Leto LXV Poštnina p!a?ana » gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 10. februarja 1937 Štev. 33 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno p^^ ,„ -,.......... a ^ »III Ček. račun : Ljub- asr.-tczШ Ш II ) Ie* ш inozemstvo I2( Din ^ M Ш Prnga-Dunaj 24.797 h/Ш ^^^rJttL^ ^^^^ ШЛ^ ЈМШШШ+Ј Ч Ш —' Uprava: Kopilnr- Kop.tarjev. ui.6/111 - I jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana prilogu „Teden v slikali" Kako je padla Malaga Strahotne podrobnosti o divjanju rdečih pred prihodom nacionalistov General Franco bo sedaj lahko razvil obsežno ofenzivo Anglija in Francozi računajo na skorajšen konec vojne Rooseveltova borba proti velehapitalu Predsednik Združenih držav severne Amerike Roosevelt je povzročil veliko notranjepolitično burjo, ko je pred jmr dnevi poslal kongresu svojo spomenico, v kuteri inu priporoču, naj izglasuje zakon, s katerim bi se ustavne določbe o sestavljanju in delokrogu zveznih sodišč kakor tudi najvišjega državnega sodišča bitveno spremenile. Roosevelt je stopil pred kongres z zahtevo po preosnovi ameriške ustave, je odjeknilo po vsej Ameriki in takoj se je začel proti njemu tiskovni in besedni boj jmd geslom, da je treba odbiti napad na ameriško ustavo, ki prihaja od človeka, ki da ima očividno diktatorska hrepenenja. Če se spomnimo, s kakšno ogromno večino je bil Roosevelt v drugič izvoljen za predsednika Združenih držav, bomo razumeli, da mu kongres njegove zahteve ne bo odklonil in da ni treba pričakovati nobene hujše notranjepolitične Krize. Pač pu je zahteva Roosevelta z ustavno-političnega stališča taka, rekli bi skoraj revolucionarna, tla je treba vprašanju posvetiti vso pozornost, ker se v njem zrcali na eni strani boj med v vsakemu Amerikancu v srce vraščeno ljubeznijo do svobode in novimi gospodarskimi in so-ciulnimi nujnostmi, ki nalagajo gotove omejitve teh svoboščin, na drugi strani pa srdita borba, ki ee odigrava v Ameriki med gospodarsko in socialno zasužnjenimi širokimi plastmi naroda in redkimi, a velikanskimi denarnimi združenji, ki so si v teku desetleti j med seboj porazdelila naravne zaklade Amerike, vso proizvodnjo, vso trgovino ter spravila skoraj slehernega državljana v svoje posredno ali neposredno odvisnost. Kaj je Roosevelt priporočil kongresu? Njegova spomenica navaja štiri priporočila, in sicer: 1. Predsednik Združenih držav dobj pravico, da sum imenuje novega sodnika za vsakega člana kateregakoli zveznega sodišča, ki je dosegel "0 let starosti in ni sam odstopil. 2. Najvišje državno sodišče dobi pravico, da postavi vrhovnega upravnega pomočnika, ki naj mu pripade naloga, da nadzira »poslovni koledar«, to je poslovno listo vseli zveznih sodišč prve stopnje, in ki naj na podlagi stvarnih ugotovitev predlaga, da vrhovno sodišče pošlje posebne pomožne sodnike, ki bodo sodiščem pomagali v primeru, da so z delom preobložena._ 3. Zveznim sodiščem je prepovedano sprejemati katerekoli sklepe, ki tičejo ustave ali veljavnosti zakonov, preden niso obvestila pravosodnega ministra, to pa zaradi tega, da bo zvezna vlada dobila časa, da brani svoje stališče. 4. Sklepi zveznih sodišč, ki tičejo ustave, niso končnoveljavni. marveč je mogoč proti njim priziv na najvišje državno sodišče, ki bo te prizive prvenstveno pred vsem i drugimi reševalo. Zakaj je Roosevelt prijx»ročal kongresu uzakonitev teh želja? Amerika je zvezna dr-žava, kjer so posamezne države ohranile obširno samoupravne pravice in je osrednja zvezna vlada pristojna le za gotove v ustavi določene skupne zadeve. Kakor ima osrednja uprava svoj kongres, ki daje zakone, svojega predsednika ki zakone izvaja in svoja sodišča, ki ima sodno oblast za svoj delokrog, tako imajo po ameriški ustavi vse federalne države svoj zakonodajni kongres, svojega guvernerja, ki ima v državi izvršno oblast in svoja zvezna sodišča, ki sodilo v mejah države. To bi bilo še vse v redu Toda v svoji želji, da si sleherni ameriški državljan tudi v državnem občestvu čim bolj zavaruje svoje politične svoboščine, so si predniki pred 150 leti, ko so v dolgoletnih notranjih bojih ustvarjali Združene države se-vrrne Amerike (od kontinentalnega kongresa v Philadelphiji 1. . 1774 mimo »Objave naravnih pravic« in proglasitve neodvisnosti dne 4. maj-nika 1776 do versajskega miru 1 1783, ko je Anglija priznala novo stanje), zasigurali ustavo. ki je odtrovarjala tej težnji. Zveznim sodiščem v vsaki posamezni federalni državi so dali pravico, da smejo na pobudo enega samega državljana proglasiti katerikoli zakon, ki je bil sprejet od državnega kongresa in podpisan od guvernerja, proglasiti za neveljavnega. Sodišča so bila torej nad zakonodajno in nad izvršno oblastjo. I«'o določa ustava tudi za osrednje oblasti v Washington!!, kjer je bilo ustanovljeno vrhovno državno sodišče z istimi pravicami, dn enostavno razveljavi zakone sprejete od vse-ameriškega kongresa in podpisane od predsednika vseh Združenih držav Sodniki tako pri zveznih sodiščih kakor pri najvišjem državnem sodišču pa so izvoljeni dosmrtno. Takšna ustava je zares ščitila svoboščine slehernega državljana, ki je bil varen pred preobjestnostjo skupnega kongresa v Washingtonu in pred pretiravanji zveznih kongresov, varen tudi pred prekoračenji svoje oblasti guvernerjev in zveznega predsednika. Ta ustava je bila tudi dobra, dokler je bilo območje skupnih vseameriških zadev, maloobsežno in se je Amerika razvijala več ali manj Ie v celični rasti in celičnem napredku vsake jiosamezne zvezne države. Toda novejša doba je delokrog osrednje državne oblasti nujno zelo razširila. Zunanjepolitične, vojaške, gosjjodarske, svetovnotrgo-vinske, a tudi notran jesocialne in notranjc-gospotlarske prilike so se tako razvijale, da so posamezne zvezne države postajale vedno manj sposobne reševati nastale probleme, ki so se čedalje bolj valili na rame osrednje vsedržavne uprave. Velikanska gospodarska stiska, ki je v letih od 1929 do 1932 pretresala vso Ameriko in |>retila, da se razbohoti v uničujočo socialno stisko, je pokazala, da je ustavno orodje, ustvurjeno pred 150 leti in pomerjeno za j>opol-noma druge čase. nezadostno in da državo pri n 'enem delu bolj ovira kot podpira, pri tem pa državljana, ki si je hotel v ustavi ustvariti trdnjavo za svoje svoboščine, potiska čedalje boli v snženjsko odvisnost od sil. o katerih jired [joldrugim stoletjem niti pojma ni imel Predsednik Roosevelt je pred 4 leti, ko je prvič nastopil svojo predsedniško štirilctko. zasnoval velik obnovitveni načrt, s katerim je hotel streti oreobjestnost velikih kapitalističnih Gibraltar, 9. lebr. b. Francova armada je zavzela Malago po sijajno sestavljenem načrtu. Malago so nacionalisti popolnoma obkolili. Ko so čete pod poveljstvom generala Queipo de Liana vkorakale v Malago, so vse ceste in hiše naglo očistile rdečih miličnikov in jih veliko zajele. Vojni plen je ogromen, hiše so pa skoro vse nepoškodovane, ker je rdečim kmalu vpadel pogum in so začeli bežati v strahoviti paniki. Tista poslopja, ki so poškodovana, so zažgali večinoma rdeči sami. Seveda so se v prvi vrsti spravili na cerkve, ki so jih razrušili in strahovito opusto-šili. Pri tem so ubili po svoji navadi vse (1 u h o v-n i k e, ki so jim prišli pod roko in ki so ostali še živi, in niso prizanesli niti otrokom in ženskam onih družin, ki so bili pod sumom, da simpatizi-rajo z nacionalisti. Ženske so mučili in živinsko onečaščali, otroke pa umorili pred njihovimi očmi. Nacionalistične ladje »Cervantes«, »Cervera«, ^Canarias« in »Baleares* so napadu pomagale s topniškim ognjem, nakar so se pomorščaki izkrcali in zajeli kolono rdečih miličnikov, med katerimi se baje nahaja tudi sovjetski general Kleber (madžarski Jud), ki je bil poslan v Malago iz Va-lencije, da v zadnjem hipu pomaga mesto držati. Ladje so izstrelile na rdeče postojanke nad 400 granat, nakar se je glavna sila rdečih razbežala na vse strani. Ogromen vojni plen London. 9. febr. b. »Timess poroča o zavzetju Malage jx> hudem naskoku nacionalnih sil. Rdeči vojaki so v divjem begu in paniki zapustili svoje postojanke in niso imeli niti časa, da bi za seboj •porušili mostove in ceste. Z naglim begom so iz-nenadili celo številne strokovne voditelje, ki niso iineli več časa umakniti se i/, mesta, temveč so jih nacionalisti ujeli. Nacionalnim silam je padel v roke ogromen vojni plen. »Daily Telegrajihc trdi v svojem poročilu, da je ljudstvo z navdušenjem pozdravilo generala Queijipa de Liana, ki je osvobodil prebivalstvo Malage rdečega pekla. Nacionalne ladje so rešile tudi okrog 300 talcev, ki so jih še vedno čuvali miličniki na neki ladji, zasidrani v sami luki. Miličniki so hoteli v zadnjem hipu, ko so uvideli, kakšen je položaj, ladjo zažgati, toda nacionalisti so v pravem času preprečili njihovo namero ter pobili vse stražarje. Talce, ki že tri dni niso dobili nobene hrane, so tako osvobodili. Poleg tega so nacionalistične vojne ladje zaplenile štiri jiomorske enote republikancev, iti niso mogle več zbežati iz luke. Malaga je težko poškodovana, kajti nacionalisti niso štedili z mu-nicijo, ko so uvideli, da gre za nsodno odločitev. Branitelji mesta, ki so se umikali, so bili po veliki večini zajeti zopet od motoriziranih oddelkov generala de Liana. General Queippo de Liano je po tej sijajni zmagi izjavil časnikarjem, da pomeni padec Malage konec meščanske vojne v Španiji in da bo sedaj tudi Madrid padel mnogo prej, kakor upajo največji optimisti. Zmeden umik rdečih London, 9. febr. b. Vlada v Valenciji je davi uradno potrdila vest, da je Malaga padla v roke nacionalnih sil. Obrambno poveljstvo je na poti v Valencijo, da poda poročilo o vzrokih padca mesta. Vladne čete se umikajo proti Almeriji. Njihov umik pa je zelo težaven zaradi strašnega pritiska z nacionalne strani, kajti begunce neprestano obstreljuje nacionalistično vojno brodovje, ki bombardira vse ceste ob obali, jx> katerih morajo begunci bežati. Umik se vrši po večini ponoči. Tudi letališče pri Malagi je v rokah nacionalnih sil, ki so zaplenile več republikanskih letal. Na vseh javnih poslopjih v Malagi vihrajo nacionalistične zastave. V mestu je sleherni odpor popolnoma strt. Glavno vlogo je pri zavzetju mesta igralo vsekakor nacionalno brodovje, ki je obsipalo vladno položaje s tako silo, da so se morali miličniki umakniti. Povsod, kjer so skušale dati vladne čete odpor, jim je streljalo v hrbet nacionalno brodovje in njihove izgube so bile ogromne. Padec Malage pomeni za nacionaliste veliko prednost, ker bodo sedaj brez vsake težave lahko prevažali novo okrepitve in vojni materija!, ki so ga nagromadili v zadnjem času v Afriki. Poudarja se, da se vladne čete niso jiosebno krepko upirale in so bežale že na najmanjši pritisk iz svojih postojank, lo pa zaradi tega, ker so se zavedale, da jih nacionalisti lahko vsak trenutek obkolijo. Mo- združenj in bank ter prisiliti kapital, da odšteje svoje socialne dajatve za skupno dobrobit vseli državljanov. Hotel je zaposliti milijonske armade brezposelnih in postaviti na noge ameriškega kmeta. Izdal je pod naslovom »New Deal< (nova doba. novo delo) celo vrsto radikalnih zakonov, s katerimi je kapitalistična združenja upognil pod železni zakon skupne dobrobiti in tako dosegel, rla so na tla potlačene plasti ameriškega kmetu in delavca zopet zadihale, da se je brezposelnost z ogromnimi javnimi deli in strogimi delovnimi predpisi omilila in je blagostanje zopet začelo naraščati. Toda vse Rooscvcltovo delo se je zamajalo, ko je najvišje državno sodišče, poslužujoč se svojih ustavnih pruvic, njegove zakone jiro-glasilo za neveljavne med tem ko se je že prej dogajalo, da so posamezna zvezna sodiSča v federalnih drža va n Rooscvcltovo zakonodajo za svoje področje razveljavljala. V sodiščih sedijo večinoma zelo stari možje (najmlajši je let), z očmi obrnjenimi nazaj v prošlost. in imenovani od republikanskih predsednikov torej iz rala vladnih čet je padla na minimum in njihovo delo se je omejilo v zadnjem času le na rušenje raznih objektov, da bi zavrli hitro napredovanje nacionalnih sil. Na ta način so rdeči povzročili ogromno škodo, ki jo bo treba popraviti z velikimi žrtvami. V Valenciji in Madridu vlada seveda velika jiobitost in rdeča vlada se boji, da bodo nacionalisti, če zavzamejo še Madrid, poizkusili napad na Barcelono. Šef španske vlade Caballero je začel pogajanja s katalonsko vlado, da bi se španska vlada preselila iz Valencije že sedaj v prestolnico Katalonije. Katalonci pa se zaenkrat temu upirajo, ker se boje, da ne bi Španci dobili preveč vpliva na katalonske zadeve in izpodkopavali neodvisnost te dežele. V Malagi so komunisti pobili 12.000 oseb Pariz, 9. febr b. Po informacijah posebnega do-isnika »Echo de Pariš« iz Malage je bilo za časa omunističnega in anarhističnega režima v Malagi pobitih 12.000 oseb. Deloma so se justifikacije izvedle v masah. Najstrašnejša je bila usoda prebivalcev mestnega dela, ki se je pri zadnjih volitvah izrekel proti ljudski fronti. Tam so komunisti izvršili pravo pustoš, pobili vse prebivalce in jim porušili hiše. Barcelona, 9. febr. b. Snoči okrog 10 je prispel semkaj predsednik španske republike Azana. Sedaj bo Madrid na vrsti London, 9. febr. b. V angleških vojnih krogih pričakujejo, da bodo po padcu Malage usmerili nacionalisti svojo ofenzivo tako, da odrežejo Madrid od zaledja. Najprej hočejo nacionalisti odrezati Madrid od Katalonije, potem pa še od Valencije. Prihod španskega predsednika Azane v Barcelono smatrajo kot znak, da se namerava vlada v Valenciji v kratkem preselit: v Barcelono. Seveda pa je veliko vprašanje, če bo vlada Larga Caballera naletela v Barceloni na gostoljubnost in če bo sploh dobila azil. Med Katalonci vlada veliko nezadovoljstvo, ker tam še vedno gospodarijo kastilski delavci. Sami Katalonci so marljivi in varčni ljudje, ki ljubijo svojo zemljo, pa tudi svojo svobodo Katalonci skoraj vsi brez razlike neizmerno sovražijo Kastilce ter bodo v prvi vrsti obračunali s kastilskimi anarhisti, zlasti še, če bodo čutili, da se približujejo nacionalne vojne sile. Zaradi vsega tega se zelo dvomi, da bi dala Katalonija zavetje republikanski vladi, temveč bo skušala doseči sporazum z nacionalisti. Na ta način mislijo, da bodo Katalonci dosegli avtonomijo Katalonije, brez bogastva katere Španija sploh ne bi mogla živeti. Angleški vojni krogi pričakujejo, da sedanja meščanska vojna v Španiji ne bo več dolgo trajala, ker je padec Malage že prvi znak konca nepotrebne morije. Cesta Valencija-Madrid presekana Avilla, 9. febr. c. Danes so nacionalisti okoli poldne presekali cesto, ki veže Valencijo z Madridom. Nacionalistični krogi izjavljajo, da je to najvažnejši dogodek v času, odkar je oblegan Madrid. Madrid, 9 febr. c. Republikanski komunike danes priznava, da so nacionalistične čete v pre- Atene, 9. februarja TG. Grška vlada, ki ji pred-seeeduje Metaxas, je pripravila celo vrsto zakonov, ki bodo v najkrajšem času uzakonjeni. Najbolj zanimiv med vsemi pa je zakonski predlog, ki pr d-pieuje, da mora biti vsak 25 let stari grški državljan poročen. Kdor bi tega ne storil, mora noeiti posledice, ki so težke. Nad 25 let stari neporočene! ne dobijo nobene Roosevelta nasprotne stranke. V takšnih okoliščinah je vsako uspešno delo nemogoče. Naj sta kongres in predsednik še tako odločna v izvedbi obnovitvenih načrtov kaj jima pomaga, če sodišča njihove napore lahko sproti uničujejo, bodisi na vsem področju združenih držav ali pa v mejah posameznih federalnih držav, in še to vcôinoma iz razlogov političnega nasprot-stvu, za katerega so se šil skrivat ravno veliki kapitalisti, da bi odvrnili od sebe bremena nove Rooseveltove dobe. Rooseveltova priporočila kongresu so torej daleko sežna. Govoriti o kakšnih diktatorskih hrepenenjih pa je brezsmisclno. Saj se hoče Roosevelt jx>služiti ustavnih sredstev, tla raz-praši starodavno ustavo, da jo obnovi in si da v roke sredstvo, s katerim bo mogel obvarovati ameriško držuvo pred razvojem, ki mora nu jno voditi v gospodarsko in socialno katastrofo ker je rlane« samo s»> država v «tann odpraviti zla, ki so se v razuzdani dobi gospodarskega liberalizma bohotno razpasla in proti katerim jc posameznik postal brez vsake moči. tekli noči napredovale za 2 km v smeri proti Agan-di na madridski fronti. General Miaja jc šc izjavil časnikarjem, di ima Madrid še več drugih zvez z Valencijo. Salamanca, 9. febr. AA. Havas. Uradno poročilo o položaju na bojiščih pravi: Na fronti divizije pri Avilli in Sorija je k nam pribežalo 5 častnikov in 32 miličnikov Na ironti pred Madridom smo popravili svoje položaje in pri Cobertsa in Espelon smo presekali cesto med Madridom in Valencijo. Sovražnik je imel mnogo izgub. Na odseku pri Siem Pozuelos smo pokopali nad 800 nasprotnikov, ki so padli dne 5. februarja. Taktika nacionalističnega glavnega štaba je, prisiliti nasprotnika, da se spusti v boj na odprtem svetu kar moči daleč od prestolnice. Pod grožnjo obkolitve Madrida so rdeči voditelji morali naposled pristati na to taktiko. Prihodnji veliki boji se bodo razvili na ravnini. Po zjavi generala Molle je vse pripravljeno za odločilni boj. Danes popoldne se je vreme znatno popravilo. Barcelona, 9. febr. c. Danes jc neka nacionalistična križhrka iz veliko razdaljo bombardirala Barcelono. Streli pa niso zadeli svojih ciljev. Kmalu nato se jo pojavila preti lukn neka podmornica. Takoj se je dvignilo letalo katalonske vlade iu vrglo na podinurnir» tri bombe. Podmornica jc nato odplula. Proslave v Satamanci Salamanca, 9. febr. c. Danes so v Salamanci ves dan proslavljali zavzetje Malage. Na balkonu svoje palače se je pojavil tudi general Franco, ki je imel na svoji levici voditelja karlistov, na desnici pa voditelja fašistov. V svojem zahvalnem govoru je rekel, da se mora za zavzetje Malage zahvaliti skupni akciji karlistov in španskih fašistov. General Queippo de Liano jo izdal naslednji proglas: Pri Malagi se nadaljuje naša sijajna ofenziva. Sovražnik j« izgubil nad 2000 borcev. Mnogo nmterijula je padlo v naše roke. Samo na onem odseku smo zaplenili 12 topov iu 10 milijonov nabojev, eno letalu in mnogo strojnic. Ob 11. popoldne so naše čete že dcliliralc v mestu in množica je pozdravljala nacionaliste. Našo ladje so v Inki zaplenile 2 torpedovki in 300 talcev smo še rešili. Zanimiv komentar v Parizu Pariz, 9. febr. b. Jutranji tisk poroča zelo obširno o padcu Malage. Centrumaški in desničarski listi poudarjajo, da se bodo sedaj bržkone zelo hitro razvijali dogodki v Španiji in da bo v kratkem konec meščanske vojne. Na vršto pride sedaj Al-merija, nato pa Kaitagena. Ko bodo nacionalisti izvojevali še ti dve zmagi, njihov cilj ne bo več daleč. Na pariški borzi je imel padec Malage precejšen vpliv na republikansko pezeto, ki jc šla močno navzdol. Nasprolno pa sc je nacionalistična pezeta dvignila za istotoliko točk, za kolikor je republikanska pezeta padla, ne glede na zlato kritje. Pariz, 9. febr. b. Desničarski francoski listi ujKirabljajo lo priliko, da grajajo Bluinovo politiko, ki da je |70|ioliioma odbila generala Franca in njegov režim. Zlasti »JournaU opozarja na lo, da si je znal Franco pridobiti podporo prebivalstva v provincah, ki so pod njegovo oblasljo, do- (Nadaljevanje na 2. strani.) —————!■■—H............. m Ml državne ali pokrajinske avtonomne službe, državni in avtonomni uradniki pa, ki do 25 leta niso poročeni, bodo brez usmiljena vrženi iz službe, ne da bi imeli kakršnokoli pravico do pokojnine. Državni uradniki, ki so nad 25 let stari, a šc niso poročeni v trenutku, ko izide zakon, dobijo kratek r o k, da si poiščeqo nevesto in sc poroče, ker bi v nasprotnem primeru takoj izgubili državno službo. Nadalje je predviden tudi poseben davek na samec. Nad 25 let stari samci moškega spola bodo obremenjeni z dvakrat tako visokimi davčnimi dajatvami, kakor poročeni. Alto umre nad 25 let star samec, dobi država brez nadaljnjega polovico vse njegove zapuščine. Denar se bo zbiral v posebnem skladu, iz katerega bo država delila podpore zc.koncem s številnimi otroci. V Grčiji vlada zaradi napovedi teh zakonov velika vznemirjenost. Samcev je namreč posebno v drž. službah veliko. Ker jc v Grčiji število žensk znatno večje, kot število moških, sc nadejajo, da bo nova zakonodaja povzročila zanimiva ljudska gibanja, ki znajo dobiti svojo posebno pestrost že zaradi južnega grškega značaja. Zagrebška vremenska napoved. Nestalno iu oblačno 9 padavinami, zmerno hladno Zemunska vremenska napoved: Pritisnil bo nekoliko hujši mraz v večji severni polovici. Oblačno in deževno zlasti v zahodnih krajih. V planinah utegne snežiti. Košava v podonavjit. Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno in milo. Vsak 25 letni Grk mora biti poročen Drakonični zakoni proti samcem (Nadaljevanje • t. strani.) rim si je rdeča vlada v Valenciji svoj poloiuj popolnoma pokvarila s tem, da se je podala popolnoma pod varuštvo Moskve, ki po svojih generalih in komisarjih terorizira špansko ljudstvo, in se drži e pomočjo inozemske komunistične armade. Francoski radikali se jeze nad rdečo Španijo Pariz, 9. februarja, c. Na seji radikalnega kluba so morali danes poslanci, ki so bili v Barceloni, podati svoje poročilo o |>oložaju v Španiji. Zanimivo je, da je ta бкирша poslancev podala na splošno zelo neugodno poročilo za režim ljudske fronte v Španiji. Poslanci so izjavili, da jim je katalonska vlada v Barceloni prepovedala prosto gibanje po Kataloniji. Vlada v Valenciji pa je odklonila dovoljenje za obisk na sedežu sedanje španske vlade. Poslanci so izjavili, da 60 Companys in člani njegove vlade navadni jetniki anahističnih in marksističnih organizacij v Barceloni. Clan delegacije radikalnosocialističnili poslancev, ki je obiskala Barcelono, Gallmand je izjavil naslednje: Ce bi ga kdo vprašal, ali si želi za Španijo režim Valencije ali pa Burgosa, bi 6e kot Spanec takoj odločil za generala Franca. Ta izjava je v klubu izzvala veliko senzacijo. Ob koncu je klub sprejel resolucijo, v kateri pravi, da mora Francija glede Španije bolj kot kdaj prej ostati nevtralna. „Kaj si delal v Španiji?4' Preoir v belgijskem parlamentu Bruxelles, 9. febr. e. Danes je v belgijskem parlamentu prišlo do bučnih nemirov. Neki reksi-slični poslanec je vprašal predsednika parlamenta Huysmansa, da naj pove, kaj je delal v Madridu in v Španiji. Predsednik parlamenta mu ni maral ničesar odgovoriti, ampak mu je zagrozil, da ga bo izključil od seje, če ne bo nehal s svojim razgrajanjem. Toda nemir se je sedaj šele razširil. Poslanci so se začeli prerekati, nastalo je splošno vpitje in poslanci so si metali med eeboj, kar so pač imeli pred eeboj, največ pa letakov in brošur, ki jih sicer vse stranke delijo med ljudstvom in po vseh krajih. Ker je vpitje zmeraj bolj naraščalo, je moral predsednik odložiti sejo. S seje parlamenta se izvejo še naslednje podrobnosti. Keksistični poslanec Pierre Daille je ob začetku seje rekel, da vlaga interpelacijo na predsednika parlamenta radi njegovih izjav v Španiji iu njegovega obiska v Madridu. Predsednik parlamenta mu je odgovoril, da poslovnik parlamenta dovoljuje interpelacije samo na ministre, ne pa na člane predsedstva parlamenta. Reksislični poslanci so nato začeli razsajati in so četrt ure vpili udarjaje ob klopi >Rex vuincrarex 1ч> zmagali: Drugi poslanci so jih prekinjali in vpitje in obmetavanje se je tako raziegalo, da je moralo predsedstvo dati izprazniti dvorano. Bivši sluga - danes milijonar oškodoval državo za milijone Belgrad, 9. febr. m. Pred tukajšnjim okrožnim sodiSčem se je pričela danes razprava proti bivšemu slugi iz Nikšiča in sedanjemu belgrajskemu bogatašu Jovanu Lakičeviču zaradi raznih goljufij, s katerimi je državo ogoljufal za milijonske zneske. Z njim sedi na zatožni klopi še 60 drugih obto, žencev. Glavni obtoženec Lakičevič je bil svojčas sluga. Tedaj mu je padla v glavo m;sel, da bi svoj materialni položaj zboljšal Leta 1926, se je prijavil kot vojni invalid-poročnik Čeprav ni bil v vojni, je oblasti predložil ponarejeno potrdilo črnogorske glavne kontrole. Na podlagi tega dokazila je leta 1932 dvignil pri državn. blagajni 279.361 Din invalidnine za čas od L marca 1919 do konca leta 1931. Po tej posrečeni prevari državne oblasti se je Lakičevič lotil še v večjem obsegu tega posla ter je ponaredil še razne druge listine, s katerimi je ogoljufal državo za ogromne zneske. Nekatere vsote so presegale 100.030 Din. Lakičevič je ponaredil dokumente za razne osebe, ki sploh niso obstojale, invalidnine pa je seveda dvigal sam. V letih 1920, 1931 in 1932 so se tega posla po Laki-čevičevem zgledu lotili še drugi, ki so na izmišljena imena dvigali invalidnino. Na ta način je Lakičevič s svojimi tovariši olajšal državno blagajno za milijonske zneske ter znaša;o njegove poneverbe 2,328.530 Din Dobičkanosen je bil posel tudi s ponarejanjem prijav za draginjske doklade. Lakičevič je mogel s svojimi tovariši opravljali te umazane posle seveda le s pomočjo cele vrste državnih uradnikov iz socialnega in finančnega ministrstva, ki so bili seveda tudi posajeni na Zatožno klop. Glavni obtoženec Lakičevič sploh ni hotel priti na razpravo, češ, da je bolan. Na zahtevo državnega tožilca je sodišče prosilo bolnišnico, da določi posebno komisijo, ki je ugotovila, da je Lakičevič popolnoma zdrav. Lakičevič je danes bogataš, ki ima v Belgradu lepo palačo in sc je tudi pred sodišče pripeljal z elegantno limuzino, Zavarovalnice in devizni predpisi Belgrad, 9. febr. AA. Finančni minister je izdal odlok 1. da smejo zavarovalnice plačevati tantieme in dnevnice članom svojih upravnih in nadzornih odborov, ki ne žive pri nas doma, samo s poprejšnjim dovoljenjem finančnega ministra; 2. da smejo izplačevati plače tujim uradnikom v breme svojih central na tujem samo tedaj, če imajo takšne osebe dovoljenje pristojne oblasti, da smejo delati pri nas; 3. da lahko plačajo pri nas stroške likvidacije odškodnin v breme svojih central in posestrim na tujem samo tedaj, če imajo le-te terjatve pri domačih zavarovalnicah. V nasprotnem primeru se smejo izplačila vršiti samo s poprejšnjim dovoljenjem finančnega ministrstva. l'o preteku vsakega trimesečja bodo zavarovalnice o morebitnih izplačilih predložile |>oročilo bančnemu in valutnemu oddelku z navedbo, kateremu računu v breme so in koliko so izplačale; 4. smejo dajati predujme inozemskim osebam na račun njihove provizije za posle, ki so jih le-ti sklenili za domače zavarovalnice, samo s poprejšnjim dovoljenjem finančnega ministrstva; 5. lahko izplačujejo inozemcem provizijo za posle, ki so jih le-ti za domače zavarovalnice sklenili, samo s poprejšnjim dovoljenjem finačnegn ministrstva; Ribbentrop izziva dalje Angleško-francoski sporazum glede nemških kolonij London, 9. februarja, c. Štefani poroča, da sta sc angleška in Irancoska vlada sporazumeli glede kolonialnih pogajanj v naslednjih štirih točkah: 1. Nemčija mora najpiej vstopiti v Zvezo narodov. Z Nemčiia se mora odpovedati gospodarski avtarkiji. 