šole na Groiu in tudi drugod godilo. Vpraša se torej, ali ne bo znabiti letos ob peronosporu, ali je ne bo znabiti konec, tako, da v bližnji prihodnosti ne bo več potrebno trte škropiti? Odgovor na to vprašanje je: da, to je mogoče. In zakaj je to mogoče V Zato, ker je peronospora glivica, od glivice pa vemo, da so za njih na-stanje in uspevanje pred vsem gotove vremenske prikazni, gotovi vremenski pojavi potrebni. ïi pojavi se razodevajo v gotovi toploti zraka, spojeni z njegovo primerno vlažnostjo, da, še celo s primernimi vetrovi, In ako je ob take pojave, je tudi ob pogoje nastanja ter uspevanja dotične glivice, torej tudi ob njeno poškodbo rastline, na kateri je nastala. Đa je temu ravno pri peronospori na trti laliko tako, to dokazuje pac skušnja, dokazuje doživljaj. Ona prikazala se je n. pr. leta 1882. ali 1883. kar naenkrat v vipavski dolini, to po strašanskem nalivu avgusta mesca. Oblak se je nad zgornjim delom doline utrgal, velika preplavanja 80 mu bila posledica, a posledica mu je bila pa tudi nastanje peronospore. V par dneh bili so vsi vinogradi kar čez in cez od peronospore napadeni, o kateri smo prej le iz časniŠkih poročil vedli, da se je v Italiji že par let poprej pojavila ter tamošnje vinogradstvo grdo oškodovala. Takrat živel je pa v liraniski dolini že čez 90 let star mož, posestnik velike, z vinogradništvom spojene kmetije. In ta mož je pripovedoval, da se je takrat, ko je on še krave pasel, popolnoma enaka prikazen peronospora na trtab pojavila, katera je pa čez toliko let zopet zginila in to brez da bi se proti njej kaj ukrenilo. Pravil je ta mož, da je bila vzrok tej prikazni neka strupena rasa, in tudi leta 1882. ali 1883. imeli so Vipavci zanjo takoj isto ime: strupena rosa. Imena peronospora poprijeli so se Vipavci šele čez več let, ko se je to ime po časnikih sploh rabilo.
Ko se je pisatelj teh vrstic v istem času v Klo-sterneuburg podal, kjer takrat peronospore še čisto nič poznali niso, in je slavnemu baronu liabo-tu, vodji tamošnje, takrat edine avstrijske vinarske in sadjarske šole, o peronospori v Vipavi pravil ter mu osobito izjavo starega UraniČarja povedal, zgodilo se je tole : Haron Babo pokazal mu je od ogrskega magnata grofa Zičija poslano, na stari pergamentni papir v latinskem jeziku pisano pismo, iz katerega je bilo posneti, da je peronospora tudi na Ogrskem že pred več stoleti nastala ter tamošnje vinogradstvo jako oškodovala. Kar se je torej že pred stoletji zgodilo, zgodi se laliko tudi dandanašnji, namreč, da peronospora za gotovo število let zopet zgine. Saj se je nekaj čisto enakega tudi z drugo peronosporo zgodilo, namreč s peronosporo, katera se
na krompirjevem listju naseluje ter potem črnenje, gni-jenje krompirja provzroČuje. Pisatelj teh vrstic spominja se popolnoma dobro, da je v letih 1854, 55, 56 in tudi še pozneje večkrat na Pivki krompir tako gnil, da ga posestniki prav velikih kmetij niti za domačo mizo dovolj pridelali niso, da, nekateri ga niso niti pokopali, ampak kar podorali. In vendar je ta nadloga dandanes, posebno odkar se v obče oneidovec sadi, jako neznatna.
Upati je, da bo peronospora na vinski trti pri nas na Dolenjskem Se posebno letos zato izginila, ker je bila prošla zima izvanredno dolga ter skozi snežena. Trosi, iz katerih peronospora na novo nastane, nahajajo se namreč na listju, katero v jeseni na tla odpade. V prošli zimi obdajal je pa sneg izvanredno dolgo na tla padlo listje, in čisto mogoče je, da je vsled tega mrzla snežnica trose v pravočasnem razvitku zadrževala, da, to popolnoma onemogočila. Pa naj bode tenm že kakorkoli, dejstvo je, da peronospore ni najti, da je vsaj za zdaj zginila, in da je tudi priliodnje leto več ne bo. — /daj nastane pa vprašanje, ali naj se škropljenje že opusti? Nikakor ne! Še letos škropi naj vsak, kdor tega še storil ni, svoje trte tudi v tretjič, in prihodnje leto pa zopet po dosedanjem pravilu. V računu moramo Imeti namreč, da se peronospora vendarle vsaj v prav majhni meri prihodnje leto zopet prikaže, in ako se takrat njenemu razvijanju nikake ovire ne stavi, razmnoži se zopet laliko v veliki meri tako, da zelo z nova nastane. Živimo torej v upanju, v prijetnem upanju, da bo znabiti letos peronospore res konec, toda rok ne držimo pa zaradi tega navskriž, ampak škropimo še naprej letos in drugo leto.	—1—
Kje dobiš veliko prašičje pleme?
Zelja po reji velikih prašičev je splošna. Le žal, da se najdejo zares veliki prašiči bolj poredkoma. Jork-sirški prašiči se prodajajo danes sploh pod imenom „velikega" jorkširškega plemena, v resnici pa ne zrastejo do posebne velikosti, ampak ostajajo najraje le srednje veliki. Ker je reja velikili prašičev v naših razmerali posebnega pomena, je želeti, da se naše pleme tudi na to stran zboljšuje. Mnogo se da doseči z dobrimi mrjasci, mnogo storimo pa tudi laliko sami in sicer s primernejšo rejo in s primerno rabo plemenih živali. Treba je pa, da se tega povsod poprimemo in da vstra-jamo pri započetem delu ! V tem oziru priporočam, da ne vodimo mladih svinjíc prezgodaj po plemenu, ker je znano, da se s tem rast moČno zatira. Držimo se tortj tega ! Svinjice naj se pripuščajo, ko so leto stare. To bodi nase pravilo ! Le posebno dobro razvite mladice naj se pripuščajo pod enim letom, toda vsaj v starosti Jo mesecev. Prav tej okolnosti, da se vodijo avinjice v starosti 8 mesecev, češče pa tudi prej po plemenu, je pripisati, daje naše prašičje pleme bolj majhno kakor je po drugih krajih.
Drugič je važno, da ne jemljemo praset iz prvega gnezda za pleme. Za pleme so najbolj sposobna pra-seta iz tretjega in iz poznejših gnezd, ko je svinja stara 2 do 4 leta in ko je popolnoma razvita. Prvo gnezdo daje bolj slabotna praseta, taka pa zopet slaboten zarod. Ko bi jemali praseta zmeraj le iz prvih gnezd, bi nam morala reja popolnoma opešati. Zato naj
ae pa taka praseta prodado in za pitanje obrnejo. Naši gospodarji imajo v tem ozirii doljre izkušnje, ali vendar Be ne ravnajo tako, kakor bi bilo treba.
Slednjič je pa važno, da zlasti odstavljena in za rejo namenjena praseta prav redimo in da vplivamo ves ćas kolikor mogoče na rast in na ngoden razvoj kosti. Pri takih živalih je pred vsem, da rastejo, ne pa, da «e debele. Zato je pa napačno, če jih zapiramo in preveč redimo. Takim živalim je treba prostega gibanja na planem in nekoliko pase. Tam se žival ugodno razvija. Na povečanje prašičjega plemena moramo potemtakem tudi sami vplivati, ne pa pričakovati vsega le od plemena, ki ga kupimo za zboljšanje domačih prašičev. Če ne delamo tako, smo sami krivi, če nam reja pesa. IVav posebno nam je paziti pri tem vprašanju pa tudi na to, da ne pridejo plemene živali v prebližno krvno sorodstvo, kajti z medsebojnim plemenenjem krvno sorodnih živali reja najhitreje opeša. Zato je pa treba mrjasce pogostoma menjavati in od drugod, iz oddaljenih vasij ali pa iz drugih krajev dobivati. —r—

Politični pregled.
