ZZ1. StCVflnIL
V Ljubljeni, v torek 28. septembra 1920,
Ml. leto.
dan popoldne«
neselfo in praznik«.
iratl: Prostor 1 m/m X 54 m/« za mak oglase do 27 *t/m višine 1 K, od 30 mJm vOHne dalje knpdjski in uradni opaši 1 mJm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne posndbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
9prevnistvo »Slov. Naroda«1 In „Narodna TIskarna11 mlica št 5, pritlično. — Telefon št 304.
na llova
„Slovenski Narod* vel|a ▼ lanoalaviji:
celoletno napsej plaćan •  K 180—
polletno.....• •  »   90"—
3 mesečno. m 45*— 1     . ........15-—
▼ LlnbllaH ln ¥
celoletno
po postti
I
.  K 240'— polletno .  ......   ,j 120 —
3 mesečno » 60*— ........- 20—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno  gflT po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Ilov. Naroda" Eaaflova vHoa it S, k nadstropje.
Telefon štev. 34.
Dopise apreiema le podpisane In »odsotno
Rokopisov rte
ca.
Posamezna številka velia 1 krono.
Poštnina plačana v gotovini.
bes
Šamaieui nasledniki.
CenfraRst ali autonomist? To vprašanje naj bi bilo po želji našega >Slovenca« in vse SLS geslo bodoče volilne borbe. Dan na dan se trudi »Slovenec« dokazati, da je bila SLS Že od prvih dni našega osvobojeni a autonornistična in da izvirajo vsi ne-dostatki v državni upravi in zlasti v državnem gospodarskem življenju le iz centralizma, ki ima fanatske pristaše v JDS. Vsi grehi in vse polomije centralizma gredo torej na rovaš demokratov. Ti centralistični demokrati so največji škodljivci slovenskega naroda, zato — krasuo-slovi naš »Slovenec« — »zahtevajo interes naše socijalne kulture, dobrobit družbe in napredek dežele, da doživi stranka demokratov cen-trallstov pri prvem volilnem naskoka ljudstva uničujoč poraz.«
Resnica je seveda precej drugačna. SLS je dosledno republičan-ska in protisrbijanska, JDS pa dosledno monarhistična in itnijonistič-na. Le sili večine na odločilni seji Narodnega vijeća se je uklonila SLS, medtem ko se je JDS prostovoljno in iz notranje vere nemudoma izrekla za monarhijo pod dinastijo Karagjorgjevićev ter za najtesnejše ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zveza naših klerikalcev z Radi-Čevci je že stara in v bratskem zagrljaja sta se slovenska in hrvatska klerikalna stranka na skupščini v Opatiji zvezali s protisrbskimi in republičanskimi Radičevci. Še po padcu dr. Šusteršiča so vzdrževali slovenski klerikalci prisrčne stike z Radićevo seljačko stranko, a Stjepan Radić je sam prihajal v Ljubljano k ljubim slovenskim somišljenikom. Besno sovraštvo proti srbski državi, proti srbskim jugosloven-skim težnjam, zaničevanja kralja Petra in kraljeviča Aleksandra, mržnja in preziranje srbske vojske ter prav vsega srbskega se je izražalo s potencirano avstrilakantsko Ijutostjo na vseh manifestacijah SLS ter po vseh klerikalnih časopisih pred in med vojno. In klerikalno denunciranje liberalnih slovenskih srbofilov je praznovalo orgije, nad katerimi so se s studom zgražali nemški in madžarski vojaški avdi-torji.
Slovenski naprednjaki pa so dosledno vztrajali na svojem jngo-slovenskem kulturnem, narodnogospodarskem in političnem programu. Dvajset let so igrali bratskega posredovalca med Hrvati in Srbi, vsako priliko so izkoristili v zbli-žanje sovražečih se bratov ter so Jima dokazovali, da zaradi njune nesloge trpi vse jugoslovenstvo ter da imajo korist od bratomorne borbe le Madžari in Nemci. Dvajset let so se trudili slovenski naprednjaki za duševno ujedinjenje Jugoslove-nov ter so pri vsaki priliki sklepali najožje stike s srbskimi kulturnimi, političnimi in narodnogospodarskimi voditelji.
Se kot dunajski in graški akademiki so slovenski naprednjaki, ki so danes že sivi možje, vztrajno zahajali med Srbe, da jih pridobe za spasonosno jugoslovensko idejo; pred 16 leti je slovensko svobodomiselno dijaštvo in slovenska napredna inteligenca osebno hitela poklonit se v Beograd novoizbranemu kralju Petru ter znova javno dokumentirat popolno duševno harmonijo s Srbijanci; med balkansko vojno so slovenski naprednjaki pogumno in brez bojazni izražali simpatije s Srbijanci in med svetovno vojno so naprednjaki storili vse, kar so le mogli, na čast in korist srbstva ter v zmago vedno jasneje se pojavljajoče misli jugoslovenske enotne države. Neštevilne so bik konfiskaci-
je naprednih listov in cela vrsta naših časopisov je bila zatrta edinole zaradi zagovarjanja Srbov in pre-očirnega zastopanja jugoslovenske ideje.
Majniška deklaracija je bila le zaključni izraz jugoslovenskega mišljenja in čustvovanja, ki je polnilo vse duše slovenskih naprednja-kov že dvajset in še več let in kateremu so se končno morali pridružiti tudi naši klerikalci, ki so šele par let pred tem rimali *Srbe« in »vrbe«.
Toda ko so naprednjaki že davno pravilno razumeli majniško deklaracijo in ko so Nemci že dobro vedeli, da mislimo ž njo vse Srbe, so naši klerikalci še vedno jemali deklaracijo le dobesedno ter le glede avstro-ogrskih Srbov. Vsi njihovi listi in vsi govori klerikalnih prvakov, na čelu dr. Šusteršič, dr. Lampe m tudi dr. Korošec, so dokaz tega, in edini dr. Krek je bil, ki je videl dalje, ostreje in modreje. A klerikalci so ostali dosledni samim sebi doslej.
Ko se je sešlo Narodno predstavništvo, so se pridružili slovenski naprednjaki takoj strankam, ki so imele odkrito jugoslovenski program popolnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, naši klerikalci pa so se oklenili hrvatskih separatistov ter so se združili s Proti-ćevimi radikalci. V vseh ministrstvih so imeli klerikalci vsaj po dve, dvakrat celo po tri ministrstva ter so torej lahko izvajali v gospodarskem, kulturnem in političnem oziru na državno upravo največji vpliv. Slovenski demokrati so imeli vseskoz le en ministrski stolec! Dr. Korošec je bil minister državne prehrane, ki je s svojo centralističnostjo izzivala pravcate katastrofe in ki je z izvoznicami povzročila v Sloveniji najstrašnejšo draginjo. Dr. Korošec je bil minister železništva, ki je s svojo centralističnostjo obtičalo kakor riba na vročem pesku ter je zakrivilo nečuvene prometne in ž njimi zvezane trgovske ter prehranjevalne ka-lamitete. Vzlic odporu demokratov in vzlic vsemu rotenju demokratskega časopisja se je odpravila vezana ter uvedla svobodna trgovina s svobodnim izvozničarstvom, ker so tako hoteH Protić, Ninčić, dr. Korošec in tovariši! Kdo je že 1. 1918 prvi dvignil glas, naj se izvede agrarna reforma? Bili so demokrati! A kdo je tej reformi ves čas ugovarjal? Slovenski in hrvatski klerikalci in njih zavezniki: srbski radikalci! Kdo je izzival neprestane vladne krize zaradi agrarne reforme ter ni bilo zato sredi najusodnejše dobe na delu Narodnega predstavništva? Zopet dr. Korošec, Protić in tovariši! A končno so tudi v agrarni reformi zmagali demokrati, ki so postopali dosledno v soglasju z narodom.
Klerikalci in radikalci so hoteli centralizirati izvoz kmetijskih pridelkov ter potom klerikalno-radi-kalne »Središnje udruge« odreti kmeta na korist klerikalno-radikalnih centralistov. Skoraj pol leta je trajala borba demokratov proti kle-rikalno-radikalni izvozni delniSki dražbi m izvozni carini, dokler niso demokrati zmagali s svojimi načeli. Večne borbe proti spletkam Protića, Korošca m dragov so zavlačevale ali docela onemogočale delovanje predstavništva ln vlade, potnha, ki so jo dajali Protić, Korošec ln tovariši raznim centralnim uradom, Je zakrivila v naS upravi vse nedostatke, ki tiSče k tlom "našo trgovino, obrt, kmetijstvo, promet, nale Šolstvo, nradniStvo in vse ostalo. NaSe valutno vprašanje so »definitivno« reševali srbijanski radikalci v obje-
mu z našimi klerikalci proti doslednim protestom demokratov, — naše radikalno škodljivo zacarinjenje se je moralo doslej ohraniti pod zaščito radlkalcev in klerikalcev vzlic vsem intervencijam in grajam demokratov, — uradniško vprašanje, službena pragmatika železničarjev in javnih nameščencev, volilni zakon, ustava in Še nešteto drugih nalog se je zavleklo ter ostalo doslej nerešenih vzlic vsemu priganjanju demokratov, ker niso marali rešitve naši in hrvatski klerikalci, srbijanski radikalci ter ostali separatistični zgagarji.
Ves svoj veliki vpliv so zlorab-ljaii ti politiki le v to svrho,  da bi kompromitirali ujedinjenje Jugoslo-I venov.   Kot kraljevski   ministri so I ostali dosledni republičani, spletkar-I ji proti   monarhiji.   Nesposobni za ! svoja   mesta so negovali nesposob-! nost ter izzivali nered, nemir, nezadovoljstvo in nepregledno škodo državi in državljanom.   Sami so onesnažili gnezdo, a zdaj kriče, da jim smrdi!
Janez Trdina pripoveduje v ! svojih »Bajkah in povestih« (IV.) o j jeruzalemskem farizeju Šamaju, ki j je pribežal pod lepe naše Gorjance, j Češ, med preprostimi Slovenci se bo dalo živeti prekrasno po stari fari-
zejski šegi v licemerstvu in sveto-hlinstvu. Podgorci so ga imeli za svetnika asketa, dasi je bil požeruh, slepar, verižnik in nečistnik. Šamaj pa se je zaljubil v Kuno, hčerko sa-mosilnika in razuzdanca graščaka Izegrima. Zviti slepar je presleparil celo samega vraga, preštudiral je navodila, ki jih je za sleparjenje ljudstva spisal sam kralj Lucifer, postal je baron in graŠčakov zet, brezvesten in krut.
Samaj in Kuna sta imela mnogo otrok, ki sta vzgojila vse v duhu in po načelih očetovskih in navodilih Lucifer j evih.
»Tako se je zaredilo in razplo-dilo na Slovenskem vražje farizej-stvo, ki uspeva še dandanes prebo-hotno. Naš narod ima veliko sovražnikov, m<3d najnevarnejše pa nam je šteti Šamajeve naslednike. Slepiti znajo naše občinstvo tako umetno, da jih smatra često nele za poštenjake, ampak tudi za svoje najboljše prijatelje in dobrotnike.« Tako je pisal Trdina. Mislil je na naše klerikalce! Šamajevi nasledniki so ostali neizpremenjeni. Čitajte našega »S^venca« pred 20 leti in danes: razločka ni nobenega.