3. Omejiti mora svoje oboročevanje. 4. Urediti mora svoje odnose z vsemi sosedi in tudi s Sovjetsko Rusijo. London, 9. februarja, c. London je ves v znamenju zakulisne borbe v kolonijalnein vprašanju. Borbo načenja sedaj Nemčija in vse z zanimanjem pričakuje, kako se bodo zadeve razvijale. Vsi incidenti in vse podrobnosti se izrabljajo od desne in leve. da bi se preprečila nemška jxiteza v Londonu. Tako se je zadnjič hudo izrabljala gesta nemškega vclejx)slamka v Londonu von Ribbentropa. ki je pozdravil po hftlerjev.-ko kralja Jurija VI., dasi protokol dvora take pozdrave odklanja. Dočim se je ia demonstracija nemške vlade še molče prešla, pa se je danes jionovila v isti obliki, toda v še večji in hujši meri Danes je bilo na dvoru predstavljeno osebje vseh tujih misij v Londonu. Vse osebje nemškega vele|x>slaništva je kralja Jurija VI. pozdra-vilv po hitlerjevsko. Ta današnja demonstracija pa se že razlaga kot izzivanje in vse londonsko časopisje o teh pozdravih tudi tako piše. Vse skupaj ie samo glasba, ki naj spremlja sedanjo nemško politiko v Londonu. Nemci eo se tokrat izrekli za tisto znano taktiko proti Angležem, ki pravi, da je često zelo debro fiomagalo, če je kdo Angleže dolgo tolkel po glavi. Tako se Angleži navadijo, da tako zadevo smatrajo za realno in se končno odločijo, da jo morajo rešiti. Samo če se pri tej nemški taktiki ne bo uresničila teza lorda Melbournca, ki je y prejšnjem stoletju izjavil, da imajo Angleži to sijajno lastnost, da nikdar ne čutijo, kdaj jih kdo tepe. Nadzorstvo nad t vsemi Nemci v tujini Berlin, 9. februarja, b. »Deutsche allgemeine Zeitung«, organ zunanjega minstrstva objavlja danes delokrog, ki ga bo imel novoimenovani šef oddelka v zunanjem minstrstvu za Nemce v inozemstvu gosp. Bohle Njegova prva naloga bo, da s jKimočjo konzularnih uradnikov v inozemstvu sestavi kartoteko vseh 18 nuhjonov Nemrev, ki prebivajo zunaj Nemčije. Ta kartoteka ne bo vsebovala samo osebnih podatkov, temveč tudi podatke o delu in o političnem prepričanju vsakega Nemca v inozemstvu Ker se morajo vsem Nemcem v inozemstvu podaljšati vsakih 5 let dovoljenja, bodo dobili konzulati navodila, da vsem onim elementom, ki niso zanesljivi in ki ne izjxilnjujejo jx>vsem resno svoje državljanske dolžnosti, dovoljenje ne podaljšajo. Razen lega bo Bohle vpeljal prakso, da se bo,moral vsak Nemec, ki jx) nalogu vlade ali kakšnega nemškega podjetja jx>tuje v inozemstvo, pred svojim odhodom vpiše v narodno - socialistično stranko. Vsak Nemec v inozemstvu bo moral v bodoče pošiljali Bolileu poročilo o delu in pa poročilo o svojih osebnih o|)azovanjih. V državah, kjer so režimi naklonjeni naronosocialistični Nemčiji, je dolžnost vsakega Nemca, da naveže kar mogoJe tesne stike s jjokretom v dotični državi. Berlinski dopisnik Reuterjevega urada pripominja, da se po te mpojasnilu jasno vidi, da namerava nemška vlada zgraditi narodnosorialistično internacionalo, ki bo obrnila svojo ost proti komunistični interna-cionali. C. smejo vršiti arbitražo valut glede svojih terjatev v tujini samo s poprejšnjim dovoljenjem Narodne banke; 7. zavarovalnice se smejo zadolževati na tujem v tuji valuti v breme svojih funkrijonarjev za njihovega bivanja v tujini, in za razne druge obveznosti (odpravnina odpuščenemu uredništvu itd.) samo s poprejšnjim dovoljenjem finančnega ministrstva; 8. zavarovalnice smejo dajati posojila tujcem ali jim kreditirati le po pogojih, ki jih določa čl. 13 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami; 9. zavarovalnice so dolžne konec vsakega leta prijaviti finančnemu ministru in Narodni banki v Belgradu saldo svojih terjatev v tujini v tuji valuti, ki so nastali iz zavarovalnih in po zavarovalnih poslov; 10. zavarovalnice lahko odpirajo tekoče račune pri tujih bankah v tuji valuti, vendar morajo j>o teh računih sprejemali tudi dispozicije in jih vršiti izključno po zavarovalnih transportnih in |)Ozavarovalnih [»oslih, in sicer samo tedaj, če so Seia skupščine Belgrad, 9. febr. m. Današnjo skupščinsko sejo je vodil čirič. Po sprejetem zapisniku je predsednik sporočil, da je prejel od poslanca Paštroviča vprašanje, na katerega hoče danes odgovoriti. To vprašanje je predsednik prebral tako, kakor ga je sprejel, s spremembo, da je citat, na katerega se Pa-štrovič sklicuje, vzpl iz stenografskih beležk. Po govoru Paštroviča je govoril Mulatič in se pritoževal radi napada »Samouprave« nanj. Mulatič je govoril tudi obširno o svojem nacionalizmu in dejal, da je po rodu Srb, sicer pa Jugoslovan. Nato je skupščina prešla na dnevni red ter je predsednik pozval opozicionalce, naj bodo v svojih govorih pri pretresu trgovinskega zakona v podrobnostih kratki ker je treba s sprejetjem tega zakona radi tega, ker je bil že lani stavljen z dnevnega reda, pohiteti, ker je pričakovati, da se proračunska debata prične že prihodnji ponedeljek. Nato je govoril poslanec Mohorič, ki se je pritoževal radi tega ,da vlada ni upoštevala njegovih predlogov. Mohorič je bil danes tudi edini govornik, ki je predlagal skoraj k vsem paragrafom spremembe, Vladni zaupnik dr. Milan Škerlj je zavrnil z izjemo par nebistvenih vse Mohoričeve predloge, nakar je skupščina sprejela trgovinski zakon od §§ 7 do 178. Prihodnja seja bo jutri ob pol 10 dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje pretresa trgovinskega zakona. ti posli izvršeni v tujini. Za zavarovanja, sklenjena doma v tuji valuti, morajo zavarovalnice v celoti ravnati po določbah odloka finančnega ministrstva z dne 22. marca 1933, in sicer tako, da so ima po eno poročilo poslati finančnemu ministru in Narodni banki v Belgradu; 11. zavarovalnice lahko po tekočih računih pozavarovalnic v tujini knjižijo samo odnošaje, nastale iz pozavarovalnih poslov (premije, provizije, odškodnine itd.), in ni dovoljeno, da bi preko teh računov vršile še kakršnekoli druge transakcije. Nakazila dolgovnih šaldov po teh računih se lahko vrše s poprejšnjim dovoljenjem finančnega ministrstva; 12. za vsako drugačno ravnanje, bodo zavarovalnice nosile posledice zakona o kazenskih sankcijah. Domači odmevi Baldvin odstopi v maju Rim 9 februarja, b. Današnji tisk potrjuje včerajšnjo vest o bližnji ostavki britanske vlade. Predsednik vlade Baldwin je sklenil po tej vesti oditi s svojega položaja v mesecu maju, takoj, ko bo končano kronanje kralja Jurija VI. V političnih krogih so mnenja, da do »ega čaia ni pričakovati tudi v zunanji politiki nobenih posebnih sprememb. Dalje se poroča, da bosta odšla tudi vojni minister Cooper in llelshani. Enako se namerava umakniti v zasebno življenje bivši minislrski predsednik MacDonald. Znaki vladne krize v Franciji Pariz, 9. februarja, b. V zvezi s finančnimi težavami, ki jih ima vlado ljudske fronte, se je pričelo v političnih krogih glasno šušljati ludi o znakih vladne krize. Tako je med drugim minister Faure poudaril, da razen ljudske .fronte v Franciji ni mogoča nobena druga vladna kombinacija. To bi pomenilo, da so potrebne v Franciji nove volitve. V približno istem smislu sta govorila tudi minislrski predsednik B!:im in Chsutemps. V političnih krogih govorijo, da bo moral podati oatavko finančni minister Atiriol, ker ne more več voditi uspešne finančna politike. Če bi do tega prišlo. bi nastr'a huda vladna kriza češki homunisli v shupni delavski strokovni organizaciji Praga, 9. februarja. Na zborovanju komunističnih strokovnih organizacij je bilo sklenjeno, da vstopijo v češkoslovaško strokovno delavsko centralo. Za predlog se je v imenu komunistične stranke posebno zavzel poslanec Sverma Utemeljeval fc to s tem, da bo na ta način storjen prvi korak za skupno delavsko fronto na Češkoslovaškem. Uspehi v Franciji in Španiji so pokazali, da morejo rdeči sindikati, ako nastopajo složno, doseči velike nsnehe. Zopet vladna kriza v Tokiu Tokio, 9. februarja, c. V japonski vladi je izbruhnila delna vladna kriza. Vojni minister Nnkamura je odstopil. Njegovo ministrstvo bo začasno vodil predsednik vlade. Anlonescu — bolan — tih pred konferenco BZ Bukarešta, 9. februarja. Zunanji minister Anto-nescu je zbolel za hripo in ie moral odložiti potovanje v Ankaro. Upajo pa, da se mu bo zdravje do 15. februarja zboljšalo ln da se bo mogel udeležiti konference Balkanske zveze v Atenah. Anglešha kraljeva družina bo sama skrbela za Edvarda London, 9. februarja. Kakor poročajo lieti. bivši kralj Edvard ne bo plačan iz državnih »Lroškov, ampak se je njegov brat kralj Jurij odločil, da ga bo vzdrževal iz dohodkov, ki jih ima kralieva družina. Letno naj bi dobil 25.000 funtov. Tudi bo naložen fond 300 000 funtov, od katerega bo mogel biti preskrbl en tako vojvoda, kakor tudi v slučaju njegove smrti vdova in otroci. Smrl v kadi Maribor. 9. februarja. Ob У\ 12 danes do|k)ldne je prišel v železniško kopališče nn Frankopanski cesti 84-letnl iif>o-kojeni mizar državnih Železnic Ivan Mraz. Ker je ostal čez določen čas v kopalni kabini, je šla strežnica pogledat. knj je z njim in opazila, da leži starček г glavo pod vodo. Ko ga je dvignila, je vsa prestrašena ugotovila, da je že mrtev. Poklican je bil mestni fizik dr. Alfonz Wankmtlller, ki je ugotovil, da ie zadela starčka v kopalni kadi kap. Minister dr. Krek v Mariboru Maribor, 9. februarja. Danes dopoldne je prispel v Maribor minister dr. Krek, ki ostane tukaj do jutri. V Mariboru se mudi po privatnih poslih. Razpoloženje za konkordat ugodnejše Dobro poučeni krogi pravijo, da se je umetno zasejani odpor proti konkordatu s katoliško Cerkvijo jxilegel in da bi njegova ratifikarija res dosegla svoj namen: verski in notranji mir v državi. Pred novimi zakoni Nedeljskega zborovanja JRZ v Ništi se je udeležil tudi minister Dragiša Cvetkovič, ki je imel ob tej priliki velik govor, v katerem je z odkrito besedo razgrnil pred poslušalci smernice sedanje vlade, od katerih še ni prav nič odstopila. Obširneje je govoril o že tolikokrat zahtevanih novih političnih zakonih, glede katerih je dejal: »Večkrat se na opozicionalnih zborovanjih slišijo želje, da bi se uveljavili novi politični zakoni. Ti zakoni so: zakon o tisku, zakon o zborovanjih in volilni zakon. Mi delamo, pod istimi zakoni, kakor so delali prejšnji režimi. Po sedanjem zakonu o tisku se pred vlado dr. Stojadinoviča nikdar ni moglo nič pisati o političnem delu. In po tem slabem zakonu, ki pa bo izpremenjen, ker tudi naš politični program zahteva tiskovni zakon, drug zalton o zborovanjih in drug volilni zakon je velika razlika med Eisanjem danes in pa pred vlado dr. Stojadinoviča. judem, ki so bili r>red nami na vladi, lahko damo najboljši zakon, pa ga bodo kršili in ljudstvo ne bo čutilo nikakega izboljšanja. Tisli. ki govore o j>olitičnih zakonih, naj se jwmirijo, ker vlada dr Stojadinoviča gre dosledno svojo pot in bo p>o-polnoma izpolnila deklaracijo, ki jo je dal dr. Stojadinovič ob nastopu svoje vlade.« Gosp. minister je govoril tudi o notranji ureditvi države, o centralizmu, in je dejal: »Mi smo proti vsakemu krutemu centralizmu. Mi nismo za tisti ozki centralizem, ki misli, da more samo ena roka samo z enega mesta reševali vsa vprašanja.« „Vse bo še dobro..." V nedeljo so imeli bosenski zemljoradniki v Sereflijah, blizu Bosanske Dubice (Banjaluka) zborovanje. katerega se je udeležil tudi poslanec Tomaž Baburič kot zastopnik dr. Mačka. Glavni govornik pa je bil dr. Branko Čubrilovič, ki je govoril »za demokracijo, piroti fašizmu« (če opozicionalec govori proti fašizmu, je menda dovolj jasno, koga e tem misli, zato je toliko bolj čudno, da poročilo o tem. zborovanju in odlomke iz govorov prinaša belgrajsko »Vreme«, pa brez kakršnegakoli ugovora). Ob koncu svojega govora je dejal, da mu je pred kratkim dir. Maček v Zagrebu rekel: »Vse bo dobro in to kaj kmalu«. V zvezi s temi besedami je dr. Čubrilovič zaključil svoj govor: »Leto 1937 bo važno za poltično zgodovino našega ljudstva«. Hrvatska društva v prejšnjih letih Včerajšnji »Obzor« je centralističnim nameram, ki v poeamznih razdobjih v tej ali oni obliki pri-klijejo na dan, posvetil daljši članek, v katerem opisuje, kako je bilo pod prejšnjim režimom tudi na Hrvatskem vse centralizirano in da pred to grabežljivostjo ni bilo varno nobeno društvo, celo avtobusna društva eo bila centralizirana. »V hrvatskih krajih so bila druitva Matica Hrvatska, Hrvatski Radiša, Napredek in Hrvatska žena edina izjema. Tu in tam se je rešila kaka Hrvatska čitalnica in kako hrvatsko pevsko društvo. Znani eo poizkusi, da bi se centralizirala tudi Matica Hrvatska, pa se niso posrečili. Nerodno bi bilo centralizirati Matico Hrvatsko, pa odbržati Matico Srbsko. Prav lako je bilo bivšim režimom nerodno centralizirati društvo »Hrvatski Radiša«, srbsko društvo »Privrednik« pa pustiti, da še dalje deluje. Iz istih razlogov ni bila razpv.Sčena Hrvatska žena. ker niso marali posegati v Kolo srbskih sester, Srbsko majko in druga srbska ženska društva. »Na-predak« se je pa rešil s tem, da ga je še pravočasno vzel pod svoje okrilje bosanski nadškof dr. Sa-rič. O težavah, skozi katere eo morala iti naša društvo v dobi prejšnjih režimov, bi mogli pi*ati zelo obširno, bilo bi tudi poučno, ker bi morda baš to pokazalo v pravi luči, kaj «o Zivkovič, Uzunovič, Srskič, Jcvtič in tovariši hoteli doseči.« 7-i «slovenske razmere moramo reči, da mimo nais ta doba ni šla tako obzirne, saj so bila razpu-ščena vsa društva, ki niso trobila v režimski rog. Razlika je le ta, da imamo mi veliko več diruštev, ki so se že sama centralizirala, da bi bila deležna vsaj prijaznega nasmeška ... Pozabljen kulturni delavec Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos v veži saborne cerkve v Belgradu ob grobu spominska slovesnost za Vukom Stefanovičem Karadžičem. Ta mož je postavil temelje srbski kulturi in obenem z našim Jernejem Kopitarjem proučeval duhovno bogastvo jugoslovanskih narodov. Kljub temu velikemu njegovemu pomenu pa se je spominske slavnosti v Belgradu udeležilo komaj neknj nad 10 ljudi. Belgrajsko »Vreme« prinaša žHkVs te slavnosti in ugotavlja to — dejstvo. mvh» i v ' «r|i>lfr Razstava danske umetnosti Belgrad, 9. febr. m. V soboto bo tukaj razstava danske umetnosti. Pokrovitelja razstave sta knez namestnik Pavle in danski prestolonaslednik Frederik. Razen tega je sestavljen poseben častni odbor, v katerem so tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič, prosvetni minister Stošovič in belgrajski župan Vlada llič. Dalje so v častnem odboru danski zunanji minister dr. Munch, prosvetni minister Jorgensen in kopenhagenski župan BOlow. Član odbora je danski poslanik g. Fric Biering z atašejem jioslaništva g. Mirnerjem. Organizator in tajnik razstave jo Strockmann. Razstava danske umetnosti se otvori v Belgradu po veliki razstavi francoske umetnosti, ki je dosegla zelo lepe uspehe. Razstavljenih bo okrog 100 del najboljših danskih slikarjev, med katerimi so zastopani najstarejši in najmlajši mojstri. Razstavo otvori v soboto, 13. t. m., ob 11. dopoldne jugoslovanski prosvetni minister Stošovič. K razdolžitvi kmetov Belgrad. 9. febr. m. Nekatere Zadružne zveze so se obrnile na PAB z vprašanjem, če se lahko kapitalizirajo obresti, ki so bile dogovorjene in določene, a še niso bile plačane. PAI3 je poslala to vprašanje pravosodnemu ministru s prošnjo, da izda avtentično tolmačenje zadevnih zakonskih določb. Zadružne zveze so poslale omenjeno vprašanje agrarni banki v zvezi z, izvajanjem uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Belgrajske vesti Belgrad 9. febr. m. Avgusta meseca bo v Berlinu mednarodni kongres mlekarjev, na katerega je povabljeno tudi jugoslovoansko zadružništvo. Belgrad. 9. febr. m. Včeraj je imel tukaj sejo centralni odbor Združenja vseučiliških profesorjev kraljevine Jugoslavije. Seji so prisostvovali tudi dr. Mavrici j Rebek ter dr. Ivan Toni a-žič, iz Belgrada pa člana belgrajske sekcije. Osrednji odbor omenjenega društva je sestavil dva predloga za aniandeniente k finančnemu zakonu in sicer na pobudo ljubljanskega odseka. Profesorje je sprejel tudi prosvetni minister Stošovič. Za sprejem so prosili tudi pri obeh slovenskih ministrih. Belgrad, 9. februarja, m. Novo izvoljeni člani upravnega odbora tukajšnjega Srbskega kulturnega kluba eo se snoči sestali in izvolili za predsednika vseuč. profesorja dr. Slobodana Jovanoviča. Belgrad, 9. februarja, m. Zaradi izplačila posojila, ki ga je odobrila Državna hipotekama banka celjski občini, je prišel semkaj celjski župan Mihelčič. Belgrad, 9. februarja, m. Poslanci JRZ iz vrba-ske banovine so vložili amandement, s katerim naj bi se pooblastil poštni minister, da v Banjaluki ustanovi poštno ravnateljstvo. Belgrad, 9. februarja, m. Predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je pokrovitelj velikih smuških tekem v Sarajevu, si je postavil za zastopnika na teh tekmah ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča, ki bo zmagovalcu izročil srebrni pokal predsednika vlade. Belgrad, 9. febr. m. Za jutri popoldne je sklicana seja gospodarsko finančnega odbora ministrov. Na seji bodo pretresali razne uniandeniente, ki so bili vloženi v teku proračunske debale v finančnem odboru, ter uniandeniente, ki jih misli predložiti kr. vlada k finančnemu zakonu. Belgrad, 9. febr. AA. Konferenca ravnateljev gozdnih ravnateljstev, sklicana za 15. t. m., je od-godena na 22. t. m. Elektrifikacija Slovenskih goric • Maribor, 9. febr. V današnjem »Slovencu« smo na kratko poročali o konferenci, ki se je vršila včeraj na mestnem načelslvu v Mariboru. Obravnavala je vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric, ki je za ves severni del Slovenije take važnosti, da ga moramo naši javnosti nekoliko podrobneje predočiti. Konferenci je predsedoval mariborski podžupan Fr. Žebot, bansko upravo je zastopal ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn inž. Rueh, navzoči so bili padalje: bnnski svetnik dr. Leskovar, dr. Miler in Šerbinek, mestno občino sta zastopala občinski svetnik ravnatelj Hrastelj in ravnatelj mestnega električnega podjetja Uršič, občino Košaki župan Vesenjak, občino Sv. Marjeta ob Pesnici župan Human, občino Pesnico Fras, Weingerl in Jarc, trg Št. Lenart v Slov. goricah dr. Kramberger in Tone Hrastelj, občino Veličino Muršak in Kodrič, trg Sv. Trojico v Slov. gor. dr. Weixl, Pinter in Cvetko. Iz drugih krajev zaenkrat zastopniki še niso bili vabljeni, ker so se vršili razgovori predvsem zn napeljavo najvažnejšega daljnovoda Sp. Kungota—Sv. Trojica v Slov. gor.. Do Sp. Kun-gote je daljnovod že zgradila mariborska občina, ko je lektrificirala gornjo Pesniško dolino in Sve-čino. Pri Sp. Kungoti bi bil novi daljnovod priključen na dosedanjega, vodil pa bi potem čez Košake, na Sv. Marjeto ob Pesnici, na Močno, Sv. Lenart in Sv. Trojico v Slov. gor. Celokupna dolžina tega daljnovoda bi bila 20 km in 100 m. Potrebne bi bile tranformatorske postaje pri Sveti Marjeti, v Močni, Sv. Lenartu in Sv. Trojici. Stroški za daljnovod bi predvidoma znašali 608.000, za tranfsormatorske postaje 240.000, skupno tedaj 908 tisoč dinarjev. V Košakih bi se od tega daljnovoda odcepila druga veja, ki bi segla do Št. Ilja. Pro-etovod bi dovajal elektriko občinam: Ranča (Pes- nica), Cirknica in Št. Ilj, od Ranče pa bi vodil tudi odcep v Jarenino. Potrebne bi bile transformatorske postaje na Ranci, v Cirknici in v Jare-nini, v Št. Ilju, ki dobiva sedaj elektriko iz Avstrije pa bi se morala sedanja postaja preurediti. Stroški za daljnovod z odcepom do Jarenine bi znašali 408.000 Din, za transformatorske postaje 1 200.000 Din, skupaj 608.000 Din. Skupni stroški za ! oba daljnovoda s transfomatorskimi (»stajami bi znašali 1,516.000 Din, v navedeni vsoti pa ni vkalkulirano nizkonapetno razdelilno omrežje. Kakor smo že včeraj poročali, se je na konferenci predvsem razmolrivalo vprašanje, kako najti sredstva za izvedbo tega prepotrebnega načrta. Poudarjalo se je predvsem, da mora priskočili na pomoč banovina, kakor je pomagala pri elektrifikaciji Dolenjske in drugih jiodročij na Kranjskem. Obenem pa bo treba spretno mobilizirati tudi vsa ostala zasebna in javna sredstva, da ee najde primeren kapital; stroški za elektrifikacijo Slovenskih goric namreč ne bodo majhni. Že napeljava samih daljnovodov zahteva velika sredstva, razdelilno omrežje pa je še dražje. Elektrifikacija Slovenskih goric pa je tolikega pomena, da je ni mogoče več odlašati. To področje spada med gosjiodarsko najnaprednejše v Sloveniji, glede prometnih zvez pa jo menda najbolj zapostavljeno. Treba pa mu je nuditi na vsak način možnost, da lahko svoje gospodarstvo razvija naprej. Tu prihaja v poštev predvsem elektrifikacija, ki je zaradi bližine elek-irarne na Fali najlažjo izvedljiva. Ker je obenem mariborska mestna občina, ki razpolaga že z bogatimi izkušnjami v tem pogledu, obljubila vso svojo pomoč s tehnične strani, bi se dalo to važno vprašanje razmeroma lahko in v najkrajšem času rešiti. Za nov pravičen in moderen <*#а1«ли Z rednega občnega zbora kra-lir U U ms Rl ZURUn jevne organizacije JRZ v Celju Ob naravnost rekordni udeležbi članstva se je vršil preteklo nedeljo občni zbor krajevne organizacije JRZ v Celju. Številna udeležba je dokazala, da je zbrala celjska oiganizacija v svoje vrste izredno delavne može in lante ki hočejo po svojih močeh sodelovati pri političnem in gospodarskem delu. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije žufian g. Mihelčič, ki je po pozdravnih besedali podal kratko sliko o delovanju odbora v prvi poslovni dobi, nato se pa dotaknil tudi nekoliko političnega jx>ložaja in omenil predvsem zadnje občinske volitve, ko so se naši možje in fantje po dolgih letih lahko zopet svobodno izjavili, komu zaupati vodstvo naših občin. Za tem je predsednik g. Mihelčič prebral tri reeolucije, ki jih je sestavil odbor in ki bodo odposlane na merodajna mesta. Prva resolucija je gospodarskega značaja in zahteva, naj se omilijo trdote uredbe o zaščiti kmeta, druga resolucija se nanaša na odvajanje pupilarno varnega denarja, ki naj bi ostal doina, kjer prav zaradi tega čutimo pomanjkanje gotovine, tretja resolucija se pa nanaša na vprašanje uradniških plač in zahteva v tem oziru izboljšnje predvsem za nižje kategorije državnih uslužbencev. Ta resolucija zahteva, naj se ukine uredba o znižanje rodbinskih doklad in naj se prične takoj z izdelavo vsestransko pravičnega in modernega uradniškega zakona, ki naj se izdela s pritegnitvijo strokovnih organizacij državnih uslužbencev. Med letom je bila izdelana tudi spomenica splošnega eocialnega značaja, ki je predlagala nekatere poti, kako bi mogli izboljšati predvsem obupen položaj socialno nižje stoječih stanov. Vse tri resolucije kakor tudi zadnjo spomenico so sprejeli zborovalci soglasno. mestne I>osojilo, ki ga DHB v znesku 8 milijonov din, ki gre v prvi vrsti za odplačilo starih dolgov in bo mestna občina samo pridobila, ker je obrestna mera nižja. Nadaljuje se z regulacijo Savinje in je izrekel predsednik zahvalo banu dr. Natlačenu in podbanu dr. Majcenu, ki sta si pridobila zato največ zaslug. Iz dveh vzrokov je važna regulacija Savinje: 1. ker to 6plošna gœpodarska zahteva it in 2. da moremo Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joselova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Offi. rog. S. br. 30474/35. zaposliti številne brezposelne. Za zaposlitev brezposelnih je občina začela tudi z regulacijo Ložnice in sedaj se bo začelo še z regulacijo Voglajne. Z brezjxiselnimi so bila izvršena tudi razna cestna dela, vodovod na Hrib sv. Jožefa. Posebno eocial-niin vprašanjem je |iosvečal sedanji mestni svet največ pažnje in je bilo vprav za mestne uboge kupljeno bivše Kvaternikovo posestvo v Medlogu, kjer je sedaj lej» urejeno mestno zavetišče. Po tem predsednikovem |x>ročilu so bile z navdušenjem sprejele pozdravne brzojavke, ki so jih zborovalci poslali predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu. Sledilo je obširno tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik g. dr. Gantar in iz katerega je razvidno, da je odboro v prvi dobi storil V6e, kar je bilo v njegovi moči. Danes je stranka v Celju močnejša kakor je bila kdajkoli prej in se je oklepajo vsi stanovi. Po absolutoriju, ki je bil soglasno podeljen staremu odboru, so se vršile volitve novega odbora. Novi odbor šteje 36 članov, eksekutiva, ki se je izvolila takoj po občnem zboru, pa šteje 12 članov. Predsednik je ponovno župan g. Mihelčič, podpredsednika gg. dr. Ogrizek in dr. Hodžar, tajnika gg. dr. Oantar in dr. Voršič, blagajnika gg. Mikeln in prof. Bitenc, nadalje so še dani eksekutive gg. Šek, Gologranc, Fazarinc, Dorn in Kroflič. V širšem odboru so poleg tega še zastopnik jxeameznih vasi in stanov. Za volitve je bila predlagana samo ena lista, ki je bila soglasno sprejeta. Volitve delavskih zaupnikov v ljubljanski tobačni tovarni Preteklo soboto so bile volitve delavskih zaupnikov v tobačni tovarni v Ljubljani, za katere sta bili postavljeni 2 listi. Lista ZZD (Zveza združenih delavcev) je dobila 212 glasov in 4 zaupnike nasprotna (rdeča) pa 355 glasov in 7 zaupnikov. ZZD je napredovala vkljub vsem lažem in intrigam, zlasti, če se vpošteva, da je bilo 186 članov-ic ZZD preteklo leto vpokojenih. V jan. 1936 je dobila ZZD 286 glasov in če odštejemo 186 glasov upokojenih članov je razvidno, da je napredovala za 112 glasov. Rdeči so napram ZZD nazadovali j za dobrih 100 glasov. Z rezultatom volitev smo zadovoljni ,saj znaki že kažejo, da je začelo delavstvo spregledovati in upamo, da bo do prihodnjih volitev popolnoma spregledalo. Našim volivcem izrekamo vso zahvalo za zaupanje, ki so nam ga dali in jim obljubljamo, da se bomo tudi v bodoče borili za njih težnje in jim stali ob strani kakor doslej. Neznačajneži pa naj iščejo za-slombe pri onih, katerim so dali zaupanje. Tudi pravi Se bomo vsaj vedeli ravnati. Našim volivcem kličemo: Na delo, da borno pri naslednjih volitvah še bolj napredovali, kot smo sedaj. — ZZD. Kakor kopel telo, tako osveži in očisti zobna pasta Chloro-dont usta In zobe. Posebno po močnem kajenju, ali po delu v prašnem in suhem zraku imate občutek svežosti in čistoče, ki ga zapušča čiščenje ust z zobno pasto Chlorodont. Zahtevajte po svojem okusu peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaleteti sta enako dobri Domači proizvod. C h I o rod o nt Narasla Ljubljanica - nevarnosti za povodenj nt Regulacija Ljubljanice za nehaj dni prekinjena — Druge regulacije se nadaljujejo Ljubljana, 9. febr. Zaradi južnega vremena, tajanja snega in deževja je Ljubljanica na Barju močno narastla. Voda Ljubljanice se med regulacijskimi deli odteka |io Gruberjevem prekojiu, ki je zadnje dni izredno močno narasel. Voda je pri zasilnem jezu na Špici v soboto in nedeljo narasla prav do vrha zatvor-nice, vendar pa ee še ni razlila čez njo. Kljub temu je podjetje Dukič, ki regulira Ljubljanico, v soboto ustavilo regulacijska dela, ker donaša namreč tudi Gradaščica velike množine vode. Stanje vode pri zatvornici na Špici je sedaj nekako stalno, voda ne narašča,pa tudi tie vpada, toda to je dobro znamenje, ker kaže, da bo jjjubljanica z vsemi svojimi pritoki v kratkem vpadla, seveda, če ne bo vmes hudega deževja. V ugodnem primeru se bodo regulacijska dela nadaljevala v treh do štirih dnevih. Terenski sekciji za regulacijo Ljubljanice je danes jx>ročal načelnik odbora za osuševanje Barja g. Vladimir Peruzzi, da ni nobene nevarnosti za povodnji na Barju. Ponekod se je voda sicer res razlila na nižje ležeče travnike, toda to je običajen pojav. Ker jo eneg skoraj povsod skopnel oziroma se taja prav počasi, je zaenkrat vsaka nevarnost povodnji odstranjena. Že pred desetimi dnevi, ko je nastopilo južno vreme, pa je bil odprt jez v Gruberjevem prekopu. Sicer pa je korito Ljubljanice nad Ljubljano in pod Ljubljano polno do vrha. Zaenkrat počiva 115 delavcev, ki so drugače zaposleni pri regulaciji Ljubljanice. Nadaljujejo pa se dela z regulacijo Malega grabna. Pri tem regulacijskem delu je zaposlenih 130 delavcev, od teli je 50 delavcev za specialna dela nastavljenih iz banovinskega fonda za javna dela, 80 pa bivših brezposelnih, ki jih je na to delo poslal meelni socialni urad. Mali graben jo doslej reguliran do približno 1590 m nad izlivom v Ljubljanico. Delavci so presekali že mnogo ovinkov in napravili mnogo prekopov, tako da se bo Mali graben hitreje odtejial v Ljubljanico. Doslej so izkopali že približno 25.000 kub. metrov prsti, [iroda, peska. Ostalo bo še kakih 4500 m neregull-ninega Malega grabna, ki ga bodo urejevali še Deputacijo ZZD pri banu Ljubljana, 9. febr. Pri gospodu banu dr. Marku Natlačenu se je zglnsila deputacija Zveze združenih delavcev (Centrale), v kateri so bili: Kukovica Franc, predsednik, Preželj France, načelni tajnik, in strok, tajnik Sešelj France. Gosjxid ban je deputacijo zelo prijazno sprejel. Deputacija mu je predočila težko stanje delavstva, predvsem pa mu je poročala o obupnih razmerah v Senovem, kjer je danes okrog 780 ljudi brez dela in zaslužka. Gospod ban je pokazal popolno razumevanje za stvar in obljubil, da bo v razpoložljivih možnostih upošteval predloge, ki mu jih je deputacija izročila v skupni spomenici. Deputacija je dalje opozorila gosfioda bana na ureditev starostnega zavarovanja in pragmatične nastavitve delavstva pri Kranjskih deželnih elektrarnah. Gospod ban je pojasnil da so bile v tein oziru storjene predpriprave lirez prave zavarovalno matematične podlage. Uslužbenci KDE se že dolga leta borijo za starostno zavarovanje. Bivši činitelji so bil v tem pogledu silno radodarni z obljubami Napravljen .je bil sicer osnutek pravilnika, računsko se pa ni nihče lotil tega vprašanja. Na svoječasno vspodbudo ZZD je g. ban vzel to zadevo resno v roke in dal napraviti zavarovalno tehnične račune, ki so pa pokazali, da stvar v tej obliki ni izpeljiva. Skušalo pa so bo tem ljudem pribaviti službeno pragmatiko. Gosjxidu ban nje deputacija pojasnila tudi krajevne razmere in zahteve lesnega delavstva ob razlastitvi Auerspergovih gozdov. V tem oziru je deputacija dobila povoljen odgovor. Gospod ban se je zanimal tudi za splošen po- kakšnihS—6 let. Ko bo Mali graben iiovsem reguliran, bo tekel v ravni črti od svojega odliva pa do izliva v Ljubljanico. Vsaka možnost povodnji zaradi Malega grabna bo v bodoče izključena. Enako nadaljujejo tudi regulacijo Gradaščice. V lelu 1925—1926 je bila Gradaščica regulirana od izliva do Vojnoviča na Viču. Sedaj pa se jo pričela regulacija od Vojnoviča proti Kozarjain, in «icer je reguliranih že okoli (ИИ) nadaljnjih metrov. Letošnji program bo izvršen približno do Veliko noči. Sredstva za to regulacijo so prišla prejšnja leta iz mestnega zaklada, ko pa se je regulacija približala mestni meji, pa je nadaljevanje regulacije prevzela banovina. Če bodo krediti, so bo morda še letos nadaljevala regulacija proti Me-cesnelovem mlinu in proti jezu v Kozarjah. Sedaj je zaposlenih pri regulaciji Gradaščice 61 delavcev. S pomočjo rednih kreditov bo omogočeno vsi» regulacijo Gradaščice dokončati že v treh letih. Regulacija Ljubljanice bo zaključena letos v jeseni. Nalo prično graditi stalno zatvornico pri cukrarni. Ta zatvornica bo šele končno regulirala stanje vode v Ljubljanici in na Barju. Morebiti bo postavljena pri zatvornici tudi hidro-centrala, ki bo iinela zmogljivost kakšnih 800 kilovatov. Po postavitvi zatvornico pa bo treba utrditi tudi dno v Gruberjevem prekopu, ki ee spreminja. Ko so namreč pred vojno uredili brežine Gruberjevega prekopa, so pozabili utrditi tudi dno. Zaradi tega se je dno znižalo ponekod žo za dva in še več metrov. Vsa ta regulacijska dela nadaljuje, kakor znano, Terenska sekcija zn regulacijo Ljubljanice. Nadzorstvena delu vodi inž. Ciril Pogačnik. * Včeraj je bila na Ljubljanici ponovno komisija, ki je na predlog banske uprave in po nalogu gradbenega ministrstva preizkušala kakovost bo-j tona pri brežinah. Ta komisija je od lani do letos že večkrat pregledovala na kraju samem beton in I ni njen obisk nič posebnega. Prvotno jo bil beton slab ter se je podiral in krhal, sedaj pa je delo prav te komisije omogočilo, da so brezine Ljubljanice zgrajene s solidnim betonom. ložaj delavstva j>o obratih in je med drugim omenil tudi stavko papirniškega delavstva. Deputacljl je povedal, da l>o v bodočih dneh še enkrat posegel inicijativno vmes, da se spor jioravna. Pri pogajanjih za novo kolektivno |xigodbo Kranjske industrijske družbe sodeluje tudi ZZD. Ker podjetje ne odstopi od 11% znižanja plač, je deputacija v posebni skupni spomenici prosila gosfioda bana, da podpre težnje delavstva KID tudi v tem oziru, da da delavstvu nazaj praznike, ki znašajo 0.26% in dovoli plačane dopuste, ki bi obremenili podjetje samo za 0.60%. Gospod ban je izjavil, da bo s svoje strani jiodprl delavstvo pri njegovih težnjah in zahtevah. Pred zaključkom nove kolektivne pogodbe kovinarjev Po skoro enomesečnih pogajanjih za sprejem nove kolektivne pogodbe pri Kranjski industrijski družbi so prišla pogajanja z mrtve točke in stojita delegaciji pred podpisom. To dejstvo je tembolj zadovoljivo, ker bi moralo v nasprotnem primeru nastopiti že 15. februarja brezpogodbeno stanje. Kolektivna pogodba bo najbrž podpisana še pred nedeljo. O vsebini nove kolektivne pogodbe pa ne moremo soditi, dokler ne bo objavljena. — Otrok živ zgorel. V Slavonskem Brorlu so je igrala doma triletna hčerka družine Rados. Deklica je vzela večji kos pnpirjn in ga zažgala. Pri tem se ji je vnela oblekca in ker si ni niogla pomagati, se je kmalu zgrudila nezavestna na tla. Ko so se starši vrnili, so jo našli skoro zgorelo ležati na tleh v zadnjih zdiiiljajih. André Gide: (Nadaljevanje.) Vrnitev iz Sovjelshe Rusije Obiskal sem več stanovanj v tem uspevajočem kolhozu . Rad bi izrazil čudni in žalostni vtis, ki se odraža v vsakem od teh »interijerjev«: to je vtis o popolnem razosebljenju, depersonalizaciji. V vsakem teh stanovanj je isto prostaško pohištvo, ista Stalinova slika in popolnoma nič drugega. Niti najmanjšega osebnega predmeta, najmanjšega osebnega sfiominka. Vsako stanovanje 6e da zamenjati in to gre tako daleč, da se kolhozniki, ki se zdi, da je moči zamenjati tudi nje same, selijo iz enega stanovanja v drugo, ne da bi kaj opazili.» Kaj bi si človek želel česa boljšega? Sreča za vse se ne da doseči drugače kakor na stroške vsakogar. Ce hočete biti srečni, bodite vsi enega obraza. III. V Sovjetski Rusiji je dovoljeno vnaprej in enkrat za vselej imeti o vsem in o čemerkoli eno samo mnenje. Sicer pa je človeški duh tam tako pri- » V mnogih drugih sploh ni govora, o posebnih stanovanjih. Ljudje spe po skupnih spalnicah, ix) »četah« kakor pri vojakih. . " Ta brezosebnost slehernega človeka mi dovoljuje 'udi misliti, da tisti, ki epe po spalnicah, trpe zaradi pomešanosti in zaradi pomanjkanja zbranosti, ki je pri njih možna dosti manj, kakor če bi bili sposobni za individuelno razlikovanje in doživljanje. Toda ali moremo to razosebljenje, za katerim stremi, kakor se zdi, v Sovjetski Rusiji vse, smatrati za napredek? Zase tega ne morem verjeti. Tako se sreča lažje doseže! Zato tudi. kakor so mi pravili kolhoznik vso svojo zabavo uživa skupno. Njegova soba ni nič drugega več kakor ležišče, da na njem spi. Vse njegovo življenjsko zanimanje se jc preselilo v klub, v kulturni park. v vse kraje, kjer 6C zbirajo ljudje. krojen in vkalupljen, da ljudem ta enakolicnœf postaja lahka, naravna, neobčutna, tako zelo, da si niti ne mislim, da se meša vanjo kaj hinavščine. Kaj so to res tisti ljudje, ki so nosili revolucijo? Ne, to 60 tisti, ki zajemajo iz nje dobiček. Vsako jutro jih »Pravda« poučuje, kaj se spodobi vedeti, misliti, kaj verovati. In joj tistemu, ki gre čez to! To je tako, da se človeku zdi vsakokrat, kadar se razgovarja s kakim Rusom, kakor da bi .se raz-govarjal z vsemi. Ne da bi se ravno vsakdo ravnal natanko jxi enem geslu; toda vse je urejeno tako, da se ne bi moglo zdeti drugače. Mislite si, da se to vkahipljevanje duha začenja že od najnežnejše-ga detinstva... Od tu tisto nenavadno pojmovanje, ki se mu ti, tujec včasih čudiš, od tu nekatere možnosti za srečo, ki te še bolj presenečajo. Ti fiomiluješ te ljudi, da stoje ure in ure v kači; toda njim se zdi čisto naravno, da čakajo. Kruh, sadje. 60čivje, ee ti zdi slabo; toda saj ni nikjer boljšega. Te tkanine, ti predmeti, ki ti jih kažejo, se teb' zde ogabni; toda saj ni izbire. Ker je- odvzeta sleherna točka za primerjavo, razen za primerjanje z obžalovanja vredno preteklostjo, se boš veselo zadovoljil s tem, kar ti ponujajo. Tu je važno ljudi prepričevati, da je človek srečen tako, kakor pač more biti, namreč v tem, da pričakuje boljšega; prepričevati ljudi da бо povsod drugje manj srečni kakor oni. Tega ni moči doseči drugače, kakor da skrbno preprečujejo vsako zvezo z zunanjim svetom. (S tem mislim na onstran meja.) Ruski delavec se ima za srečnega, je srečnejši kakor pa delavec v Franciji ter so njegovi življenjski pogoji enaki ali pa celo znatno nižji. Izredno težko mi je ta razmišljanja podajati v redu, toliko vprašanj se v njih križa in prepleta. Nisem strokovmak zato me gospodarska vprašanja zanimajo samo zafadi svojega psihološkega odmeva. Psihološko si znam prav dobro razlagati, zakaj je treba delati v zaprti skledi, zakaj je treba meje narediti neprozorne: vse dokler ne bo v Sovjetski Rusiji novega reda in dokler ne bo položaj boljši, je zaradi sreče njenih prebivalcev važno, da ostane ta sreča prikrita in na varnem. V Sovjetski Rusiji občudujemo izredno stremljenje po izobrazbi, po kulturi; toda ta izobrazba poučuje ljudi samo o tistem, kar jim more duha privesti do tega, da se blagruje zaradi vsakokratnega splošnega stanja in da misli: »O Sovjetska Rusija... Ave, spes ume,i!« Ta kultura je uravnana vsa v eno smer; ne vsebuje ničesar neprizadetega, nesebičnega; marveč samo kopiči, kritičnega duha v njej pa kljub marksizmu skoraj popolnoma manjka. Dobro vem, da imajo v Rusiji polna usta tega, čemur pravimo »avtokritika«. Od daleč sem to samo-presojanje občudoval in menim, da lahko prinese čudovite uspehe, samo če ga ljudje resno in iskreno uporabljajo. Toda hitro sem moral spoznati, da je vsa tista kritika samo v tem, da se izprašuješ, ali je to ali ono ■•v liniji« ali ne; če odštejemo opozorila in pritožbe, kakor n. pr., da je juha tisto, o čemer se prerekajo. Prerekajo se o tem, ali veš, če je to drto ali oni gib ali la in (a teorija v skladu s (o posvečeno linijo. In gorje tistemu, ki bi skušal siliti dalje! Kritiziraj v liniji kolikor hočeš. Kritika če/ linijo pa ni dovoljena. O tem navaja zgodovina dovolj zgledov. In nič ne ograža kulture bolj kakor to duhovno stanje. Razložil bom to reč obširneje. Sovjetski državljan izredno malo ve o inozemstvu. Se več: prepričali so ga. da gre v inozemstvu na vseh področjih vse dosti slabše kakor v Sovjetski Rusiji... To utvaro vzdržujejo vede; zakaj treba je. da se vsakdo, tudi Če je nezadovoljen, blagruje, da ima vlado, ki ga varuje hujšega zla. Od tu izvira nekak kompleks su|>eriornosti. nad-tnoči, o ka'erem bom navedel nekaj vzgledov. Vsak študent se mora učiti kakega tujega jezika. Francoščino docela zanemarjajo. Poznati mo-raio angleščino, zlasti na nemščino Čudim se. ko slišim, da ju govore tako slabo; drugošolec bi pri nas znal več. Eden izmed (»tih, ki jih izprašujemo. nam raz- loži to takole (v ruščini, Jef Last prevaja): »Nemčija in Združene ameriške države so nas pred leti lahko še v tem ali onem učile Zdaj pa ee nimamo od tujcev več kaj naučiti. Cemu bi torej dobro govorili njihov jezik?«10 Sicer pa, če se kljub temu razburjajo zaradi tega, lo kdo mislil, da si jih izmišljujem. Nejeverno se mi nasmihajo, ko pravim, da ima Pariz tudi podzemeljsko železnico. Kaj nimajo samo tramvajev? omnibusov? ... Nekdo izprašuje (iti to niso več otroci, marveč izobraženi delavci), čc imamo mi v Franciji tudi šole. Drugi, ki je malo bolje poučen, zmigne z rameni; šole, seveda jih Francozi imajo, toda v njih otroke pretepajo. Samo Г>о sebi umevno je. da so vsi delavci pri nas zelo nesrečni, ker še nismo »imeli revolucije«. Izven Sovjetske Rusije je zanje sama moč. Ra/en nekaj nesramnih kapitalistov se vsi drugi ljudje otepajo |x> temi. Ko nismo nič prikrivali svoje osuplosti, je študent res pristavil: »Razumem in dane« ra/iimeiri vsi, da je to nesmiselni razlog Ce vam tuj jezik ne služi za izobrazbo, pa še vendar lahko služi za poučevanje.« Kaj pravite? Tako, sedaj sem se naplesal in napil 1er sem danes podoben Prešernovemu »Učencu«, — samo s to razliko, da je pred pust prinesel njemu kugo med materine petlce, meni pa med moje. Pil sem in imam danes mačka, plesal sem in imam danes strgane podplate, ženil sem se in moram danes vleči iplolu, zapravljal sem in imam danes strgan žep. Semil sem se in sem na koncu sam šemu ostal! Kes žalostna bilanca v pepelničnem jutru! Nič se ne boj, neznani moj čitatelj, ki boš to bral in boš mislil, da sem pisal prav o Tebi! Takih veselih bratcev, kakor si Ti in kakor sem jaz, jc na lepi slovenski zemlji še obilo! Malo smo zamižali, ko bi morali videti sive dneve, malo smo si z vato zatlačili ušesa, ko so nam govorili o bedi, stiski in pomanjkanju drugih, — samo da smo se mi dobro imeli! Pu je le potreben današnji dan, ko moramo po veselem predpustu spoznati, da je vsakega ognja posledica le — pepel! Zato skleniva, dragi moj pred-pustni oeseljaček s Prešernovim učencem: tPrcd-pust, ti čas presneti, du bi ne prišel v drugo.'« Pa še malo pomisliva na Gregorčičeve verze, ki nam pojejo, da ne Pepelnica, temveč dan Vstajenja je naš dan! Poskusiva, nemara prihodnje leto nama ne bo treba hoditi po svetu na pc-pelnico s sklonjeno glavo in s skesanim pogledom! Koledar Sreda, 10. februarja: Pepelnica. Shola6tika, devica; Sotćra. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrla gdč. Lina Plochl. Pokopali eo jo na župnem pokopališču na Viču. — Na Ilireki cesti 20 je umrl gospod Ivan Kovač, višji rcvident drž. žel. v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 3. popoldne. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Odvetnika gg. dr. Miran Bleivveis-Trsteniški in Viljem Muc sta vpisana v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. — Ženitev na »Pohorskem domu«. V župni cerkvi sv, Jurija v Hočah sta bila poročena gdč, Šteiika Štimnikar, oskrbnica in najemnica «Pohorskega doma« in g. Tišlar France, posestnik in lastnik mehanične delavnice v Slovenjgradcu. Iskreno čestitamo! Jubilej g rudarskega glavarja Danes obhaja 50-letnico rojstva rudarski glavar ing. Močnik Josip, predstavnik našega rudarstva v najširšem smislu. Slav-ljenec se je rodil v starem rudarskem revirju v Idriji kot sin rudarskega nameščenca. Strokovne študije je končal v Pribramu ter kot mlad inženjer začel svojo karijero v Bosni. Po svetovni vojni, v kateri je bil težko ranjen, ga je služba privedla tudi v Slovenijo. Tu se jc kot ravnatelj drž. rudnika v Velenju boni z uspehom za /graditev kalorične električne centrale. Ta uspeh je rudniku zasigural obstoj tudi v današnji težki krizi obenem pa našemu gospodarstvu da! velevazen objekt. V letu 1931 so ing. Močnika pozvali v rudarsko upravno službo, katero je vršil že v Bosni in Sloveniji in v kateri danes zavzema važen položaj rudarskega glavarja. Kot tak združuje vse težnje in potrebe tako rudarskih podjetnikov kakor rudarjev. Javnosti so še v spominu socialni pre-tresljaji v naših črnih revirjih v zadnjih letih. lletja je bilo na gimnazij v Karlovcu izključenih 52 dijakov zaradi slabih uspehov. kar je izredno veliko število za to gimnazijo. Veliko izmed izključenih dijnkov je višješolcev. — Huda nesreča železničarja. V Bos. Brodu se je hudo jx>nesrečil železničar Savko Tripkovič, oče šestih otrok. Po nesreči jo padel jiod vlak, ki ga je odbil s tako silo, da je ubožcu počila lobanja in si je zlomil obe roki. — Oj ta ljubosumnost! 19 letna Dragica šabič iz Zaglavja pri Banja Luki je bila ljubosumna na svojo 17 letno sestro Ivanko, ker je njen zaročenec dvoril tudi njeni sestri. Ko je Ivanka spala, ji je Dragica zažgala lase, Ivanka je izgubila lase, poleg lega je pa močno opečene po glavi. — Pred ogledalom se je ustrelil. V Cazinu si je vzel življenje tamkajšnji upravnik pošte Muha-med Burzič, ki je bil znan kulturni delavec in predsednik mnogih društev v Cazinu. Do 11 dopoldne je sprejemal stranke, nalo pa zaprl vrata, stopil pred ogledalo in si pognal kroglo v glavo. — Nemško-jugoslovanski turistični promet. »Putnik« nam poroča, da je bil v turističnem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo tečaj turistične marke tudi za mesec februar določen na 14 din. — Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težave se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odjx>ve nikdar. Nobena privajeuost — tudi pri daljši uporabi gotovo učinkuje. Poskusile najprej mali zavoj. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935. Ljubljana V Ljubljani, 10. februarja. Gledališče Drama: Sreda, 10. februarja: »Na ledeni plo šči.* Red A. — Certek, U. februarja: »Simfoni ja 1937.« Premierski abonma Opera: Sreda, 10. februarja: »Hoffmannove pripovedke.« Red Sreda. — Četrtek, II. februarja: »Baletni večer.« Ked čelrtek. Predavanja Union — bela dvorana: Drevi ob 8. predavanje iz ciklusa predavanj Danice, Zarie in Savice: »enakopravnost žene v javnem in pridobitnem življenju.« — Predava dr. N. Pivec-Stelé. Za člane je udeležba obvezna, iskreno vabimo vee starešinstvo in tiste, ki se za to vprašanje zanimajo. Slovensko zdravniško društvo priredi XXXIII. znanstveni ses/tanek v petek 12. februarja 1937 ob 18. v predavalnici internega oddelka obče bolnišnice v Ljubljani s predavanjem docenta dr. Ivana Matka o patologiji, kliniki in terapiji parati-reoidnik afekcij. I. del. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci! Ljubljansko okrožje ZFO bo imelo v četrtek 11. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega do-mo, Komenskega ul. 12, III. skupni fantov* ski sestanek. Predaval bo g. urednik F r. Terseglav o »Kulturnih silah katolicizma (stvariteljska sila, borbenost)«. Dobodošli vsi člani naših fantovskih odsekov, naši prijatelji, zlasti članstvo Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Dr. Milan Vidmar podaja danes 10. februarja v elektro-predavalnici ljubljanske tehniške visoke šole svoj »Razgovor z Nikolo Teslo«. Vabi AKE. Prireditve in zabave Frančiškanska dvorana: Bogat srečolov čaka v nedeljo popoldne ob 5 vse številne udeležence dobrodelne prireditve Društva za varstvo deklet. Dobitki so zelo bogati in mnogoštevilni, srečke pa samo po 2 din. Poleg tega pa bo tudi še zelo zabaven spored s priznano ljubkimi igrami Križarjev in Klaric, kakor: »Ivčkove sanje,« »Oj, ta Polona!« itd. Ne zamudite! Sestanki Društvo absolventov drž. trg. šol ima v četrtek 11. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezda svoj redni mesečni sestanek, združen s predavanjem g. dr. Janka Kostla o pokojninskem zavarovanju za absolvente trg šol. Druttvo zobotehnikov za dravsko banovioo ▼ Ljubljani obvešča vse člane, da bo redni letni občni zbor društva 13. t. m. ob 8 zvečer v Delavski zbornici (mala dvorana). Kino Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob 8. Inkognito (Gustav Frôhlicn, Hansie Knotek) in Dovičeva mala (Anny Ondra). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva cesta 1; inr. Bahovec, Kongresni t«g 12 in mr. Komotar, Vič. 1 Podpisnikom 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Vsi oni, ki so podpisali 6% obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske, se vabijo, da v lastnem interesu čim preje dvignejo v Mestni hranilnici ljubljanski dodeljene jim obveznice. Prvo žrebanje anuiletnih obveznic bo brezpogojno že 15. februarja 1937., tako, kakor je bilo že od vsega početka predvideno v amorti-začnem načrtu. 1 Udružeoje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor Ljubljaaa poziva celokupno članstvo organizacije, da se udeleži pogreba ranjkega tovariša K o p r i v c a Ivana, prvega in dolgoletnega zastavonoše oblastne organizacije, ki do v sredo, dne 10. februarja 1937 iz Verovikove ulice št. 12 (Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. I Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da s t vrši redni letni občni zbor v petek, dne 26. februarja t. i ob 8. zvečer v posebni sobi gostilne Cinkolc. Odbor. (2026) 1 Vlom pri Šestici pojasnjen. Pred dnevi smo poročali o zelo predrznem nastopu nekaterih vlomilcev, ki so hoteli vlomili v stanovanje gospe Gašperinove, restavraterke pri Šestici. V lej restavracij sredi mesta je sicer mnogo osebja in stalno tudi mnogo občinstva, zato je prav predrznost vlomilcev presenetljiva. Ko je bilo v restavraciji največ gostov, to je proti večeru, so se postavili trije tatovi v vežo na stražo, dva pa sta se podala v stanovanje. Vlomilci so najbrže zvedeli, da je Gašperinova družina odšla na sprehod. Niso pa računali s tem, da je v stanovanju ostala vzgojiteljica z otrokom. Ko sta vlomilca že vlomila skozi železno ograjo pri vratih, jima Je prišla vzgojiteljica nasproti. Vlomilci so najprej žo špekulirali, da bodo ukradli železno zasilno blagajno restravraterke. Ko sla vlomilca opazila vzgojiteljico, sta naglo zbežala. Vzgojiteljica, gdč. Lucija Wietsch-ova, pa si je vlomilce zapomnila in je policiji oba vlomilca natančno opisala. Ni bilo dolgo tega, ko je policija oba vlomilca žo prijela. Sta to_ še tnlada fanta, toda že stara znanca r>o-licije Štefan Gradiček in Ivan Leinfelner. Nekaj časa sta na policiji tajila, končno pa sto priznala, da sta res poskušala vlomili v stanovanje restavraterke. Policija pa je imela prav tisti dan opravka tiifji z drugim vlomom, namreč v stanovanje odvetnika g. dr. I. C. Oblaka v Dalmatinovi ulici. Tam so imeli vlomilci večji uspeh. Odnesli so mnogo preprog in obleko v vrednosti več tisoč dinarjev. Policija je vse to blago zaplenila, ker vlomilci niso imeli časa, da bi ga spravili v denar. Tako je policija z aretacijo teh dveh vlomilcev pojasnila dva vloma. Poleg teh dveh vlomilcev pa je jwlicija aretirala še nekaj njihovih tovarišev, I Ukradenega stroja ni v mestni zastavljalnici. Pred dnevi smo jx>ročali o vlomu v okrajno sodišče v Litiji, kjer eo vlomilci odnesli tudi pisalni etroj, vreden okoli 4000 Din L'iijsko orožnišlvo se je obrnilo na ljubljansko policijo s prošnjo za I>omoč ter je izrazilo domnevo, da so morebiti vlomilci zastavili pisalni siroj v ljubljanski mestni zastavljalnici. Ljubljanska policija je poizvedovala v zastavljalnici, toda tam so izjavili, da takega stroja niso dobili. 