Državnozborski poslanci so šli na počitnice. Prej pa 80 si še izvolili predsednika zbornice. Dr. Weili-kircliner, kršč. socijalec, je bil namreč samo začasni predsednik; a tudi to pot, ko se je slo zares, za dôbo (j let, je dobil ta jako spretni mož velikansko večino glasov, ter bo torej prihodnjih 6 let vodil razprave poslanske zbornice. — Državni zbor je pokazal v tem času, da je voljan in zmožen res plodonosno delati. Ponavljali so se še sedaj pa sedaj sramotni škandali prejšnjih let, a poredko. Velike važnosti za kmečki stan in sploh za narodtio-gospodarski napredek je svobodna kmečka (agrarna) zveza; v to zvezo stopili ao vsi poslanci (dosedaj 269} brez razlike strank in narodnosti, da združeni in edini zagovarjajo ter pospešujejo vse, kar more biti v korist kmečkega stanu, tega stebra države, ki tvori v naši Avstriji več ko polovico prebivalstva. V zvezi je med drugimi ves „Slovenski klub" U G J, posl. Grafenauer in i) poslancev jugoslovanskega kluba. — Strašno preseda liberalcem, Židom in drugim ljudem te baže, da je krso. socijalna stranka najmočnejša stranka v novem državnem zboru, in ne samo to, ampak tudi, da je najbolj delavna. Po-«ebno jezo pa je izzval vrli vodja te stranke, dr. Lueger. Predlagal je namreč : v proslavo šestdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa 1. naj država podari 100 miljonov kron kakor ustanovno glavnico za starostno in invaliditetno zavarovanje, ki se ima oživiti. Da je ta predlog vsestransko moder, ne gre dokazovati. In ker si drugi poslanci niso tega izmislili sami, ter ima kršč. aoc. stranka ozir. dr. Ijueger zaslugo, da je sprožil to misel, nasprotniki krsč. socijalcev na vse načine skušajo zmanjšati pomen tega predloga. Sama zavist, pa se kako neumna ! — Naši poslanci združeni v „Slovenskem klubu" so bili prav pridni ter vložili «pet mnogo koristnih predlogov v prid svojih volivcev. Ni dvoma, da bodo poslanci sami o tem poročali svojim volivcem tekom počitnic.
Trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo bo obstajala do leta 1914, na škodo Avstrije seveda.
Hrvati so sklenili najhujši odpor proti Mažarom ; nihče naj niti ne kupuje ne mažarskih izdelkov, ta misel se uresničuje vedno bolj in bolj med Hrvati.
V Srbiji so nezadovoljni s svojim kraljem, kralj Peter pa tudi. Zato ni čudno, da se širijo vedno bolj in bolj govorice, da odstopi.
Na Ruskem so spet zasledili večjo zarota, ki je namenila smrt carju in mnogim drugim velikašem; na-čelovala je tej zaroti — ženska.
Na Laškem so zaprli ministra Nasija radi tatvine; 3 leta se je skrival. Potem so pa sodišča izrekla, da ne morejo soditi ministra. ]n Nasi je bil tako nesramen, daje prišel domov in celo v zbornico! "l'am so ga sicer zaprli, a spet izpustili. V njegovem rojstaem kraju in drugod po Siciliji so nastali veliki nemiri, čes, da vlada krivično postopa z Nasijem. 'J'o so paČ čedne razmere !
Japonci so prisilili dosedanjega korejskega cesarja, da je odstopil. Ko so pa nastali med prebivalstvom nemiri, so kratkomalo s svojimi vojaki zasedli glavno mesto in celo deželo. Izkazalo se je, da so Japonci nasproti Korejcem rabili najgrša in nasilna sredstva ter zvijače, da bi dobili v pest lepo deželo.

Čez cesto.
Hodni svćtnik Dvornik je bii prestavljen v drug oddaljen konec kronovine. Njegova mlada, razvnjtina soproga te pre-membe ni bila nič kaj vesela. Soprog je "dael prej na svojo novo službo, gospa pa je še ontala in nadïirala priprave za selitev. V par dnevih dobi od svojega moža karto, ki je tuđi ni vzradostila. Pisal je:
„Ljuba ženka ! Srečno prišel, nastanil sem se pri „čraem orlu". Drugo jutro aein šel iskat stanovanje. To zadevo «eui hitro opravil, ker mi je bilo na ponudbo le samo eno stanovanje. Stanovanje ni veliko in ne tako udobno, kakor dosedanje, zato pa áe nekoliko dražje; je v dtugem nadstropju tretja hiša od glavnega trga na Marijini cesti. Pridi čim prej ti mogoče!"
Osem dnij pozneje se je odpeljala in ž njo mali Vilko, edinček. Bilo je deževno, mrzel večer.
Prvi čas goapa Dvornikova ni utegnila mnogo premišljevati in primerjati. Saj je trajalo pkora tri tedne, )>re(lno je bilo stanovanje urejeno in opremljeno, kakor je želela gospa ter je stalo in viselo vse na svojem prostoru. Slednjič je bilo končano veliko delo. Preduo je gospa pričeta z običajnimi obiski, si je eno dopoladne privoščila počitka. Sedela je v svoji sobi na oglu hiše ter si dala opraviti z vezenjem namiznega prtiča. Da bi bolje videla, je ođgrnila zaveso. Med delom je od časa do časa pogledala venkaj in tiho vzdilinila. Hiše 80 si stale tako blizu nasproti in je bila cesta tako ozka, da šedé pri oknu ni videla mimoidočih ljudij. Edini razgled so ji bile hiše čez cesto, mnogo nižje in priprostejše, kakor stanovanje gospoda svétnika. In kako neprijetno ! Ko je gospa svétnica tako begala z očmi sem in tja, mahoma v nasprotni hiši zapazi moža, ki je sedel v naslonjača pri ckou. Bd jo starikav moi, bledih lic, košatih obrvij ter gostih sivih Iss, Oblečen je bil v ponošeno domaČo obleko: roke so mu mirno počivale v naročju, s svojimi vpadlimi očmi pa je nepremično in mirno gledal ravno semkaj. Kako nadležno, kako neolikano! Gospa svétnica je zagrnila dragoceno zaveso, pa je imela premalo svetlobe za svoje fino delo, 81a je v drugo sobo, a tam je pogrešala malo mizice, ki ta pri oknu ni imela prostora. Morala je torej iti nazaj v prvo sobo ter sesti k cknu in mirno prenašati, da jo je tuji mož gledal tako nepremično.
Iz otroške sobe je pritekel mali Vilko, pod pazduho cel kup igrač in knjig s podobami.
Oj mamica, tam je tako dolgčas. Mina, Lika in Katioka mi je rekla, naj se spravim iz kuhinje, ker sem ji napoti. Smem ostati tu pri tebi! Saj bom zelo zelo priden!
Gûspa je poljubila petletnega kodrolasca na ćelo in mu rada uslišala proánjo. Saj ga je neizmerno ijubila, skoraj obožavala ga je. Vilko gre k okna ter zadne nastavljati svoje cinaste vojake v vrsto in red. Pa kmalu mu je qbIo oko èez cesto. Nič več ga niso zanimali vojaki.