Naše volilno geslo bo zato: Boj Šamajevim naslednikom!
manifesfacijsko &bmm*mmm SckoEstoa za
V nedeljo, 26. t. m. se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma j dobro obiskano manifestacijsko j zborovanje Sokolstva za Koroško. V imenu jugoslov. sokolskega saveza je otvoril zborovanje br. K a j z e 1 ter podal po kratkem nagovoru in pozdravu besedo br. dr. Oblak u. Ta je podal v kratkem, jedrnatem govoru sliko trpljenja slovenskega dela koroškega naroda za časa Avstrije, slikal njegovo pobitost in vendar tudi up v boljšo bodočnost. , Krepko je označil ves križev pot ki j so ga morali hoditi slovenski Korošci, katerim je avstrijska državna [ uprava razdelila deželo tako, da so bili vsikdar v manjšini, medtem ko je skrbela prav po očetovsko za kočevske Nemce. Ob tej priliki je podal br. dr. Oblak jasno sliko o izdajalskem delu bivšega kranjskega deželnega glavarja dr. Šusteršiča, ki je že takrat izdal koroške Slovence za koristi njegove stranke. Prešel je nato na sedanjost Očrtal je vse napore Nemcev, ki z organiziranim »Heimatsdienstom« skušajo djbiti narod zase, ki z razsipavanjem darov love glasove, a zavedni narod na Koroškem je te darove odkloni? in ostal najčistejši in najznačajnejši del našega naroda v Jugoslaviji Slikal je končno delo zavednega koroškega duhovnišrva in povdarjal dejstvo, da je slovenski duhovnik na Koroškem v istem času, ko so se s strani najvišjih cerkvenih oblasti na Kranjskem zlivale golide gnojnice na sokolski prapor, pozdravil z navdušenjem Sokolstvo. ki je prihitelo na slovenska koroška tla, da pomaga dvigniti narodno samozavest tep-tanega in zatiranega slovenskega naroda. Nadalje je br. dr. Oblak očrtal velik utls, ki ga je napravil na Koroškem izlet »Glasbene Matice« ki je s slovensko pesmijo napravila na Koroškem več, kakor deset »Tiei-matsdlenstov«. Sokoisrvo !n Glasbena Matica sta ona dva faktorja, ki sta dala poleg zavednega koroškega duliovnlSrva, žerstva in domače Inteligence koroškim Slovencem zo* pet pogum m ki fih bodrita m podpirata v njihovem iežkem beju za iti* * hove pravice. Nemcev se Je pololfl strah m zvezali iesev tem svojem strahu z Italijani pri katerih išč>jo sedal zaifito in potaoč. Pa tudi to
jim ne bo pomagalo. Slovenski Korošci se zavedajo svojih pravic in dolžnosti, mi pa smo postali veliki dolžniki tega zatiranega naroda na Koroškem, kateremu ne bomo mogli nikdar odplačati dolgi. Z vsklikem: Bog živi naš toli zaničevani in zati-1 rani, prezirani in teptani, — a vendar ljubljen sokolski narod koroški! je končal br. dr. Oblak svoja izvajanja, katerim je secLilo burno odobravanje.
Kot drugi govornik je nastopil navdušeno pozdravljen koroški rojak br. dr. Čemer. V svojih izvajanjih je povdarjal, da je položaj na Koroškem kljub velikanski nasprotni agitaciji sijajen in da je 60 do 65 odst. glasov v plebiscitnem ozemlju popolnoma sigurnih. V kratkih, jedrnatih potezah je očrtal pomanjkanje, ki vlada v Nemški Avstriji in kako so Nemci po odprtju demarkacijske črte romali preko meje k nam s praznimi, nazaj pa s polnimi nahrbtniki. Velik vtis je napravila izjava govornika, kaKo se na eni strani oficijelna Avstrija klanja in prilizuje naši vladi v Beogradu, na drugi strani pa ostudno blatijo Nemci junaške Srbe na Koroškem, očitajoč jim vse mogoče. Pri glasovanju na Koroškem ne gre za usodo cone A, niti cone B, ne gre samo za usodo Koroške same, gre za bodočnost naše Gorenjske, našega Primorja. (Burno odobravanje.) Pri Beljaku, torej na teritoriju Nemške Avstrije stoji cela italijanska brigada in Italija ni zastonj posodila Nemški Avstriji ene milijarde lir v plebiscitne propagandne namene, marveč bo za svoje usluge zahtevala velike obresti. Nato povdarja govornik velike zasluge koroškega narodno zavednega ženstva, ki bo pri plebiscitu igralo odločilno vlogo. Nemci so spoznali nevarnost teh strnjenih slovenskega ženstva. Govornik je svoj kot protiutež »Frauenvereine«, ki pa zdaleka ne bodo imeli onega uspeha, kakor smotrena organizacija slo-vensekga ženstva. Govornik je svoj govor zaključil z besedami: Zmaga Je naša! Še 14 dni nas loči od plebiscita, v teh zadnjih, odločilnih dnevih pa rabimo Korošci trdno podporo s strani Ljubljane, Slovenije, da cele Jugoslavije, ki mora biti plebiscitu hrbtenica, na katero se naslanja!
(Burno dolgotrajno odobravanje!) Govornik je kritiziral prireditev Športnega tedna v najkritičncjŠem času, ker se s tem samo odvaja zanimanje za Koroško.
Kot tretji govornik je nastopil koroški rojak br. ar. K u š e j, ki je v svojem govoru očrtal križev pot koroških Slovencev, pa tudi njegove nade v boljšo bodočnost Slikal je pobitost ki je zavladala med narodom za časa lanske nemške invazije, katera je bila hud udarec za zavedne koroške Slovence in upanje njegovih rojakov, da bo trajalo to zlo le par tednov, par dni, nakar se zopet lahko vrnejo na svojo rodno grudo, katero tako ljubijo. To pa je bila le invazija, ki je. trajala le malo časa. Sedaj gre za trajno usodo tega ozemlja in razumljivo je upanje tega naroda, ki Želi in hrepeni po tem, da ostane na lasmi grudi lasten gospodar. Dan zmage v plebiscitu naj ne bo samo zunanje veselje, marveč tudi praznik, ki ga mora vsak zaveden Jugoslovan praznovati tudi v srcu. Strnimo se v edin-stvu in ne pogrezajmo se v strankar-stvo! s temi besedami je zaključil br. dr. Kušej svoj govor. (Viharno odobravanje.)
Br. K a j z e 1 j se je v imenu jugoslovenskega sokolskega saveza zahvalil govornikom, zagotavljajoč koroškim bratom, da bo stalo jugoslovensko Sokolstvo vedno trdno ob strani sokolskemu koroškemu narodu v boju za njegove pravice. Nato
je br. Kajzelj zaključil zborovanje,
_ \_
PolifKne iiesfL
= Ministrski svet. Beograd, 26. septembra. V soboto dopoldne eo je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do pol 4. popoldne. Razapravljalo se je o važnih notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih. — Mini-sterijalni finančnoekemomski komite je imel danes istotako eejo, na kateri se je dovolil izvoz 1200 zabojev posušenih rib in sicer brez carine.
-z Strankarska agitacija na državne stroške. Pod nadzorstvom dr. Vcr-stovjeka stoječi poverjenik za kmetijstvo, zagrizeni Šušteršičijanec in oproda zloglasnega bivšega gorjanakega žnpnika Pibra, pokorni Jan iz Pod-homa, zlorablja svoj poverjeniški posel za agitacijo v prid klerikalno Kmetske zveze. Na javnih, iz državnega denarja prirejenih kmetijskih prireditvah drži v grčavi gorjanski slovenščini politične govore, s katerimi agitira za odvisno Kmetsko zvezo ter napada brez vsakega povoda po imenu pristaše SKS. Pri premovanju konj v Lescah je pa Jan takoj spoznal, da bo našel med zavednimi kmeti odpor, zato se je lepo potuhnil in je hotel loviti kaline z neprestanim ponavljanjem »jest vaš domačin in poverjenike. Nekemu zavednemu kmetu ni postil govoriti. Janu pa je poverjenistvo tako stopilo v glavo, da se hoče po vsej sili pogospoditi. Kakor velika gospoda v bivši Avstriji tudi on posti kmete zaruči ji vo čakati in tako so jo pri premovanju v Lescah moralo dolgo odlašati na pričotek, dokler so ni »otic pripeljal v avtomobilu iz Brezij. Gorenjski konjerejci, ki črtijo avtomobil bolj kot hudiča, so bili kajpada ponosni na svojega domačina in poverjenika, ki So postal tako nobel! Na dvorišču pri Wuhrerju so dali krepko dušek temu svojemu ponosu.
as Madžarsko nasilje. Beograd, 26. septembra. Iz Pečuha javljajo, da se je tjakaj vrnil uradnik obmejne policije Žarko Magli č. katerega so Madžari vjeii in odvedli v Kapoevar, kjer je l il dva tedna v zaporo. S pretepanjem in raznimi grožnjami so ga hoteli Madžari prisiliti, da jim izda razne tajnosti, kar pa Maglič ni storil. Na ponovne energične zahteve naših oblasti so ga končno Madžari izpustili, a so ga v Tomborvaru znova aretirali. Le s težavo si je Maglič izpoeloval zopet svobodo. O weh naeitetvih se je sestavil natančen zapisnik, ki je bil odposlan kompessmtaeiua i»fc»Mt*s*vu y Beogradu.
2. stran.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 28. septembra 1920,
2*1. Stev.
Šf; Madžarska zarota t Subotici. Beograd, 26. septembra. Oblastem v Subotici se je posrečilo odkriti veliko madžarsko zaroto, naperjeno proti naši državi. Razni ugledni Madžari, med njimi grof Sechenv in znani tovarnar šampanjca L i t tke se nahajajo med zarotniki. Kakor se je dognalo, Btoji za zarotniki madžarska vlada, ki je poslala zarotnikom iz Pešte 4 milijone kron, da organizirajo prevrat v naši državi. V političnih krogih se pričakuje, da bo naša vlada storila energične korake proti temu nezaslišanemu rovarenju v Pešti.
= Kove občinske volitve v Beograda. Občinska uprava je zaključila glasovalno listino za Beograd. Listina bo jutri izročena prvi instanci, beograjskemu sodišču. Odtod jo odpošljejo do L oktobra, —d
= Razveljavljene volitve v Skuplju. Državni svet je razveljavil volitve občinske uprave v Skopi ju radi nepravilnosti, ki so se izvršile pri volitvah. Tudi volitve v Valjevn so razveljavljene. — d
= Klerikalci in demokrati za dr. i^Tnnnbića. Oba lista tukajšnjih organi-iaaranih političnih strank >Jadran< v •imenu ljudske stranke in >Život< v limena demokratske stranke predlaga-ita, naj se vse stranke v Dalmaciji brez jozira na svoja strankarska načela ze-jžinijo v kand^aturi dr. Trumbiča, ker laziva splošno zaupanje vsega prebivalstva Dalmacije. Na ta način bi se jtudl manifestiral akt solidarnosti z [borbami ministra za zunanje stvari za naša narodna prava. — d
=r Razmejitvena komisija. Člana medzavozniške delimitacijske komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo, francoski major Jogart in japonski podpolkovnik Naga-Mahi sta Sospela v Beograd.
as Novi romunski poslanik. Regent Aleksander je v nedeljo v svečani «wEjenci sprejel novega romunskega poslanika Emanudija. ki je pri tej pri-Tflri izročil svoja poverilna pisma.