1 Vlomi in tatvine. Poročali smo že o predrznem dejanju mladega tatu, ki je v Veliki čolnarski ulici odnesel železno blagajno, ki pa je bil takoj nato ujet na Prulah. Policija poizveduje sedaj za sokrivcem tega tatu, nekim približno 26 do 28 let starim moškim. Prijeli tal namreč ne ve ali noče izdati imena svojega sokrivca. — Od nedelje na ponedeljek je nekdo vlomil v leseno izložbo na vogalu vrta v Kolodvorski ulici 11, ki je last dr. Venceslava Meglerja. Ukradel je več parov čevljev, vrednih okoli 2600 Din. — Tc dni so tatovi sneli z dveh tovornih avtomobilov na dvorišču carinarnice nekaj električnih signalov, električnih siren in drugih predmetov. Slične tatvine z avtomobilov so v bližini carinarnice zelo pogoste. Maribor m Iz sodno službe. Sodnik g. Cvetko Ažnian, ki je bil dosedaj dodeljefi kot agrarni sodnik raznim okrajnim sodiščem v Dalmaciji, se vrne nazaj na svoje stalno službeno mesto pri okrajnem sodišču v Mariboru. Zaradi tega se bodo razdelilo civilne sporne zadeve med 4 sodne oddelke. m Slovenska Straža v Mariboru poroča, da posluje njena pisarna ob ponedeljkih od 9 do 11, ob četrtkih od 11 do 12, v ostalih dnevih pa od 4 do 5 popoldne (razen sobot). m Mario Šimenc gostuje v mariborskem gledališču v soboto. 13. t. m. Znameniti pevec, ki je začel svojo pevsko kariero na deskah mariborskega odra. nastopi v naslovni vlogi operete Baron Trenk«. ni Na tri svetovne velesejme v Leipzig. Prago iu Dunaj priredi mariborski »Putnik« vožnjo z luksuznim avtobusom. Odhod iz Maribora 28. februarja. povralek v Maribor 10. marca. Cena le 1000 din za osebo. Na razpolago je lc še nekaj mest. m Premiera operete »Zemlja smehljaja« bo jutri, v četrtek. Letošnjo vprizoritev je naštudi-ral režiser llarastovič. m Smrt uglednega moža. V Bistrici pri Lim-bušu je umrl g. Popi Rottner. Bil Je ugleden in blag mož. ki ga je s|ioštovala vsa okolica. Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 15 uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Limbušu. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! m Nočni požar. V noči na torek je zardelo nebo nad Št. Petrom pri Mariboru. Prvi so prihiteli na pomoč mariborski gasilci, ki pa niso akcijo, ker ni bilo vode v bližini. Gorela je streha na hiši posestnika Ivana Gorenčaka. Gasilci so omejili požar na ta" način, da so goreče ostrešje s kavlji potegnili s hiše. Med. Univ. dr. Ivan Kohllč specialist za očesne bolezni ordinira od 9—11 in 3—5 Ciril-Metodova ulica 12/2., Maribor nasproti parka m Mesto dimnikarskega mojstra za III. dimnikarski ometalni okoliš v Mariboru razpisuje mestno jioglavarstvo. Prošnje, opremljene s potrebnimi listinami, sc morajo vložiti do 10. nmrca. m V petih letih četrti požar. V Starem logu pri l'tagerskem je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Faleža. Škode je za 25.000 dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino. To poslopje je v teku petih let sedaj že četrtič pogorelo. — V Račali je zgorelo ostrešje na hiši in hlev pose-stnice Frangeš Frančiške. V hlevu sla zgoreli tudi dve svinji in vse kokoši. Škode je 10.000 din. Požar je nastal zaradi slabega dimnika. m Zanimiv lov na vžigalnike. Borba proti vtihotapljenim vžigalnikom, katerih se v Mariboru poslužuje gotovo polovica kadilcev, jo zavzela zelo ostro obliko. Finančni organi so organizirali velikopotezen lov na te vžigalnike. Pričeli so prirejati prave zasede, in sicer je bila prva na cestah, ki peljejo iz Kamilico v mesto. Preiskali so vse ljudi, ki so prihajali zjutraj v Maribor, ter zaplenili veliko vžigalnikov. Njihovi lastniki bodo imeli sitnosti, ker znaša globo za nežigosan vžigalnik 500 din. Med lastniki vžigalnikov se je o teh ostrih ukrepih naglo raznesla novica ter si sedaj lc še malokdo upa nositi vžigalnik v žepu. m Nepreviden kolesar pred sodniki. Včeraj se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem 21 letni Josip Klemenčič iz Vukovja zaradi malomarne usmrtitve in neprevidne vožnje s kolesom. Klemenčič Je dne 6. oklobra lanskega leta peljal na svojem kolesu prod seboj Terezijo Schônwetter navzdol po klancu v Košakih proti Pesnici. Vozil je z veliko naglico, pri tem pa se je zaletel v Štefana Žižka, ki je prihajal po eeidi nasproti. Pri udarcu so vsi trije padli na tla, Klcmcnčtču Franc Travisan trgovina s špecerijo in perutnino, Maribor, Stolna ulica St. 4, se ob 30 letnici ustanovitve vsem cenjenim odjemalcem iskreno zahvaljuje za naklonjenott ter *e tudi za bodoče toplo priporoča. in dekletu se nI ničesar pripetilo, Žižek pa je obležal z razbito lobanjo. Za posledicami te poškodbe je Žižek v mariborski bolnišnici umrl. Klemenčič je bil obsojen na 5 mesecev zapora, pogojno za 2 leti. m Poškodbi podlegel. Žrtev neslane šalo je iwslal 33 letni brivski mojster Marko Oskar iz Koroške ceste. V neki gostilni mu je tovariš iz-podnesel stol, pa je tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati ter je v ponedeljek popoldne umrl. Naj fiočiva v miru! m Zaradi treh sunkov umrl. V Potišovcih jo neznani človek napadel posestnika Jurija Šimona, in sicer ponoči v njegovem hlevu. Zadal mu je tri sunke v trebuh, zaradi katerih je Šimon čez nekaj dni v bolnišnici umrl. Napadalca oblasti še niso izsledile. Celie c Apologetični odsek DMK ima drevi ob pol 8 sestanek v Orlovskem domu. Na dnevnem redu jo predavanje »Dekle v javnem življenju«. c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek, dne 12. t. m., ob 6 zvečer v posvetovalnici na mestnem magistratu. c Umrl je v bolnišnici Ognjenovič Vojo, 23-letni vojak 39. pp., doma iz Toševa v vardarski banovini; v Kasazah pa je umrla 72 letna posestnica Podgoršek Lucija. N. v m. p. c Redni letni pregled motornih vozil (avtomobilov in motornih koles) za leto 1937. bo v torek, 10. t. m., od 8 do 13 pred mostno garažo na Sp. Lanovžu v Celju. Lastniki se pozivajo, da pripeljejo svoja motorna vozila k pregledu, sicer ne bodo smeli voziti z nepregledanimi vozili. c Trgovci in obrtniki niso zadovoljni t letošnjo zimo. Kakor znano, sta januar in februar najbolj »suha« meseca v letu za trgovino in obrt. Toda zaradi letošnjih pa so naši trgovci in obrtniki še posebno pritožujejo, čemur pa je gotovo kriva letošnja mila zima. Gotovo pa so reveži, kmetje in delavci zadovoljni s tako zimo. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 -Mladost zmaguje« (Fahrt in die Jugond). c Lovsko društvo v Celju bo imelo v nedeljo, dne 21. februarja 1937, ob 10 uri dopoldne svoj redni letni občni zbor v restavracijskih prostorih hotela Celjski dom. Poleg po pravilih predvidenega dnevnega reda, bo na dnevnem redu tudi izprememba društvenih pravil. Odbor pričakuje iz Celja in okolice polnoštevilno udeležbo članstva, od zunanjih pa vsaj po enega iz vseh večjih krajev. Rudjer Boškovič — predhodnik Einsteina Predavanje dr. Sava Čermclja. V okvirju Prirodoslovnega društva je predaval dr. Lavo Č e r m e I j za spominsko obletnico znamenitega jezuitskega učenjaka Rudjera Boško-viča in številni obiskovalci, predvsem iz mladih vrst, so do kraja zasedli predavalnico mineraloškega instituta. Dr. Čermelj je predaval poljudno in na zanimiv način približal delo Boškoviča tudi onim, ki nimajo kake posebne strokovne izobrazbe v fizikalnih stvareh. Sploh so vsa predavanja Prirodoslovnega društva več ali manj prikrojena splošni izobrazbi, ki jo daje srednja šola. G. predavatelj je najprej na splošno označil veličino učenjaka Boškoviča in poudaril njegov vsestranski genij politustorskega obsega, kakršnih danes ni več. Saj je bil Bošković fizik, matematik in astronom, geodet in arheolog, diplomat in pesnik. Pri vsem tem pa se je povsod izkazal za globokega misleca. Njegovo najbolj obsežno delo so Philosophiae naturalis principia... in pred 15 leti je izšla nova latinska izdaja tega dela, ki ima tudi angleški tekst. Obširna je literatura, ki se na Boškoviča nanaša, in jo je največ oskrbela Jug. Akademija v Zagrebu ob raznih jubilejnih prilikah, pravkar pa pripravlja spomenico Astronomsko društvo v Beogradu. Končna ocena Boškovičevega dela se tako še ne da izreči. Dr. Čermelj je svoje nadaljnje besede posvetil samo eni večji Boškovičevih študij ter ga je očrtal kot fizika spričo sodobnih fizikalnih teorij, Boško-vič je v tem pogledu nadaljeval tn svojevrstno poglobil prirodoslovno-matematične principe Newto-nove, ki so utemeljile mehaniko. Boškovič je namreč izpodbijal in nasprotoval načelom absolutnega časa in prostora ter je ugotavljal le realni čas in prostor, kakor je podan po razstoju materialnih točk. Prostor ni zvezan, neposreden dotik najmanjših snovnih delcev je izključen in ti delci so kot izhodišča sil brez razsežnosti. Sile — Newto-nove gravitacijske sile pa niso monotone, to se pravi, da ne pojemajo enakomerno z razstojem po nekem zakonu, temveč oscilirajo v bližini samega središča. Ta Boškovičeva zamisel je z Bohrom znova oživela v elektronski teoriji. Boškovič se je uprl zakonu gravitacije, ki naj bi bila svojstvo materialnih teles, in prav tako zakonu vztrajnosti, G. predavatelj je seveda obširneje razlagal te nazore in njih posledice. Zanimivo je, da je Boškovič svoja znanstvena naziranja objavil v komentarju, s katerim je opremil Stojkovičevih 24.0C0 heksametrov, ki vsebujejo Newtonovo fiziko. Te dodatke je prvi odkril in prinesel v javnost zagrebški vseučiliški profesor Varičak. 1911. leta. VREMENSKA NAPOVED: Evropa; Iz Skandinavije se širi umerjeni hladni val nad Poljsko in Rusijo, kar ima za posledico vedro vreme. V ostali Evropi umerjeni topli val z oblačnim in meglenim vremenom, ponekod dež in sneg. Jugoslavija: Oblačno v vsej kraljevini z manjšimi vedrinami na severo-vzhodu in na jugu. Ponekod dežuje Temperatura se je dvignila. Skoplje —2, Erceg-Novi +14 stopinj. Napoved za danes: V severni polovici hladno vreme, oblačno in dež na zahodu. Sneg v planinskih predelih. Košava v Podunavju. širite katoliško časopisje! Gospodarstvo Več družabnosti v gorenjske zadruge Kmetijsko zadružništvo je na Gorenjske^ šte-vilčno brez dvoma tako razvito kakor nikjer v Sloveniji, Odnošaji vendar med posameznimi zadrugami iste stroke in v zadrugah samih med posameznimi (lani kljub vsemu prizadevanju nesebičnih mož niso tako idealni kakor bi mislil nepoučen opazovalec. Gotovo so ta posamezno neugodni razvoj povzročile tudi politične prilike polpretekle dobe. Vsem krSitvam zadružne discipline, primerom medsebojne konkurence zadrug iste stroke, vsem primerom izstopov iz gospodarskih zadrug zaradi dozdevne bojazni, da je riziko previsok, gotovo niso krivi samo minuli politični odnošaji. Zdi «e mi, da posameznim navedenim neugodnim pojavom v celotnem zadruganstvu ni toliko vzrok pomanjkanje zadružnega kakor pomanjkanje pravega družabnega duha. Brez dvoma je Gorenjska glede civilizacije in omike na prvem mestu v Sloveniji in državi, toda glede družabnosti bi bržčas Gorenjski ne mogli prisoditi povsod prvega mesta. Se nedavno mi je gospodarsko zelo napreden kmetovalec na očitek, zakaj je tako slab zadružnik, na podlagi dejanskih primerov dokazal, da nekatere zadruge stremijo le mehanično za splošnim gospodarskim uspehom, da se pa ne zmenijo več za člana-zadružnika, čim ta po nesreči propade. In iz tega razloga je smatral posestnik — mogoče nekoliko prenagleno! — za najbolje, da ee je postavil le na lastne noge in se je včlanil le pri organizacijah, ki nimajo zadružnega značaja. Pomanjkanje prave družabnosti ee posamezno izrrža mogoče tudi v nezaupanju in delni nena-klojenosti apram uradnikom ,ki so od oblasti nastavljeni zato, da delajo za zadruge, za ljudstvo dejansko in e poukom. Ako vzroki nenaklonjenosti in nezaupanja že niso političnega izvora, eo često socialnega značaja, ker gre po mnenju nepoučenega občinstva, uradništvu »predobro« ker uradnik ni toliko po krizi prizadet lcakor kmet. Meče se čeetokrat tudi vse uradniïlvo v en »koš« in s« ne dela razlike med izrazito meščansko usmerjenim uredništvom in naslavljenci, ki delajo vedno le »med narodom za narod«. Verujte mi tudi, da bi vsak uradnik pristal, bi moral pristati (kor ni organiziran, kakor kmet še ni zadosti organiziran), Se na večje znižanje prejemkov in • tem tudi na večje znižanje kupne moči za kmet. pridelke, čim bi se to znižanje hotelo uvesti povsod v državi, ne samo v za preživljanje najdražjem okolišu Slovenije, na Gorenjskem. Nedavno sem dobil v pogled od kr. banske uprave sestavljeno zaključke molzne kontrole vseh živinorejskih zadrug in organizacij Slovenije za 1. 1935. — Kako sem se moral vendar začuditi, kako bolestno me je dirailo, ko sem čital uradno ugotovitev, da je glede discipline in stvarnosti dela v živinorejskih zadrugah na prvem mestu pohorski okoliš bel« slovenske živine, na zadnjem mestu vendar Gorenjska. Slab uspeh molzne kontrole na Gorenjskem so v 1, 1935 gotovo v največji meri zakrivile — kakor mi sporočajo •— polpretekle politične prilike, vendar jc neugodnem uspehu po mojem mnenju nekoliko vzrok tudi pomanjkanje pravega družabnega duha, pomanjkanje preveč eolidamosti, prave ljubezni do soseske skupnosti. V omenjenem pohorsko-savinj-skem okolUu, ki je glede molzne preizkušnje danes na prvem mestu, smo začeli delali v Slovenjgradcu pred 7. leti z največjimi ovirami, v najhujši krizi čisto iz temelja, smo ustvarili vse selekcijeke organizacije čisto iznova; v omenjenem obmejnem okolišu s polponemčenimi mesti in trgi ni bilo ne pravih gospodarskih, ne delavnih prosvetnih slovenskih organizacij; terenske prilike glede kontrole so v hribovitem terenu izredno neugodne-, ljudstvo je glede dovzetnosti za nove gospodarske uvedbe znatno počasnejše ter so kmetovalci kol posamezniki večinoma gospodarsko manj napredni kakor na Gorenjskem in vendar — — — je danes navedeni pohoTisko-savinjski okoliš glede molzne gospodarske preizkušnje na prvem mestu. Zakaj? Zato, ker j« v tem okolišu tudi družabnost, srčna kultura in zavest medsebojne povezanosti vsega ljudstva v vasi na prav visoki stor>nji. NVcrnig, Kranj. Likvidnost naših mestnih hranilnic V nedeljski številki smo priobčili članek pod tem naslovom, v katerega pa se nam je vrinilo nekaj tiskovnih napak, katere popravljamo s tem. Predvsem moramo omeniti, da je Ljubljana dobila od Državne hipotekarnc banke 30 milij. Din posojila v gotovini. Zato izgleda tabela o stanju mestnih hranilnic naslednje (v milij. Din); Ljubljana Maribor Celjo itint vloge obč. pos. pos. DHB 302.7 123.3 SO- 121.4 29.5 IS.— 36.4 14.2 8.— 550.5 167.0 56,- Druga tabela o dolgovih občin samih pa je naslednja: dolgovi pos. DHB Ljubljana 180.9 30.— Maribor 48.7 18.— Celje 11.2 8,— Skupno 240.8 56.- Poleg tega jo treba šo poudariti, da ee je mestna občina ljubljanska odločila od vpisa 37 milij. dinarjev 6%. obligacijskega posojila samo 20 milij. dinarjev in se dokončne obveznice že dele interesentom, ki so jih dvignili že nad tretjino. Pričakovali je, da bodo ostale obveznice prevzete še v loku tedna, ker je v ponedeljek žo prvo žrebanje novih obveznic točno po načrtu. Zaradi te korekturo številk pa vse ostale trditve v članku ostanejo, oziroma so še bolj podkrepljene. Kajti vsota 56 milij. Din nove gotovine pomeni znatno novo oploditev slovenskega gospodarstva in bo pripomogla k postopni obnovi popolne likvidnosti naših mestnih hranilnic in s tem doprinesla bistveno k obnovi slovenskega kreditnega gospodaretva ter oživljenja našega gospodarstva sploh. Poštna hranilnica v januarju V januarju 1937 se jc število vlagateljev pri Pošt. hranilnici povečalo za 4.972 na 415.300. Hranilne vloge so narasle za 23.8 na 1.005.87 milij. in tako presegle prvo milijardo. V čekovnem prometu je naraslo število računov za 29 na 26.312. Promet je padel od 6.810.8 v decembru 1936 na 6.148.45 milij. din, od tega brez gotovino 56.17 (v decembru 53.27)%. Čekovne vloge so se zmanjšale od 1.466.6 na 1.433.6 milij. dinarjev. Državni izdatki v Sloveniji. Belgrajska agencija Jugoslovanski kurir poroča, da se je banska uprava dravske banovine obrnila na iinančno ministrstvo s predstavko, da se naj vpošteva položaj dravske banovine pri izplačilih terjatev do države, za kar često primanjkuje denarja, ker mora dravsko finančno ravnateljstvo oddati velik del dohodkov, pobranih na svojem področju, osrednji drž. blagajni po Narodni banki. Za izplačilo materijelnih obveznosti mora porabiti 6amo presežke od neposrednih davkov, ki pa ne zadostujejo. Finančnemu ravnateljstvu je potrebno za kritje materialnih potreb 60 milij. din takih presežkov letno. Tega ne more dobiti od neposrednih davkov na svojem območju, ker je narodni dohodek naše banovine bil za pol milijarde manjši kot lani, dočim je v ostalih pokrajinah znatno narastel. Zato naj iinančno ministrstvo dodeli ljubljanskemu finančnemu ravnateljstvu gotovo vsoto za kritje njenih materijelnih obveznosti. Naša trgovina s klirinškimi državami. L. 1035 je znašal uvoz iz klirinških držav v našo državo 2.586.5. i z voz pa v le države 3.33-.9 milij., tako da je bila izkazana aktivnost za 746.4 milij. din. Leta 1936 je uvoz narartel na 2.921.2 milij.. izvoz samo na 3.384.6 milij., tako da se je aktivnost e temi državami zmanjšala na 403.4 milij Din. Od vsega našega uvoza odpade na klirinške države leta 1936 <1.66 (69.93)%. na izvoz pa 75.97 (82.7)%. Pospeševanje mlekarskega zadružništva. Slovenski mlekarski lift prinaša v svoji pravkar i/jS|j 2. številki članek ^Mlekarstvo in novi banovinski proračun«, v katerem sporoča Zveza mlekarskih zadrug v LJubljani, da je podvzela pri- merne korake, da se v novem proračunu znesek, ki se je dosedaj porabljal za vzdrževanje mlekarske šole v škofji Loki, določi za pospeševanje mlekarskega zadružništva. Sprejemanje blag. zapisov za kavcije, odnosno garancije pri drž. blagajnah. — Ministrstvo za finance je dognalo, da nekatere drž. blagajne delajo lastnikom blagajniških zapisov težave pri sprejemanju za kavcije, odnosno garancije. Največkrat navajajo, da nimajo nikakih navodil, da se ti zapisi morejo sprejeti zn kavcije, odnosno garancije. Zaradi tega ministrstvo financ opozarja nn čl. 6 uredbe o izdajanju državnih zapisov od 23. novembra 1936, ki se glasi: s Blagajniški zapisi, izdani po tej uredbi, smejo služiti pri vseh državnih in samoupravnih blagajnah za varščino in jamčevino po popolni imenski vrednosti.: Mostna zveza z Romunijo. V kratkem se sestane posebna mešana romuusko-jugoslovanska komisija, ki bo proučila vprašanje zgraditve mostu pri Turnu Severinu čez Donavo. Predhodna dela bi se začela že marca, zgradba sama pa marca 1038. Ceste v Vojvodini. V Novem Sadu je imel ravnatelj »Pulnikat v Novem Sadu, g. Gaja Gra-čanin, zanimivo predavanje o cestah v Vojvodini. Ker je to predavanjo bilo zelo zanimivo, posnemamo iz njega nekaj podatkov iz tiovosadskib listov: V donavski banovini je 3244 izdelanih cest in 2207 km slabo izdelanih resi. V banovinskem proračunu za leto 19130-31 so znašali iz/latki zn ceste 39.9 milij. Din, v naslednjih letih pa 19.9, 9.9 in 7.8 milij. Din. Leta 1935-36 ee je proračun povečal na 8.2, lela 1936-37 pa na 10.5 milij. Din. Iz dodatnih izvajanj načelnika gradbenega oddelka donavske banovine inž. Jurija Gaeparinija je posneti, da so ceste jiosebno slabe v severni Vojvodini, ki so bile skoraj vse zgrajene pred vojno. Računa, da znašajo j>oprav!jani stroški za 1608 avtomobilov, 556 motornih koles, 50.622 biciklov in 262.032 navadnih vozil v banovini letno 70 milijonov dinarjev. Sedanji dohodki za vzdrževanje in popravilo ccst znašajo letno: 10.5 milij. Din iz banovinskega proračuna, 18. milij. Din plačil za osebno delo in 12 milij. Din v vrednosti osebnega dela, kar da skupno 40 milij. Din, dočim etane samo vzdrževanje obstoječih cest 41.86 milij. Din, če se pa vpoštevajo še mostovi z zneskom 8 milij., stane torej vzdrževanje cest in mostov letno okoli 50 milij. Din. Podružnica rudarske družbe. V Belgradu je bila vpisana v trgovineki register podružnica londonske tvrdke Drina Mininç Company Limited. — Glavnica znaša 1 milij. Dm, podpisujeta pa podružnico Rene Peix in George H. Schellens. LICITACIJE Dne 17. februarja je v intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 3000 parov planinskih smučarskih ževljev. Strojni oddelek ravn. drï. železnic v Ljubljani sprejema do dne 12. februarja ponudbe za dobavo železne in navadne rebraste pločevine in do dne 13. februarja za dobavo žičnikov, raznih matic, vijakov, bakrene pločevine, železa, jeklene žice, medeninastih cevi in vijakov 1er fosfor bakra. — Dravska delavnica v Ljubljani, Kobaridskn 43 sprejema do dne 18. februarja ponudbe za dobavo gradbenega lesa; do dne 19. februarja ja dobavo jesenovih desk in do dne 22. februarja za dobavo raznega usnja ter raznih čopičev. — Ravnateljstvo gozdov v Ljubljani sprejema do dne 5. marca ]k>nudbe za prodajo večje množine smrekovega in jelovega tehnično uporabnega lesa, izdelanega v režiji šutuske uprave Kranjska gora. —■ Dne 6. marca je pri gradbenem oddelku ravnateljstva državnih žoleznic v Ljubljani ofertalna licitacija za obnovitev tlaka ob desinfekcijskih tirih in za na-j>ravo novega kopaliSČnega poslopja na postaji Zalog. Borza Denar Dne 9: februarja. V zasebnem kliringu je ostal angleki funt na naših 1к>Г7.аћ neizpremenjen na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 7.90—8, v Zagrebu na 7.8350—7.0350, v Belgradu na 7.85—7.95. Grški boni so beležili v Zagrebu 31—31.76, v Belgradu 31.15—81.85. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Belgradu po 2.40. KULTURNI OBZORNIK Marica Barlol-Nadtišek slavi danes 70-letnico svojega življenja. Bila je učiteljica otrokom in narodu v Trstu in njegovi širši okolici, in največ svojih besed in dela je posvetila slovenskemu ženstvu. Marica Nadlišek jc innogo delala. Urejevala je nekaj let prvi slovenski ženski časopis — tržaško »Slovenko«, 6odelovala je pri Edinosti, Slovanskem svetu in Slovenskem narodu, pisala je novele za Zvon in celo uvodni roman. Zraven izvirnega pripovedništva je prva pri nas pisala o Dostojevskem in opozarjala na njegovo veličino, in kakor je ugotovil dr. Prijatelj, je prva pravilno ocenila mladega Cankarja, ko je pisala o njegovih »Vinjetah«. Mnogo pozornosti je svoj čas zbudila njena polemika z Mahničem. Sodelovala je tudi pri Zvončku in pred nekaj leti je v Domoljti-boveni listku pisala o vzgoji in negi otroka. Danes lahko s pomirjenim ponosom pregleda preteklost, ki je dosegla svoj osebni vrh v skrbeh in radostih materinstva. Njen sin je tudi naš mladi pisatelj dr. Vladimir Bartol, — svojemu duhu je postavila dostojen spomenik, njenemu življenju pa želimo šc mnogo naklonjene božje volje. Književni Belgrad (Nekaj obrobnih ugotovitev) Zadnji čas se vse (»gosteje pojavljajo glasovi merodajnih in deloma tudi odgovornih faktorjev, ki zvečine precej črno slikajo stanje srbske književnosti zadnjih nekaj let in ugotavljajo viden |?a-dec v primeri z vsestransko književno bogatim življenjem nekako še čez l. 1930., to se pravi, do vspoua gosjxKlarske krize. Oglasilo se je pa tudi nekaj zagovornikov sedanjega stanja. V koliko so trditve enih iti drugih pravilne in opravičene, bomo videli iz sledečega. Razvoj srbske književnosti po svetovni vojni je bil hrupen. To je osnovna označba tretjega desetletja tega stoletja pri Srbih. Pre|wd, ki je v veliki meri med srbsko književnostjo in književnostmi večjih evropskih zapadnih narodov, jc bil precej velik, in ga je bilo treba vsaj na videz hitro premostiti. Nekaj starejših književnikov, ki so sc tudi po prelomu v novi državi književno udejstvo-vali, je ostalo večjidel v tradicionalnih vodah. Toda nastopili so mladi, zlasti po letu 1920., ki so vzeli ta posel na svoja šibka in še neizkušena ra- Nemški čeki po v Ljubljani popustili na 12.35 do 12.55, v Zagrchu no 12.2650—12.4650, nadalje so beležili v Zagrehu za sredo fpbruarja 12.2750 — 12.4750, za konec februarja 12.28—12.48, za sredo marca 12.20—12.49, za koncc 12.2950—12.4950. V Belgradu ?o beležili 12.3212—12.5212. Skupni devizni promet jo znašal na zagrebški borzi 4,695.685 fin., v Belgradu 1,431.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab pri čvrsti etndenci, dočim je v Belgradu znašala 528.000 din. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2689.17—2403.75 Berlin 100 mark...... 1753.03-1766.91 Bruselj 500 belg...... 735.45— 711.02 Cùrih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London t funt.......218.14- 215.19 Newyork 100 dolarjev .... 4320.75—4366.07 Praga 100 kron...... 203.04- 201.48 Pariz 100 frankov...... 152.14— 153.24 Trst 100 lir........ 228.01— 232.08 Curih: Belgrad 10, Pariz 20.385, London 21.425, Newyork 437.S75. Bruselj 73.85, Milan 23.05, Amsterdam 239.725, Berlin 176, Dunaj 78.75 (81.60), Stockholm 110.475. Oslo 107.675, Kopen-hagen 95.65, Praga 15.27, Varšava 82.80, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.45, Buenos-Aires 132.25. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicij posojilo 87.50 -88.50, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 387—38N, begluške obvonzice 70—71, 8% Blerovo posojilo 89—90, 7% Blerovo |K)Sojilo 79—80, 7% jiosojilo DHB 93—94, Trboveljska 285 den. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 86 den., agrarji 52—53, vojna škoda prompt. 388—388.50 (388), 8% Blerovo ]>osojilo 89.50—91, 7% Blerovo posojilo 79.50—80, 7% stab. posojilo 85 den. Dolnice: Priv. agrarna banka 199—20O C200), Trboveljska 230—244, Nar. šum. '20 bi., Gul-tnann 40—50. Osj. liv. 185 bi., Osi. sladk. tov. 190— 195, Bečkerek 700 den., Dubrovaška 325—350 (325), Jadr. plov. 430—450, Oceanija 250 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko j>o-sojilo 87.75 den.. agrarji 51.50—52.50, vojna škoda promptna 387.50- 388.50 (388), 2. 387-388, 3. 388 bi. (387), 4. 388.50 bi, begluške obveznice 71.50— 71.75 (71.75), 8% Blerovo posojilo 89.50—91 (90), 7% Blerovo posojilo 79.50—80, 7% posojilo DHB 93—95, Delnice: Priv. agrarna banka 200.60— 202.50 (202). Dunaj, 9. febr. Danos je bil na dunajski borzi prav živahen promet ter je večina tečajev narasla. Posebno v kulisi so šli gor montanski papirji. Beležili so: Donavskosavskojadranska obligacije 79.65, delnice: LSnderbank 84, Donavskosavskojndranska 19.21, Steg 29.52, Siemens-Schuckert 185.50, Ste-vveag 33.50, Magnesit 97, Trboveljska 31.35, Apline 51.80. Rima Muranv 110.50. Steyr-Daimler-Pucli 234.25, Leykam 69.25, Seinpcrit 61.95. Žitni trg Novi Sad Fižol: bč., srem. beli brez vreč 215 do 250, z vrečami ne notira. Vse oslalo neizprem. Tend, vzdržana. Promet srednji. Komhor. Oves: bč., srem., slav. 115—117.50. Koruza: bč. nova 77—79, bč., srem. nova sušena 86—88. Vse ostalo neizprem. Tendenca vzdržana. Promet 4.3 vagonov. Živina Mariborski živinski sejem. Na današnji sejem je bilo prignanih 6 konj, 9 bikov, 160 volov, 309 krav in 11 teiet, skupaj 495 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.60—4.10 Din, poldebeli voli 3.25-—4 Din, plemenski voli 3.20—3.60 Din, biki za klanje 3.10—3.40 Din, klavne krave debele i—3.75 Din, plemenske krave 2.80—3.50 Din, krave klobasarice 2—2.15 Din, molz'ne krave 3.10— 3.30 Din, breje krave 2,75—3.30 Din, mlada živina 3.60—4.50 Din, teleta 4.50—6 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 263 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 5—8 Din, telečje meso I. vrste 10—12 Din, telečje meso II. vrste 8—10 Din, sveže svinjsko meso 10—14 Din. Oglašujte v »Slovencu«! mena, pa so ]>rav radi tega prepogosto in pre-očllno zahajali v tuje zelnike in j^resajali v do mačo zemljo, ki je skoraj deset let vsled neprestanih vojn veljala za ledino, eksotične cvetove, včasih enodnevne, ki jim balkanska klima ul ugajala, in M na vse pretege trudili, da bi stopali vštric z za-padno EvrojX), ker so bili trdno prepričam, dn bodo modernistični cksjieriitienti vseh mogočih — izmov tako bujno usj>evali tudi pri nas, kakor so n. pr. v Franciji, Nemčiji ali Italiji. In prav tu so se zmotili. Resničnih in resnih umetnikov je bilo malo in še ti so se v "lavnem razvili pozneje, proli koncu tridesetih let. Od več ko s;o pesniških imen je vredno omeniti Tina Ujeviča. ki danes živi v Sarajevu in še vedno poleg člankov piše pomalein tudi |>esmi. Gustava Krkleca. ki je vsaj kot pesnik že pred leli obmolknil, Rasta Petroviča, ki se trenutno oglaša samo šc kot umetnostni kritik iti Desanko Maksimovič. ki pa ni nikoli aktivno |x>-segala v ekstremistične borbe. V prozi so vredni spomina Dragiša Vasič, ki je do pred kratkim veljal za najvidnejšega predstavnika srbske vojne literature, dalje Miloš Crnjanski (Secbe«!) ki je pa zavil preveč na desno in je o njegovem književnem iinenu ostal samo šc spomin, itt Branimir Cošič ( »Pokošeno polje«), ki ga je pa prezgodaj vzela smrt. Med kritiki bi omenil Milana Bogdanoviča, ki je trenutno na čelu ELK (Evropskega lilerar nega kluba) in zaenkrat nič ne piše (odkar jc prenehala revija »Danas«, ki sta jo izdala pred nekaj leti skupaj z Miroslavom Krležol iti Veiiniirja Ži-vojnoviča, ki je postni gledališki človek in je sedaj upravnik skopskega gledališča. Koliko književnih revij izhaja trenutno v Belgradu, boste vprašali. Takoj vam bom odgovoril, da resnično izhaja ena edinn. To je »Srpski knji ževni glasnik«, štirinajstdnevnik na 80 straneh, ki je še pred leti veljal za najvplivnejše književno zatočišče, dasi je res. da ga posebej levičarji že zdavnaj niso mogli. »SKGI«, je pet in trideset let stara književna revija, ki se je sicer v teh dobrih treh desetletjih svojega obstoja razvijala, vendar je še danes ostala ti|>ičen vzorec francoskih revij, saj še vedno poleg čisto književnih stvari prinaša tudi redni |x>litični pregled, gospodarske in pa tudi strogo znanstvene (strokovne članke), ki v tovrstno revijo, če hoče nositi ime književna revija, pod nobenim pogojeni ne spadajo. Tradicija je ohra. niia to revijo, ki nazadnje ni slaba, pa se zadnijlt nekaj let krčevito bori za svoj obstoj. Od blizu 6000 naročnikov je padla na 2000. Trenutni ured nik g. Milan Predič (bivši upravnik bclgrajskcga gledališča) se na vse kripljc trudi, da bi jo pri -bližal širšim krogom in ji vrnil nekdanji ugled. Se to moram povedtli: edino kader starih »Glasni-kovili« sotrudnikov še drži revijo pokonci, in sicer m ljubezni do književnosti, ker o nekdanjih honorarjih ne more biti niti govora. In druge belgrajske revije? Rekel sem že. da jili ni, V6aj književnih ne. »Život j rad« je j*>-stojino i>rešel v krog znansleno - političnih revij ■■•Sodobna stvarnost«, ki so jo lani osnovali ni prišla preko dveh številk in je videz, da bo sli i rala, novosodski »Letopis Malice srbske« je ohromel in izhaja v zmanjšanem obsegu in je skoraj brezpomemben, sarajevski »Pregled«, kjer je bilo in je še torišče tnladih, je pokrajinski in tudi me sto književnih stvari prinaša na uvodnih mestih večjidel politiko, »Južni preg!ed«v Skoplju pa prav tako životari in je tudi brez pomena. Facit današnjega |x>!ozaja v revijah pri Srbih je: izhaja ena edina revija ki ne živi, ampak životari. Pa bo-de vprašali, zakaj? Kje ie vzrok, bom takoj povedal Vse do leta 1932. je srbska književnost bila naravnost preplavljena z najrazličnejšimi revijami manifesti, almanahi itd. Vsaka skupina jc imela svojo, nekatere pa so prav za prav stale izven skupin in skupinic, lako že omenjeni -.Smski književni glasnik« iu »Misao«, pa tudi »Letopis«. Takrat je tisti krog srednje inteligence, ki je bil v največjem številu naročnik raznih revij, a to je lnlo v velikanski in pretežni večini uradnistvo, ko likor toliko dobro živel. Danes lega ni več Tu jo vzrok jiadcu revij in tudi knjig. Danes ei intelektualec (z redkimi izjemami!) ne more jx>d nobenim pogojem privoščiti vsaj nekaj malega duševne hrane, tiste resnejše namreč. Na drugi strani pa je dnevno časojjisje čez noč začelo rasti |>red vsem kvantitativno in je deloma res sprejelo nase vlogo revij. In človek si vsak dan odtrga dinar za dnevnik, dočim za revijo in knjigo nima denarja in sedaj, ko se je že sprijaznil z dnevnikom, tudi nuna smisla. I u leži po mojem mnenju glavni vzrok strašanskemu padcu revij in knjižne j>ro-dukcije. Zato je tudi velikansko število srbskih književnikov iskalo in našlo neljubo zatočišče v časnikarstvu. In kako je s knjigami? Prav lako. Največ se izdajajo razni prevodi evropskih znanstvenih del. deloma šc gredo originalna zgodovinska, poljudno znanstvena in tudi strokovna dela. Prave književnosti se pa izda sila malo. Geza Kohn, ki se je že neštetokrat postavil v pozo zaščitnika srbske književnosti, izda letno komaj 10 do 15 del, ki spa dajo v književnost. Vse ostalo je druga, večjidel znanstvena in predvsem strokovna literatura. Raz ne književne družbe (»Srpska književna zadruga. »Matica srpska«) so zastarele in jih vodijo ljudje, ki nimajo smisla za sodobna dogajanja in ne za mlajše književnike. Danes je v Belgradu književ nost postala trgovina. In občinstvo naseda. Naseda v dveh smereh: prvič zato, ker naroča knjige, ki najpogosteje nimajo nikake vrednosti, drugič pa predvsem zato, ker jemlje knjige na odplačilo in navdno plača za knjigo čez 100% več, kakor |>a jc knjiga vredna. In vsi živijo, živijo celo dobro, od založnika, prekupčevalca, do agenta itd., samo človek, ki je vse svoje najboljše vložil v delo, pisatelj ostaja jiri vratih in čaka na miloščino. Zalo ni čudno, če je dolga vrsta pisateljev . ki bi kljub vsemu imeli še kaj povedali, obmolknila, tisti pa. ki še morda pišejo v kakem skritem kotu, pišejo zase, pa ne tiskajo, ker se pač tiskati ne izplača. O privatnem zalaganju knjig pa ob tako strokovno-pretelitani trgovski reklami velikih založništev sploh ni treba izgubljati besed. Ni zastonj pred tremi mr seci Milan Grol. bivši minister in človek, ki se ra zume na književnost, napisal oster, pa resničen čla nek, v katerem je v pravi luči nakazal, v kakšnem žalostnem položaju se nahaja danes srbska knjiga in književnost sploh. Vsi že izurjeni pisatelji so obmolknili. Ne piše-o: Ivo Atidrič (izšla kniiga že natisnjenih novel!). Dragtša Vasic, Milan Crnianski, Rastko Petrovič, pesniki I andurovič, Rakič. Dttčič, Stcfanovič, Drai-nac, Krklec itd. Med mlajšimi so sc deloma obdržali samo še Jakovljevič (nedavno izšla njegova roma«!!? .in ogija v tretji izdaji!), Milivoj Ristič, Mihčič in se nekaj manj pomembnih. Pesmi sploh več ne izhajajo v knjigah, eatno v tej ali oni reviji se pojavi katera. Prav isto je s književno in sploh z umetnostno kritiko, ki nima nobenega vplivnejšega predstavnika Pravijo, da so to prehodna let«. Kakšna prehodna leta! Kriza je v žepu! In delno v občinstvu ki je sploh izgubilo stik s književnost jo. Dokaz: Ljubljana in deloma tudi Zagreb kjer življenje kl|itb kri/i tudi v književnosti ni zamrlo. Tone Potoka r. M ata g a - prekrasno mesto O Malagi smo pred nekaj tedni na tem mestu že prinesli popis, vendar bo prav, ako dane«, ko je Malaga padla v roke belih Jet in tako rekoč spremenila dosedanjega gospodarja, znova izpopolnimo opis tega lepega španskega mesta, ki ima le malo enakih v Evropi. Malaga je ime mestu in tudi deželi, ki se razprostira okoli tega mesta. Ta košček južnega in južno-vzhodnega dela Španije je med najbogatejšimi deželami Španije. Dasi je mesto Malaga precej manjše kakor Barcelona, vendar je zadnje čase njena gospodarska veljava vedno bolj rastla. Na tem mestu «o zgradili prvo mesto že starodavni Feničani, za katerimi so prišli Kartažani, Rimljani, floti in Arabci, dokler ni združena Španija zavladala nad temi bogatimi pokrajinami. Zadnji ostanki arabskega vladanja na polotoku, nekdanje kraljestvo v Granadi, je razpadlo leta 1487, nakar je Malaga končnoveljavno prišla pod oblast krščanske Španije. Malaga je dandanes štela kakih 200.000 prebivalcev. Svojega bogastva ni črpala samo iz sloveče vinoreje, dasi je vino malaga svetovno znano, čeprav se tega vina v resnici po vsem svetu mnogo več popije kakor ga pa okoli Malage pridelajo. Okoli Malage uspevajo tudi imenitni mandlji, rozine, pomaranče, citrone, fige in banane. Zlasti pa uspeva tukaj, kjer je skoraj tropsko podnebje, sladkorni trs. Poleg veega tega je v tej deželi mnogo rud, zlasti pa železa, svinca, cinka in niklja. V deželi je tudi nekaj takib industrij, ki pridelujejo surovine, kakršnih v deželi satni ne pridelujejo. Na višku vsega, kar pridelujejo v Malagi, je seveda sloveče vino. Moramo pa reči, da jo le malo Evropcev, kateri bi se mogli pobahali, da so kedaj pili pravi niialaga*. Marsikje namreč prodajajo »malago«, ki pa je le redko kedaj zrastla lia Španskem. Najfinejšega pridelka namreč navadno Španci sploh ne prodajo. Finejši »malaga« je tako zvani »sec o«, ki pa ni sladak, zato pa je toliko težji ter ognjevitejši. Drugi za njim jo tako zvani »dulce«, ki je sladko belo vino, kateremu pravijo tudi maluški sekt. Navadno malaško vino pa je rdeče ter postane tudi nenavadno sijajno vino, ako doseže dovolj visoko starost. Toda, žal, v trgovini človek le redkokdaj dobi prava vina, navadno je vse rezano ter zaradi tega ni več podobno pristnemu domačemu vinu. Najlepši pogled na Malago je, če se človek od afriške Melile vozi nazaj proti španski obali. Malaga leži v ozadju slikovitega zaliva, nedaleč od male primorske rečice, ki se imenuje Guadalme-dina. Ta reka je v svojem imenu ohranila še spomin na nekdanjo arabsko vlado, ker je njeno ime sestavljeno iz imena prerokovega mesta. Mesto se stiska k morskemu obrežju ter se obrežje nato polagoma v terasah dviga. Kakih (100 111 visoko se dvigajo vinogradi, za njimi pa se dvigajo do 2000 metrov visoke gore. Železnica v Malago vodi skozi i divje romantične soteske, katere so najlepše partije španskega železniškega obrežja. Po teh gorah so sedaj morali udirati beli proti Malagi. Prav do srede mesta so razteza zadnji odcep tega gorovja. Na vrhu tega griča je starodavna utrdba, na kateri so še ostanki nekdanje mirovne palače. Tam gori jo v nekdanji arabski trdnjavi še pred enim desetletjem bila še ludi španska vojaška utrdba. Danes se nad vsem tem še dviga visok stolp, ki je bil nekdaj svetilnik. Od tukaj je prelep razgled po morju in vsej okolici. Pred seboj vidiš na eni etrani visoke gore, na drugi pa krasne vinograde in bujne tropske vrtove. Malaga ima res prekrasne palače — prave umetnine starega arabskega sloga, kakor tudi renesančno stolnico ter čudovito lep drevored, ob katerem rastejo senčne platane ter čudovite palme. Bog daj, da bi sedaj bilo konec vojnim nevarnostim temu mestu. Sklep evharističnega kongresa na Filipinih V nedeljo se je ob najlepšem vremenu končal veličastni evharistični kongres v Manilli. Kmalu po sončnem vhodu je začelo vreti na trg Luneta ljudstvo, tako da je bil trg kmalu natlačeno poln. — Sklepno sv. mašo je imel papežev legat kardinal Dougherty. Med vso slavnostjo je nad stotisočglavo množico brnelo nekaj letal, ki so krožila nad romarji. Skoraj nad pol milijona ljudi je bilo ta dan pri sklepnih slovesnostih. Pred oltarjem so klečali vsi cerkveni knezi, zunaj na trgu pa so klečale množice ter v zvočnikih poslušale besede papeža Pija XI., ki jim je govoril. Ob glavni cesti, ki vodi na trg, je stalo že zjutraj 3200 kadetov v uniformah, 900 vojakov filipinske armade 1er 500 skavtov. Ko se je zveče-rilo ве je ob sklepu slovesnosti prižgalo pred množicami 200.000 lučk, ki je v njihovem žaru kardinal legat množicam podelil sklepni blagoslov. Neznan mož Ruska sovjetska »Pravda« prinaša to-le novico, ki nazorno kaže, kakšen je zakon v Sovjetiji. »Državljanka Koreunskaja je moskovski policiji naznanila, da jo je njen mož docela okradel, da pa ne more povedali, kako se njen mož piše. ; Ker so sovjetski policaji mislili, da noče izdati i imena svojega moža, so silili vanjo, nakar je po- ! vedala, da ga zato no more povedati, ker sama ne ve njegovega imena. Takole je pripovedovala: Pred kratkim sem se seznanila z mladim fantom, s katerim sva sklenila, da dava najin zakon pred oblastjo registrirati. Nato se je 011 preselil k meni v moje stanovanje. Dan poprej, preden sva se dala registrirati, je privedel s seboj svojega prijatelja ter mi prinesel prosto vstopnico za celodnevni oddih v kulturnem parku. Sklenila sva, da se bova drugi dan dala registrirati. Ko sem se vrnila iz parka, nisem nikogar našla v stanovanju 1er videla svojo sobo prazno. Izguba znaša 15.000 rubljev. Moj Povodenj v Ameriki. Pri mestu Cairo dere voda čez železniški nasip v nižje ležeče dele bodoči mož mi je sicer povedal svoje ime, toda jaz sem ga pozabila zapisati ter se sedaj ne morem več spomniti, kako se je pieal.« Dekle je videti torej res precej omejeno, vendar so razmere v Sovjetiji še mnogo bolj neumne za zdravo pamet. Reševanje na viharnem morju Ta le hiša stoji na meji škotske in Anglije. Imenuje se Gratna Green ter so Angleži in Škoti o njej imeli to mnenje, da so že v starodavnih časih v njej sklenjeni zakoni bili veljavni. Zaradi tega se je marsikak mlad parček večkrat na skrivaj zatekel sem ter po protestantovskem obredu tukaj sklenil zakon. Sedaj je angleška vlada temu napravila konec V Španska komumstična mladina Njena pot do julija 1936 Izborni francoski list »Documentation Catholique': priobčuje pravkar jako zanimiv in poučen članek jezuita p. Tonija o komunistični mladini v Španiji pred 18. julijem 1936. Pravi: /»Komunistična mladinska organizacija se ni prav nič razlikovala od komunistične stranke, le da je imela povsem neodvisno upravo. Sicer pa je imela — prav kakor stranka — svoj lastni centralni odbor, svoje lokalne podružnice, celice in oddajne postaje radija. Po Internacionali komunistične mladine je bila v zvezi z Moskvo. Njena naloga je bila ta, da je podpirala in pospeševala delo stranke, predvsem pa, da je pridobivala mladih ljudi in jih usposabljala za strankine člane. Poglavitno se je zanimala za pomorščake in vojake, a tudi za žensko mladino. V delavskih krogih je ustanavljala celice, ki so morale proučevati različna vprašanja, ki eo se neposredno tikala delavske mladine. Vendar se je španska komunistična mladina razlikovala od komunistične stranke: bila je eno..ia, medlem ko je bila komunistična stranka razcepljena na posamezne, druga drugi sovražne skupine, ki so bile: komunistična stranka z 280.000 člani; delavski blok, trockisti, katalonska komunistična stranka s 50.000 člani; komunistične zadruge, Prijatelji Sovjetije, Internacionalna rdeča pomoč, Delavska športna zveza, Nacionalni odbor za boj proti fašizmu in vojni, Revolucionarna literarna in umetniška zveza, Proletarska dijaška in ženska zveza, Unija pionirjev, Filmska in gledališka zveza, Inter-nacionala artistov: skupaj 330.000 članov. Pri komunistični mladini je bil pojem »akcija« nad pojmom -»nauk« in akcijske enotnosti niso prav nič motili razumski spori. Navzlic tej enotnosti je bilo komunistične mladine številčno dosti manj ko socialistične, in za polovico je je bilo manj ko anarhistične. Vendar si je priborila prvo mesto in se je razvila v razdiralno mladinsko gibanje. Medtem ko se anarhistična in socialistična mladina ne potrudita za to, da bi si pridobile iz nasprotnih strank kaj podmladka, pa je komunistična mladina vedno snubila socialistično mladino. Pridobila si je njeno zaupanje s tem, da se je laskala voditelju revolucijskega socializma, Largu Caballeru. Zaeno se je med pobomiki socialistične mladine razvila notranja boljševizacija. Tako sta se nekega lepega dne združili obe mladinski organizaciji. O tej nameravani združitvi so se prvikrat posvetovali v juliju 1934; to je bila priprava za poznejše, tako zvano «oktobrsko revolucijsko gibanje«. Revolucija v Asturiji je prekinila posvetovanja, a IV. kongres komunistične mladinske in-ternacionalo jo je spet poživil in ji dal trdnih smernic. Leta 1936 sta poslali obe mladinski skupini svoje zastopnike v Moskvo, da so se ondi posvetovali s člani izvršilnega odbora komunistične mladinske internacionale in pa z Dimitrovom in Maniljskim; tedaj so odstranili še poslednje pomisleke. Aprila sta imeli obe organizaciji še zborovanje in sta objavili skupni program. Nekaj poglavitnih točk 9e glasi: dnevni boj za gospodarske, politične in kulturne zadeve delavske mladine; vzgoja njenih članov v duhu razrednega boja, internaciona-!i*ma in Leninovega marksizma. — Nabiranje podmladka med delavci, kmeti, dijaki, dekleti itd. — Usposabljanje mladine za svobodomiselno gibanje spričo reakcije in fašizma — proti imperialistični vojni in kapitalizmu. — Temu zborovanju je sledilo vneto propagandno delovanje na sestankih, predavanjih, po tiskovinah itd. Še aprila meseca je izšla prva številka skupnega lista »Renovacio y Juventud Obrera«, ki se je od 1. maja dalje imenoval kratko »Juventud« (Mladina). Modra srajca komunistov se je združila z rdečo kravato socialistov: socialistična mladina Španije se je duševno in srčno spremenila v komunistično. Generalno tajništvo je razglasilo za poglavitno smernico: ustvari naj ee boljševiška stranka z zvezo izčiščene socialistične mladinske zveze in komunistične mladinske zveze. V resnici torej komunisti niso ničesar izgubili s tem, niti po svojem programu niti po svoji miselnosti. Ko sta se te dve mladinski skupini strnili v celoto, je mogočno narasla vzgo-jevalna delavnost, neka posebna reja komunističnih elementov s smotrom, da se odgoji nova generacija na podlagi naukov Leninovega marksizma, da se organizirajo mladinske množice, da lako vplivajo mladinski sto tisoči na vse tiste, ki še niso bili v njih vrstah. S tem je pa jasno povedano, da si je hotela komunistična mladina s prisvojeno socialistično mladino pridobiti še neorganizirano mladino. Ta smoter je začela uresničevati s pro-sveto in športom. — Toda — medtem je izbruhnila državljanska vojna ...« * Med igralci. »Dragi kolega, kakor vidim, še nisi popolnoma ozdravel. Niei videti dober.« »Kako pa naj tudi? Kot Ferdinand sem moral osemkrat zavžiti strup, kot Karol sem bil ustreljen, kot Cezar devetkrat prehoden. Potem naj pa še dobro izgledam?« * Marija (kateri je ravnokar izpadel prvi zob): »Mamica, mamica, pridi sem, jaz že razpadam.« V dneh silovitih morskih viharjev, ki so divjali pretekle dni v Severnem morju, je mnogo ladij in ljudi postalo žrtev viharja. Mnogo ljudi pa so rešile druge ladje, katero so prišle nesrečne-I ženi ob pravem času na pomoč. Tako srečni so bili tudi mornarji škotskega ribiškega parnika iEspe-ra«, katerega je strašni vihar vsega razmrcvaril. Prav gotovo bi bilo utonilo z ladjo vred vseh devet škotskih mornarjev, ko bi jim no bil ob pravem času prišel na pomoč altoneki ribiški parnik »Este*. Ko se je sedaj prve dni tega meseca parnik »Este« vrnil po enotedenski zamudi v alton-sko luko, je kapitan podal tole poročilo: Dne 20. januarja so je ladja »Este« vračala od Islandije proti domu. Nasproti ladji je divjal silovit jugovzhodni vihar. Prednji del ladje so vedno pokrivali veliki valovi. To se ladji tudi pozna, ker je bila ob prihodu vsa zaledenela. Zaradi tega je seveda le počasi mogla naprej. Dne 26. januarja je krmar ob pol pelih zjutraj zagledal v daljavi spredaj rdečo luč. To je pomenilo, da je ladja v nevarnosti. Takoj so mornarji poklicali kapitana, ki je takoj dal povelje pluti tuji ladji na pomoč. Ko so prišli bliže, so zagledali tujo ladjo, katero so valovi metali semtertja in si ni mogla nič pomagati, ker krmilo ni več delovalo. Ladjo so valovi nosili kar počez. Ladja se je imenovala »Espera«. Parnik »Eete« je prihajal bliže ter signaliziral nesrečnim mornarjem, da bo pomagal. Z raketami so mornarji odgovorili, da so razumeli in da čakajo. Ker pa je bila še noč, je bilo treba čakati dneva, ker je bila sicer nevarnost, da bi 60 zgodila še nova nesreča ob razburkanem morju. Šele ob 9. dopoldne so mornarji parnika »Este« opazili vso nesrečo škotskega parnika »Espera«. Valovi so odtrgali od ladje že poveljniški most, ventilatorje, reševalne čolne ter oddelek za zgornjo svetlobo v strojnici in kajutah. Sprednji del ladje je bil kar razbit. Tej nesrečni ladji se je torej parnik »Este« približal, kolikor se je pač mogel in smel. Na reševalnem obroču so vrgli reševalci na drugo ladjo jekleno vrv, s katero so potem škotski mornarji svojo ladjo privezali za rešujoči parnik. Ker pa je viharno morje obe ladji preveč premetavalo, se je vrv pretrgala. Ko so впвакитншнвтнинаиа* ... J Pisalna priprava, s katero so stari Egipčani lahko pisali na svoj papirus. Ta priprava je razstavljena sedaj v Berlinu v ondotneni muzeju Francoski poročnik Chevalier, ki si je na medna rodnem jahalnem turnirju v Berlinu pridobil toliko zmag, prejema sedaj odlikovanje nemškega ministra drugič hoteli vreči jekleno vrv na ono stran, škotski mornarji niso imeli več nobene moči, da bi ladjo dovolj privezali. Nato je rešujoči parnik »Estet spustil v morje svoj reševalni čoln. Da bi pa šla stvar hitreje in da bi reševalci ne bili v nevarnosti, eo vrgli na poškodovani parnik tanjšo vrv, za katero so potem škotski mornarji potegnili reševalni čoln k sebi ter vanj vstopili. Vseh devet škotskih mornarjev je srečno prišVo v čoln, nakar so mornarji parnika »Este« čolu začeli vleči riazaj k svoji ladji. Toda v zadnjem hipu je prihrumela nova nevarnost. Prihruniel je namreč velikanski val, ki je hotel požreti čoln z vsemi devetimi Škoti. Vendar je nazadnje čoln le vzdržal po koncu, nakar so Škoti srečno prišli do ladje. Toda bili so tako zdelani, da so vsakega posebej morali dvigniti na parnik »Este«. Ko so kapitana privlekli na krov, je takoj omedlel. Škoti so izjavili, da niso več upali v svojo rešitev. Mnogo Kkotov je hudi poškodovanih. Krmarju je razklalo brado, kuharja je zmečkalo roko. Toda v silnem viharju niti uiso mogli do svoje ladijske lekarne, da bi si lajšali bolečine. Dne 27. januarja so potem rešene škotske mornarje srečno izkrcal} v njihovem domačem pristanišču, kjer jih je prèb'lVifl-etvo navdušeno sprejelo, rešence in reševahse!