„Mamica, glej glej, kako čuden strtC je tamkaj Čez."
„To nI nikak stric, ampak nek tuj gospod", ga ponči mati hitro in s pray trdimi besedami. „Zakaj pa se ne igraš s srojimi vojaki?"
„Saj se igram ! Pa povej mi ljuba mamica, ali je ta gcspod bolan? Tako bled je, tako strašno bled, kakor naš papa, ko je imel fnlenco."
„Infiuonco, Vilko", mu mati popravi, in pristavi: „Ne bodi tako radoveden, to ni lepo. Bngaj ae za svoje igrače in ne za onega tujega muža.
Zastonj. Vilko, kateremu so bile sicer igrače tako ljube, da je pozabil celo na jed, se danes kar nič ni mogel igrati. Vedno in vedno ga je pogledoval oni bolni obraz, one globoko ležeče, mirne, potrpežljive oči. Neka nedomestna sila ga je vlekla k tujemu, bolnemu možu. Spet in spet je pogledoval tja čez in ga paz&o motril.	(Detlje sledi.)
Piše se nam:
Iz Novega mesta. Dne 8. decembra lanskega leta, je preteklo 20 let odkar ae je vstanovilo v Novem mestu kat. društvo rok. pomočnikov. Preobširno bi bilo, ako bi natančno popisovali, kako je društvo delovalo, in kaj storilo v teku let za svoje člane, in sploh za rokodelski stan. Dovolj bode, ako povemo, da je to društvo nudilo svojim Članom vse, kar le more biti v prid rek. pomočnikom in sploh rok. stanu. Kdur je le hotel porabiti lepo priliko, se je lahko tnarsikij naučil. Računstvo, branje, pisanje, nemško in slovensko, slovnica nemška in slovenska, risanje, zgodovina, zemljepisje in fizika; vse te predmete so učili v društvu gg. profesorji tukajšnje gimnazije. Izuril sa je lahko v petju, gledaliških predstavah, v govorništvu in raznih drugih rečeh. Iz tega je razvidno, da bo se višji sloji, inteligentni gospodje ta društvo zanimali, in se drsge volje žrtvovali za blagor rokodelskega stanu. Vse tukaj navedeno, je bilo ruk, pomočnikom v društvn na razpolago, naravnost ponujalo se jim je.
Žal, da se je moralo pozneje vse ustaviti, ker pomočniki niso več redno prihajali k pouku. Oe pomislimo nadalje, kako je petje napredovalo; koliko lepih, pa tudi težkih zborov so zapeli pevci na odru pod spretnim vodstvom g. P. Otokarja, ki je skozi 15 let požrtvovalno deloval, v blagor rokodelcem In ka je vendar bolj prijetno, kakor lepo petje? Kaj more človeka bo j razveseliti in razvedriti kakor lepa, milodoneča slovenska pesmica.
Nadalje, ali se nismo v teh 20. letih mnogokrat iz srca nasmejali v društveni dvorani, pri kaki šaljivi igri? in zopet drugikrat se globoko zamislili pri kaki resni dramatični predstavi? Zares, mnogo lepih, pa tudi težkih predstav so pomočniki uprizorili v teku let in včasih tudi prav dovršeno, tako, da s« inteligentni gospodje in gospe, ki si» že kaj finega videli, dali pomočnikom popolno priznanje.
Zares, mnogo lepega in koristnega se je izvršilo v tem društvu; in koliko bi se dalo še storiti, ako bi hoteli mojstri in pomočniki odpreti oči, in spoznati, da je kat. društvo rok. pomočnikov društvo, ki želi rok. stanu le srečo, ki mu nudi le dobre in koristne nauke. Kako prijetno je bilo prejšnja leta, ko je 15 do 20 mojstrov ter okoli 40 pomočnikov prišlo ob nedeljskih večerih v društvo. lîazgoTarjali so se med seboj
o raznih rečeh, g, kaj iz zgodovine, a
prišli skupaj vsi mojstri, zraven še pomočniki, ali ni to lepa prijateljska družba, kjer so skupaj zbrani sami rokodelci, sami obrtniki. V društvu so na razpolago razni časopisi, nemški in slovenski, veliko knjig v knjižnici; razne igre, pri katerih se lahko najde zabava. Pomislimo, ali bi se ne dalo v taki prijateljski druïbi mnogo pogovoriti in uganiti marsikaj dobrega, kar bi obrtnikom prej ali pozneje bilo na veliko korist? Tudi bi se dobili razni gospodje, ki bi nam drage volje marsikaj povedali in pojasnili. Pa zopet bi rekel kdo: Postanem žejen, čaša piva ali vina bi se prilegla. Prijatelj, nasproti društvene hiše je gogtilna, ki rada postreže vsem zahtevam; toraj, tudi v tem ni pomanjkanja, le resne volje je treba za dobro stvar, pa bi šlo. Drugi zopet pravi: ne grem, ker je društvo katoliško na kat. podlagi in je duhoven predsednik. Ali nismo vsi katoličani? Ali nas ni, ko smo zagledali svet, sprejel duhoven? in ko ugasne luČ življenja nas bode zopet on spremil k večnemu počitku. Pa ne ozi-rajmo se na to. Poglejmo društvo samo; kaj nam ono ponuja, kake koristi imamo od njega; potem bodemo vedeli soditi. Vprašajmo se, kaj ko bi soc. demokratje imeli lepo svoj« hišo, toliko ugodnosti na razpolago kako bi delali, kaj? Nam se pa toliko lepega ponuja, pa nočemo sprejeti. Na razne načine je društvo delovalo v teku 20. let svojega obstanka, mnogo se trudilo, klicalo k sebi mojstre in pomočnike, ležal, da zadnji čas nihče ne sliši tega glasu.
In danes — po preteku 20. let, kaj je danes s tem društvom, ki bi imelo slaviti 20 letnico svojega obstanka? Temni oblaki še zbirajo nad družbo, ki nameravajo vsipati točo na njo. Družba hira; poguba ji preti; in kaj poreče k temu rokodelec? mojster, pomočnik za katerega je vstanovljena? Ali bodemo mirno gledali, da se razprši kakor dim v zraku? Da pride v roke ljudem, ki niso nič storili za njo, da bi imeli koristi od nje taki, ki nas naravnost prezirajo? In naša hiša, naš dom; in lepe naprave, ki jih imamo ali bomo vse to v nemar pustili? In naša zastava, naša zvesta vodnica skozi 20 let, za katero smo vsikdar s ponosom korakali, bodisi prt procesijah, izletih ali drugih slavnostih, ali se zato ne bomo nič zmenili? Sramota bode za rokodelski stan, ako bi se kdaj reklo, da smo mi družbo uničili ker je nismo marali. Ali naj bi»demo v Novem mestu, ki je središče dolenjske metropole, obrtniki, rokodelci tako malo zavedni, da bodemo v nemar puščali take koristne naprave, za katere se po drugih mestih tako potegujejo in delujejo? Mojstri! — pomočniki! mnogo vas je še tukaj, k) ste bili člani tega društva; ali vas ne bi» v srce zabolelo, ko bi morali kdaj slišati kako je razpadlo, in drugim pripadlo to društvo, ki je vstanovljeno za nas rokodelce; to društvo, za katero smo se tudi mi mnogo trudili. Ne! tega nočemo videti: marveč mi hočemo, da se društvo povzdigne, puživi in da zopet nadalje deluje v prid rok. stanu. Za to pa, pristopimo k društvu, podpirajmo vsak po svoji moči, da bode napredovalo in doseglo svoj cilj. Naš spomin pa ae bode ohrani do poznih naših potomcev, ki bodo a ponosom rekli: To so bili možje!	Star drustvenik.