= Pameten italijanski glas. >Se--OoiCK pravi, da se proklamacija i tali-(jonskega regentstva v Kvarneru ne more smatrati kot rešitev iz težkega :gospodarskega položaja, v katerem se nahaja Reka. Zdi se, da se D' Anrnin-zk> vara, ako misli, da bo njegov korak provzročil izvedbo londonskega /pakta. Recani sami se resno bojijo, da mtS bi bila D' Annunzijeva trdovratnoet Sovira za italijansko vlado, ki hoče ^vzpostaviti, mir ob A dri ji. List omenja rmoznost nove ekspedicije reskih legi-jooarjev v Zader in govori o nadah (dalmatinskih Italijanov, ki se še vedno [zanašajo na D' Annunzijeve iluzije in jpa njegove nacionalistične pristaše. ŽMir ob Adriji se lahko sklene samo na [podlagi sile močnejšega ali pa na podlagi narodnostnega principa. Ne prva in me druga rešitev ne bi uzadovorjila ita-^ijanskih interesov. Resničnemu položaju odgovarja le duh sprave in pra-^vičnosti, ki je vodil Giollitiieve izjave y Aix les Bainsu.
= Masarvk češkemu delavstva. IPredsednik republike Masarvk je imei IV PrTbramu nagovor na delavce, v ka-jterem je med drugim podal tudi svoje toaziranje glede krize v socialno-demo-■kratični stranki. Izmed 17 so imeli so-Icialisti 9 ministrov in predsednika jssbornica V nobeni drugi državi v Ev-iropi niso imeli socialisti tako izvest-inega stališča. Vzrok izstopa socialno-rblenK^kratičnih ministrov iz vlade je •kriza v socialnem demokrati zrnu in v narodnem socijelizmu. Predsednik je jizjavil, da ne more ničesar storiti za to, kakor da pozove delavstvo, naj trezno presoja položaj ter ohrani razsodnost in razum. Predsednik je govoril ;iudi o komunizmu in socializmu v Ru-gssji ter naglašaL. da je Rusija agrarna fin da tamošnji kmet pozna samo zasebno lastnino. Ruska metoda pa za Ce-!sko ni prikladna. Tudi pri nas bomo [počasi izvajali socializacijo, samo treba jje čakati, da stvar dozori. V prvi vrsti pride za socijalizacijo v poetov rudarstvo. Treba je, da delujemo na to v mira in medsebojnem sporazumu. — d
— Kaj zahtevajo Nemca, na Češkem, nvakor poročajo nemški listi, je nemška jpaiiamentarna zveza, v svoji viadi preloženi spomenici, ki se tiče rekrutov nemške narodnosti, vpoklicanih v vojaško službovanje, zahtevala, da se za te stvori jo nemške f ormacije z nemškim irfnžbenim jezikom, da se jim nastavijo mnmfiki častniki in podčastniki, da se nemško moštvo premesti v nemško Oeemrje, da se načeloma odkloni stalna vojska in da ee vsi oni, ki so odslužili vojno službo, oproste prezenčnega shi-ižbovanja. Ministrski svet je včeraj bdfepJPOtfl in je nemške zahteve odkio-!■□> Zveza bo izdala v tej zadevi na tnemsko javnost posebno izjavo, v <lru-tgi izjavi pa bo opisala stanje nemškega Šolstva na Češkoslovaškem. Stavka TnfecHne nemške narodnosti se bo izvajala 8. in 9. oktobra. — d
— Monarhizem na Bavarskem. Klerikalna >Angsburger Ztg.< piše: Vse meščanske stranke na Bavarskem so [večinoma monarhistične. Četo med demokrati, ki so prehitro prisegafi na republiko. se pojavlja monarhistično gibanje. Isti list priobčuje oklic na katoliške akademike, naj gredo študirat na bndidmpeštansko univerzo, ki je >Šola katoliškega krščanstva in najple-meni tej šega nacijonalizma.« Katoliška liga za praktično kulturno delo je pripravljena skrbeti za vse one akademike, ki bodo obiskovali predavanja na katoliški univerzi v Budimpešti. Zveza med bavarskimi in madjarskimi monarhisti je oči vi dna. Monarhisti na Bavarskem so že tako modri, da so izjavili, da ni treba več, nobene monar- J
Iz nase kralja
— Regentova zahvala za sprejem v Bosni. Predsednik deželne vlade dr. Milan Srskić je prejel iz Beograda naslednjo brzojavko*. >Nj. Via. regent Aleksander je povsem zdrav dospel v svojo prestolico, vzhičen nad ljubez-nj i vim sprejemom v divnem Sarajevu in v vseh mestih Bosne. Čuti se srečnega, da je obhodil te lepe kraje. Nj. kr. Višje blagovolilo naročiti, naj se Vam zahvalim v Njegovem imenu za aijajen sprejem v glavnem mestu Bosne, ki mu bo ostal v nepozabnem spominu. Naročeno mi je, naj sporočim Njegove iskrene pozdrave dragim mu Bosancem in Hercegovcem. Kabinet predsedstva ministrskega sveta —d
— Odlikovanje ministra dr. Kova-ceviea. Beograd, 26. septembra. Ob priliki svojega poseta v Sarajevu je odli-vai prestolonaslednik regent Aleksander z redom Sv. Save I. razreda ministra za šume in rude dr. Ivico Kovače-viča.
— Admiral Priča. Za častnega ad-jutanta Njeg. Vis. kralja Petra je imenoval regent Aleksander admirala naše mornarice g. Pričo.
— Med Beogradom in Zemunom. Med Beogradom in Zemunom bo uveden poseben vlak, čigar glavna naloga bo, vse beograjsko uradnike, ki stanujejo v Zemunu, prevažati zjutraj in popoldne v Beograd, na večer pa nazaj v Zemun. V Zemunu stanuje okoli 500 uradnikov, ki so zaposleni v Beogradu. —d
neodređena damo-
— Slovenska ljudska šola v Gorici.
Vpisovanje slovenskih šoloobveznih otrok v Gorici se je vršilo od 23. do 25. septembra. Otvoritev šole za Slovence je bila naznanjena s strani magistrata tako, da 6e otvorijo >anche delle classi con lingua d' insegnamento slovena<, to je >tudi razredi s slovenskim učnim jezikom«:. Nič podrobnejšega, nič določenega! Slovenci v Gorici zahtevamo ljudsko šolo v pravem pomenu besede in le ne kak razred!
— Naknadno vpisovanfe v slovenske mestne šole v Trstu se je vršilo od 21. do 23, trn. Redni pouk prične 1. oktobra. Prvotno vpisovanje je bilo v juliju.
— V goriškem šolskem okraju je bilo otvorjenih spočetka 56 ljudskih šol (pred vojno jih je bilo 86), ob zaključku leta jih je bilo otvorjenih 75. Šolo je obiskovalo 10.432 otrok. Število učiteljstva je znašalo 142.
— O dogodkih v Biljah, o katerih širijo Italijani najgorostasnejše laži, je prišla na dan resnica, da so Italijani izzvali prepir po plesu pred -kantino, ko so fantje šteli denar. Italijani so jih dražili in jim nagajali, prišlo je do prepira in neki v Mirnu zaposleni Italijan je začel streljati s samokresom, potem neki vojak in neki poročnik. V silobranu so se domačini postavili proti njim in jih razorožili ter nabili. Od italijanskih strelov je bil ranjen neki domačin, ki je umrl, več jih je bilo zabodenih v hrbet Domačini niso imeli nikakega orožja.
— Detomorilka. Pred poroto v Trstu je sedela 2Uetna Ivana Šajn iz Knežaka, obtožena detomora. Ko so prišli tja italijanski vojaki, se je spe-čala z nekim Rudolfom Solarijem in v noči na 14. februarja t. L je na prostem porodila žensko dete, katero so našli mrtvo drugi dan. Obtožba jo dol-ži, da je dete umorila ona pa pravi, da ne, marveč da je pustila dete zunaj ležati, na kar je umrlo. Ker se niso mogli zdravniški izvedenci zjediniti giede detomora, je bila razprava preložena. Dekle so opisovale priče in uradno iz-veetje za pridno in delavno, ki se ni pecala s fanti, ali ko so prišli Italijani, pa se je enemu takoj udala. Spravil jo je v nesrečo, tudi neko spolno bolezen jej je daroval, sramoto je napravila domači hiši in občini. Tuintam se je že čulo, da se je marsikako dekle udalo italijanskemu vojaku in je imelo ljubimkanje rx>sledice. Sramota je to za prizadeta dekleta!
— Nesreča vsled narasle Soče. Ob poplavi v Furlaniji je bila narasla tudi Soča in izstopila iz svoje struge. Drevesa na bregu so bila pod vodo skoro do vrhov. Najhujše je bilo pri Tolminu, tam je bila cela ravan pod vodo. V Voičah imajo dva mrliča. Dve ženski sta se peljali na nekem vojaškem vozu. Voda je potegnila voz s ceste in obe ženski sta utonili, dragi so se rešili z največjim naporom. Pravijo pa, da je bilo po Soeki dolini še več nesreč. Tudi iz Furlanije prihajajo grozne vesti, ceste so razrušene, mostovi padli, po polju ogromna škoda, železniški promet še ni vpostavljen.
— Novi isgreffi v Polja- Na še ne pojasnjen način je bil vodja neke karabin j erske patrulje v četrtek zvečer s strelom revolverja smrtno zadet. Nad-jonatisti so zvali K krivdo na socijaliste m fašisti so takoj vpmorIK naskok na Delavsko zbornico z ročnimi granatami. Velika zgradba je zgorela. Potem so divjaki naskočili uredništvo ta tiskarno lista iProletaria« ter tam napravili ogromno škodo. Poslopje, kjer je bila Delavska zbornica, je last g. J. Krnrpotica, bivšega lastnika tiskarne v Polja in sedanjega lastnika karto-nažne tovarne v Viru pri Domžalah. Poslopje je bik> cenjeno na 120.000 lir.
— >Pugliac se imenuje italijanska vojna ladja pred Splitom, ki je zaslovela že zdavnaj, ker tam živi Jugoslovanom posebno sovražni duh, odkar je ta ladja na našem brega. Častniki in
~™^rp_ kimBrikaieii * te tatie n*
kopoo, so islčafi povode sa iacldsot*
is nerede. To, kar se je zgodilo, je znano. Prišel je nov poveljnik, ki je Sel k predsedniku pokrajinske vlade dr. Krstijo, da bi se vzpostavili dobri odnosa] i med italijanskim vojaštvom in domačini. >Novo Doba« pravi k temo, da bi značilo to najbrže ponovno iskanje prerekanja in neredov. Odkar Italijani ne hodijo vec na kopno," je v Splitu popoln mir in red. Kakšni so nameni Italijanov, se vidi iz tega, da je bil >Piccokx prinesel te dni vest, da so bili v Splitu sopet izgredi proti Italijanom povodom obiska novega poveljnika pri predsednika pokrajinske vlade. Vest je bila docela zlagana in >Piccolo« jo je moral preklicati. Nerad je to storil, ker je hrepenel po dogodkih, ki bi se dali tako lepo porabiti sedaj tik pred rešitvijo jadranskega vprašanja.
Za odpravo stanovanjsko mizerije.
n.