*'1™ — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec oaravne »Franz-Jo-sef grenčice«. V soboto 10. februarja 1877. »Schulzeitungi-i« še eno. Prav dobro ste zavrnili glasilo naših nemčur-skih učiteljev, v katerem neki »post tôt discrimina гегипк v Ribnico privandran učitelj po Pirkerjevi volji hvalisa nemščino tako, kakor kak šarlatan svoja čudodelna zdravila, češ, da brez njih nihče ne more zdrav biti. Kdor bi tej hvalisalni popevki verjel, bi res mislil, da je nemščina Slovencu potrebna, kakor vsakdanji kruh, da brez nje ne more Slovenec niti živeti niti zveličan biti. — Menda glavna reč, zarad ktere priporoča ribniški učitelj, je ta, da je Kranjcu (na druge Slovence se mojster reklame za nemščino ne ozira) nemščina potrebna zato, ker si ž njo po drugih deželah, a to zopet samo po nemških, svoj kruh iščejo... Recimo, da je mnogo ljudi primoranih si iskati zaslužka zunaj domovine. Ali zakaj? Zato, ker jih doma spodri-vajo tujci, ki v celih tropah k nam prihajajo. Lo oglejte si naše obrtnije, rudokope, fabrike itd. Ali ne mrgoli po njih tujcev? Ali ne sprejemajo takih še posebno radi? To se godi ne le po mestih, ampak tudi po trgih. — Kaj pa je temu vzrok? Jaz bom obrnil sulico »Schulzeitunge« in jô porinil jej nazaj z odločnim izrekom: Zato, ker ee pri nas namščina preveč goji. Če bi namreč pri nas nemščina (in tudi laščina) bila bolj v kot potisnjena, bi tujci, ki pri nas kruha iščejo, ne mogli shajati, ne vleklo bi jih k nam in tako bi domačim sinom bilo odprtih več služb, mnogo dela. Iz tega sledi, da se mi Slovenci moramo poganjati za svoj jezik, da pride do spodobne veljave. Kajti s tem, da so učimo nemščine, pripravljamo pot tujcem k nam. Nemščine naj se uči, kdor hoče, a ne dajmo se k temu siliti. — Ako tedaj ljubimo svojo domovino in otroke svoje, gojimo jezik svoje matere! Domačo novice. (Zadnja številka »Slovenca«) je bila zarad dopisa »Z dolnje Pivke« od si. policije konfiscirana. Za bolnike z bolnim želodcem. Mleko z rumenjakom ali s smetano. Zavreš 100 gramov mleka (ali smetane), komor daš 1 cm vanilije ali nastrgano lupino pol limone. Rumenjak in 5 gramov sladkorja mešaš do pen. Mleko precediš, še enkrat prevreš iu ko vre, devaš vanj mešanico. Nato napolniš pogret kozarec. Tečna juha z rižem V pol litra vode daš 30 gramov riža. Ko zavre, odcediš in daš v svežo mrzlo vodo, kjer se riž ohladi. Nato spet odliješ vodo in daš riž v poi litra že pripravljene, a iie močne mesne juhe in kuhaš še pol ure. Na novo delo V založbi tligienekega zavoda je nedavno izšla knjižica, ki. kakor naslov pove, kliče na novo delo. Kako delo? To pove v uvodu: Delo za treznost je za nekaj časa malo ponehalo. Л prenehati ne sme nikdar! Strast nikdar ne miruje in vedno dalje ruje. Zato je tudi boj zoper njo treba voditi neprestano. Taktiko in način tega boja pa je treba malo spremeniti. Samo zasebni trud ne zadostuje. Če Sava trga in odnaša travnike in njive, ni dosti, da jo samo nekaj poeestnikov ograjuje. Obrambno delo mora vzeti v roke država ali dežela! Tudi delo zoper nemoralno preplavo naj v/ame v roke oblast sama! Zasebniki naj jo prt tem le podpirajo. Državna oblast skrbi sicer le bolj ja materialno dobrobit ljudstva. A materialno blagostanje ni vse. Tudi za državo ne! .Ne le, koliko državljani imajo in kako se imajo, marveč kakšni ljudje so. tudi to mora državo brigati! Materialno blagostanje je brez moralnega ljudstva le v pogubo in propast. Kolikokrat se sliši: Dokler vlada ne stori svoje dolžnosti, je naš trud zastonj! Ta izgovor ne sme služiti za pretvezo, da bi drugim ne bilo treba nič delati za tremest. Pač pa je res, da če vlada ne stori, kar bi imela storiti, je vse delo zelo oteženo. Sedanja banska uprava je pokazala svojo dobro voljo s tem, da je član banskega sveta dr. Bre-celj na zadnjem zasedanju banskega sveta v svojem obširnem zdravstvenem referatu alkoholno vprašanje krepko poudaril in bansko upravo opomnil, naj tudi na to stran obrne svojo jxizornost in kaj stori. G. ban pa je izjavil, da referat v celoti sprejme ter ga je celo dal v posebni brošurici natisniti. Iz tega razloga je »Sveta vojska* dne 11. maja 1. I povabila zastopnike vseh oblasti in drugih prizadetih krogov na socialnem oddelku banske uprave v Ljubljani v posvet, kako alkoholizem znova z vseh strani zgrabiti in ga krotiti. Sklep tega jKisveta je bil ta, da je bilo v nedeljo 21. junija v Delavski zbornici javno treznostno zborovanje, pri katerem so jx>dali svoja poročila zastopniki teh oblasti in prizadetih krogov, družb in korjxira-cij. Le delavstvo se povabflu, žal, ni odzvalo. — Ta fioročila so objavljena v omenjeni knjižici, da bodo služila kot stalne emernice, po katerih se je treba ravnati. Kar je bilo govorjeno, to naj se zdaj brez odloga dejansko izvaja! Violinski koncert Vaše Prihoda Mojster violinske solistične igre, Vaša Prihoda, je po svetu že priznan umetnik, ki ga glasbeno občinstvo povsod z veseljem pričakuje, dobro se zavedajoč, da se je ob njegovi igri mogoče navžiti plemenite čiste glasbene lepote, Zato je bil njegov koncert, ki se je v preteklih dneh vršil v veliki dvorani Filharmonije, razveseljiv dogodek tudi za naše koncertno občinstvo, ki se je prireditve udeležilo v polnem številu, Ko se ob umetnikovi violinski igri poglabljaš in iščeš za posameznimi vrednotami, se ti te razkrivajo v različnih medsebojnih odnosih. Kot v nekaki simetriji stoji v sredini in ji v svoij največji popolnosti vzdržuje ravnovesje ton s posebno bleskovito in mehko barvano gladino. Ta, dejal bi, do konca pretehtani in v učinkih preizkušeni, do vseh potankosti izdelani in do lepotnih viškov segajoči violinski ton je nedvomno glavna odlika umetnikova in središče vse te izvajalske umetnosti. : Iz tega osišča pa se na eno stran vrste nadalje : vrednote: Presenetljivo popolni so spoji posamez- : nih takih tonov bodisi v vzporedju, še bolj pa v zaporedju, v katerem se stvarjajo melodični liki, ki so naravnost mamljivi po svoji polni in sočni kontinuiteti, ki daje tem melodičnim linijam posebno jasnost. In še nadalje se zopet te melodčne sestavine urejujejo in oblikujejo v celoto in se spajajo v njej v dosledno zgrajeno arhitektonsko enoto. Pri vsem ima zven sam še polno lepotnih od-tonkov, kot so posebno božajoči pianissimi, kot | njih močna nasprotja, ali kot razni spiccati, legati : in podobno. Na drugo stran omenjenega osišča pa obstojajo sestavine, ki so duševna podlaga tej violinski igri in tu stoji v prvem redu čisto estetsko čustvovanje, ki je v umetniku najbolj močno in ki daje glavno in bistveno oporo vsej njegovi igri. Vsi toni in ves njih red so pretežno odsev tega bistvenega ozadja in tudi poseben občutek za stilno tipiko izhaja od tukaj ter daje zato posameznim umetninam predvsem zunanjo stilno pristnost. In še se v tem redu vrstijo sestavine, ki so osnova temu prednaianju; toda vendar ne v globine, kjer s» razkrivajo najtežja človeška vprašanja. Res, fi-10101" Mih oda v svoji igri ni. Zato te ta igra tudi ne yreeune do dna in ne razmaje duševnosti do zadnjih utripanj, kjer je človek ves v sebi zaključen. Toda ta umetnost tega tudi noče, kajti vse preveč je propovednica čiste lepote in življenjske radosti, oznanjevalka glasbene umetnosti same po sebi, ki hoče učinkovati že s tem, da je, nikakor pa ne biti le služabnica višje, netvarne ideje in ne biti od njene moči odvisna. V tem svojem nazoru je ta violinistova umetnost popolna, kajti v njej so se zavidljivo združile odlike violinske virtuoznosti. Zato je tudi spored sestavljala večinoma vsebinsko lažja glasbena snov. Res, da je Bachovi fugi z adagiom vsebinsko globino težko odreči in je dejansko bila to najgloblja umetnina sporeda, kjer ie umetnik izživel svojo najresnejšo stran, pa obenem vzpostavil do kraja svojo izredno tehnično spretnost obenem z omenjeno občutljivostjo za linijo in zgradbo in to še zlasti spričo dejstva, da je skladba pisana za samo violino. Dvorakova Sona-tina pa je že v lahkotno eleganco in v zadostno razposajenost usmerjena tvorba in tudi Mozartov Koncert je dostopen veseli razigranosti ali vsaj umirjeni ubranosti. In povsod je mogel umetnik močno vzpostaviti svoj občutek za lepoto in graci-jo tonskih skupin, čeprav mu je hotelo tu in tam osebno občutje (kadence) predreti stilne meje umetnin. Še boli se je podajanje umaknilo v lahkoto v drugem delu sporeda, kjer so vse umetnine raznih tvorcev (Čajkovski—Prihoda, Paganini— Prihoda, R. Strauss—Prihoda, Bazzini) vsaj prikrito, če ne naravnost stremele za tem, da spodne-sejo še končni upor neutešenih poslušalcev in jih pridobe zase z opojno sentimentalnostjo ali vsaj s strmenje vzbujajočo virtuoznostjo, s sredstvi, ki pri nas vsaj za enkrat prav gotovo še ne zgreše. Violinista je spremljal na klavirju njegov stalni pianist Oto Graef, ki s svojo pianistično umetnostjo silno mnogo doprinaša k visoki umetnosti. Z ene strani ga odlikuje tanko občutje za pravo lepoto klavirskega tona, kateremu zna dati tudi svojstveno barvitost, jfosebno, če to zahteva stil umetnine, kot je to pokazal z druge strani iz sposobnosti za jasno razlikovanje stilnih razlik. Natančno pa vé tudi za postavo, ki stoji nad njim kot nad spremljevalcem in se zna točno po zahtevah umetnine sproti prilagoditi violinistu ter dosega na ta način z njim idealen spoj. Koncert se je vršil v okviru Glasbene Matice in je bil lep umetniški dogodek, kot smo jih v istem okviru na radost letošnjo sezono že več doživeli. V. U. Trbovlje Sumljiva naglica. Za februar eo razpisane za rudarje kar dvojne volitve in sicer za drugo rudarsko skupino za 14. t. m. in za bratovsko sklad-nico 28. t. m. Doba odbornikom za II. rudarsko skupino je potekla že pred dobrim letom, a se je odlašalo z volitvami, češ da «e naj uveljavi prej novi rudarski zakon. Sedaj ko je rudarski zakon pred sprejetjem pa je bilo v soboto razglašeno, da se vrše volitve v II. skupino po starem in že 14. t. m. V enem tednu pa nihče ne more pripraviti volitev, razen če je bil že prej obveščen. Obveščeni pa so bili o tem socialisti. Ko eo se dirugim zdele njih volilne priprave sumljive, eo tajili, da ne bo volitev. Dejanja pa so pokazala, da je bila sumnja upravičena. Zakaj se gre na me-rodajnem mestu tako na roko socialistom ne vemo še pravega vzroka. Naši rudarji pa «o «e proti takemu ravnanju pritožili. Občni zbor JRZ sc je vršil v nedeljo in je bil •bisk prav dober, mogoče ravno zaradi tega, ker «mo prečistili svoje vrste. Po zanimivih poročilih «o bile volitve. Z malimi spremembami ostane dosedanji odbor, ki se jc spopolni! in razširi! z novimi zaupniki. Smrt pobira. Jetika je vzela po pettedenskem bolehanju rudarja Judež Franceta, starega 38 let. Zaradi kapi je umrla Zupan Frančiška, stara 76 let. Zaradi raka na pljučih pa je umrla po velikih bolečinah Siter Klotilda, žena bivšega župana, stara 52 let. Rajnim bodi Bog milostljiv, preostalim pa naše sožalje! Ptul Težko bogoskrunstvo. Na sredini mosta, ki od vodstvom zvezinega zastopnika g. dr. švigelj-a. Reprezentanco tvorijo naslednji tekmovalci: Heim in Praček, ki nastopita v alpski kombinaciji, Novšak, ki bo zastopal našo državo v specijalnih skokih ter SnoleJ, Klančnik, Knap in Zemva, ki bodo tekli na 18 in 50 km. Vsi navedeni tekmovalci so se vrnili komaj danes zjutraj zelo utrujeni iz Banske Bistrice in so morali še isti večer nadaljevali dolgo vožnjo v Chamonix. Odhod naše reprezentance je bil pravdo zadnjega negotov, ker ni bilo na razpolago denarnih sredstev. 6ele, ko je dobila finančna direkcija iz Belgrada brzojavni nalog za izplačilo podpore v znesku din 30.000, se je mogla zveza odločiti za udeležbo. Našim fantom želimo srečno jk>1 in seveda tudi obilo uspehov. Vlaki za smučarski zlet v Sarajevo Za smučarski izlet v Sarajevo obstoja predvsem dva ugodna vlaka, in to: iz Ljubljano odhod ob 20.02- prihod v Sarajevo ob 12.10, ali pa iz Ljubljane ob P.00, s prihodom v Sarajevo ob 5.40. Za povratek sta pa priporočljiva vlaka: iz Sarajeva ob 7.44, s prihodom v Ljubljano oh 1.20, ali pa vlak, ki odhaja iz Sarajeva ob 23.50 in pride v Ljubljano ob 20.22. Opozarjamo vse interesente, da veljajo popusti žc od izhodno postajo in ne šole iz Ljubljane. Treba si je pa nabaviti pri biljetarnici -»Puliiik« v Ljubljani, Celju, Mariboru, ali na Jesenicah izletno legitimacijo, brez katero jiopust no velja. * Belgrad, 0. febr. AA. Po sklopu prireditclj-skega odbora za smučarski izlet v Sarajevo je bil rok za prijave tekmovalcev do 8. t. m., ker pa vlada za ta izlet veliko zanimanje v vseli športnih središčih, jc pri roditeljski odbor sklonil podajšali rok za prijave tekmovalcev tik do začetka tekom. Spričo zanimanja, ki vlada mod športniki, je pričakovati, da bo ta smučarski izlet v Sarajevo eden izmed največjih do zdaj in da bo po svoji organizaciji in drugih pripravah zasenčil vse dosedanje prireditve to vrste. Za smučarski zlet v Sarajevo so dali za zmagovalce v posameznih smučarskih strokah nagrado predsednik vlade dr. Stojadinovič, minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič, vojni minister ar-madni general Ljubomir Mari? in prometni minister dr. Mohmed Spaho. Uradna vremenska poročila 7.vcze za tujski promet n Sloveniji. Ljubljana. Tujsko■ promet lie zveze v Mariboru, Jugoslan. zimsko športne Zveze, Slovenskega planinskega druilva in Meteorološkega instituta Univerzo Kralja Aleksandra po stanju z dne 'J. februarja 1137 ob 7. uri zjutraj: Planica: — 4, jasno, mirno, 40 srena, mala In srednja skakalnica In drsališče uporabno. tlatete: — 1. jasno, mirno, 30 srena. Kranjska gora: — 1, visoka inegln, 25 srena. Vrlit: 100 snega. Bohinjska Bistrica: 1, zelo oblačno, 15 južnega snega. Пот SPn nn Komni: 3, I(V1 snega. 1 "cliku Planina: t. ohlačno, jugozupadnik, 50 srena. Prajça, 8. februarja. AA. DNB: V tekmah za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju je zasedel |irvo mesto Avstrijec Feliks Kas-par s 5307.56 točkami. Evropsko prvenstvo (lani, ki so je vršilo to dni v Pragi si jo izvojevala Angležinja Collodzo. Na drugem mestu je njena rojakinja Tavlov, na tretjem pa Avstrijka Putzinger. * LZSP (slulbe.no). Danes ob IS. url v kavarni Emona (damska soba) seja tehn. in upravnega odbora. — Vst gg. odborniki sigurno In ločno. Lovro, ki se je v teku za kombinacijo najboljše držal, toda pri prvem skoku je padel ter se v plasmaju za kombinacijo pomaknil nazaj. Po končanih skokih v konkurenci so skočili izven po en skok: Galeitner 55 m, Kovar 60 m, Novšak 60 m. Za kombinacijo je skakalo 30 tekmovalcev, vsak ie skočil dvakrat. Danes popoldne ob 2 se vršijo solo-skoki za prvenstvo v skokih. Včeraj zvečer se je vršila razdelitev daril v veliki dvorani Narodnega doma. Naši so dobili lastno mizo s trobojnico v sredi. Prisotni so bili: zastopnik pokrovitelja tekmovanj, starosta mesta, predsednik Češkega Svara Ličaru, ter druge visoke osebnosti. Vršili so se razni govori, v bistvu so vsi poveličevali bratstvo Čehoslovakov in Jugoslovanov, naš delegat g. Kunstelj Tone se je v svojem govoru zahvalil za vse dobro, kar so doživeli tu naši tekmovalci. Nato se je vršila razdelitev daril. Štirje naši so dobili plakete in to Hubert Ham za 3. mesto v alpski kombinaciji. Mrak Franc za 2. mesto na 50 km, Klančnik Lojze za 4. mesto na 10 km, Smolej Franc za 4. mesto na 50 km. Po razdelitvi daril se je vršila v mali dvorani zabava. Naši tekmovalci odpotujejo danes zvečer ob pol 12 domov. Čini, Zahtevajte povsod naš list! V boj za naše časopisje! Vzgojna knjiga Ema Deisinger; Deška predpubertetna doba. (Doba pred dozorevajočimi leti od 11. do 14. leta.I Strani 64, cena 16 din, komisijska zaloga Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Dasi se zadnje čase pri nas piše nekaj več o vzgojeslovju, kot sc je še v polpreteklem času, je vse to pisanje vendarle — oranje ledine. Zato z veseljem pozdravljamo vsakega delavca, ki hoče pomagati pri obdelovanju te naše zanemarjene ledine. Knjižica daje vpogled v dušo dozorevajočega mladostnika, ko mu je 11 do 14 let. Pisateljica opozarja na premnoga polja, na katerih sc v tej dobi usodno cepijo pota na desno in na levo, na versko, etično, estetsko in socialno, na prijateljstva, na pesništvo, petje in glasbo, na stanje nad- in podrejenosti, na smisel na pravičnost intd. Kratko, na vse struge, po katerih navadno vre in valovi življenje dečka od 11. do 14. leta. Knjižico je pisateljica namenila predvsem vzgojiteljem, ki imajo posla z vzgojo moške mladine. Koliko manj napak pri vzgoji bi bilo ob takem znanju! In koliko potov do moralnih zmag in do pravega etičnega napredka se bo odprlo ob tem znanju j>red očmi vzgojiteljevl Zato to knjižico v roke staršem, učiteljem in vsem vzgojiteljem, ki jim je na tem, da rastemo, nc pa. da umiramo in da se razvijamo in zorimo v res zdravo in upa polno prihodnjosl. Priporočamo. Novo mesto Tukajšnji osmošolci vprizore v soboto, dne 13. februarja ob 8 zvečer v Prosvetnem domu Shakepearjevo dramo »Machbeth*. Delo eo naštu-dirali pod vodstvom svojih profesorjev, Režijo vodi prof. Logar. Spremljavo je zložil in z godalnim kvintetom naštudiral prof. Juvanc. Čarovniške plese je naučil prof. Dobovšek, ki vodi tudi scenska dela. Mariborske elcdaUUe Sreda, ln. februarja: Zaprto. Cotrtek, 11. februarja oli 20. url; «Dežela smehljaja«. Premiera. Red B Petek, 12. februrja: Zaprlo. Sobota. 1.1, februarja ob 2n. uri: -Baron Trenk , Zad pjič. (iostiijo Marij Šimenc + Umrla je naša druga, nepozabna tela. gospodična Lina Plodil Spremili smo jo k večnemu počitku pretočeni teden nn pokopališče na Viču. Ljubljana, 3. februarja 1037. Rodbini: Dr. F r 1 a n . i u g. J • r n e j ï i Ï. ШШШ I N O 22*21 UNI) чт Vesela m zabavna filmska opereta Sllvija in men šoier Wolt A.bach-Retiy, Olga Cehova, Leo olezak Na)nove)6i humorističnl domislekl Leo Slezaka ШШШЛ Premiera največje filmske umetnina sezone' Poslednji akord LU Dagover, Wllly Birgel, Marija pl. Tasnady TEL. 21-24 MATICA Danes poslednlli vesela mnzlkalna Igra Vražje dekle Rosil Cslkos, Tlbor v. Hslmsy, Fritz Imhofl NallepSl posnetki lz Dubrovnika ln okolice tfizčUtame 16..19:' t" 21." W Mali oglasi Dvosobno stanovanje osem pritiklln, kabinet, kopalnica, plin, elektrika, se odda za maj. Visoko pritličje, Dvoržakova Cena 900 Din. Vprašati hišnika istotam. (C) Dvosobno stanovanje se odda samostojni šivilji, ki bi prevzela v izdelavo boljšo damsko konfekcijo v liišl. - Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (č) Meteor pade z neba 30. Tinček naskoči.. Tinček je nekaj časa potrpežljivo poslušal norčave in posmehljive besede Gorile, nazadnje mu je pa bilo vsega tega le dovolj. Z nedolžnim glasom je rekel: »Če meteorja v resnici nimata. Škorpijon, pa se pomenkujmo o kakšnih drugih stvareh. — Ojojmene, kako dolge roke imaš, Gorila, in kakšne mišice! Dovoli, da si jih ogledam od blizu!« Hlapca h konjem takoj sprejmem za razna dela. LJubljana, Prulc 8. (b) Mlinarski pomočnik se takoj sprejme. Mlin, Ljubljana-Vič. (b) Prodajalka samo prvovrstna moč, z daljšo prakso v manufak-turl, zmožna tudi konfekcije, so takoj sprejme v večjo trgovino v Ljub Ijanl. Pismeno ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštonost« št. 2036. (b) Pekovskega pomočnika mladega, sprejme pekarna Logar, Golnik. (b) Mladega lovca neomenjenega, » prakso, vojaščine prostega, iščemo. Ponudbo na upravo >Slovenca« pod šifro: »Ljubljana« 2027. (b) Iščem nakupovalca za drav. banovino, zmožen kavcije. Nastop takoj. Strokovnega znanja ni potrebno. - Ivan Pre-šorn. tovarna čevljev v Kranju. (b) Na te besede se je Tinček kakor mlad kozliček zakadil Gorili naravnost v trebuh. Udarec je bil tako hud, da se je Gorila pri priči zvalil na tla in podrl še sod, ki je stal za njim. »Ali ti nisem rekel, teslo neumno/: je zakričal Škorpijon, »da mu ne pusti blizu! Zdaj pa imaš! Zahvali Boga, da sem še jaz tukaj.« Preden pa je Škorpijon utegnil priskočiti tovarišu Gorili na pomoč, je že pridrvela Tinčkova hrabra četa in preprečila njegove nakane. Trgovski pomočnik mlajša moč, verzi ran v vseli strokah trgovine, izurjen tudi v pletilski ekspedicljl ln razpošlljal-ni, želim premeniti mesto takoj alt pozneje. Cenj. dnplse prosim na upravo Slov.« pod : »Agllen in točen« št. 1997. (a) Poizvedbe Ukraden konj! 300 Din nagrade dobi, kdor najde konja rdečkasto sivega širokega lirbla, starega 11 let, znamgnje ima na levi strani hrbta 12 cm belo liso, na glavi Izpod oči do nosa prav tako belo liso, rep in grivo črno. Jakob Demšar, posestnik, Ilotovlje 24, p. Gorenja vas nad škofjo Loko. (r) Pojcjtva Krasne stavbne parcele tudi na obroke, naprodaj. Pojasnila dajo Weiss Karel, Zgor. Rndvanje, Ho steljeva ulica 37 pri Mariboru. (p) Hiša pripravna za vsako obrt, na glavni cesti v Tržiču, takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« P 1995. (p) IG Izjava! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravil kdorkoli na moje ime. Oton Christof, Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 5. (o) Kupimo Staro Halo, zlato zobovje in srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar '.iubliana. Miklošičeva 14 Stare auto-gume kupujem stalno v vseh dimenzijah po najvišjih cenah. Ivan Prešeren — Kranj. (k) Е2Е2И Polenovka namočena in suha, sar-dole, skombre v soli, sla-niki, olivno in bučno olje, ovčji sir. Partija sveža, prvovrstna. Kovačlč, Miklošičeva cesta 32, Ljubljana. (1) Tri nemške kvalitetne znamke : KAPPEL« pisalni stroji L0EWE« radio aparati »MUNDLOS« šivalni stroji Generalno zastopstvo : KLEINDIENST& POSC11 Maribor, Aleksandrova 41 Al. Planinšek, koncesijonlrana trg. agen-tura v bančnih in kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10 — vnovči vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantnejo. Vse Informacije brezplačno. (d) ■nnnnran VINA irvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Na vsa zimska oblačila dajemo 15—207, popusta Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (I) Sveže naitiuejše norveški. ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim ш slabotnim osebam. Najboljši trboveljski premog brez prahu nudi I. Pogačnik trgovina s kurivom Bohoričeva ulica S Telelon 20-99 Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki tzberl najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, 2idov ska ulica In Stari trg. (1) ki zna šivati, iščo zapo- Štev. 409/37. Razpis Občina Dobrna, srez Celje, razpisuje pragma tično mesto občinskega delovodje-pripravnika. Minimalna šolska kvalilikacija popolna srednja šola г zaključnim izpitom ali njej enaka strokovna šola. Plača mesečno brutto 1000 Din. Varščina 10.000 Din, Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z IU stinami po členu 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 15 dni ob objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri podpisani občini. Občina Dobrna pri Celju, dne 8. II. 1937. + Vsom sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, svak in stric, gospod Pepi Rottner danes po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se ho vršil v četrtek, dne 11. februarja 1937 ob treh popoldne iz hiše žalosti, v Bistrici 12, na pokopališče v Liinbušu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 12. februarja ob sedmih. Bistrica, dne 9. februarja 1937. Globoko žalujoči ostali. Vam vsem ki ste se na katerikoli način spomnili bodisi v trpljenju, bodisi ob smrti najine dobre žene in nepozabne mamice, blagopokojne Frančiške najina iskrena zahvala in topla hvaležnost! Bog naj Vam Vaša dobra dela poplača! Ljubljana, dne 9. februarja 1937. Josip in Ciril Ganuni. Barclay: 40 Rožni venec Roman. Garth je nekaj trenutkov okleval, potem pa rekel: »Ali mi prisežete, da se vaš opis gospodične Grav natančno ujema z njo samo?« »Ne prisegaj, se glasi zapoved!« je navajal zdravnik. »Tako me je učila mati, ki je bila pobožna žena. Toda nekaj drugega vam morem povedati. To namreč, da sem samo prebral, kako je opisal sestro doktor Branđ. Jaz sam se nič ne spoznani na ženske, mene bi morali vprašati samo o konjih in psih. Nisem se zato zanesel na lastne oči, temveč sem prepustil sod-l>o svojemu tovarišu, in njegova sodba bo gotovo zanesljiva, kajne?« Garth je molče preudarjal. .Jana se je obrnila in se trdno oprijela stola. Vse je bilo zdaj na tem, kako se bo odločil Garth Dalmain. Naposled je spregovoril bolnik obotavljajoč se in počasi: »Ce bi le mogel ločiti glas od osebe. Ce bi le vedel, da si kljub čudoviti podobnosti glasov, nista podobni tudi osebi.« »Prepričajte se o tem,« mu je svetoval zdaj zdravnik drzno. »Pokličiva sestro nazaj, poklekne naj lu ob postelji, potem ji lahko z roko otipljete lase in obraz in se uverite sami, ali je ta sestra v svojem modrem krilu in belem predpasniku prav takšna osebica, kakor jo opisuje doktor Brand.« To je pomagalo. Garth Dalmain se je zasmejal. »Dobro ste jo uganili« je rekel. »No zdaj mislim sam, da sem si podobnost umišljal večjo kot je v resnici. V nekaj dneh morda tega niti opazil ne bom. Povejte gospodični Gray, naj se udomi pri nas, kakor ji najbolj prija; Simpson in Marjeta in vsi drugi naj ji gredo pri vsem na roko.« »Tako mi ugajate, dragi prijatelj. In zdaj zbogom. Ko se bom vračal s svojih bolniških obiskov, se utegnem pozneje še enkrat oglasiti pri vas. Ne bilo bi napačno, ako bi skusili malo vstati in posedeti na novem stolu; mislim, da bi vam dobro storilo.« In mu je segel v roko. Doktor Mackenzie je odprl duri in Jana je neslišno odšla pred njim iz sobe. Spodaj v knjižnici jo je brez ceremonij potisnil v naslanjač in se postavil pred njo. Svetlomodre oči so se mu vlažno lesketale od košatimi obrvmi. »Oprostiti mi morate, moja draga,« je rekel. »Neokreten sem in zavozim jo če se le da. Ponevedoma sem vam pripravil nekaj težkih trenutkov. Seveda ste morali misliti ,da je na tehtiici že kar vaša služba, ko se je tako obotavljal. Toda ne jemljite si preveč k srcu, če vam zveni glas kakor gospodični Champion, in je to njemu neprijetno. V nekaj dneh bo pozabil na vse in potem 11111 boste odtehtali za deset gospo-dičen Champion. Uverjen sem, da se ne bodete trudili brez uspeha in da bom mogel že prav kmalu poročati o njih doktorju Brandu. Jaz moram zdaj oditi, gospodu Dalmainu sem svetoval, kakor ste čuli, naj poskusi nekoliko vstati in se gibati, dobro mu bo delo. Na povratku pogledam spet k njemu.