■»■ -n *
Domače vesti.
(Zlato maso) bode obhajal dne 4. avg. preČ. gosp. duhovni svétnik Anton Peterlin, mnogozaslužni in občespošUi-vani župnik v Sraibelu. Zvečer v Bol>oto ob 8. uri serenada
z godbo in petjem. V nedel
o ob 10. uri slovesen vhod v
jredsednik pa je v svojem govoru povedal i kaj o socijalnem vprašanju in še mnogo druzega koristnega za rokodelski stan. Priredila se je tudi majhna tombola; pri kateri je bilo vedno dovolj zabave. Morda kdo poroče: Kdaj pa naj grem v društvo? Cel teden delam in se trudim, sem v nedeljo rad prus^ da se v prijateljski družbi pozabavam in oddahnem. Tukaj ti je rokodelska družba dobri prijatelj, ki te rada sprejme v svoje prostore, Ůe bi
cerkev, poklicanje sv. Duha, a avnostna pridiga (mil. g. prošt dr. Elbert), slovesna sv. maša, po kateri podeli zlatomašnik papežev blagoslov, zahvalna pesem. Slavljencu želimo iz vsega srca: Ad multos annos!
(Biserno sv, mašo) je praznoval 31. t, m. preč. g. dekan kanonik Mihael Tavčar, župnik v Žužemberku.
(Duhovske vesti.) ^Č. g. Jožef Lavtar, kaplan v St. Petru, gie za kaplana v Črnomelj, na njegovo^ mesto pa pride č. g. Pavel Zaje, dosedaj nunski katehet v Škofji Loki. — Kolegijatni kapitelj novomeški je prezentiral za župnijo Mima peč č. g. Antona Zore-ta, kape ana na Krki. — Preč. gos p. Janez Plevaneč, župnik v Soteski, se poda radi bo-lehnosti v pokoj. — V Stopiče pride za kaplana novomašnik g. Franc Novak.
(Umrla) je dne 16. m. m. blag. gospa R'>za Poli pl. Fohrenau, soproga c. kr. podpolkovnika v 69. letu starosti. Eaku priljubljena in spoštovana da je bila blaga gospa pri vseh s ojili našega prebivalstva, je pridal lep pogrebni sprevod, katerega se je obfiinstvo udeležilo prav mnogoštevilno.
(Zahvala.) G-oapod trgovski zastopnik Dépoli daroval je moški podruinici sv. Cirila in Metoda v Novera mestu 6 kron namesto venca na krsto umrlega g. Rudolfa M u h v i č a , za kar mu toplo zahvalo izreka	Odbor.
(Prošnjo) za vpokojeuje je vloŽiJ g. Riliard Dolenc, Todja dež. kmetijske šo e na Grmu. Na tem zavodu že služi 35 let, većkratna bolehnost ga je prisilila, da da slovo kraju «vojega dolgoletnega in uspešnega delovanja', za katero mu ^re zlasti ozir vinorejatva vse priznanje in zalivala. Nastanil se bode v Novem mestn.
(Nedeljski počitek.) Deželna vlada je določila: V Novem mestu smejo biti trgovine v nedeljah odprte od 8. ure zjutraj do l.ure popoldan, v Kočevju od 7. ure zj. do 1. pop. v drugih krajih dežele od 7. zj. do 1. ure pop. izvzemši čas ■dopoldanske službe božje.
(Matura v Novem mesta.) Prestalo je skušnjo 19 osmošolcev, eden z odliko (Adolf Golia); štiri bodo ponavljali po počitnicah vsak iz enega predmeta: dva iz matematike, €den iz fizike, eden iz slovenščine.
(Drugi letošnji shod) pri sv. Miklaviu na Gorjancih bode v nedeljo 11. avgusta. Ob 10. sv. maša s pridigo.
(Za volitev v obrtno davčno komisijo,) katera se vrši dne 5. avgusta 1.1. se poživljajo veliki obrtniki davčne družbe IV. razreda, da se oglasijo najpozneje do 4. avgusta pri g. Moiinatu ali g, Maloviču v Novem mestu za potrebna pojasnila glede volilnih mož. Ali če istim prepuste avoja poverila, katera 80 z glasovnico sprejeli ter glasovnico podpišejo, ako se bodejo strmjali z předluženími volilnimi možmi. Gre se nam 2ati>, da pridejo za prihodnjo dôbo vestni možje v davčno komisijo, kateri poznajo naše težnje, da se razdeli pravično obrtni davek. Slednji obrtnik naj stori svojo dolžnost s tem, <la se volitve vdeleži ter voli od obrtne skupine sestavljene kandidate, kakor se je to upoštevalo přetečena leta. V tej zadevi se vrši razgovor v nedeljo dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldan, v gostilni g. Kopača v Rudolfovem, kamor se obrtniki-davkoplačevxlci IV. razreda vljudno vabijo.	Obrtnik.
(Razglas.) V teku tega leta se bode skoro gotovo v Šviei potrebovalo pri stavbinskih delih več tujih delavcev. Stavbinska sszija traja od začetka meseci suica do konca meseca listopada. Delavska mezda znaša 0 50 do O GO frk. od ure zi zidanje, 0 38 do 48 frk. od ure za navadne in 0 28 do 0'37 frk. od ure za pnmužne delavce. Odpovedi ni. Mezda od ure določi se prvi plačilni dan po zmožnosti delavca, Vsakih 14. dni se izplačuje in sicer po končanem dela. Predujemi se ne dovoljujejo; vsaki delavec mora vsled tega pri nastopu imeti toliko v gotovini, da se zamere 14 dni preživeti, da koj v začetku vsled plačevanja dolgov ne pride v slabe gmotne razmere. Po predpisih mora biti vsaki delavec zavarovan proti nezgodi. Delavni Čas znaša po leti 10 ur na dan, po zimi pa se ravna po dnevni svetlobi, niknkor pa manje nego 8 ur. delo ob nedeljah in ponoči, kakor tudi za delo črez uro, t. j. Teč negn 11 ur na da priplača se 60 "An istotako priplača se za delo, pri katerem mora delavec stati v viidi do SO"/'), Da se delavec izogne neprijetnostinj pri švicarskih oblastih, naj se preskrbi s potnim listom za Švico.
C. kr, okrajno glavarstvo Rudolfovo.
(Žujianstvom!) Naj se v občini vnovič na običajni način raiglasi, da je poloiiaj avstrijskih izseljencev v Argen-tiniji kot slej zelo neugoden. Najbolje izhajajo še taki izseljenci, kateri so v položaju si kupiti zemljisiía; potem rokodelci, kojih izdelki se porabljajo pri obdelovanju zemljišč, kakor: kovači, kolarji, tesarji, zidarji, kleparji, ključarji itd. Popolnoma obupne pa so razmere za navadne delavce, kakor poljske delavce in dninarje. Ob takih okolnostih se torej vnovič resno svari pred izseljevanjem v Argentinijo.
(Toča) je hudo pobila nedavno po več krajih Belekra-jine. Ubogo ljudstvo! Treba je nujne pomoči !