Brez dvoma bi imelo to za posledico močno ojačenje atabenega delovanja. V.iakkdo, ki ima zadosten kapital, bi uvidel, da se mu ta kapital dobro obrestuje. Velekapital bi začel zidati, da bi bilo v najkrajšem času stanovanj v izobilju in bi prazna stanovanja tlačila cene stanovanjem splolv Da se to prepreči, bi se lahko pri gradbah, pri katerih je udeležen velekapital, amortizacijska in obrestovalna kvota nekoliko znižala, vsled česar bi tudi produkcija novih stanovanj padla Nasprotno bi se dala pospešiti gradnja eno- in dvodrnžinskih hiš s povišanjem te kvote. Da bi bilo treba diferencirati med stanovanji v središču stanovanjske enote, oziroma mest in trgov in onimi ob periferiji, je samo ob sebi umevno, enako kakor bi se moral delati razloček med luksurijoznimi stanovanji in takimi, ki komaj zadostujejo najnujnejšim potrebam. Zasilna stanovanja bi morala biti prosta take d oklade. Tudi bi bilo strogo gledati na to, da se naloži ta dok Lada samo na take prostore, od katerih se breme potem ne more prevaliti zopet na druge s povišanjem cen živil ali blaga. Prodajni prostori naj bi bili po mojem mnenju vsaj za začetek oproščeni te dajatve, tudi obrate naj bi ne zadela, vsaj. ne s polno svojo težo. S polno silo pa naj bi zadela ta dajatev prekomerno velika stanovanja in privatna stanovanja, kjer so nastanjene pisarne. Diferenciranje bi se moralo izvršiti tudi še na drug način, ter bi bilo to lahko celo sredstvo za izvedbo raznih higijenskih, naselbinskih in drugih reform.
Fondska dajatev od vsakega stanovanja S20 K bi se stekala v posebno blagajno, ki bi potem nakazovala odškodnino po gotovem ključa ali lastnikom samim, ali pa sama prevzela amortiziranje zazidanega kapitala. Tu bi se z velikim pridom lahko tudi načelo kolensko vprašanje, vprašanje nadaljnje državne pomoči in še mnogo drugih zelo važnih vprašanj. To vse pa že spada v okvir podrobne izvedbe. Sedaj pa nam je rešiti še drugo važno vprašanje. Graditelji stanovanj in oni, ki dado denar za gradbo hiš, so po našem načrtu kriti s tem, da nosi breme celokupnost. Zapomniti pa si moramo obenem, da je s tem prevzela celokupnost tudi skoraj lastninsko pravico nad temi stavbami. Kaj je torej ukreniti v tem pogledu, komu in pod katerimi okolnoetmi in pogoji se prenese lastninska pravica? Če bi imeli kot graditelje na eni strani korporacije, državo, občine, družbe, banke, na drugi strani pa kot plačnike celokupnost najemnikov, bi se dala zadeva še kolikor toliko enostavnim potom rešiti. Če pa imamo kot graditelje privatne osebe, je vprašanje bolj zamotano. Tudi je važno vprašanje, ali in v koliko je oni, ki gradi novo stanovanjsko enoto, upravičen oziroma dolžan, poplačati tekom let od celokupnosti mu posojeni ali garantirani kapital. Vprašanje je celo ali ni celokupnost dolžna, nesti vsa ta bremena brez pravice, da se ji kdaj povrnejo. Zadnje bi bila najbolj enostavna rešitev in v večini slučajev tudi najbolj pravična. So pa slučaji, kjer se vrednost stavbe tekom časa silno dvigne, oziroma da ima lastnik interes na tem, da odvah* od sebe gotove od celokupnosti si pridržane pravice, recimo, da hoče pri dvostanovauj-ski hiši uporabiti vso hišo za sebe, da hoče preurediti hišo v pisarno, skladišča, trgovinske prostore, ali da mu služi sploh večjemu pri dobitku; v teh slučajih je upravičeno, da se onim, ki so pripomogli do stavbe, povrne del izdanega denarja. Vse to bi veljalo seveda samo gotovo vrsto let, recimo za 25 let. Ta čas bi se stekale obrestova lne in amortizacijske svote v skupno blagajno. Amortizacija kapitala bi morala teti v tem časa končana in ostal bi gotovo še prav lep dobiček, ki bi se ali razdelil med one najemnike, kateri se do gotovega roka oglase pri likvidacijski komisiji z nakazili na to blagajno, ali pa ki bi se polagoma tekom določene vrste let izžrebali. Dokler pa ta čakalni rok 25 let, kakor smo zgoraj določili, ni izpolnjen, oziroma dokler ni položen ves kapital in stavba raibremenjena, pa ostane na stavbi kot prva lastninska pravica celokupnosti, to je one o brestova lne in amortizacijske blagajne.
Gospodarsko vzeto je to povratek k mirovnim razmeram, h gradnji stanovanjskih hiš na kredit z dolgim rokom. Gospodarsko vzeto je to nekoliko krivično za najemnike, ker morajo bodočim hišnim posestnikom pomagati fM^Lsčftvtttii ks^itei za igra^lM* hvS to
pa ni prav nič večja krivica, kakor je bila pred vojno, ko je morala najemnina nositi tudi vse te funkcije. Torej tudi v tem osiru nič novega, samo razširjeno na načelo >Vsi za enega«. Končno pa se ozrimo se na politično stran tega vprašanja. Gotovo je, da se da stanovanjska mizerija na ta način omejiti in če se omeji dovoljenje za gradbo takih hiš na najnujnejše, se prepreči tudi nadprodukcija stanovanj. Za to pa
je treba stalne kontrole in odloči me funkcije posebnega odbora, sestavljenega iz hišnih gospodarjev že stoječih hiš, iz starih najemnikov, pa tudi iz novih hišnih gospodarjev in novih najemnikov, vse pod oblastvenim nadzorstvom in eventualno tudi Še nadzorstvom strank. Na ta način upam, da se da preprečiti strankarsko izkoriščanje te institucije, s časom pa se le odpravi stanovanjska mizerija. BL V.
Otrokom podnk!
Neprestano krožijo vznemirjajoče govorice glede šolstva in eksperimentov in >reform«, ki so navadno poslabšanja, jo vse polno, tako da sprele-tava učiteljstvo in starše groza, kadarkoli se zopet kaj ugane pri našem poverjeni štvu, ki vedri in oblači na Šolskem horicontu. Danes čujemo o nazadnjaških odredbah Šolskih oblasti, z dežele prihajajo  pritožbe o kršenju
najprimitivnejših pridobitev in o pa-Sevanju raznih vaških maziljenih in nemaziljenih mogotcev,    zopet drugič
čujemo o samostojnem in neutemeljenem zapiranju privatnih učnih zavodov in sedaj gre glas po deželi, da hočejo gotovi krogi, med njimi celo pripadniki učiteljskega stanu, zavihteti zopet Kalteneggerjev bič nad šolami in šolniki ter udariti seveda pred vsem otroke onih staršev, ki žele, da se otroci v šoli kaj nauče.
Naše šolstvo je silno trpelo in še trpi vsled posledic vojne. Vsled danih žalostnih razmer, ki so jih povzročile vojna in nje posledice je tudi na šolskem polju postala zlasti v napredku velika stagnacija. Ne da*bi hotel s tem učiteljstvu kaj očitati, pribijem le dejstvo, da bomo potrebovali še dokaj časa, da pride naše šolstvo v normalni tir. Jasno je tudi da je danes težje, kakor kdaj, ukrotiti mladino, težje jo voditi in ji vcepljati zanimanje za pouk, na drugi strani je ravno tako gotovo, da tudi v učiteljskem stanu prav pogosto ni vse v redu, kakor bi moralo biti in to pač v poglavitnem zato, ker se je vojna in povojna psihoza polastila tudi dela vzgojiteljev mladine. In kako
naj bi bil opuk uspešen zlasti v mestih, kjer primanjkuje prostorov, učnih moči in učnih sredstev za visoke naraslo število pouka potrebne mladine. Kam pridemo, če se mora Število učnih ar vedno krčiti, če se morajo zaradi stiske za prostore tlačiti učenci v šolske sobe, kakor sardine v Statljah. Učni
njspehi so, čudom se čudimo, razmeroma še dosti povoljni, poglobitev pouka pa je nemogoča, ves uspeh le površen in trem o t en brez trajne vrednosti za poznejše življenje.
Pod takimi pogoji Je žefla starfev, da dado svojim otrokom izven šolskih ur možnost, da izpopolnijo svojo izobrazbo ter so našli do sedaj v učitelj-stvu voljne podpiratelje te svoje ideje. Če so starši pripravljeni žrtvovati za napredek svojih otrok v življenju, in če so na drugi strani učitelji voljni podpirati to stremljenje staršev, zakaj bi jim stavili potem odločilni krogi ovire? Če so učitelji pripravljeni podpirati starše v tem stremljenju ter tako gmotno pomagati tudi sebi in svojim rodbinam, kdo ima pravico jih ovirati? Komu naj zaupamo vzgojo svojih otrok bolj, kakor učiteljem? Če hočemo, da se nam otroci pripravijo za prestop v višje šole, kdo jim more dati boljšo podlago za napredovanje, kakor oni, ki iz dolgoletne prakse vedo, kaj Je otrokom treba in oni ki vedo rndividu-alno presojati duševno zmožnost naših otrok?
Zato smatramo za sovražnika naše mladine vsakega, ki jo ovira na poti do višje izobrazbe ob roki učiteljev.
5. Ženski naraščaja
a) (Sokol I. in IL>t vaje s cvetnimi loki.
b) (Sokol Ljubljana, Šiška in Vič): proste vaje.
6. Člani   (vsa  društva): proste
7. Članice (vsa društva): proste
Jaona felouadba pred narodnim domom*
Javno telovadbo o priliki poseta koroške mladine priredi Sokolski Savez v torek, 28. septembra, ob 5. popoldne pred Narodnim domom. Sodelujejo odbrani telovadci in telovad-ke ter naraščaj Sokola v Ljubljani, Sokola L, Sokola 1L, Sokola v Šiški in na Viču (skupaj nad 500 oseb).
Spored:
1. Člani (Ljubljana, Šiška): Naprej! simbolične in ritmične vaje po Jenkovi himni.
2. Moška deca (vsa društva) proste vaje
3. Ženska deca (vsa društva) proste vaje.
4. Moški naraščaj:
a) (Sokol L in II.): vaje z drogovi;
b) (Sokol v Ljubljani): vaje s palicami.
vaje vaje.
8. Izbrani telovadci Sokola v Ljubljani, Sokola L m II.: vaje na krogih in bradlji.
Vstopnina: stojišča 5 kroti, sedeži na stopnišču in pri oknih Narodnega doma 25 K, ostali sedeži 15 kron. Za koroške goste vstop prost Prostori so zanje rezervirani, kar blagovoli občinstvo upoštevati.
Reditelji, ki sodelujejo jutri pri sprejemu koroških otrok, se zbirajo ob pol 9. uri dopoldne v Narodnem domu, L nadstropje.
Hišnim posestnikom!
Prosim gospođe hišne posestni-ke, na] v torek, dne 28. septembra v pozdrav koroški mladini okrase hiše z zastavami.
Narodno občinstvo vabim, naj se v čim največjem Števila udeleži
sprejema na kolodvoru m naj sodeluje tudi pri sprevodu v. mesta.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1920.
Podžupan dr. Karel Tr&ez.
Dfieune oesft.
V Ljub Liani, 27. septembra 1920.
— Narodnemu občinstvo. Jutri, v torek ob 10. dopoldne prispe koroška mladina v Ljubljano. Važnost tega poseta tik pred dnevom, ko se ima koroško ljudstvo pri plebiscitu odločiti za Jugoslavijo ali Avstrijo, nam ni treba razlagati. Zato je dolžnost vsakogar, ki čuti narodno, da pokaže s svojo udeležbo pri slovesnem sprejemu na kolodvoru in pri sprevodu v mestu, svoje gorke, simpatije napram koroškim Slovencem. Nadejamo se, da bodo jutrišnje prireditve ob prihodu koroške dece najsijajnejša manifestacija ljubljanskega prebivalstva brez razlike politične pripadnosti za jugoslovensko Koroško. Naj bo vsakdo prepričan, da s svojo udeležbo pri jntrišnjfh prireditvah doprinese svoj del k ugodnemu izidu ljudskega glasovanja na Koroškem.