« Cel rt ure pozneje je videla Jana, da se je odpeljal na svojem vozičku in mislila: »Deryck ima prav. Kakšna čudna mešanica bistroumja in omejenosti, in kako podpira vse to najine načrte.« Ako bi pa mogla čuti, kaj je brundal doktor Rob predse, ko je poganjal svojega kuštravega ponija, bi se gotovo precej začudila. Mali mož je imel navado, da je na poti od enega bolnika do drugega, rad govoril sam s seboj. I11 tako jo začel tudi zdaj: »Le kaj je moglo nagniti gospodično Jano Champion, da je prišla sem?« je vprašal doktor Rob. »Vedi vrag,« je odgovoril doktor Mackenzie. »Ne preklinjaj, fant,« je posvaril doktor Rob. »Tako te ni učila tvoja pobožna mati.« Jana piše doktorju Brandu Ljubi moj Deryck! Doslej sem vam bila sporočila samo še toliko, da sem srečno pripotovala na grad Gleneesh. Zdaj ko sem tu že štirinajst dni, je pač čas, da vam pišem nekoliko obširneje. Ne smete pa pri tem pozabiti — kar vam je sicer davno znano — da sem za pisanje kaj slaba. Vendar si ne želim ničesar bolj, kakor da bi mi vsaj to pot dobro teklo pero, zakaj popolnoma se zavedam, da sem doživela izkušnje, ki le redkokdaj doletijo žensko. Sestra Rožamarija Gray napreduje izvrstno. Ne-utrpna postaja bolniku, njegovo zaupanje do nje raste v tolikšni meri, da se ji širi srce bolj in bolj. Uboga Jana pa do te ure ni prišla dalje, kakor da je čula iz njegovih ust, da je ona pač zadnja oseba na svetu, ki bi se mu v njegovi bolezni smela približati. Ko je slišal predlog, naj bi jo povabil na obisk, je ogorčen vzkliknil: »Nikoli!« Jana jih dobiva torej s šibo, Deryck... in sicer kakor po navodilih tistega previdnega, razumnega sodnika, o deset udarcev v treh presledkih — tako da ni tspena bolj, kakor more v enem preuesti, toda dovolj, da ji srce neprestano krvavi ter se njen duh boji in trepela. Vi, dragi modri doktor, se pa smete pobahati, da ste položaj popolnoma pravilno ocenili. Bolnik trdi, da bi bilo Janino sočutje zadnji žebelj v njegov že itak težki križ. ki ga mora nosili. In zato more sočustvovati Jana le satna s seboj, ker se je lako brezupno ujela v mrežo svoje krivde. IH4 • I I J S N 0t a 5.5 4 QÛQ o 0 O O - 1 s S Z s « « S s » ® S03« S o'o « z rS B M M n o n J d (d A > n n n j « « • o » > > 2 »"»j o o s o o 'S e s -M > a> > S " « D. ■g 3! » Jj °-r£ ««1 ~ »O C oH^ o o — »-a B « O o O-«-M S. i: S o» Б j3 -IfvJM Zd Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Češ izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič Elektrifikacija Slovenskih goric Maribor, 9. febr. V današnjem »Slovencu« smo na kratko poročali o konferenci, ki se je vršila včeraj na mestnem načelstvu v Mariboru. Obravnavala je vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric, ki je za ves severni del Slovenije take važnosti, da ga moramo naši javnosti nekoliko podrobneje predočiti. Konferenci je predsedoval mariborski podžupan Fr. Žebot, bansko upravo je zastopal ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn inž. Kueh, navzoči so bili nadalje: banski svetnik dr. Leskovar, dr. Miler in Šerbinek, mestno občino sta zastopala občinski svetnik ravnatelj Hrastelj in ravnatelj mestnega «lektričnegu podjetja Uršič, občino Košaki župan Vesenjak, občino Sv. Marjeta ob Pesnici župan Human, občino Pesnico Fras, Weingerl in Jure, trg Št. Lenart v Slov. goricah dr. Kramberger in Tone Hrastelj, občino Voličino Muršak in Kodrič, trg Sv. Trojico v Slov. gor. dr. Weixl, Pinter in Cvetko. Iz drugih krajev zaenkrat zastopniki še niso bili vabljeni, ker so se vršili razgovori predvsem za napeljavo najvažnejšega daljnovoda Sp. Kungota—Sv. Trojica v Slov. gor.. Do Sp. Kun-gote je daljnovod že zgradila mariborska občina, ko je lektrificirala gornjo Pesniško dolino in Sveči no. Pri Sp. Kungoli bi bil novi daljnovod priključen na dosedanjega, vodil pa bi potem čez Košake, na Sv. Marjeto ob Pesnici, na Močno, Sv. Lenart in Sv. Trojico v Slov. gor. Celokupna dolžina tega daljnovoda bi bila 20 km in 100 m. Potrebne bi bile tranformatorske postaje pri Sveti Marjeti, v Močni, Sv. Lenartu in Sv. Trojici. Stroški za daljnovod bi predvidoma znašali 608.000, za tranfsormatorske postaje 240.000, skupno tedaj 906 tisoč dinarjev. V Košakih bi se od tega daljnovoda odcepila druga veja, ki bi segla do Št. Uja. Pro-etovod bi dovajal elektriko občinam: Ranča (Pee- nica), Cirknica in št. Ilj, od Ranče pa bi vodil tudi odcep v Jarenino. Potrebne bi bile transformatorske postaje na Ranci, v Cirknici in v Jare-nini, v Št. Ilju, ki dobiva sedaj elektriko iz Avstrije pa bi se morala sedanja postaja preurediti. Stroški za daljnovod z odcepom do Jarenine bi znašali 408.000 Din, za transformatorske [»oetaje 200.000 Din, skupaj 608.000 Din. Skupni stroški za oba daljnovoda s transfomatorskimi postajami bi znašali 1,516.000 Din, v navedeni vsoti pa ni vkalkulirano nizkonapetno razdelilno omrežje. Kakor smo že včeraj poročali, se je na konferenci predvsem razmotrivalo vprašanje, kako najti sredstva za izvedbo tega prepotrebnega načrta. Poudarjalo se je predvsem, da mora priskočiti na pomoč banovina, kakor je pomagala pri elektrifikaciji Dolenjske in drugih področij na Kranjskem. Obenem pa bo treba spretno mobilizirati tudi vsa ostala zasebna in javna sredstva, da se najde primeren kapital; stroški za elektrifikacijo Slovenskih goric namreč ne bodo majhni. Že napeljava samih daljnovodov zahteva velika sredstva, razdelilno omrežje pa je še dražje. Elektrifikacija Slovenskih goric pa je tolikega pomena, da je ni mogoče več odlašali. To področje spada med gospodarsko najnaprednejše v Sloveniji, glede prometnih zvez pa je menda najbolj zapostavljeno. Treba pa mu je nuditi na vsak način možnost, da lahko svoje gospodarstvo razvija naprej. Tu prihaja v poštev predvsem elektrifikacija, ki je zaradi bližine elektrarne na Fali najlažje izvedljiva. Ker je obenem mariborska mestna občina, ki razpolaga že z bogatimi izkušnjami v tem pogledu, obljubila vso svojo pomoč s tehnične strani, bi se dalo to važno vprašanje razmeroma lahko in v najkrajšem čaeu rešiti. Za nov pravičen in moderen uradniški zakon ?еЈпе74ап°ж$ЈкгТсе™« Ob naravnost rekordni udeležbi članstva se je vršil preteklo nedeljo občni zbor krajevne organizacije JRZ v Celju. Številna udeležba je dokazala, da je zbrala celjska oiganizacija v svoje vrste izredno delavne može in iante. ki hočejo po svojih močeh sodelovati pri političnem in gospodanskem delu. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik kra- *_____ _ ________ »! . n .t ^ \ Л ■ I, n L> i A I i i a »л/л r-w\ . jevne organizacije župan g. Mihelčič, ki je po pozdravnih besedah podal kratko sliko o delovanju odbora v prvi poslovni dobi, nato se pa dotaknil tudi nekoliko političnega polo/aja in omenil predvsem zadnje občinske volitve, ko so se naši možje in fantje po dolgih letih lahko zopet svobodno izjavili, komu zaupali vodstvo naših občin. Za tem je predsednik g. Mihelčič prebral tri . resolucije, ki jih je sestavil odbor in ki bodo odposlane na merodajna mesta. Prva resolucija je gospodarskega značaja in zahteva, naj se omilijo trdote uredbe o zaščiti kmeta, druga resolucija se nanaša na odvajanje pupilarno varnega denarja, ki naj bi ostal doma, kjer prav zaradi tega čutimo pomanjkanje gotovine, tretja resolucija se pa nanaša na vprašanje uradniških plač in zahteva v tem oziru izboljšnje predvsem za nižje kategorije državnih uslužbencev. Ta resolucija zahteva, naj se ukine uredba o znižanje rodbinskih doklad in naj se prične takoj z izdelavo vsestransko pravičnega in modernega uradniškega zakona, ki naj se izdela s pritegnitvijo strokovnih orgauizacij državnih uslužbencev. Med letom je bila izdelana tudi spomenica splošnega eocialnega značaja, ki je predlagala nekatere poti, kako bi mogli izboljšati predvsem obupen položaj socialno nižje stoječih stanov. Vse tri resolucije kakor tudi zadnjo spomenico so sprejeli zborovalci soglasno. DHB v znesku 8 milijonov din, ki gre v prvi vrsti za odplačilo starih dolgov in bo mestna občina samo pridobila, ker je obrestna mera nižja. Nadaljuje se z regulacijo Savinje in je izrekel predsednik zahvalo banu dr. Natlačenu in podbanu dr. Majcenu, ki eta si pridobila zato največ zaslug. Iz dveh vzrokov je važna regulacija Savinje: 1. ker to splošna goepodarska zahteva in 2. da moremo — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Osrl. reg. 8. br. 30474/35. zaposliti številne brezposelne. Za zaposlitev brezposelnih je občina začela tudi z regulacijo Ložnice in sedaj se bo začelo še z regulacijo Voglajne. Z brezposelnimi so bila izvršena tudi razna cestna dela, vodovod na Hrib sv. Jožefa. Posebno socialnim vprašanjem je posvečal sedanji mestni svet največ pažnje in je bilo vprav za mestne uboge kupljeno bivše Kvaternikovo posestvo v Medlogu, kjer je sedaj lepo urejeno mestno zavetišče. Po tem predsednikovem poročilu so bile z navdušenjem sprejete pozdravne brzojavke, ki so jih zborovalci poslali predsedniku vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu. Sledilo je obširno tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik g. dr. (Jantar in iz katerega je razvidno, da je odboro v prvi dobi storil vse, kar je bilo v njegovi moči. Danes je stranka v Celju močnejša kakor je bila kdajkoli prej in se je oklepajo vsi stanovi. Po absolutoriju, ki je bil soglasno podeljen staremu odboru, so ee vršile volitve novega odbora. Novi odbor šteje 36 članov, eksekutiva, ici se je izvolila takoj po občnem zboru, pa šteje 12 članov. Predsednik je ponovno župan g. Mihelčič, podpredsednika gg. dr. Ogrizek in dr. Hodžar, tajnika gg, dr. Gantar in dr. Voršič, blagajnika gg. Mikeln in prof. Bitenc, nadalje so še člani eksekutive gg. Šek, Gologranc, Fazarinc, Dorn in Kroflič. V širšem odboru so poleg tega še zastopnik posameznih vasi in stanov. Za volitve je bila predlagana samo ena lista, ki je bila soglaeno sprejeta. Volitve delavskih zaupnikov v ljubljanski tobačni tovarni Preteklo soboto so bile volitve delavskih zaupnikov v tobačni tovarni v Ljubljani, za katere sta bili postavljeni 2 listi. Lista ZZD (Zveza združenih delavcev) je dobila 212 glasov in 4 zaupnike nasprotna (rdeča) pa 355 glasov in 7 zaupnikov. ZZD je napredovala vkljub vsem lažem in intrigam, zlasti, če se vpošteva, da je bilo 186 članov-ic ZZD preteklo leto vpokojenih. V jan. 1936 je dobila ZZD 286 glasov in če odštejemo 186 glasov upokojenih članov je razvidno, da je napredovala za 112 glasov. Rdeči so napram ZZD nazadovali za dobrih 100 glasov. Z rezultatom volitev smo zadovoljni ,saj znaki že kažejo, da je začelo delavstvo spregledovati in upamo, da bo do prihodnjih volitev |>opolnoma spregledalo. Našim volivcem izrekamo vso zahvalo za zaupanje, ki so nam ga dali in jim obljubljamo, da se bomo tudi v bodoče borili za njih težnje in jim stali ob strani kakor doslej. Neznačajneži pa naj iščejo za-slombe pri onih, katerim so dali zaupanje. Tudi prav! Se bomo vsaj vedeli ravnati. Našim volivcem kličemo: Na delo, da bomo pri naslednjih volitvah Se bolj napredovali, kot suio sedaj. — ZZD. Kakor kopel telo, zobna pasta Chloro- ии^ииа d0nt usta |n zobe. Posebno po močnem kajenju, ali po delu v prašnem in suhem zraku imate občutek svežosti in čistoče, ki ga zapušča čiščenje ust z zobno pasto Chlorodont. Zahtevajte po svojem okusu peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaleteti sta enako Domači proizvod. C h I o rod o nI Narasla Ljubljanica - nevarnosti za povodenj nt Regulacija Ljubljanice za nekaj dni prekinjena — Druge regulacije se nadaljujejo Ljubljana, 9. febr. Zaradi južnega vremena, tajanja snega in deževja je Ljubljanica na Barju močno narastla. Voda Ljubljanice se med regulacijskimi deli odteka po Gruberjevem prekopu, ki je zadnje dni izredno močno narasel. Voda jo pri zasilnem jezu na špici v soboto in nedeljo liarasla prav do vrha zatvor-nice, vendar pa ee še ni razlila čez njo. Kljub temu je podjetje Dukič, ki regulira Ljubljanico, v soboto ustavilo regulacijska dela, ker donaša namreč tudi Gradaščica velike množine vode. Stanje vode pri zatvornici na Špici je sedaj nekako stalno, voda ne narašča.pa tudi ne vpada, toda to je dobro znamenje, ker kaže, da bo Ljubljanica z vsemi svojimi pritoki v kratkem vpadla, seveda, če ne bo vmes hudega deževja. V ugodnem primeru se bodo regulacijska dela nadaljevala v treh do štirih dnevih. Terenski sekciji za regulacijo Ljubljanice je danes poročal načelnik odbora za osuševanje Barja g. Vladimir Peruzzi, da ni nobene nevarnosti za povodnji na Barju. Ponekod se je voda sicer res razlila na nižje ležeče travnike, toda to je običajen pojav. Ker je eneg skoraj povsod skopnel oziroma so taja prav počasi, je zaenkrat vsaka nevarnost povodnji odstranjena. Ze pred desetimi dnevi, ko je nastopilo južno vreme, pa je bil odprt jez v Gruberjevem prekopu. Sicer pa je korito Ljubljanice nad Ljubljano in pod Ljubljano polno do vrha. Zaenkrat j>očiva 115 delavcev, ki so drugače zaposleni pri regulaciji Ljubljanice. Nadaljujejo pa se dela z regulacijo Malega grabna. Pri tem regulacijskem delu je zaposlenih 130 delavcev, od teh je 50 delavcev za specialna dela nastavljenih iz banovinskega fonda za javna dela, 80 pa bivših brezposelnih, ki jih je na to delo poslal mestni socialni urad. Mali graben je doslej reguliran do približno 1590 m nad izlivom v Ljubljanico. Delavci so presekali že mnogo ovinkov in napravili mnogo prekopov, tako da se l>o Mali graben hitreje odtekal v Ljubljanico. Doslej so izkopali že približno 25.000 kub. metrov prsti, proda, [leska. Ostnlo bo še kakih 4500 m nereguli-ranega Malega grabna, ki ga bodo urejevali še Deputacija ZZD pri banu Ljubljana, 9. febr. Pri gospodu banu dr. Marku Natlačenu se je /glasila deputacija Zveze združenih delavcev (Centrale), v kateri so bili: Kukovira Franc, predsednik, Preïelj Franco, načelni tajnik, in strok, tajnik Sešelj France. Gospod ban je deputacijo zelo prijazno sprejel. Deputacija mu je predočila težko slanje delavstva, predvsem pa mu je poročala o obupnih razmerah v Senovem, kjer je danes okrog 780 ljudi brez dela in zaslužka. Gospod ban je pokazal popolno razumevanje za stvar in obljubil, da bo v razpoložljivih možnostih upošteval predloge, ki mu jih je deputacija izročila v skupni spomenici. Deputacija je dalje opozorila gospoda bana na nreditev starostnega zavarovanja in pragmatične nastavitve delavstva pri Kranjskih deželnih elektrarnah. Gospod ban je pojasnil da so bile v tem oziru storjene predpriprave lirez prave zavarovalno matematične podlage. Uslužbenci KDE se že dolga leta borijo za starostno zavarovanje. Bivši činitelji so bil v tem pogledu silno radodarni z obljubami Napravljen je bil sicer osnutek pravilnika, računsko se pa ni nihče lotil téga vprašanja. Na svoječasno vspodbudo ZZD je g. ban vzel to zadevo resno v roke in dal napraviti zavarovalno tehnične račune, ki so pa pokazali, da stvar v tej obliki ni izpeljiva. Skušalo pa se bo tem ljudem pribaviti službeno pragmatiko. Gospodu ban uje deputacija pojasnila tudi krajevne razmere in zahteve lesnega delavstva ol» razlastitvi Auerspergovih gozdov. V tem oziru je deputacija dobila povoljen odgovor. Gospod ban se je zanimal tudi za splošen po- kakšnihS—6 let. Ko bo Mali graben povsem reguliran, bo tekel v ravni črti od svojega odliva pa do izliva v Ljubljanico. Vsaka možnost povodnji zaradi Malega grabna bo v bodoče izključena. Enako nadaljujejo tudi regulacijo Gradaščice. V letu 1925—1926 je bila Gradaščica regulirana od izliva do Vojnoviča na Viču. Sedaj pa se jo pričela regulacija od Vojnoviča proti Kozarjam, in sicer je reguliranih že okoli 600 nadaljnjih metrov. Letošnji program bo izvršen približno do Velike noči. Sredstva za to regulacijo so prišla prejšnja leta iz mestnega zaklada, ko pa se je regulacija približala mestni meji, pa je nadaljevanje regulacije prevzela banovina. Če bodo krediti, so bo morda še letos nadaljevala regulacija proti Me-cesnelovem mlinu in proti jezu v Kozarjah. Sedaj je zaposlenih pri regulaciji Gradaščice 61 delavcev. S pomočjo rednih kreditov bo omogočeno vs«j regulacijo Gradaščice dokončati že v treh letih. Regulacija Ljubljanice bo zaključena letos v jeseni. Nato prično graditi stalno zatvornico pri cukrarni. Ta zatvornica bo šele končno regulirala stanje vode v Ljubljanici in na Barju. Morebiti bo postavljena pri zatvornici tudi hidro-centrala, ki bo imela zmogljivost kakšnih 800 kilovatov. Po postavitvi zatvornice pa bo treba utrditi tudi dno v Gruberjevem prekopu, ki ee spreminja. Ko so namreč pred vojno uredili brežine Gruberjevega prekopa, so pozabili utrditi tudi dno. Zaradi tega se je dno znižalo ponekod že za dva in še več metrov. Vsa ta regulacijska dela nadaljuje, kakor znano, Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice. Nadzorstvena dela vodi inž. Ciril Pogačnik. * Včferaj je bila na Ljubljanici ponovno komisija, ki je na predlog banske upravo in po nalogu gradbenega ministrstva preizkušala kakovost betona pri brežinah. Ta komisija je od lani do letos že večkrat pregledovala na kraju eamem beton in ni njen obisk nič posebnega. Prvotno jo bil beton elab ter se je podiral in krhal, sedaj pa je delo prav te komisije omogočilo, da so brežine Ljubljanice zgrajene s solidnim betonom. ložaj delavstva po obratih in je med drugim omenil tudi stavko papirniškega delavstva. Deputarui je povedal, da lx> v bodočih dneh šo enkrat posegel inicijativno vmes, da se spor poravna. Pri pogajanjih za novo kolektivno pogodbo Kranjske industrijske družbe sodelujo tudi ZZD. Ker podjetje no odstopi od 11% znižanja plač, jo deputacija v posebni skupni spomenici prosila gospoda bana, da podpre težnje delavstva KID tudi v tem oziru, da da delavstvu nazaj praznike, ki znašajo 0.26% in dovoli plačane dopuste, ki bi obremenili podjetje samo za 0.60%. Gospod ban je izjavil, da I>o s svoje strani podprl delavstvo pri njegovih težnjah in zahtevah. Pred zaključkom nove kolektivne pogodbe kovinarjev Po skoro enomesečnih pogajanjih za sprejem nove kolektivne pogodbe pri Kranjski industrijski družbi so prišla pogajanja z mrtve točke in stojita delegaciji pred podpisom. To dejstvo je tembolj zadovoljivo, ker bi moralo v nasprotnem primeru nastopiti že 15. februarja brezpogodbeno stanje. Kolektivna pogodba bo najbrž podpisana še pred nedeljo. O vsebini nove kolektivne pogodbe pa ne moremo soditi, dokler ne bo objavljena, — Otrok živ sgorel. V Slavonskem Brodu «e. je igrala doma triletna hčerka družine Rados. Deklica je vzela večji kos papirja in ga zažgala. Pri tem se ji je vnela oblekra in ker si ni mogla pomagati, se je kmalu zgrudila nezavestna na tla. Ko so se starši vrnili, so jo našli skoro zgorelo ležati na tleh v zadnjih zdibljajih. André Gide: (Nadaljevanje.) Vrnitev iz Sovjetske Rusije Obiskal sem več stanovanj v tem uspevajočem kolhozu. .8 Rad bi izrazil čudni in žalostni vtis, ki se odraža v vsakem od teh »interijerjev«: to je vtis o popolnem razosebljenju, depersonalizaciji. V vsakem teh stanovanj je i6to prostaško pohištvo, ista Stalinova slika in popolnoma nič drugega. Niti najmanjšega osebnega predmeta, najmanjšega osebnega spominka. Vsako 6tanovanje ве da zamenjati in to gre tako daleč, da se kolhozniki, ki se zdi, da je moči zamenjati tudi nje same, sejijo iz enega etanovanja v drugo, ne da bi kaj opazili." Kaj bi si človek želel česa boljšega? Sreča za vse se ne da doseči drugače kakor na stroške vsakogar. Ce hočete biti srečni, bodite vsi enega obraza. III. V Sovjetski Rusiji je dovoljeno vnaprej in enkrat za V6elei imeti o vsem in o čemerkoli eno samo mnenje. Sicer pa je človeški duh tam tako pri- » V mnogih drugih sploh ni govora, o posebnih stanovanjih. Ljudje epe po skupnih epalmcah, po »četah« kakor pri vojakih. " Ta brezosebnost slehernega človeka mi dovoljuje »udi misliti, da listi, ki spe po spalnicah, trpe zaradi poniešanosti in zaradi pomanjkanja zbranosti, ki je pri njih možna dosti manj, kakor če bi bili sposobni za individuelno razlikovanje in doživljanje. Toda ali moremo to razosebljenje, za katerim stremi, kakor ee zdi, v Sovjetski Rusiji vse, smatrati za napredek? Zase tega ne morem verjeti. Tako se sreča lažje doseže! Zato tudi, kakor so mi pravili kolhoznik vso svojo zabavo uživa skupno. Njegova soba ni nič drugega več kakor ležišče, da ha njem spi. Vse njegovo življenjsko zanimanje se je preselilo v klub, v kulturni park, v vse kraje, kjer ee zbirajo ljudje. krojen in vkalupljen, da ljudem ta enakoličncet postaja lahka, naravna, neobčutna, tako zelo, da ei niti ne mislim, da se meša vanjo kaj hinavščine. Kaj so to res tisti ljudje, ki so nosili revolucijo? Ne, to 60 tisti, ki zajemajo iz nje dobiček. Veako jutro jih »Pravda« poučuje, kaj se spodobi vedeti, misliti, kaj verovati. In joj tistemu, ki gre čez to! To je tako, da se človeku zdi v6akokrat, kadar se razgovarja s kakim Ru6om, kakor da bi se raz-govarjal z vsemi. Ne da bi se ravno vsakdo ravnal natanko po enem geslu; toda vse ie urejeno tako, da se ne bi moglo zdeti drugače. Mielite si, da se to vkahipljevanje duha začenja že od najnežnejše-ga detinstva ... Od tu tisto nenavadno pojmovanje, ki se mu ti, tujec vča6ih čudiš, od tu nekatere možnosti za srečo, ki te še bolj presenečajo. Ti pomiluješ te ljudi, da stoje ure in ure v kači; toda njim se zdi čisto naravno, da čakajo. Kruh, sadje, eočivje, ве ti zdi slabo; toda eaj ni nikjer boljšega. Te tkanine, ti predmeti, ki ti jih kažejo, se tebi zde ogabni; toda saj ni izbire. Ker je odvzeta sleherna točka za primerjavo, razen za primerjanje z obžalovanja vredno preteklostjo, se boš veselo zadovoljil 6 tem, kar ti ponujajo. Tu je važno ljudi prepričevati, da je človek srečen tako, kakor pač more biti. namreč v tem, da pričakuje boljšega; prepričevati ljudi, da бо povsod drugje manj srečni kakor oni. Tega ni moči doseči drugače, kakor da skrbno preprečujejo vsako zvezo z zunanjim svetom. (S tem mislim na onstran meja.) Ruski delavec se ima za srečnega, je srečnejši kakor pa delavec v Franciji ter бо njegovi življenjski pogoji enaki ali pa celo znatno nižji. Izredno težko mi je ta razmišljanja podajati v redu, toliko vprašanj se v njih križa in prepleta. Nisem strokovnjak, zato me gospodarska vprašanja zanimajo вато zaradi svojega psihološkega odmeva. Peihološko si znam prav dobro razlagati, zakaj je treba delati v zaprti skledi, zakaj je trebn meje narediti neprozorne: vse dokler ne bo v Sovjetski Rusiji novega reda in dokler ne bo položaj boljši, je zaradi sreče njenih prebivalcev važno, da ostane ta sreča prikrita in na varnem. V Sovjetski Rusiji občudujemo izredno stremljenje po izobrazbi, po kulturi; toda ta izobrazba poučuje ljudi samo o tistem, kar jim more duha privesti do tega, da se blagruje zaradi vsakokratnega splošnega stanja in da misli: »O Sovjetska Rusija... Ave, spes unica!« Ta kultura je uravnana vsa v eno smer; ne vsebuje ničesar neprizadetega, nesebičnega; marveč samo kopiči, kritičnega duha v njej pa kljub marksizmu skoraj popolnoma manjka. Dobro vem, da imajo v Rusiji polna usta tega, čemur. pravimo »avtokritika«. Od daleč sem to samo-presojanje občudoval in menim, da lahko prinese čudovite uspehe, samo če ga ljudje resno in iskreno uporabljajo. Toda hitro sem moral spoznati, da je vsa tista kritika samo v tem, da se izprašuješ, ali je to ali ono >v liniji« ali ne; če odštejemo opozorila in pritožbe, kakor n. pr., da je juha tisto, o čemer se prerekajo. Prerekajo se o tem. ali ves, če je to delo ali oni gib ali ta in ta teorija v skladu s to posvečeno linijo. In gorje tistemu, ki bi skušal siliti dalje! Kritiziraj v liniji kolikor hočeš. Kritika čez linijo pa ni dovoljena. O tem navaja zgodovina dovolj zgledov. In nič ne ograža kulture bolj kakor to duhovno stanje. Razložil bom to reč obširneje. Sovjetski državljan izredno malo ve o inozemstvu. še več: prepričali so ga, da gre v inozemstvu na vseh področjih vse dosti slabše kakor v Sovjetski Rusiji... To utvaro vzdržujejo vede; zakaj treba je. da se vsakdo, tudi če je nezadovoljen, blagruje, da ima vlado, ki ga varuje hujšega zla. Od tu izvira nekak kompleks superiornosti, nad-moči, o katerem bom navedel nekaj vzgledov. \feak študent se mora učiti kakega tujega jezika. Francoščino docela zanemarjajo. Poznati morajo angleščino, zlasti pa nemščino Čudim se, ko slišim, da ju govore tako slabo; drugošolec bi pri nas znal več. Eden izmed tistih, ki jih izprašujemo, nam raz- loži to takole (v ruščini, Jef Last prevaja): »Nemčija in Združene ameriške države so nas pred leti lahko še v tem ali onem učile Zdaj pa se nimamo od tujcev več kaj naučiti. Cemu bi torej dobro govorili njihov jezik?«10 Sicer pa, če se kljub temu razburjajo zaradi tega, kar dela inozemstvo, se predvsem brigajo za to, kaj tujina misli o niih. Zanje je važno, da vedo, če jih dovolj občudujemo. Boje se pa, da smo nezadostno poučeni o njihovih zaslugah. Od nas nc žele toliko, da bi jih čeea naučili, marveč da bi jim delali komplimente. Ljubka dekletca, ki se gneto okoli mene v tem otroškem vrtcu (kjer je sicer treba vee pohvaliti, kakor sploh, kar store za mladino), me vznemirjajo z vprašanji. Ne gre jim zato, da bi izvedele, če imamo v Franciji otroške vrtce, pač pa zato, če v Franciji vemo, da imajo tudi v Sovjetski Rusiji lepe otroške vrtce. Vprašanja, ki vam jih stavijo, so včasih tako preeenetljiva. da pomišljam. ali bi jih povedal, ker bo kdo mislil, da si jili izmišljujem. Nejeverno se mi nasmihajo, ko pravim, da ima Pariz tudi podzemeljsko železnico. Kaj nimajo samo tramvajev? omnibusov? ... Nekdo izprašuje (in to niso več otroci, marveč izobraženi dclavci), če imamo mi v Franciji tudi šole. Drugi, ki je malo bolje poučen, zmigne z rameni; šole, seveda jih Francozi imajo, toda v njih otroke pretepajo. Samo po sebi umevno je. da eo vsi delavci pri nas zelo nesrečni, ker še nismo »imeli revolucije«. Izven Sovjetske Rusije je zanje sama moč. Razen nekaj nesramnih kapitalistov ee vei drugi ljudje otej>ajo po temi. Ko nismo nič prikrivali svoje osuplosti, je študent res pristavil: »Razumem in danes razumejo vsi. da je to nesmiselni razlog Ce vam tuj jezik ne «luži za izobrazbo, pa še vendar lahko služi za poučevanje.