(Krščanski možje slovenski!) Češki in dunajski krščanski možje že mnogo let zaporedoma vsako leto romajo, prvi na Sv. Goro pri Pribramu, drugi v Marijino Celje. Du-
najčani so letos svo o božjo pot opravili ravnokar (13. do 16. julija); bilo jih e z drugimi okolu 5000, med njimi dr. Lueger. Lepe navade posnemati je vedno koristno. Pa ne samo zato, da posnemamo, ampak Z4to, ker je to samo na sebi res lepo in dobro, smo sklenili, da poromamo tudi slovenski _m6žje (katerim prištevamo tudi mladeniče) letos na Veliki Šmarin na Sv. Viáarje. Možje! V teh časih, ko se boj med sovražniki in prijatelji imena Kristusovega vedno bolj ostri, ko sovražniki božji vedno bolj predrzno stopajo na dan in odkrivajo svoje nakane, treba, da tudi mi vedno krepke e razvijamo in vedno višje dvigamo prapor Kristusov, vedno odločneje in očitneje z besedo in dejanjem kažemo, da smo njegovi. Ne samo ženskam prepuŠčajmo svetišča; možje pokažimo, da si štejemo v čast služiti Bogn. Če si zloba upa nastopati pri belem dnevu, pa bi se krepost ne smela pokazati?! Skupaj možje! Pojdimo k Materi božji, pričat svojo vero, prisegat zvestobo Bogu! Zakaj ravno na sv. Višarje? — Višarje so idealna točka. 'L njimi je združene nekoliko turistike, ki je danes tako modema. Na visoki gori se ložje dviga duša v višave. Planinska in verska misel nas bo obenem dvigala in utigala za visoke vzore, katerim služimo. Torej na Sv. Višarje! Upamo, damnas bo dovolj, da napravimo poseben vlak, ki bo na Veliki Šmarin okolu desete ure odšel iz Ljubljane in obstajal na vseh gorenjskih postajah. Oasa je le se nekaj tednov. Oglašajte se takoj ali neposredno pri centrali: Upravništvn „Slovenca" v Ljubljani, ali pa pri svojih čč. župnih uradih, katere s tem uljudno prosimo, da blagovole nabirati udeležnike in njih imena pošiljati na zgoraj označeno mesto. Kvišku: možje krščanski — na goro višarsko! Karol Pollak, predsednik. Ivan Pod-lesnik, tajnik.
(Za TU. zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričele 26. avgusta 1907 jri tukajšnjem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom na.s]ednji gospodje: Kambič Miko, pos. in trgovec, Krasme; Drobnič Janez, pos. in trgovec, Videm; Knžnik Anton, pos. in gost., Trebnje; Jaklič Janez, pos. in krčmar, Pustijavor; Volaušek Anton, pos., Krško; Zlajpah Anton, pia. in mesar, Mokronog; Bon Vinko, pos. in trg., Raka; Košak Jožef, pus. in mlinar, Dru-žinskavas; Košiček Alojzi, usinjar, Zužemperk; Livšin Ivan, pos. in gost., Sušje; Gera di Franc, pos. in dimnikar. Krško; Oswald Jožef, trg., Kočevje; Jarc Franc, pos., Vel. Lipovec; Arkar Janez, pos., TrebČavas; VukšiniČ Davorin, oskrbnik n. v. r., Metlika; Kure Marko, pos.. gost. in župan, Brezovica; Srpan Jakob, pos. in gost.. Vel. L%šče; Solar Antun, pOB-, Trbinc; Grabrijan Franc, pos., Metlika; Žagar Anton, pos., Brezje; Arko Anton, gost., Ribnica; Bartol Franc, pos. in župan, Jelovec; Siegmund Jožef, pos. in gost, Stara Cerke»; Gschella Franc, trg., RideČe; Kobetič Jožef, pes., Maverl; Bukovec Matija, po3. in gost., Kot; Leitgeb Vincenc, pos. iti pek, Črnomelj; Novak Janez, mizar, Kočevje; Skerij Jakob, urar, Žužemperk; Jaklič Franc, gost. in trg.. Nemška Luka; Rupar Ivan, pos. in trg.. Sv. Križ; Rudesch Anton, grajščak, Ribnica; Groznik Jožef, pos., Pnngert; Pečjak Jožef, pos., Dol. Polje; Koračn Anton, pos., Mokronog; Pakiž Franc, pos. in trg., Sodražica, — Nadomestnim porotnikom so izžrebani naslednji gospodje; Turk Anton, pos , Bršlin; Feme Jožef, pos., Muhaber; KastePc Franc, pos.. Sv. Jošt; Mikolič Jakob, )os. in krojač, llovsky Ludvig, pus. m pek, Weiss Anton, pos. n trg, Rudolfovo; Vertačič Franc, poa., Zihovo selo; Dular
Franc ml,, pos, Jurka vas; Jakše Janez, poa. in gost., Kandija. « •
*
(Simon Gregorčič, življenjepis.) Spisal Anton Burgar. 1907. Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Založil Ig. Gruntar. Velja broš. K I 20. S tem naslovom je )red kratkim izšla knjižica, ki podaja Gregorčičev Življenjepis, n sicer, kakor sostavitelj obljubuje v predgovoru, da naj je „resnična zunanja podoba pesnikovega življenja in delovanja". Spis se jako prijetno Čita, zanimanje raste od strani do strani. Kar pisatelj obljubnje, spolni; začrtal je objektivno dogodke, ki so se vrstili v pesnikovem življenju. Vendar mislimo, da se bo glede literarne vojske, ki se je bila vnela povodom 1. zvezka, še marsikaj pojasnilo, ko bodo literarni zgodovinarji imeli še neobjavljene iste v rokah. Ni dvoma, da se je na obeh straneh segalo predaleč. — Afera na Gradišču radi maščevanja (stran
B3 nasi.) se bi na podlagi avtentičnih aktov z ozirom na ka-noDiČna določila pokazala v drugačni luči . . . Vsak čestilec velicťga pesnika našel bo r knjižici kaj zanimivega. Slovensko obôinstvo naj pridno sega po njej tera bolj, ker tako pri-pumore k „spomenikn", za kateri je ntimenjen čisti dohudek.
(Današnji list) obsega deset strani
Gospodarske stvari.
—	(Sprejem v kmetijsko šolo na Grmu.) Za prihodnje šolskn leto bo izpraznjenih na 3rrau več deželnih Htipendij, za katere bo vloititi prdšnje tekom mesca avgusta, Opozarjaoio na to že danes naše dolenjske gospodarje in jih poživljamo, da skrbe za strokovno izobrazbo svoj.h otrok in naslednikov. Vsa uredba zavoda na Gimu, vsa razdelitev časa in dela, vse navaja učence na to, da se izgoje za praktično kmetijsko življenje. Učenci, ki dovrše solo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini tudi pogojno pravico do dveletne sluš^^be, ako zadoste vojaškim dolžnostim brez graje in ako dokažejo, da bodo po izstopu kmetovali na svojem domu. — Stajeiske posojilnice podpirajo svoje rojake in jih poâiljajo na Grm, ali bi se ne dalo tudi pri nas kaj enakega storiti? Mais katera posojilnica bi lahko kaj v ta namen žrtvovala. Skrbimo za bodočnost kmetskega stanu!
—	(P. n. posestnikom vinogradov naTrŠkigori pri Novem mestu na dobrohotno znanje.) V prošlém letu 1906 nabiral sem podpisani, In to po g. Fr, Gottliebu, cerkveniku na Trškigi ri, prostovoljne doneske za smodnik, potreben za streljanje proti toči na Trřfeigcri, in za novo zvočno cev strelišča na Cavzarjevera viliu. Nabralo se je za smodnik 55*20 K, za zvočno cev pa 39'— K, toiej skupaj 94 20 K. Od tega zneska izdal sem pa: za 2 zaboja smodnika 43*20 K, za nabiranje denarja g. Guttliebu 3'60 K, skupaj 46 80 K. Ako se odbije od dohodka, znašajočega 94 20 K, izdatek 46 80 E, znaša ostanek 47 40 K. Ta ostanek sem podpisani danes izročil g. J, Bergmannn v Novem mestu, kateri hoče v prihodnosti za streljanje proti toči skrbeti.