—ITOne posestnike pozivamo, naj v torek, dne 28. septembra okrase hile z zastavam! v pozdrav korošTci mlad mL Nadejamo se, da ne bo v LJubljani nobenega narodnega posestnika, ki bi se rade volje ne odzval temu pozivu.
— Maribor, ne Marbtirg. »Visok častniki se Je razkoračfl v »Prešit in se zavzema za ime Marburg namesto Maribor, čeS, da se je mesto od nekdaj tako nazivalo In da pozna tudi sanžermenska pogodba samo Marburg. No na nemšicih kartah In tudi na francoskih vidiš* tudi Lafbach in celo naši Židi v Zagrebu poznajo samo Steinbrflck In CI1H. Nas prav nič ne jezi, če bodo Nemca med seboj  še vedno govorili o
Marbirrgu, kakor govorimo ml 0 Devinu če rrrislrrho Magdeburg, samo temu naj se ne čudijo, če naša pošta ne bo našla Marbnrga v Jugoslaviju marveč bo pošiljala pošiljati« ▼ Marburg ob Lahni.
— Izgnan Iz Lhtza, Bivši nadzornik naših sodišč na Štajerskem In Kranjskem znani nemškutarsld za-grizenec Eckel je stopil kot visok avstrijski dostojanstvenik na Dunaju v pokoj. Ker s pokojnino ni mogel živeti na Dunaju,   je odšel v Linz,
, meneč, da bo tamkaj lažje živel, in da ga bodo tamkaj kot Nemca, ki Je doma v Jugoslaviji, sprejeli z odprtimi rokami. Toda mož se je zmotIL , Oorenjeavstrijski Nemci nimajo no-[ benega smisla za nemške bratce z juga! Eckla so proglasili za nadležnega tujca in ga izgnali iz mesta. Ne vemo, kam se Je sedaj obrnil proshn H preganjalec slovenskih sodnikov, ni pa izključeno, da bi ne vložil po^ nižne prošnje na jugoslovensko vlado, da bi se mu dovolil povratek v domovino. Ker smo Slovenci dobri In usmiljeni ljudje, se prav lahko prigodi, da bomo njegovi želji ustregli in se bo morda že v doslednem Času gosp .Eckel pojavil na Kranjskem V kakšni ugledni službi.
— Serije nemških plebiscitnih letakov na Koroškem se množe od dne do dne in od dne do dne prihajajo man) duhoviti, bolj sirovi, neolikani in umazani. Nad dobrimi dovti-pif če prihajajo tudi od nasprotne strani, ima človek lahko svoje veselje, neslanosti in umazanosti pa so samo dokaz onemogle jeze in nizke knltar-
ne stopnje.  Tem letakom se pozna,
da so sestavljeni, risani, postavljeni in tiskani brez ljubezni, samo zato, da se nekaj napravi, zato tudi ne morejo niti najmanj učinkovati na ljudstvo in je prav gotovo ves trud zaman. Večina letakov se sicer še kolikor toliko drži dostojnosti, dasiravno mrgoli tudi v teh letakih obrekovanj naše države, najnovejši letaki pa jasno kažejo vso podlost nemčurske propagande. Naše zavedno ljudstvo se tem ljudem ne bo dalo zapeljati.
— Graški »Tagespošti« je naša vlada odtegnila poštni debit radi sovražnega pisanja tega lista proti naši državi.
— Iz Sibirije se je vrnil v nedeljo zjutraj tukajšnji trgovec gosp. Avg. S k a b e r n'e. Bil je ruski vojni vjernik 16 dni manj kot celih šest let. Govorilo se je že, da je umrl, da so ga boljševiki ustrelili itd., a zdaj se je vrnil na nepopisno srečo svojcev. Ta primer naj bo v tolažbo tudi drugim materam in bratom, ki obupujejo! Vrne se še marsikdo, ki ga smatrajo za izgubljenega. V zadnjem času je bil v Taškentu, kjer je bil nameščen kot učitelj ruščine in petja. O boljseviškem režimu pripoveduje prave strahote. Tako so boljševiki dali v zadnjem času v mestu kratkim potom ustreliti nad 6000 ljudi, ki niso soglašali z boljševičkim gospodstvom.
— Prošnja na ljubljansko občinstvo. Obračam se na vsakega, ki bi mi mogel ustreči, z vljudno prošnjo, da mi nudi stanovanje (dve opravljeni sobi), ker bi sicer ne mogel pravočasno započeti z napovedanimi predavanji na univerzi. — Dr, Ivan Žolger, Vrazova ulica 5.
— Stavka uslužbencev cestne železnice. V soboto popoldne se je pričela v Ljubljani stavka uslužbencev cestne železnice za lOOodstotno povišanje draginjske doklade. Stavka traja dalje.
— Licejska ljudska šola. GoJenke licejske ljudske šole, ki še nimajo poduka, to je 2., 4. in 5. razred, se zbero v torek točno ob 10. uri na vrtu Mladike z zastavicami k sprejemu koroške mladine.
— Ponesrečena italijanska komisija. Iz Marenberga je došlo v Maribor poročilo, da se je italijanska razmejitvena komisija v soboto ondi na cesti težko poneesrečila. Avto se je baje skušal izogniti neki ženski, pri tem je zavozil tako v stran, da se je prevrnil preko škarpe. Pri tem je major zelo nevarno, poročnik težko poškodovan, šofer le deloma.
— Brzojavni promet z Italijo. > Trgovinski Glasnik« piše: Skoro dve leti je od tega, odkar so končane vojne operacije, a naša država še vedno nima neposredne brzojavne zveze z Italijo. Dosedaj so vse brzojavke v Italijo pošiljale preko Dunaja, šele sedaj je i talija pristala na to, da se vzpostavi zveza tako, da se bodo brzojavni pogovori s 1. oktobrom lahko neposredno pričeli med Jugoslavijo in Italijo. Taksa za besedo bo 36 dinarskih par.
— Električna razsvetljava v Spodnji Šiški. Spodnja Šiška je dobila po zaslugi elektr. zadruge električno razsveljavo. Zadruga dobiva tok iz Koširjeve elektrarne v Tacnu, ki jo je podjetni in praktični mož zgradilz voduo silo na Savi. V Ljubljani pa imamo — pred nosom Save — drago elektrarno s parno silo in nič manj dragim tokom in premogom.
— Demobilizacijsko blago na vseh koncih in krajih. Po dvorišču bivše predilnice, ob levem robu Dovozne ceste, za tem pa v Spodnji Šiški v par ulicah ti leže in stoje še celi kupi, pravcate barikade, starega, zarjavelega deloma še rabljivega deloma pa razbitega in razpalega de-mobilizacijskega blaga, ki ne dela parade niti našemu mestu, niti oblastem, ki so dolžne zanj skrbeti. Kaj dela komisija za stvarno demobilizacijo ?
— Poškodovano in posušeno drevje v naših drevoredih. Ob Blei-weisovi cesti, ob Cesti na južno železnico in obeh nabrežjih Ljubljanice stoje že leto dni posušena drevesa z odrtimi debli in suhim vejevjem. Bodisi, da je to posledica vandalizma, bodisi da jih razjeda kak črv, — vse kako naj se to suho drevje pravočasno poseka in izkoplje ter nadomesti z mladimi kostanji in lipami.
— Razpisan poštni urad. Razpisan je poštni urad Ljubljana 5 (Zaloška cesta). Rok za natečaj 14 dni.
— Poročil se je gospod dr. Leopold Ješe, asistent očesnega oddelka javne bolnice v Ljubljani, z gospodično Marico Bcrgarit-Kmetovo. Obilo sreče.
— Blejski ponarejale! bankovcev prijeti. Kakor smo že javili, je zagrebška policija odkrila v selu Vu-grovcu popolno tiskarno za ponarejanje bankovcev. Aretirane osebe so identične z blejskimi ponarejale!. Doslej so aretirani: glavni vodja tiskarne Vid G a I o v i č, ki je na Bleda živel pod imenom >flieor^evičs
dalje Vinko G al o vi ć, Simon M u r d a j in njegova ljubica Dragica Petrovič. V to afero je zapleten tudi trgovec Ivan Perkovič iz Siska. Glavni vodja teh ponarejalcev — neki L e 11 i s, rodom iz Pulja, je pravočasno pobegnil preko Pečuna na Madžarsko. Lettis je bil pravi finančnik celemu podjetju. Mudil se je opetovano tudi v Ljubljani. V Vu-grovcu so našli bakrene od tiske, težke 700 kg, ameriški tiskarski stroj in 4000 komadov 80kronskih bankovcev. Ta družba se je bavila s ponarejanjem bankovcev en gros že nad leto dni. Sprva so ponarejali stare tisočake avstro - ogrske banke. Ponaredili so jih za milijon kron. Samo enkrat se jim je posrečilo jih spraviti za 60.000 kron v promet.
— Čudne razmere v mariborski klavnici. Iz Maribora poročajo, da vladajo v tamošnji mestni klavnici neznosne razmere. Vsled pritožb so razne komisije pregledale klavnico in baje jo je pregledala tudi kontrolna komisija iz Ljubljane, ki pa tudi ni našla nobenega nereda. Upravitelj klavnice g. Kern na te izvide ni bil malo ponosen. Sedaj pa so se znova pritožili mariborski mesarji, posebna komisija je nepričakovano pregledala klavnico in našla tak nered, da je bil prisiljen celo g. dr. Leskovar odrediti novo preiskavo, za kar je imenoval posebno komisijo.
— Za kratek čas. Beograjska Politika« piše: V vozu med Zagrebom in Ljubljano. Orožnik stopi v kupe in zahteva od potnikov potna dovoljenja. Makedonec, ki potuje v Ameriko, seže v žep in izvleče svojo železniško karto v obliki cele knjižice. Orožnik jo vzame, pregleda vsako stran, jo vrne Makedoncu, pravi »hvala^ in gre dalje. Sopotnik vpraša Makedonca: Zakaj mu daš železniško karto? Mar nimaš potnega lista? Makedonec odgovori: Kako da ne! Ali mar ti tukaj kaj znajo? Ta žandar misli, da je železniška karta potni list. Pa pravijo, da mi Makedonci ne znamo nič!
KaHnra.