« Kaj pravite ? lako, sedaj sem se naplesal in na pil 1er sem danes podoben Prešernovemu »Učencut, — samo s lo razliko, da je pred pust prinesel njemu kugo med materine petlce, meni pa med moje. Pil sem in imam danes mačka, plesal sem in imam danes strgane podplate, ženil sem se in moram danes vleči >ploli*. zapravljal sem in imam danes strgan žep. Sem il sem se in sem nu koritu sum šema ostal! h'es žalostna bilanca v pepi-lnlčnem jutru! ■Vfr se ne boj. neznani moj čitatelj, ki boš to bral in boš mislil, da sem pisal prav o Tebi! lakih veselili bralcev, kakor si l i in kakor sem jaz, je na lepi slovenski zemlji še obilo! Malo smo za,nižali, ko bi morali videli sive dneve, malo smo si z vato zatlačili ušesa, ko so nam govorili o bedi, stiski in pomanjkanju drugih, — samo smo sc mi dobro imeli! l'a je le potreben današnji dan, ko moramo po veselem pred pustu spoznali, da jc vsakega ognja posledica h> — popil! 7.nto skleniva, dragi moj pred-pustni vesel jarek s Prešernovim učencem: iPred-pust, li čas presti-, ti, da bi ne prišel v drugo!t Pa še malo pomisliva na Gregorčičeve verze, ki nam pojejo, da ne Pepelnica, temneč dan Vstajenja jc naš dan! Poskusiva, nemara prihodnje leto n/itria lir bo treba hoditi po svetu na pepel nivo s sklonjeno glavo in s skesanim pogledom! Koledar Sreda, 1f). februarja: Pepelnica. Sholastika, devica; Sotćra. Novi grobovi V Ljubljani je umrla gdč. Lina Plochl. Pokopali so jo na župnem pokopališču na Viču. — Na Ilirski cesti 20 je umrl gospod Ivan Kovač, višji revident drž žel. V pokoju. Pogreb bo danes ob pol 3. popoldne. Naj v miru počivata! Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V torek dopoldne je umrl na Igu gosp. Jakob Erjavec, ključavničarski mojster Pogreb bo v četrtek ob 9 dopoldne na Igu. Osebne vesti Odvetnika gg. dr. Miran Bleiweis-Trsteniski in Viljem Muc sla vpisana v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani. Ženitev na »Pohorskem domu«. V župni cerkvi sv. Jurija v Hočah sta bila poročena gdč. Štcfika Štimnikar, oskrbnica in najemnica »Pohorskega doma« in g. Tišlar France, posestnik in lastnik mehanične delavnice v Slovenjgradcu. Iskreno čestitamo! Jabî'ei (f radarskega ptavarra Danes obhaja 50-letnico rojstva rudarski glavar ing. Močnik Josip, predetavnik našega rudarstva v najširšem smislu Slav-Ijeuec se je rodil v starem rudarskem revirju v Idriji kot sin rudarskega nameščen ca Slrokovn? študije je končal v Pribramu ter kot mlad inženjer začel svojo karijero v Bosni. Po svetovni vojni, v kateri |e bil ležko ranjen, ga je služba privedla ludi v Slovenijo. Tu se je kot ravnatelj drž. rudnika v Velenju boril z uspehom za zgraditev kalorične električne centrale. Ta usneh je rudniku zasigural obstoj tudi v današnji težki krizi. obenem pa našemu gospodarstvu dal velevažeu objekt. V letu 1931 so ing. Močnika jiozvali v ru: darsko upravno službo, katero ie vršil že v Bosni in Sloveniji in v kateri danes zavzema važen jwlo-/aj rudarskegn glavarja. Kot tak združuje vse težnje in iioirebe tako rudarskih podjetnikov kakor rudarjev. Javnosti so še v spominu socialni pre-tresljaji v našili črnih revirjih v zadnjih letih Ob tej i^riliki ie slavljenec pokazal v polni meti. da jc važen položaj rudarskega glavarja poverjen osebi, poznajoči potrebe delavca in interese fxxljelij. Zato gre g. glavarju nemala zasluga, ki je v današnjih težkih časih, ki ga preživlja naše rudarstvo, znos nejše (i glavarju k življenjskemu jubileju iskreno čestitamo! Svoîi k svojim! Za pran;e perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To >e PERÏOIV praln: prašek — naš slovenski 'zdelek. — Tiskovni odsek Rafaelove družbe. Rafaelova družba v Ljubljani ima velikopotezen liačr» za izvedbo Izseljenskega instituta v Ljubljani. Zadeva zavisi le od novega državnega proračuna. Institut bo zaje! slovensko in jugoslovansko izseljenstvo v celotnem obsegu. Delogrok instituta bi bilo delo. ki ga sedaj vrše državne, banovinske in privatne izseljenske institucije. Praktično bi bil institut razširjena in izpopolmena Rafaelova družba in to iz dveh razlogov: veliko večino jugoslovanskih izseljencev tvorijo vprav Slovenci, drugič si je Rafaelova družba pridobila sloves, najboljše in najuspešnejše izseljenske institucije v Jugoslaviji. Tiskovni sklad Rafaelove družbe flORD) vrši poročevalsko službo: inozemskim slovenskim listom poroča o domovini, domačim listom daje na razpo lago vse podatke o izseljenstvu. Glavno delo je torej sodelovanje pri vseh našili inozemskih revijah in listih s fKiročevalskimi listi, ki izdejo večkrat na mesec ter širjenje smisla za izseljence s članki in dopisi med domačimi listi: tako je treba izseljenski problem stalno ohranjati pred cičmi naroda. Odsek hoče zbirati in skrbeti za novo izseljensko književnost. V la namen hoče preurediti Izseljenski vestnik »Rafael«, ki postane glavni organ bodočega instituta v obliki mesečne revije. Skrbeti treba in izseljenski problem toliko jioudarjati, da prodre tudi že do mladine v šoli: z literaturo mora priti v čitanke, s podatki v pouk zgodovine in zem- ljeP l'oRD je svoje delo v službi velike ideje Iz seljenskega instituta pričel ter želi od inozemskih kakor od domačih listov, da se nanj obračajo s svojimi željami ali mislimi. — Kmetijska družba kmetu naza|. Prejeli smo: V nedeljskem listu je bilo v članku »Kmetijska družba kmetu nazaj,« pod naslovom »Kako »o glasovali za razid družbe«, uvrščeno moje ime pod Jt 13 med tiste, ki so glasovali za razoust družne. To pa ni res. Če pogledate »Slovenca« z dne 30. decembra 1932, boste videli, da sem ravno jaz največ govoril proti razidu družbe in tudi glasoval proli. Kmetijska podružnica v Železnikih je mene nekdanjega njenega člana, takrat sem bil član podružnice v šiški, imenovala za delegata na občnem zboru, ne da bi dobil kako naročilo, kako naj glasujem. Drugi delegat je prišel na občni zbor, pa ni glasoval, ker se je ob času glasovanja zaradi mojega govora odstranil iz dvorane in je nekdo drugi oddal glas namesto njega, tako mi je povedal po občnem zboru. Če ie v zapisniku občnega zbora o . glasovanju navedeno moje me z glasovanjem z a , je to goljufija. Iz članka namreč vsakdo sodi, da sem jaz glasova! za razpust. Franc Demšar. — Op. uredništva: 'Slovenec« je objavil pod naslovom »Kmetijska druiba kmetu nazaj!« odločbo policijske uprave v Ljubljani dobesedno, kakor jo je prejel. Glasovalci so v lej odločbi navedeni po zapisniku v občnem zboru, zato je jasno, da je bilo glasovanje g. Fr. Demšarja v zapisniku napačno zabeleženo. — Propaganda za naš tujski promet na Češkoslovaškem. V povzd'go češkoalovaško-jugoslovan-skega turističnega prometa je Oficielni turistični biro kraljevine Jugoslavije v Pragi te dni otvoril podružnico v Brnu, ki bo lavno tako posvetila svoje delovanje pospeševanju in razvoju našega tujskega prometa. Naslov nove podružnice, ki je obenem prevzela zastopstvo »Putnika«, glasi: Oficielni turistični biro kraljevine Jugoslavije, podružnica, Brno, Janska ulica 11. — Slabi uspehi na gimnaziji v Karlovcu. Na koncu prvega polletju je bilo na gimnazij v Karlovcu izključenih 52 dijakov zaradi slabili uspehov. kar je izredno veliko število za lo gimnazijo. Veliko izmed izključenih dijakov jo višješolcfcv. — Huda nesreča železničarju. V Bos. Brodu se je hudo ponesrečil železničar Savko Tripkovič, oče šestih olrok. Po nesreči jo padel pod vlak, ki ga je odbil s tako silo, da je ubožcu počila lobanja in si je zlomil obe roki. — Oj la IjuboNUmnost! 19 lelna Dragica Šabič iz Zaglavja pri Banja Luki je bila ljubosumna na svojo 17 letno sestro Ivanko, ker je njen zaročenec dvoril tudi njeni sestri. Ko je Ivanka spnla, ji je Dragica zažgala lase, Ivanka je izgubila lase, poleg tega je pa močno opečene po glavi. — Pred ogledalom se je ustrelil. V Cazinu si je vzel življenje tamkajšnji upravnik pošti? Muhn-med Burzič, ki je bil znan kulturni delavec in predsednik mnogih društev v Cazinu. I>o 11 dopoldne je sprejemal stranke, nato pa zaprl vrata, stopil pred ogledalo in si pognal kroglo v glavo. — Nemško-jugoslovaaski turistični promet. Putnik« nam poroča, da je bil v turističnem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo tečaj turistične marke ludi za mesec februar določen na 14 din. — Običajna in trdovratna zaprija :n prebavne težave se odjiravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odpove nikdar Nobena privajenost — tudi pri daljši uporabi gotovo učinkuje. Poskusite najprej mali zavoj. Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935. Liubtmno V Ljubljani, 10. februarja. Gledališče Drama: Sreda, 10. februarja: »Na ledeni plošči.« Red Л — Cerlek. 11. februarja: »Simfoni- | ja 1937.« Premierski abonma Opera: Sreda, 10. februarja: »Hoffmannove pri- i povrdke.« Red Sreda. — Četrtek, II. lebritarja:' »Baletni večer.« Red čelrtek. Predavanja Union — bela dvorana: Drevi ob 8. predavanje iz ciklusa predavanj Danice, Zarje m Savice: ■Enakopravnost žene v lavnen1 in pridobitnem življenju.« Predava dr. N. Pivec-Stelč Za člane je udeležba obvezna, iskreno vabimo vse starešinstvo iu tiste, ki se za lo vprašanje zanimajo. Slovensko zdravniško društvo priredi XXXIII. znanstveni sestanek v petek 12. februarja 1937 ob 18. v predavalnici internega oddelka obče bolnišnice v Ljubljani s predavanjem g. docenta dr. Iva na Malka o patologiji kliniki in terapiji parati-reoidnik alekcij. I del. Vabljtni vsi gg. zdravniki in medicinci! Ljubljansko okrožje ZFO bo imelo v četrtek 11 t. m. ob 8 zvečer v dvorani Kokodelskcga do-mo, Komenskega ul. 12. III. skupni fantovski sestanek. Predaval bo g. urednik F r. Terseglav o »Kulturnih silah katolicizma (stvariteljska sila borb-nost)« Dobodošli vsi člani naših fantovskih odsekov, naši prijatelji, zlasti članstvo Kat društva rokodelskih pomočnikov. Dr. Milan Vidmar podaja danes 10. februarja v elektro-predavalnici ljubljanske tehniške visoke šole svoj »Razgovor z Nikolo Teslo«. Vabi AKE. Prireditve in zabave Frančiškanska dvorana: Bogat srečolov čaka v nedeljo popoldne ob 5 vse številne udeležence dobrodelne prireditve Društva za varstvo deklet. Dobitki so zelo bogati in mnogoštevilni, srečke pa samo po 2 din. Poleg lega pa bo tudi še zelo zabaven spored s priznano ljubkimi igrami Križar.ev in Klaric, kakor: »Ivčkove sanje,« »Oj, ta Polona!« itd. Ne zamudite! Sestanki Društvo absolventov drž. trg. šol ima v četrtek 11. t. m ob 20. v restavraciji Zvezda svoj redni mesečni sestanek, združen s predavanjem g. dr. Janka Kostla o pokojninskem zavarovanju za absolvente trg šol Društvo zobotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani obvešča vse člane, da bo redni letni občni zbor društva 13. t. m. ob 8 zvečer v Delavski zbornici (mala dvorana). Kino Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob 8. Inkognito (Gustav Frôhlich, tlansie Knotek) in Dovičeva mala (Anny Ondra). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. 1 Podpisnikom 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske. Vsi oni, ki so podpisali t% obligacijsko posojilo mestne občine ljubljanske, se vabijo, aa v lastnem interesu čim preje dvignejo v Mestni hranilnici ljubljanski dodeljene jim obveznice. Prvo žrebanje anuitetnih obveznic bo brezpogojno že 15. februarja 1937., lako, kakor je bilo že od vsega početka predvideno v amorti-začnem načrtu. 1 Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor Ljubljana poziva celokupno članstvo organizacije, da se udeleži ooereba ranjkega tovariša K o p f i v c a Ivana, prvega in dolgoletnega zastavonoše oblastne organizacije, ki bo v sredo, dne 10. februarja 1937 iz Verovškove ulice št. 12 (Šiška) na pokopališče k Sv. Križu. I ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da se vrši redni letni občni zbor v petek, dne 26. februarja t. i ob 8. zvečer v |>osebni sobi gostilne Cinkole. Odbor. (2026> I Vlom pri Šestici pojasnjen. Pred dnevi smo poročali o zelo predrznem nastopu nekaterih vlomilcev, ki so hoteli vlomili v stanovanje gosp.i Gašperinovo, restavralerke pri šestici. V lej restavracij sredi mesta je sicer mnogo osebja in stalno tudi mnogo občinstva, zato je prav predrznost vlomilcev presenetljiva Ko je bilo v restavraciji največ gostov, lo jc proti večeru, so se postavili Irije tatovi v vežo nn stražo, dva pa sla se podala v stanovanje. Vlomilci so najbrže zvedeli, da j" (iašperinova družina odšla na sprehod. Niso pa računali s tem, da je v stanovanju ostala vzgojiteljica z otrokom. Ko sta vlomilca že vlomila skozi železno ograjo pri vratih, jima Je prišla vzgojiteljica nasproti. Vlomilci so najprej že špekulirali, da bodo ukradli železno zasilno blagajno restravralerke. Ko sla vlomilca opazila vzgojiteljico. sta naglo zbežala. Vzgojiteljica, gdč. Lucija Wietsch-ova, pa si je vlomilce zapomnila in je policiji oba vlomilca natančno opisala. Ni bilo dolgo lega, ko je policija oba vlomilca že prijela. Sla to še mlada fanta, toda že stara znanca |*>-liclje Štefan Gradiček in Ivan Leinfelner. Nekaj časa sla ua policiji tajila, končno pn sta priznala, da sta res poskušala vlomiti v stanovanje restavralerke. Policija pa je imela prav tisli dan opravka ludi z drugim vlomom, namreč v «lanovanjo odvetnika g. dr. I. C. Oblaka v Dalmatinovi ulici. Tain so imeli vlomilci večji uspeh. Odnesli so mnogo preprog in obleke v vrednosti več tisoč dinarjev. Policija je vse lo blago zaplenila, ker vlomilci niso imeli časa. da bi ga spravili v denar. Tako je policija z aretacijo teh dveh vlomilcev pojasnila dva vloma. Poleg teli dveh vlomilcev pa je jHjlicija aretirala še nekaj njihovih tovarišev, I Vlomi in tatvine. Poročali smo že o predrznem dejanju mladega tatu, ki je v Veliki čolnarski ulici odnesel železno blagajno, ki jia je bil takoj nato ujet na Prulah. Policija poizveduje sedaj za sokrivcem tega tatu. nekim približno 26 do 28 let starim moškim. Prijeti tat namreč tie ve ali noče izdati imena svojega sokrivca. — Od nedelje na ponedeljek je nekdo vlomil v leseno izložbo na vogalu vrta v Kolodvorski ulici 11, ki je last dr. Venceslava Meglerja. Ukradel je več parov čevljev, vrednih okoli 2600 Din. — Te dni so tatovi sneli z dveh tovornih avtomobilov ua dvorišču carinarnice nekaj električnih signalov, električnih siren in drugih predmetov. Slične tatvine z avtomobilov so v bližini carinarnice zelo jxigosle. Rudjer Boškovič — predhodnik Einsteina Predavanje dr. Sava Čermclja. j V okvirju Prirodoslovnega društva jc predaval dr. Lavo Čermelj za spominsko obletnico znamenitega jezuitskega učenjaka Rudjera Boškoviča in številni obiskovalci, predvsem iz mladih vrst, so do kraja zasedli predavalnico mineraloškega instituta. Dr. Čermelj ie predaval poljudno in na zanimiv način približal delo Boškoviča tudi onim, ki nimajo kake posebne strokovne izobrazbe v fizikalnih stvareh. Sploh so vsa predavanja Pri-' rodoslovnega društva več ali manj prikrojena splošni izobrazbi, ki jo daje srednja šola. G. predavatelj je najprej na splošno označil veličino učenjaka Boškoviča in poudaril njegov vsestranski genij politustorskega obsega, kakršnih danes ni več. Saj je bil Boškovič fizik, matematik in astronom, geodet in arheolog, diplomat in pesnik. Pri vsem tem pa se je povsod izkazal za globokega misleca. Njegovo najbolj obsežno delo so Philosophiae naturalis principia ... in pred 15 leti je izšla nova latinska izdaja tega dela, ki ima tudi angleški tekst. Obširna je literatura, ki se na Boškoviča nanaša, in jo je največ oskrbela Jug. Akademija v Zagrebu ob raznih jubilejnih prilikah, pravkar pa pripravlja spomenico Astronomsko društvo v Beogradu. Končna ocena Boškovičevega dela se tako še ne da izreči. Dr. Čermelj je svoje nadaljnje besede posvetil samo eni večji Boškovićcvih študij ter ga je očrtal kot fizika spričo sodobnih fizikalnih teorij. Boškovič je v tem pogledu nadaljeval in svojevrstno poglobil prirodoslovno-matematične principe Newto-nove, ki so utemeljile mehaniko. Boškovič je namreč izpodbijal in nasprotoval načelom absolutnega časa in prostora ter je ugotavljal le realni čas in prostor, kakor je podan po razstoju materialnih točk. Prostor ni zvezan, neposreden dotik najmanjših snovnih delcev je izključen in ti delci so kot izhodišča sil brez razsežnosti. Sile — Newto-liovu gravitacijske sile pa niso monotone, td se pravi, da ne pojemajo enakomerno z razstojem po nekem zakonu, temveč oscilirajo v bližini samega središča. Ta Boškovičeva zamisel je z Bobrom znova oživela v elektronski teoriji. Boškovič se je uprl zakpnu gravitacije, ki naj bi bila svojstvo materialnih teles, in prav tako zakonu vztrajnosti. G. predavatelj je seveda obširneje razlagal te nazore in njih posledice. Zanimivo je, da je Boškovič svoja znanstvena naziranja objavil v komentarju, s katerim je opremil Stojkovičevih 24.000 heksametrov, ki vsebujejo Nevvtonovo fiziko. Te dodatke je prvi odkril in prinesel v javnost zagrebški vseučiliški profesor Varičak. 1911. leta. Šefa finančnega odbora Ekspoze trgovinskega ministra Levanlo, kt je bil še pred kratkim nepomemben, hitro narašča. Navaja številke in pravi, da smo izvozili na Špansko 2200 glav goveda, v Avstrijo , 5150, v Nemčijo 5831, medtem ko smo v Levanto, Egipt in Palestino in na Malto izvozili lani 18.923 glav goveda. Leta 1936 smo izvozili 49.861 glav proti 36.779 leta 1935. Vrednost izvoza je leta 1936 ! znašala 84 milijonov dinarjev, lela 1935 pa 57 milijonov. Usj>ešen jc bil tudi izvoz svinj. Leta 1935 smo izvozili 218.000 glav v vrednosti 264 milijonov, leta 1936 pa 301.000 v vrednosti 423 milijonov, i Masti smo izvozili 453 vagonov v vrednosti i 58 milijonov dinarjev, lansko leto enio j>a izvozili 673 vagonov v vrednosti 101 milijona dinarjev. Nato daje minister kratek pregled strokovnega šolstva in dijakov in |)ravi, da imamo 17 državnih, 2 mestni trgovski akademiji s 134 oddelki. 4S00 dijaki, 2-8 učitelji. 3 pomotsko-tehničniini akademijami z 12 oddelki 273 dijaki in 36 učitelji. Osem dvorazrednih trgovskih šol, 7 erediijetehniških šol, 25 moških obrtnih šol, 2 ženski učiteljišči. 235 ženskih obrtnih šol, med njimi 1 državna, druge pa ! samoupravne ali čisto banovinske. Poleg teh spada i v pristojnost ministrstvo za trgovino 460 etrokov-| nih nadaljevalnih šol s 1030 razredi, 1463 učenci j nt 3305 honorarnimi učitelji, dalje 28 trgovskih šol j s 118 razredi, 45S6 učenci in 280 honorarnimi uči-I telji. Poudarjam, da se posebna skrb in jiozornest ; posveča v okviru naših možnosti tudi finančnim sredstvom izgradnje strokovnega jiouka. Lela 1936 smo imeli okoli 1,009.000 tujcev, leta 1935 pa 995.674. toda če to malo analiziramo, bomo videli, da je bilo lela 1935 samo 242.214 tujih izletnikov, medlem ko jih je bilo lela 1936 266.535, to pomeni, da je število tujih izletnikov znatno naraslo. Za nas so najvažnejši tuji izletniki; od njih smo leta 1935 imeli 317.000 Din, leta 1936 pa 350.000 Din. Izšla je uredba o pospeševanju tujskega prometa, po kaleri se glavno delo prepusti občinam. Banom so dana kar največja pooblastila. Debata Belgrad, 9 februarja, m. Po ekspozeju trgovinskega ministra k proračunu trgovinskega ministrstva je govorilo več poslancev, med njimi tudi poslanec jRZ dr Jure Koce. Uvodoma je ugotovil, da je kr. vlada jiokazala veliko aktivnost pri reševanju zunanje trgvinske politike. Obenem jia je pokazal na nevarnosti, ki nam grozijo radi kliringa z državami, s katerimi iniamo velik aktivni saldo in ki nas lahko postavijo pred dejstvo, da bomo Belgrad. 9. februarja. AA. Danes se je seja finančnega odbora pričela okoli 4 jiopokltie. Na dnevnem redu je bil predlog proračuna trgovinskega ministrstva. Predsednik dr. Janjič je podelil besedo ministru V r b a n i č u. Gocor ministra Najprej je govoril minister o vprašanju zasebnih bank in omenja, da ie bil pred tremi do štirimi leti, ko se je pričela bančna kriza, položaj bank zaradi splošnega nezaupanja zelo težaven in nevaren zaradi nezaupanja, ki je vladalo na vsem svetu. Govornik ugotavlja, da je zdaj po štirih letih nastopilo nekakšno pomirjenje, in da se nas kreditni skleni ki ie bil zaradi denarne krize do temelja omajan, začel vračali v normalno delovanje, vendar, je dodal dr Vrbanič, še nismo tako daleč, da bi mogii govorili o normalnem delovanju bank. Še zmerom je v bankah mnogo /mrzlih ler-lalev in zinrzlih vlog. toda vzlic tenu imamo nekatera dejstva, ki so ugodna. S'var ie v tem da ie zaradi ugodnega razvoja cen poljskih |iridelkov in zaradi večje kupne sile širokih slojev začelo tudi gospodarsko življenje živahneje delovati. Pred dvema letoma niso pri bankah, kjer i« bilo mnogo gotovine z thievali te gotovine ne kreditov. če jo je pa kdo zahteval, je ni dobil. Minister ugotavlja dalje. da je danes v tem pogledu iioložaj mnogo boljši. Nalo pojasnjuje, da imamo dve vrsti bank. eno. ki je prosila za zaščito, iu drugo, ki ni prosila. Tiste banke, ki so prosile za zaščito, so prišle v nevšečen jioložaj, spet druge banke, zlasti tiste na kmetih, je jia objela agrarna kriza zaradi neplačevanj'' kmetskih dolgov. Dr. Vrbanič misli, da je nemogoče že danes iiajoovedati kakšen odmev bo imela ureditev vprašanja kmetskih dolgov, vendar *e zanese, da bo uredba o likvidaciji kmetskih dolgov blagodejno delovala na naše banke. Ta uredba je nekaj prinesla, in to je odstranitev dolgoletne negotovosti. Negotovost je minula, in banke zdaj v»do. kje so Minister dr. Vrbanič se je na.to ustavil pri členu 10 odstavka 2 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, ki določa da vse izgube, ki se odpišejo in presegajo dejanski zaslužek in ftolovico delniške glavnice, da vse te izgube prevzame država. Nato je poda! kratko statistiko bank in dejal, da je od 620 zasebnih denarnih ustanov do konca leta 1936 zaprosilo za zaščito 294. Od njih iih je 6 dobilo sanacijo. 237 odgodilev plačil, |>ri 25 se je pa uredila izventečajna likvidacija, medtem ko je pri 21 zavodih slvar še v teku. Od omenjenih zavodov se jih je doslej sedem že odreklo zaščiti, tri lansko leto in letos štiri. Sedem bank torej je uspelo urediti svoje zadeve in si ustvariti sredstva, potrebna, da se odpovedo zaščiti. V tem pogledu se je opazilo zboljšanje in vrnitev zaupanja. Nato ie minister kratko govoril o industriji v preteklem letu. Ugotovil je. da se je položaj znatno popravil, čeprav je še zmerom zelo težaven. Poudaril je težavni položaj mlinov in pivo-varske industrije, ki je pred petimi leti imela 721.000 hektolitrov konsuma, zdaj pa le še 'JOO.OOO hektolitrov ali za 70% manj. Izvozili smo za 4376 milijonov dinarjev proti 4030 milijonov v preteklem letu, to je za 346 milijonov več ali za 8.68%. Uvozili smo pa za 4077 milijonov v primeri s 3669 milijonov lela 1935. to je za 408 milijonov več kakor leta 1935 Minister pravi dalje, da smo dosegli lani največje številke našega izvoza in uvoza. Minister ugotavlja, da smo imeli leta 1931 v trgovinski bilanci izenačen uvoz in izvoz, leta 1932 je bila bilanca ktivna za 195 milijonov dinarjev, leta 1933 za 495 milijonov, leta 1934 za 305 milijonov, leta 1935 za 330 milijonov in leta 1936 za 380 milijonov dinarjev. Ugotavlja dalje, da je zanimivo, da se naša trgovinska bilanca zelo jxipravlja nasoroti klirinškim držvam. Mi imamo nasproti tem državam okoli 540 milijonov terjatev, dolžni eo jim pa 420. tako da je saldo za nas 120 milijonov dinarjev. Minister govori o učinkovitih mednarodnih pogodbah, ki jih je vlada sklenila. Nato je minister Vrbanič obširno govoril o uspehih naïwa izvoza in ic ooudaril. da izvoz v morali od- njih kupiti tudi blago, ki ga lahko tudi doma kupujemo. Tendenca, ki ji moramo slediti, jc: dam, da daš! Zato moramo tudi opustiti načelo največje ugodnosti. Glede tuje industrije je dejal, da je nujno potrebno, da doprinese svoj del vsaj v oni višini, ki ga doprinaša domača industrija. V trgovini pa so nam tujci popolnoma nepotrebni in mora biti naš trgovec dobavitel] inozemskega trgovca, ne pa da ta pride direktno k nam. Kar se tiče naše notranje industrijske politike, je vehement-no in dokumentirano napadel seznam industrijskih podjetij iz leta 1933, torej delo prejšnjega režima, m je zahteval, da se ta seznam čimprej temeljito revidira, ker to zahteva interes razvoja naše nacionalne mlade industrije in obrti ter interes harmoničnega razvoja nase države katere važni steber so naši mali poti jetnik i. Obširno je govoril o našem turizmu kot trenutni gospodarski panogi in jooka-zal, koliko trosijo soesdtie države /1 jiospeševanje turijma. Govornik je apeliral na ministra, da se najdcio potrebni krediti za to panogo. Ostro je nastopil proti Bat'i in negjovim delovnim metodam. Kar se tače kartelov. j;h je tudi ostro kritiziral in zahteval čim strožjo kontrolo Dalje je obširno govoril o joospeševanju našega gostinstva ter doku-mentarično dokazal jxielancii Kabalinu. da cene naše hotelske industrije v turističnih krajih na primer v Sloveniji, nikaor niso pretirane. Naposled je apelral na trgovinskega ministra, naj našo hotelsko industrijo joodpre. Glede tega je stavil tudi potrebne amandemenle. Izvajanja poslanca dr. Ko-cela so vzeli jioslanci JRZ z živahnim odobravanjem na znanje, minister Vrbanič pa mit ic čestital.