Na Grmu, dne 24. julija 190i.	E. Doiénc.
—	(Po toči prizadete občine) novomeškega okraja HO dobile brezplačno 900 kg modre galice, dajo razdele med vse tiste vinogradnike, ki nimajo potrebne galice za škropljenje poškodovanih vinogradov. Od te galice so dobile občina Prečina 200 kg, občina Št, Peter 300 kg, občina Novo mesto 60 kg, občina Mirnapeč 100 kg in občina Dobrniče 250 kg. Vsa ta galica se je razdelila po naročilu deželnega odbora in na posredovanje dei, komisarja za vinarstvo J. GombaČa,
—	(Piškava jabolka) kakorěnih se nahaja pod jablanami, katera so kaj obrodile, dosti na tleh, je treba pobrati ter jih skuhati in prašičem pokrmiti ali sploh vnićiti. To zato, ker se v njih Črvi sadnega piškurja nahajajo, kateri se od leta do leta bolj pomnožujejo, ako se piškava jabolka kar na tleh ležati puati. Orv piškurja zleze namreč v takem slučaju iz jabolka v zemljo, tam se zabubi, in prihodnje leto pridejo piškurne veše na dan, katere svoja jajčka na jabolka zalegvajo.
—	(Naročila na umetna gnojila, modro galico in druge kmetijske potrebščine) bn kazalo zanaprej zadružnim potom urediti in izvrševati. Za cel novomeški okraj oaj se osnuje taka zadruga proti nizki pristopnini članov. Kdor bi hotel naročevati gnojila, galico in druge stvari, bi moral tedaj pristopiti k tej zadrugi kot član. Koristi zadružnega na-ročevanja so ae letos tako očitno pokazale, da je nujpo želeti, da se gospodarji novomeškega okraja združijo in da osnujejo tako zadrugo. Stroški bodo majhni, koristi pa velike in splošne. Kmetijska podružnica priredi v kratkem času shod, kjer se ima to vprašanje rešiti,
—	(Letošnje sušno leto) bo napravilo mnogo škode pri otavi, detelji in druzih sadežih. Pridelek krme bu vsled tega veliko manjši, kakor se je skr^ja kazalo, Po travnikih se je pokazalo letos yse polno divjega korenja, po detelji je navadno veliko predenice. Čudni pojavi, dočim ni po vinogradih — hvala Bofu — še sedaj nobene peronospore. Morda ram ta škodljivka za letos prizanese, saj smo v mnogih legah dosti tepeni po toči,
—	(Korita v svinjakih) naj se Čistijo in po vsakem krmljenju izpraznejo. Lesena korita je dobro sem in tja na-
mazati z apnenim beležem, zlasti t poletnem času. Na ta. način se zadržuje kisanje in gujitje ostankov, ki zalezejo v špranje. Posebno zvečer bi se morala korita izprazniti, p& ne na ta način, da se ostanki v svinjak zmečejo, kakor se pri nas godi, ampak ven na gnojišče. Če tega ne delamo, smo sami krivi, ako je svinjak poln podgan,
—	(Sprejem učencev na novoustanovljeni c. kr, strokovni šoli za pletarstvo in vrborejo v Radovljici na Gorenjskem) Na c. kr, sirokovni šolt za pletaistvo in vrboiejo v Radovljici na Gorenjskem se-sprejme večje število učencev. Le ti se delijo v tri vrste r a) pripravnike, b) redne obiskovalce in c) izvanredne obiskovalce. Pripravniki so oni učenci, kateri se se za časa. obiska ljudske šole pripravljajo za redni obisk tečajev in se hodijo v določenih prostih urah vaditi v ročnem kretanju pletarstva. Redni obiskovalci so oni učenc', ki so dovršili vse razrede ljudske âule in ki vstopijo v stalni pouk z namenom, da se tu popolnoma izurijo v pletarstvu in vrbovjt ter po dovriienem prnku svoje znanje izkoristijo na tem polju domače industrije. Izvanredni učenci so oni obiskovalci, kateri so v pletarstvu že deloma izurjeni in samo še želijo izpopolniti svoje znanje. Sem spadajo tudi oni pomožni kmetijski delavci, ki se želé naučiti priprostih pletarskih del, da jih kot svoj postranski zaslužek izvršujejo v zimskem času. Tečaj na strokovni pletarski šoli traja tri leta in se vsako leto prične z mesecem septembrom in konča koccem aprila. Pogoji za vsprejem so sledeči: Sprejme se učenca vsfiki čas, len-dar je potrebno, da se priglasi pred začetkom učne dobe t, j. pred 1. septembrom in vsaj do '20. avgusta. Priglasiti se je vodstvu c. k. pletarske šole ali pa lokalnemu odboni te šoJe v Radovljici. Dopiinesti je krstni list ter spričevalo dovršene ljudske šole. Istotako je potrebno spričevalo županst a o nravnosti in eventuelno tudi zdravniško spričevalo. Pouk v pletarstvu in vrboreji je brezplačen. Po dokončanem tečaju konec aprila bo vsakemu učencu prosto ali iti na počitnice ali ostati v pletarni ter si ondi tudi čez poletni čas s svojim do tedaj pridobljenim znanjem služiti novce. Strokovna šola v Radovljici je ustanovljena v prvi vrsti za obiskovalce pdovljiškega okraja, kateri imajo pri vsprejemu prednost, sprejemajo se pa tudi učenci drugih krajev ix Dolenjske, Notranjske, Primorske, Stajarske in Koroške. Dostavek. Visoka o. kr. naučna uprava je pri ustanovitvi strokovne šole za pletarstvo in vrborejo v Rad(tvljici imela pred očmi zgolj zboljšanje gmotnega položaja domačega prebivalstva. Ker se v radovljiškem okraju dani vsi pogoji za vspešno vrborejo in se tudi po raznih vaseh tega okraja peča ljudstvo s pletarstvom na dosedanji priprosti način, hotela je visoka c. kr. učna uprava z ustanovitvijo pletarske šole dati priliko, da se ta stroka domaČe industrije privede na višek modernega razvitka in tako postane nov Vii' domačemu blagostanju, Z ozirom na ta blagohotni namen visoke c. kr. naučne upi ave pozivlje podpisani lokalni odbor stariše in varuhe za ta uk sposobnih otrok, da porabijo ugodno prihko, ki se nudi mladini v njen prihodnji blagor. Pletarstvo je obrt, ki se danes nahaja v najboljšem razvoja in delavci te stroke spadajo med najbolje plačane delav.ske moči današnjega časa. Podpisani odbor je pripravljen dati vsa nadaljna pojasnila tako glede sprejema učencev v pletarsko šolo, kakor tuiH glede oskrbe istih ter pozivlje stariše in druge poklicane činitelje, da se zaupno obrnejo do njega, V Radovljici, dne 17. julija 1907.
Lokalni odbor c. kr. pletarske šole.
—	(Hlajenje mleka v poletnem času) Pri prodaji svežega mleka je najbolj paziti na to, da se mleko ne-skisa. Proti kisanju mleka je pa najboljše sredstvo mrzla voda. Postavljanje mleka v hladne prostore in v plitvih latvicab je sicer dober pripomoček proti kisanju mleka, še veČ vredna je pa mrzla voda, posebno dobra studenčnica. Seveda je treba paziti tudi na snažno ravnanje z mlekom. Molža bodi snažna^ hlev zračen in Čist. Mlečne shrambe naj se čez noč odpirajo,, po dnevu pa puste odprte, da ne tišči vročina notri.