— Ogrizović* Milan: Hasanaginica, Ena najkrasnejših jugoslovenskih narodnih balad je ona o Hasanaginici. Navdušila je celo Herderja iq Goetheja, čigar prevod je med biseri svetovne poezije. Zato je bila srečna misel, to balado dramatizirati. Notranjega in zunanjega dejanja je v njej kristalizi-ranega mnogo. A dramatiku je bilo treba vendarle dodajati, poglabljati, motivirati, vporabljati sorodne motive ter dejanje razporediti na akte. Dr. Ogrizović je pesnik, dramatik, ki se mu je dramatska pesnitev vzorno posrečila. Balad o Aliju ali Hasanu agi imajo Hrvatje mnogo, kakor je tudi cela vrsta vari3ant povsem različnih balad in romanc o Hasanaginici. Marsikatero je vporabil dr. Ogrizović. to več, ono manje, v glavnem pa se je držal balade, ki jo je menda prvi zabeležil Vuk Št. Karadžić. Ogrizoviceva >Hasanagi-nicac je pač najboljša hrvatska drama iz mohamedanskega življenja, psihološki umotvor, vseskoz narodna poezija, a hkratu gledališko efektna in narodopisno velezanimiva. Užaljena ljubezen Hasanagina, zagrenjena po hujskajoče strogi tašči, ter aristokratski ponos užaljene Hasanginice, neizmerno zveste žene in majke, sta glavna motiva te drame. Strasten mož in žena, oba trdo-glava, neomajna v svojem ponosu, ki mu žrtvujeta cek> srečo svoje najgloblje ljubezni, sta središče drami. K tej ljubezni se pridružujeta še bratovska ljubezen do sestre in idealna ljubezen preblagega kadije, ki vztraja v svojem hrepenenju po aginici celih 16 let Torej drama zakonske, bratovske,"čestil-ske in kot vrhunec vseh Še materinske ljubezni. Čitati mojstrski Ogrizovičev original je resnično velik pesniški užitek. Manje smo bili zadovoljni z našo predstavo. Ničesar ni očitati režiji, ki je poskrbela za pravilne in prav čedne dekoracije, mobilije in rekvizite. Vzlic temu so ji bila sredstva zelo pičla ter je delala oprema T. in zlasti ITT. dejanja dosti boren vtisk. V glavnih dveh vlogah sta nam zaigrala ga. Danilova in g. Danilo ženo in moža, v vlogah brata in če?ti 1 ca pa sta nastopila g. Gabrščik in g. Grego r i n. Lepa Vlahinjica je bila ga. Rogozova, stari Huso g. T e r 6 i c. Vsi so storili kar so mogli in znali ter so se po svoji vlogi potrudili. Če ni nihče med njimi dosegel naravnosti in prisrčnosti ge. Šarićeve v vlogi hčerke Sultanije, ni to njihova krivda. Govoriti verze in lirsko se izlivati, jokati in obupavati ne >leži« vsakomur. Toda ga. Danilova je iztisnila marsikomu sočutne solze, nas pa je potrdila v prepričanju, da postane lahko znova močan steber naše dramo, ako se ji dodele primerne vloge. Sprevod v I. dejanju ee je ponesrečil in je s kom-parzi še križ; otroci In nekaj epizodi-stov so še popolni diletantje. Teškega dela imajo naši dramski režiserji v izobilju in dramaturgova naloga Je velika. V splošnem le še ponavljamo: nade osobje se tiči predvsem jasno govoriti in se oduči požirati končne zloge! Gledališče je bilo prav lepo zasedeno ter je dosegla drama vsaj na videz popoln uspeh. J. K.
— SOletnica hrv. gledališča. Po-Bota ficoaiave gOletnioa hrvatskega
narodnega gledališča v Zagrebu, po na
predlog ministra za presveto odlikovanih več sotrudnikov te kulturne ustanove. — Minister za presveto je odobril subvencijo beograjski glasbeni šoli Stankovićevi v znesku 12.000 dinarjev.
— Vokalni koncert pevskega društva >Ljubljanski Zvon« se vrši dne 11. oktobra t. 1. v Unionu.
— Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Poziv k sodelovanju ZKD prične takoj z delovanjem- Zveza hoče predvsem oživiti vsa napredna, kulturna društva k intenzivnemu duševnemu delu. V ta namen namerava prirediti po celi Sloveniji v mestih in na deželi primerna ljudska, pa tudi znanstvena predavanja, ki naj občinstvo zlasti spodbujajo k veselju do čitanja, do nadaljnje 6anioizobrazbe in do duševnega dela sploh. Vabimo tem potom vse aa-predne kulturne delavce k sodelovanju in jih prosimo, naj blagovolijo sporočiti ZKD v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje, je-li so pripravljeni sestaviti primerno predavanje iz katerekoli stroke. Zveza jim bo povrnila vse stroške in plačala za trud tudi primeren
honorar. — Z narodnim pozdravom! — Tajništvo ZKD.
— Anton Lajovic: Pesmi samote,
izdalo in založilo pevsko društvo >Ljubljanski Zvon«, se dobe pri društvu in v knjigarnah. Cena 4 dinarje.
— Gojenke licejske ljudske šole se zbero v torek 28. tm. točno ob 10. dopoldne na vrtu Mladike, odkoder gredo na prostor, ki jim je določen za sprejem koroške mladine.
— Gospodinjski tečaj na liceju prične s 1. oktobrom, ako se zglasi zadostno število gojenk do 28. tm.
— Usposobljenostne preizkušnje za občne ljudske in za meščanske šole s slovenskim, oziroma s slovenskim in nemškim učnim jezikom se prično pn podpisani komisiji na državnem učiteljicu v Ljubljani dne 5. novembra t. L Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji naj se po šolskih vodstvih pravočasno predlože okrajnim šolskim svetom, da bodo najpozneje do 25. oktobra 1920 v rokah izpraše-valne komisije.
EmMmmm
UREDITEV  URADNIŠKIH PLAČ.
— dBeograd, 26. septembra. V kabinetu finančnega ministra je odbor ministrov razpravljal o uradniškem vprašanju. Po sklepu ministrov bodo doklade uradnikov nastopne: Za uradnike s plačo do 2999 dinarjev bo znašala doklada 22 dinarjev na dan od 3000 do 4999 25 dinarjev na dan; od 5000—7499 po 30 dinarjev; od 7500 in več pa 35 dinarjev na dan. Vprašanje doklad za neukazne uradnike in uslužbence Še ni končno rešeno. Poleg tega povišanja se bodo za vsakega člana družine ukaznih in neukaznih uradnikov povišale doklade tako, da bo dobival vsak Član družine po štiri dinarje na dan. Razen žene in otrok bo dobival doklade tudi stari oče, stara mati, oče, mati in sestre, ako so siromašni, žive skupno v istem kraju in jih dotični uradnik sam vzdržuje. Nova je rešitev ministrskega odbora, po kateri bodo dobili sodniki posebne doklade. Vse te odločbe pa veljajo samo za uradnike v Srbiji in Črni gori. Za uradnike v drugih krajih še ni storjen sklep. Zdi se pa, da bo razdelitev ta - le: Na plače do 3399 K bodo dobivali uradniki po 60 kron n adan; od 3400—6399 pa 72 kron; od 6400—9999 kron po 85 kron; od 10.000 K in več pa po 100 kron na dan. Člani družine bodo dobivali na dan po 12 kron. V vsej kraljevini se bodo zenačili vsi učitelji in učiteljice glede povišanja plače z drugimi uradniki.
SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA.
— d Beograd, 26. septembra. Na torek 28. septem. je sklican 127. sestanek začasnega Narodnega predstavništva ob 16. z nastopnim dnevnim redom: 1. Poimensko glasovanje o mirovni pogodbi med zavezniškimi in pridruženimi silami ter Avstrijo in o protokolu in deklaraciji, podpisani v Saint Germainu dne 10. septembra 1919; 2. poročilo veriff-kacijskega odseka; 3. odgovor ministrskega predsednika na interpelacijo poslanca Bukšega o dogodkih na Hrvatskem.
NAŠA POGAJANJA 7 ITALIJO.
— d Beograd, 26. septembra. Opravnik v tukajšnjem italijanskem poslaništvu gosp. Galanti je posetfl ministra za zunanje stvari dr. Trum-bica. Po tem sestanku je imel dr. Trumbić dolgo konferenco z ministrskim predsednikom dr. Vesnićem.
— d Beograd, 26. septembra. »Politika« javlja: V poučenih krogih se trdi, da se vrše sedaj med našo kraljevino in Italijo razgovori o tem. kdaj se bodo začela direktna pogajanja in na čigavem teritoriju. Začetkom tega tedna se bo odredila seja ministrskega sveta pod predsedstvom prestolonaslednika Aleksandra in na tej seji se bo še enkrat pretresalo jadransko vprašanje. Tedaj bo dobil dr. Trumbič mstrukciie za pogajanja z Italijo. Oosp. Pašlčn bodo ponudili, da se udeleži teh pogajanj.
KMEČKA VSTAJA V JUŽNI ITALIJI. Bari, 25. septembra. Oboroženi kmetje so zasedli Oravtno, zaprli vse trgovine in javne urade ter uničili poštne hi brzojavne naprave. Razorožili so orožnike in se polastili njihove vojašnice. Uporniki sc prepovedali vsako razsvetljavo. Upor se širi po vsej okolici.
VPRAŠANJE ZASEDENEGA OZEMLJA  PRED ITALIJANSKIM MINISTRSKIM SVETOM.
Rim, 26. septembra. Danes dopoldne se le vršil ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika G?olfttija. Grof Sforza je na kratko poročal o zunanji poli-
mmm
tiki in omenil, da ni dobil Še nobenega povabila jugoslovenske vlade za nadaljevanje pogajanj v Pallanzi. Ministrski svet se je nadalje bavil z vprašanjem spremembe italijanske politike v zasedenem ozemlju ter o bližnji amnestiji za politične zločine v Julijski Benečiji. Amnestija bo razglašena po aneksiji zasedenega ozemlja.
ZGRADBA PREDILSKE ŽELEZNICE.
Rim, 26. septembra. V ministrstvu za javna dela se je vršila konferenca o zgradbi nove predilske železnice. Sklenilo se je, da nova železnica ne sme oškodovati sedanjih železniških zvez kakor tudi ne novo projektirane proge Trst - Tržič - Čedad.
MADŽARSKA PROPAGANDA. Praga, 26. sept. .Pravo lidu* poroča o avtentičnih dokumentih, ki jasno razkrivajo madžarsko propagando, ki ima namen odcepiti Slovaško od Češke. Slovaška naj bi se potem priklopila Madžarski, kjer naj bi zavladal zopet Habsburgovec Vodja te propagande je madžarski poslanik na Dunaju.
LELEZNIŠKA KONFERENCA V PRAGI.
Praga, 26. septembra. Koncem tega meseca se sestane tu konferenca, katere se bodo udeležili delegati iz ^ehoslovaške, Nemčije, Poljske, Romunije, Avstrije in Madžarske, na kateri se bo proučavalo vprašanje definitivne rešitve železniškega prometa med temi državami in o vprašanju železniškega omrežja v teh državah:
PLEBISCIT V GORENJI ŠLEZIJI.
— d Berlin, 25. sept (D. k. ur.) »Vossische Zeitung« poroča iz Vra-tislave: Kakor javlja »Sccolo« iz Pariza, je predlagal poslaniški svet zavezniškim silam izvršitev ljudskega glasovanja v Gorenji Šleziji za drugi novemberski teden.
POLJSKO - BOLJŠEVIŠKA POGAJANJA.
— d Pariz, 25. sept. Po poročilih francoskih in angleških listov iz Ri-ge, je ruski delegat .loife podal na konferenci važno izjavo sovjetske Rusije, ki vsebuje nove predloge. Po teh predlogih se odpoveduje so\jet-ska Rusija zahtevam, da se razoroži in demobilizira poljska vojska in da ustavijo delo tovarne za orožje. Dalje se odpoveduje sovjetska Rusija vporabi železniške proge VVclko-wysk - Grajewo in predlaga* mejo, ki poteka mnogo bolj proti vzhodu, kakor Curzonova črta in ki obsega Vzhodno Galicijo. O usodi Bele Rusije in Litvanske naj odloči ljudsko glasovanje. Poljakom dovoljeni rok za podpis premirja in mirovnih pogojev poteče s 5. oktobrom. Zastopniki Poljske odgovore danes na Jof-fove predloge.
Gospodarske oesfl.
— Posredovalci pri nakupu blaga,
ki je predmet koncesijoniranega trgovskega obrta. Glede nekaterih prej prostih trgovskih obrtov, ki so sedaj vsled naredbe deželne vlade za Slovenijo že kakih 10 mesecev vezani na posebno koncesijo, opozarjamo na razglas na deski mestnega magistrata.