—	(Snažna posoda za mleko.) Ce hočeš okusno in zdravo mleko imeti, moraš tudi mlečno posodo skrbno umivati in čediti. Mlečna posoda bodi svetla in čista. Po vsaki rabi naj se skrbno umije in na zraku suši. Vsak teden naj se umije po enkrat s pomočjo sode.
—	(Zeleoa turščica.) Po stroiièu kaže pridelovati po raSih krajih tudi zeleno turáčico. To velja posebno za letos, ker bo vsled suše prav malo otave. Zeleni tnr^čici naj se pa gnoji in naj se ne seje pregosto. Pregosta setev slabše vapeva, ker ae rastline druga diugj duae, zastanejo v rasti in zbledé. S^clena turâËÎca se laliko seje tudi za brazdo, na ta naćin, da se za vsako braBdo pomeće seme tak«, da leži v vrsti. Enkratno okopanje ugodno vpliva, Glavna stvar je pa dobro gnojenje, ie je dosti zelene tursôice, jo lahko krmimo do novembra.
—	(Kisle kniiiarice) vlaga se najboljši tako - le : Ktimarice se mora tako obrati, da ostanejo še peclji na njih, ker sicer pnatanejo kmalu mehke. Tako obrane kaže kaka <lvH dneva na miru pnstiti, da nekoliko ovenejo. Na to se jih prav dobro v vodi opere, in oprane tako-le v kozarce oziroma lonce ali drugo posodo vloži. Na dno posode pride nekoliko suli, listja, enoletnega janeža ali kakor se mu tudi «e pravi dila, popra ter listja višnje. Nato vlaga se potem bclj na gosto ko mogoče kumare, na vsake tri ali Štiri prste kumar pride pa zopet aol, poper in listje višnje. Tako do vrha posode. Na najvišjo plast kumar pride zopet sol in listje in na to položi ae platneno vrečico v kateri se nahaja zrnje bele goršice (ženofa), KonetSno nalije se na vse skuj)aj dobrega vinskega kisa ter zaveže posodo ali z živinskim namočenim mehurjem ali pa s pergamentnim papirjem. Kis mora biti pa skuhan ter potem popolnoma ohlajen,
Ra/Jie Htvari,
* (Redilna vrednost ribjega mesa.) Že slavni kemik Liebig je dokazal, da ima svinjsko meso 42%,, slanik pa (arnik) is^/o redilnih snovi v sebi. Najnovejše kemične preiskave so dognale, da je v 100kg ribjega mesa;
beljakovin	tolšče
loaoaa	13 06 kg	4*30 kg
0-60 1272
ro6
Hfuke	20 36
sltrdi (slanika)	19 43
krapa (karfa)	21'3G
jegulje	13 00 „	23-86 '„
Ribje meso, posebno s pustim mesom, kakor ščuke in treske (polenovke), je lahko prebavljivo. Manj prebavljiv» je meso tolstih, sušenih, slanih ali pa prekajenih rib; najtežje prebavljive so v olju naložene sardinke. Kite nam dajejo toraj lahko prebavljiv» in tečno hrano. Dokler je riba sveža, ima blesketajoče se, ven stoječe oči, škrge (ribja nšesa) so rudtće, ttdo, ampak proi-no meso bele ali^rožnat« barve. Ikre sestoje po večini iz beljakovine in tolšče, so toraj zelo redilne, ampak manj okiftne, Slane ikre nekaterili rib, n. pr, jesetra in vize (ki žive v rnskih vodah) imenujejo kaviar, kateri je zelo oku«ina, lahko prebavljiva in močno redilna delikatesa in kt-r povzb,uja tek, velja kot zdravilo pr! slabem prebavljanju ielodca. Najboljši je ruski, astrahanski kaviar. Tudi ribje mlečje je lahko prebavljivo.	H. '
Loterijske številke. TRST. 20. julija	16 r,8 47 78 34
GRADEC, 27. julija	35 30 90 27 69
Vsem, kteri bu v zadnjih dneh življenja moje ncpoiftbljive anprtiffn in najbi)ljSe iniitcre tolikanj pri-«rOnegti sučutja pukntali in oh njeui smrti £ venci in cvetjem iiajmlkritosrčuejĚe sužalje izrasili ter blft^o ]jokojuo k nje vernemu jioiitkn e|)reitii[i, zahvaljujem «e v svojem in avojib liřerA Roze in Klementine imenn uajpritrúiieje.
(1H4I
lUÎDtJLFUVO, (lne 19. julija 1907.
Anion Poll pl. Fíihrenau, c. in kr. {imliKilkovnik v. p.
ZAHVALA.
Ob gmrti uaSega brat«, oiiroma neiftka in bra-trauca, goepuila
Hiidolfsk ^^-ala^rioa
< posestnika
isrekamo tem potom najtopIejSu lalivalo vtem prijateljem ID Kiiant'.em 7a mnoj^abrojno sjírerostvo. Oaiibito se zahvaljtijemo fig. pevcem la ginljivo cai^rubnico. Noto metsto, dne 17, julija 1WT.
(18G)	Žalujoči ostali.
Vsem onim p. n. prijateljem in znancem, od katerih mi ni bilo moji^očc se osebno posloviti, izrekam tem potom najiskrencjáo zahvalo za mnot^olctno prijateljstvo in .srnino naklonjenoiït, ter jim kličem:
^ cB
09.
oni
OS»)
f
ROF,
I
R, ERAJ,
Lepa prpstornĐ hlet, ^
(Kida v najoin. Več pove upravnistvo Dol. Novic.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno po* udarjati ime »Kathreiner?«
Ker se Vam sicer utegne primeriti^ da dobite manj vreden pof^nfjtiek brez vseh vrlin., s katvrimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathr-einerjeva, Kneippova sisićna, kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torpj natanko, milostiva	cla dobivate pristno Katil rein ei j evo kavo zgolj v za-pj-tih izvirnih zavojili 2 napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava« in s sliko žu])nika Kneippa kot varstveno znamko.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu
z dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko 1.1907/1908 (ozir. tndi za 1.1908/1909), ki ga začne dne 3. novembra t. 1.
Pravico do teh nstanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki ao vsaj 16 let stari, ivrstega zdravja ter ao z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši Bolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pećali s kmetijstvom, vinaratiom in sadjarstvom.
Ućenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v Šolskem zavodu brezplaèno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami priskrbovati. V šolo se sprejmejo tudi piačujoči in zunanji ućenci. Plačujoči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K šolnine na teto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse drage potrebščine si morajo sami priskrbovati.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi naprej v dveh letnih obrokih.
Prošnje, svojeročno pisane in k»jlekovane s kolkom za 1 K, je poslati
do septembra 1.1,
vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu,
Vsiki prošnji je prihii^ti rojstni iist, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva In župnega urada o lepem vedenju prosilčevem.
Prošnji za vsprejem proti plačila je pridejati obvezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha zaradi vzdfitevanja učfenca.
Vsak prosilec mtra delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jtzika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učeuei, ki doyràe šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne alužbe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih atarsev domu, amejo na podstavi odredbe c. kr, vojnega ministerstva z dne 22. julija 1. 1895, štev. 4643, prositi proti konca druzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje sluibeno leto.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 18, julija 1907.	(188-2-1)
Prpv dohregĐ, pristneafl, Mîîm yjng
se dobi okoli 80 hi pri g, Leopoldu Kopaču, trgovcu v Rudolfovem po ugodni ceni, tudi na obroke plačati, (iggj
Stavbeni prostor
- na prodaj v Toplicah pri Rudolfouem,
leieč med dvema cestama, pripraven za mesarsko ali diutgo obrt. Več se izve pri posestniku v Toplicah št. 67. (igi-g-i)

Hranilnica in posojilnica za Kandijo tn okolica ne bode zaradi selitve In blagoslovljenja novega posojilničnega doma
uradovala dne 21. in 22. avgusta t. L
Od 23. avgusta t. I. naprej pa bode uradovala v svojem domit v Kandiji blizo mosta.
V KANDIJI, dne 22. julija 1907.	NaČelstvO.
Milna stranka išče v Novem mestu
malo stanovanje
)jtče iz 1—2 sob, kuhinje in drvarnice. Ponudbe naj se blagovolijo vposlati upravništvu „Dol, Novic".
Ilisa i lepim vrtom
na glavnem trgu v Novem mestu st. 88 je na prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hiša je v najboljšem stanu ter ima v pritličju lepo prodajaln«, z zraven apadajnčimi 3 sobami, kuhinjo in z vsemi drugimi pritiklinarai. V prvem nadstropju so 4 sobe in vs& druge potrebščine z razgledom na Irg in eno st»novanje a dvema sobama in kuhinjo z razgledom na vrt. Vrt je pripravljen tudi za stavbišče, ker leži na l;cu ulice.	(U80.6>
Natančneje pri gosp. S. pl. SladoviČii v Novem mestu.
ffl»^ Ugodna prilika.
Proda se radi družinskih razmer
•• prostorna hiša, ••
v kateri se je nahajala že več let gostilna, irodajalna, toba-karna in poštna nabiralntca,, z več snbami, k eti, gospodarsko poslopje, vrt b sadjem, njive, gozdi in vinograda. Proda se \se vkup ali tudi posamezno, cena in plačilo prav ugodno. Nahaja se na glavni cesti, 3 minute od firne cerkve. Vsa pojasnila daje Matija Bizjak v Zavratcah pošta Rudna pri Sevnici. (lai-S-l)
Dobro ohranjena
(iatî-0-i)
hrastova hišna vrata
so ceno na prodaj. — Kje pove upravništo „Dol. Novic".
Občinskega redarja,
ki bi bil zmožen zajedno opraviti službe» tajnika, sprejme občina trg Št. Jurij ob juin! železnici, Štajersko. Zahteva se, da je prosilec neoženjen ter treznega življenja. Kateri so zmošni nemški, imajo prednost. Poleg plače je, še prosto stanovanje. Ponudbe na občinski urad trg St. Jurij ob južni železnici. Štajersko.	(197-3-1)
Hiša z vrtom
v Kandiji ob štirih glavnih cestah pri novem mostu, kjer je že več let dobro idoča trgovina» se proda iz proste roke.
Hiša je pripravna za vsako obrt. Več se izve istotam. Naslov pove uprayništvo „Dol, Novic".	{i[i2-8-l>

Za penzijoniste	(173-33)
ftli tn<l) zn (InúÍDu ii iju go d ne j ils prilika «i kopiti ? Novem mctitu za itielu cťiin
lično hišo z lepim vrtom.
Posestvo Ifeži blizu cerkve in je v inav liobrm stanu Naslove gospodarja daje npravnistvo „Dol. Novic",
iTííirriíiBT
samo 6 dni
vožijo hrzoparniki „francoske prekomorske družbe."
Edino nojhrajšfl cptîi.
Veljavne vozne liste in brezplačna pujasuila daje samo
S. ÉMâEStâ
oblastveno potrjena potovalna pisarna
V Izubijani, Duiiîijsku costu Št. 18.
(2fi-24-l&) oaaprosli znane goatilne pri ^Figovcu".
= Na gpoščini Srebrni
(na marofu) so na prodaj mlade MM in lepe hrauB.
Ra ppodoj je hiša = = št. Gl. za šolami.
= Berta UojshQ. =
Jos. Bergmann
V Rudolfovem
kupuje po najvišji ceni
stupo (seme)
lisičjega repa
(glej podubu)
(18ii-0-a)
St^' Najvišje	oblikovanje!
Ustanovljeno 1882.
ilnton Weiss, hpolashi molster.
= Rudolfovo- ==
Priporoča ae za napravo civilnih in vojaikili, kakor tudi dnhovskili, veteranskih in gozdarskih uniform. Specijaliteta v športnih in lovskih kostumih po primerno nizkih cenah. — — j— — _ — (s-io-S)
^•Qťcícno soiuc (xenoť), kamilice
in (Inigii zdni viliui zelišřii in cvetje
(i8r.-o-i) I
m
■ w
Ij v
aei^oQ
(174-3-2)
katř>ri ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drski pri Rudolfovem,
Vinske sode
v vi'likosti 20 do 40 hI kupi Mat. Dolnicar, vinska trgovina, Šmartno pti Ljubljani.	(I87)
obstoječe iz treh aob, kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, ae takoj odda v hisi gosp. Eošaka v R\idoIfi»vem na Ljubljanski ceatl.	(i79-3-a)
(jostihiii FerllC, Glavni trjjf.
Zafeagdgavnik
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
162-0. lOi
0. SEYei i
izvršujejo.
Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.

mKm
î 62-24-5)
Tovarna strojev in /elozoHvarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnlc, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobiinih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih In sadnih mlinov In stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, Samotnih in tovarn za mavec. w Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji.
Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Krarysko in zaloga strojev v Ljubljani: J, KoHiatiČ, Dunajska c«sta ÏUv. 31.



Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega (M-ia-ig)
ístrilanshegQ vino,
belega in črnine, refoška, muškata, potem rakije po primerno nizkih cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči.
Ivan Piyman, trgovec in posestnik vinogradov v Vodnjana-Dignano, drž. železnica, latra.
ŽENSKE LASE. TIB
zmešane in rezane knpujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, Četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut
SpoStovanjem se priporoúam Ivaîl SveteC, (T-S0-1Ď) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti meslne hlîe.)
Poštena gostitniČarka Kranjica vzame majhno, dobro vpeljano
»a T&Ù'^XL
Pisma 118 Schonstein pri Celju.	fisi-s-s)
Steckezipferd - lilijslso-mlečno milo
Bergmanna & Co. DraždanI in Tečin n. L
je in ostane gluom yenk dan do^lih prisnaltiic najuspešnejše vseh medeclDaliiih mil prati p^gam kakor tudi v dueet;<> iii ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 60 v komad t vseh lekarnah, družerijah, parftoerijah, trgovinah mila in brivnicab.	(99-85-8)
Prodaja smrecinega lesa
v zelo /nižaiiili ccnali.
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu.
Večja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. ^ m m ^ m m (4-i7-j5,
Posebno znižane cene so za: hmeine late in ipiravce.
Odpadki lesa na žagi v Kandiji, trdega meter K 3, mehkega po K 2, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno
le po trgovini gosp. KASTELIC-a v Kandiji. Dračje iz Ruperčvrha po K 6 20 meter, drva meter po K 6'80.
^tituumummtmmmntztmnmti
Tovarnar Franc Nechvíle sšsšš s|
na Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse Nr. 98 ••
priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer:	••
patentovaiio trtiio škropilnico „Avstrija", rořme iii nahrhtiic žvcp-	S#
Ijaliiike „ViiMlobona", škropilnico za drevje, sušilnice za sîulje, kakor	{J
JJ tudi vse potrebno orodje za vino in pivotoc ter za kletarstvo, kakor:	••
•• grozdne in sadne mline in stiskalnice, pnnipe in cevi za vino i. t. d.	##
ihfmtnnmili»
OdgOTonu urednik Fr. Sal. Watzl.
Iid^iatelj is uloinik Urban Horvat.
Tiak J. Krajíc, nul.