— g Suhe slive. Iz Šabca poročajo, da je prišel dovoz suhih sliv na trg. Samo v podrinskem okrugu bo letos 700 do 800 vagonov' sliv. Cena 180 dinarjev, ki pa se je dvignila že na 240 dinarjev za 100 kg. Na bos enakem trgu je porastla cena sliv na 11 % K.
—d Beograd, 25. septembra. Borza Devize: T»ndon 103—0, Pariz 193.80—196, Zeneva-Curih 485—0, Rinv Milan 121.50—128, Dunaj 9.90—0. Valute: ameriški dolarji 28.70—28.80, romunski leji 56.50—0, nemške marke 1 49—0, bolgarski levi 39.50—41,50^ 1
Tnrlsfllta In sftiort.
Športni teden.
V soboto se je pričel v Ljubljani športni teden, ki ga je organiziral Športna zveza. Ob 15. se je pričela n:s dirkališču konjska tekma in sicer s preizkušnjo jahalnih konj; ježa v terenu od vežbaiišča preko Zaloga, Do-brun, Zgornje Hrušice, Fužinj in zopet na vežbališče. Na vežbališču so bile postavljene razne zapreke. Na prostoru >Ilirije« so se vršile že v soboto popoldne lakkoatletične tekme. Kratko poročilo izida: tek na 400 m: prvi Vld-majer, >Ilirija«, 1 min. 4*/m sek.; dra gi Pogačar >Ilirija«, 1 min. 8Vu sek. tretji Cuk >Jadran«, 1 min. 4ffm sok. Skok v višino z zaletom: prvi BeneŠ. >Ilirija«, 1 m 47 cm,, drugi Kavšek. >Uirija«, 1 m 47 cm, tretji Martinjak >Jadran«, 1 m 45 cm. Skok v višino brez zaleta: prvi Slavko Pretnar, > Ilirija«, 1 m 22 cm, drugi Kavšek, >Ilirija«, 1 m 22 cm, tretji Pelan, >Ilirija«,
1 22 cm. Metanje krogle: prvi Slavko Pretnar, >liirija«, 8 m 95 cm, drugi Pelan, >Ilixija«, 8 m 94 cm, tretji Oreschnig, >AtL S. K. Celje, 8 m 45 cm. Metanje kopja: prvi Vidmajer, >Ilirija« 34 m 45 cm, drugi Oreschnig, >AtL S. K. Celje« 31 m 54 cm, tretji Kocjan, >Jadran«, 28 m 20 cm. Tek 110 m z zaprekami: prvi Pretnar, >Ilirija«, 19*/i* sek-, drugi Kavšek, >IUrija«, 201/*« sek., tretji Pobeška, >Sparta«, . 21*/*» sek. Finale v teku 400 m:prvi Vidmajer, >Ilirija«, 1 min. Wm sek., (kugi Pogačar 1 min. 3*/« sek., tretji Cuk 1 min- 6 sek. Tekma na 1500 m: prvi Pečnik, >Svoboda«,   Ljubljana, 5 min.
13 sek« drugi Bel tram, >Ilirija«, 5 min. 13V5 sek., — Lahkoatletične tekme ▼ nedeljo dopoldne: metanje diska: prvi Bloudek, >Iiirija«, 28 m 37 cm, drugi Nosan, > Jadran«, 27 m 83 cm, tretji Modic, >Jadran«, 27 m 28 cm. Tek 200 m: prvi Pečnik, >Svoboda«, 27*/i« sek-, drugi Gobec, >AtL S. K. Celje«, Spe-glič, >Atl. a K. Celje«. Skok v daljavo z zaletom: prvi Pretnar, >Ilirija«, 5 m 25 cm, drugi Gradišar, >AtL S. K. Celje«, m, tretji Pogačar, >Ilirija<t 5 m. Skok v daljavo brez zaleta: prvi Marussig, >Sparta«, 2 m 60 cm, drugi Orunik, >Atl. S. K. Celje«, 2 m 55 cm. Skok ob palici: prvi Beneš, > Ilirija«,
2 m 55 cm, drugi Kavšek, >Ilirija«, 2 m 47 cm, tretji Bel tram 2 m 25 cm. Tek 100 m: prvi Pretnar, >Ilirija<v 12*/h sek., Aistrich, >Ati. S. K. Celje 12%« sek., tretji Modic, > Jadran«, 12*/i* sek. — Štafeta skozi Ljubljano: prva >Ilirija« v 7 min. 7*/« sek_, druga >AtL S. K. Celje«, v 7 min. 8 sek., tretja >Jadran« v 7 min. 128/io sek. — Med občinstvom je vzbujala največ zanimanja štafeta. Doseženi uspehi lahkoatle-tičnih tekem so jako lepi, osobito pa je treba pohvaliti glede disciplinira* nos ti in reda mlada kluba > Jadran« uy >Svobodo«.
Popoldne so se vršile na dirkališču kolesarske tekme. Prvenstvene dirke na 1 km se je udeležilo 9 tekmecev. Prvi je dospel na cilj Janez Rebolj v l min. 402/* sek., drugi Jos. Šolar v 1 min. 40V5 sek., tretji Alb. Šiškovio v 1 min 40*/5 sek. Vojaške dirke na 3 km so se udeležili 4 tekmeci. Prvi je* dospel na cilj Babnik v 6 min. 11*/» sok.! drugi Z ep in v 6 min. 29 sek. PrvensV vene tekme na 10 km se je udeležilo 8 dirkačev. Prvi je dospel na cilj Jos., Šolar v 19 min. 12*/s sek. drugi Jan,; Rebolj v 19 min. 15*/5 sek., tretji P epi Bevc v 19 min. 16 sek. Dirke s težkimi kolesi na 5 km se je udeležilo 14 dirkačev. Prvi je dospel na cilj Vinko Bar v 9 min. 20*/» sek., drugi A. Skraj-ner v 9 min. 25*/» sek., tretji Iv. Krasna v 9 min. 2S*/5 sek. Vojaške dirke z zaprekami na 1 km se je udeležilo 4 tekmeci. Prvi je dospel na cilj Babnik v 4 min. 22*/5 sek.. drugi Belič v 5 min, 4V5 sek., tretji Ighčar v 5 min. 9 sok. Dirke na 1 km za športnike z zaprekami se je udeležilo 13 dirkačev. Prvi Fr. Bar v 4 min., drugi F. Zanoškar v 4 min. 4 sek., tretji N. Krasna v 41 min. ll*/» sek. Handicapa na 5 km se' je udeležilo 14 tekmovalcev. Prvi Zur' pan s 300 m predujma v 8 min. 51 sek. drugi P. Bevc v 9 min., tretji Vinko Bar v 9 min. 6 sek. Prvenstvena kolesarska dirka z motornim vodstvom na 25 km so se udeležili 4 tekmeci. Prvi je dospel na cilj Alb. Šiškovic v 41 min. 7»A sek., drugi J. Rebolj v 42 min,! 477ia sek., tretji P. Bevc v 44 min, 58 sek. G. Jos. Šolar je moral vsled ponovnih poškodb kolesa in motornega kolesa izstopiti. — Zadnje tekme motocikli-stične dirke na 10 km se je udeležilo
14 tekmecev. Pri tej skrajno napeti dir-, ki, kjer so tekmovala motorna k<>les*j treh kategorij, je dospel prvi na cilj Barešič na 4 HP Wandererju v 11 min.
I sek., drugi Fr. Ogrin na 3S HP Pu-chu in tretji Fr. Škafar na 3 K HP >N. S.U.« Izven konkurence prvi A. Hra-ščan, Zagreb, na 4 HP Wandererju v;
II min. 5 sek., drugi R. Satler, Zagreb, na 5M HP BiakL Zlasti zadnje dve točki sta bili silno napeti in je občinstvo z velikim zanimanjem sledilo tekmi. Sledile so še preizkušnje konj, šolsko jahanje in skakanje. Ob tej priliki bodi še omenjeno, da se je občinstvo vedlo zelo nedisciplinirano in kljub prepovedi udrlo v dirkalni prostor. Pri kolesarski in motociklistični tekmi sta se zgodili dve manjši nesreči.
Driištosne uestl In priredltue.
•— Krajevne organizacije zasebnih uradnikov za Maribor. V nedeljo se je ustanovila kraejvna organizacija zgoraj omenjenega društva za Maribor. V odbor je izvoljen: predsednic; jfgf&j
.SLOVENSKI NAROD*, One 28. septembra 1920.
221. Stav.
% podpredsediiLk ■blagajnik Šilih.
tajnik Vidic,
narodna obrana.
v — Družba sv. CM. je prejela za 2 obrambena kamna 400 K, katere je zbralo >Omizje Ceho-Slovencic v kavarni Krapož povodom narodnega praznika sv. Vaelava dne 22. septembra 192»"). — Vesela družba pri >Ur-
bancfcu< je zbrala za CMD. vsoto 130 kron. Zavednim darovalcem prav iskrena hvala!
— Za Jugoslovansko Matico so darovali: M. A. 40 K; Neimenovan 140 K; Bralno društvo pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini kot čisti dobiček glasbene akademije dne 8. tm. 450 K; orož-niska brigada v Velikovcu je priglasila 235 članov ter poslala 992 K članarine;   podružnica Ponikva je poslala
svoj prispevek 520 K; G. M. Lichten-walmer, šolski nadzornik v Rušah, daroval je o priliki poroke g. učitelja D. Lesjaka 80 K. Vsem darovalcem srčna
hvala?___
— 1,000.000 Dinara MiJion! glavni dobitek sa premijom, a preko 17,0004)00 dinara raznih   dodataka i
premija isplatiče naša Državna Klasna Lutrija. — Za plan i ostala uput-stva preporučujemo da se obratite sa
Vašem ********* adresom pohis tužbenom organu ovlašcenem prodavcu Dru. Djeki Bogojevicu, Beograd, Kozmaj-ska 16. Post teh 79. Telegrami: Mil ion
Beograd.____
— Borba za čast i renome. Velikanske pripreme i izdatci za reklamu koju g. Obradovič Retta razvija za svoje predstave na 29. i 30. o. m. tako su veliki da će se teško moči isplatiti i onda ako budu sva mesta rasprodana.
G. Ofaradović Čini sve napore da publiku ubedi da osim probisveta i trčilaža kao što je Riza Beg i sL ima i časnih umjetnika. Program obih večeri je sasvim raznovrstan. Ulaznice u trafiki u Šelenburgovoj ul. št. 1 k
Glavni urednik: Rasto P u s t o s I c m š e k. Odgovorni urednik: Božidar Vodeh.
Lepo stanovanje
2 sob ra kuhinje v Mariboru zamenjam za enako v LjnbljanL Naslov: Medved, Maribor, Krčevina 111._7357
.Ma se majnoa enasadstrGUBa la.
Poizve se v Rožni dolini, gostilna Jfok* 7365
oum samn M|gQjlff f«||T7I ^©d?uss^ca
Židovska ulica 3.   l^IHRIJM  %š\3 1 tL\e Židovska ulica 7. Priporoča aaiueCfo izbere osakoorstaih ustno Deišlh damskih Mobnhos.
Ponudim par rsgonsv nM jeSi
Istotako se prodasta dva soda za vino
do 700 1. vprašanje i navedbo cen poslati na upravnišivo Slov. Nar. St 7367
bSsa itEBeiralieia ^tm
za par ur na dan v Ljubljani, se stalno aH začasno pod ugodnimi pogoji sprejme. Naslov pove upr. SI. Nar. 73GS
PdM, 5 oral«? njiv, 4 tonilo? in sadonosoika,
ga vinograda z viničarijo, velika zidana hiša s pekarijo, pripravna za vsako trgovino: 10 sob, 3 kuhinje, obširne kleti m gospodarsko poslopje, tik farne cerkve Sv. Jurja ob Šfavnici okr. Ljutomer proda lastnik Ivan Kreft Natančnejša pojasnisa na lica mesta. 7372
MM\ in jemanju delovodja,
izvežbana in zanesljiva oseba, se sprejme v stalno službo. Plača po zmožnosti in dogovoru. Pismene oziroma ustmene jjonudbe ni lv. Kravos, trgovina in sedlarska delavnica v Maribora.
73(59
Proda se:
■ dekor, divan, zrcalo, omare, garderobna stena z zrcalom, slike, poselska po-' stelja, miza, stoti in drugo. Naslov pove fnpravDfšto Slov. Naroda. 7358
Pozor, konfekcUonarii!
Pogon za 10 šivalnih strojev dvovrsten z žlebom se odda kompletno, even-tuelno rudi z motorjem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7552
Tntje za strope iideloje in prodaja
na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naroČilih znaten popust Stelner Anton, Lfnbljana, Jeranova ulica I3j Trnovo. 4256
L
■1
^ 1 - ^
skoraj nov, se ceno proda. Hilserjeva ul. 5, L nadstropje 3artos. 7360
B
rzojavne 9rogs š™fk°ve- d0"
l:am po naročilu. Navesti je natančno dolžino, debelino in najvišjo ponudno ceno. Ponudbe pod .Drogi 7374* na upravništvo Naroda. 7374
Delnice LjonljaĐiKe KreSItne Mi
več sto komadov se prodajo. Komad K 1375.— Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7330
Služkinj
ki zna po možnosti šivati, se išče za ves dan. Naslov pove uoravni-štvo Slov. Naroda. * 7314
Vlova z trni otrokoma išče solo
s souporabo kuhinje proti primerni nagradi. Ponudbe pod .Souporaba 7306u na uoravo Slov. Naroda. 7306
Petrolejske kante
dve z zabojem plačamo po K 55 —, posamezne po K 20— vsaka železniška  postaji. Sever &  Komp., Ljubljani.
7307
Jfo prodaj gostilna
p)e, konji, voli, krave, svinje, seno, živež in mrtvi fundus, 13 oralov zem e. Posr. .Rodna Grada* Karol Breznik, Celje, Dolgo polje 3, 7347
Uči koiiia
N. Cizerlj.
ruskega jezika K 25-— Sv. Barbara pri Ptuju.
7366
Krasna jedilna soba
z ogledalom 70 X 140 ter marmornatimi ploščami, ako solidno predvojno delo, se radi pomanjkanja stanovanja proda. Cena K 9500*—. Poiasnila daje Blaakt Nemec Ljubljana, Stari trg. 7353
Instruktor
za 3 učence ljudske šole se išče proti plačilu a!i opoldanski hrani In večerji. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7356
m vrte m mm
kupujemo (zaboj z dvema) vrčema po & 58.— posamezne vrče po K 22*—, franko postaja odpošiljate!la. Hrovat &   Hoisp.   Ljubljana.   Poleg realke.
7144
Učiteljica išče stanovanje
ovpn\ s hrana   p°™dbe pod
gVCMI. d lil dllU. .Učiteljica 7354-na upravo Slov. Naroda. 7354
Proda se nova soalaa oprava
iz mehkega lesa, mahagoni, temna imatt). Poizve se pri tapetnlku Frasc Šebrti, Rožna nlica 5. 7351
Hauh h\\i za trgovino na najpromet-nUTfl lildd nejšem kraju ob glavni cesti na Vodi v Trbovljah I. se vsled preselitve takoj proda, vpraša se pri posestniku  Ivan  Leskovar  v Trbovliah.
7375
Kalarsk! namoOH
išče dela. Naslov ga Naroda.
dober delavec, že 3  l,'2    leta prost, uprav. Slovenske-7337
ima. i
vagon starega litega in vagon s-arega pločevinastega   in   prešanega feleza Šentjanžki premogokop And. Jakili, Št Janž, Dolenjsko. 7348
Lepo, drobno
morsko
nudi po najn'žjih cenah. Zaloška cesta 21.
A. Sodnik,
7293
le prvovrsten moč, se takoj sprejme
v rrodnem salonu. Marija Gotzl. Židovski St. 8. L i obijana. 7245
Natječaj.
.Pel i »privreda", dioničarsko društvo a Osijeku, trati gospodarska«« 1 komercliftlnorja rarastelj*. Plaća i ini uvjeti po pogodbi. Reflektanti neka svoje ponude, obložene sa opisom života i prepisima svjedodžoi, pošlju na predsjednika društva dr. grofa Teodora Pejacsevicba o Našice. 7305
V torek dno 28, septembra t. L ob 3. url popolndne se bo nada-i;rrala v Ljubljani na Marijinsa! trgu »tov. 2
več zabojev črevljarskih žebljev, spa-dajočih v zapnSčino pok. Karola Seu-nig. Izklicna cena se bo naznanila ustno rrl dražbi.
Dr.  Karol Schmidlnger,
notar kot sodni komisar.
MM lalol Idk"Sn DHBta
iz dobre hiše, ki ima veselje do trgovine. F. X. Aumana sin. Krško. 7249
¥£3oiite!jica
neoporečni preteklosti, fino izobražena s perfektnim jezikovnim znanjem, ener-
fična, starost 40 do 50 let sprejme k dečkoma v starosti 10 in 13 let Ponudbe s spričevali in stiko pod .Fina vzgojit?!JTca 7286* na upravništvo Slovenskega Naroda. 7286
Zlatar in juvelir
lojzij Fuchs
Selen&urgova uliCa 6
priporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.
Soba.
Dam 500 kron nagrade za pros storno sobo i. hrano ali brez nje v mestu aH v bhžin-Ponndbe pod .Merkur 7S61' na upravništvo Slov. Naroda. 7361
kl otvori v aa'krafsem Oasn modno In raannfaktnrno trgovino v Linblvan! iiće meblovano sobo nrl ogledni drnžinl v sredini mosta. Plaća postranska stvar. Ponudbe pod .»Modna trgovina 73SS" na upravo Slov. Naroda. 7363
"Mff"    Stavbono podjetja "fN
Tavčar & Svetina
LJubljana, Gosposvetska cesta  štev. • se priporoča. "99
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za knrivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919
Konioristinja,
izvežbana t korespondenci in knjigo vodstvu, z dobrimi izpricfvali.se sprejme takoj. Ponudbe pod .Prvovrstni moč 7334' na upravo Slov. Naroda. 7334
i
iz lepim vrtom na mestni periferiji, ju-fžno-ležeča, na divnem kraju, opremlje-fna z vsem komforiom, se proda radi i drugega podjetja. Pripravna za ljubitelja. Posredovalci izključeni! Ponudbe sprejema pod .Luksusna vila 110.716* ^AnonČna — ekspediciia, „Jadransf Maribor, Gosposka  nlica 44. 7371
5.0©
OeSveSniška pisarna
onemu ki mi preskrbi stanovanje 3
do 4 sob na prometnem mesta v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu. Naslov pove upravo Siov. Naroda. 7355
Napredaj
kompletna varilna naprava za po
60 hl avstr. liva 25 stotovj 35 stotovj zasutja 20 stotovj
kompletna amonijakova hladilna naprava za
ra
poj *
30.000) kal. 40 OOOjtvornosti o.OOOj
naprave za sladarstvo, omame siadarnice za 6 000 in 10000 kg dnevne tvornosti, automatski kalilnl  stroji za zeleni slad,
sistem Plischke, 10.000 kg dnevne tvornosti, sušilnica tridelni, 64 m2 površine za zgorajšnje siadarnice, naprava za pogonsko silo, ventiln; pa^ni stroj z 42 HP normalne tvornosti, baterijski kotel 40 m2 s prrtiklinsmi, 15 hramnih tankev emajliranih 150—260 hl vsebine Hladilniki za pivo. Rletarstvene opreme. Različne posamezne varilne ponve, kadi, nagrevalci, čistilnica >n llkalnice za slad, trijerji, črpalnice, transmisije itd. Vse naprave, stroji in aparati so rabljeni pa brezhibno "ohranjeni in takoj dobavni. Cenjena vprašanja na Oberingeuier Wilf*elm Puller, Salzburg (Anstria\ Reichenhallerstr. 3—5.
demon
v Mariboru se je preselila
na Aleksandrovo cesto št. 12 (o!) vogala Sodil! ulice).
Avtomobili.
9^23 H P Puch z novim obročjem z rezervno garnituro, odstranljivimi platišči, popolnoma opremljen, usnjate blazine, moderna dvojnofaetonska karoserija. — Cena SHS K 110.CO0-—. 24 H P Bavard Clement, novo obročje z rezervno garnituro popolnoma opremljen, usnjate blazine, trisedežna športna karoserija. — Cena SHS K 80.000—. Cene veljajo franko Leibnitz, za franko Ljubljana 20°/o
na fakturo za carino in stroške.
fiaslog: Wm 10, Pposciikogasse 2, SfutilmOiler.
starejla moč;
jn samostojen delavec, • UisjiyUVUIljU» zmožen slovenske in nemške korespon- urfrnr kateri mora razumeti tndi vsa polje-dence, s prakso; ilLidl, delska dela, starejša moč, oženjeni imajo prednost. Reflektanti, le solidne in resnejše moči, naj pošljejo svoje ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevkom plače pri prostem stanovanju in hrani na tvrdko A. DULAR, Slovenjigradec
CftaHes Princ
Ljubljana
Manufaktura
Zaloga Turjaški trg 1. CHsaraa: Židovska ulica rt.
iz neke opreme žgalnice špirita z dnevno tvo-
rilnostjo 4 hektolitre v najboljšem strmiu se Jako ceno proda s slovaške postaje. Ponudbe pod ,,B. B. P. Z.
930*« na Rudolfa Mosas, Prana, Prikopv 6, Čohoaiovaska.
Aparatoi stioii
3HE
i H l
=3 F=11g
Električna razsvetljava!
Popolne napeljave ¥ mestih In pokrajinah.
Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih
ka ,S
teatrala: UUH, Mestni trg 25. PoflnU: mm, Fiamoauka i 2.
Ponudbe in pojasnila na željo vsak čas brezplačno na razpolago.
ai ni T==g)
I8 apne
v kotih in drobno dobavi i na vagone
MM, too. LaSko.
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim etektrotthirilni materijal, betonsko železo, različen železni material in motorje. Zahtevajte ponudbe
Giorgje Grujić
3eegra9, piletina uL 15.
Jadransko hotelsko in kupaltino dion. drnitoo
Suiak-Reka, Zvonimirova ulica štev. I02.
Lastnik sledečih hotelov In spaatarijev:
Hotel Pension ,3PSBAlfLA( „IKP£R!ALN Opetlfa.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „TEHAPIJA" Crikvenica.
Palače-Hotei * MIR AM ARE" Crlkrcnlca Tikfn irtnrt 11.
Hotcl-Pension in morsko kopališče Jillir Saiak-Seia
Telefon 'nterurb. 2-14.
Hotel-PensiOn in morsko kopališče .JADRAN" Bakar.
Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem iconfortom urejeni. — Oskrba Izvršna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Mframare' v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Mari no" v Novom: za Sušak; Središaji »red dm-stva, Sniak-Reks. — Naslov za brzojave Jadran-centrala Saiak-Seka, tBttnrnB falefsa Jtet. 9-3-S.
Hotei-Pension „SAlf-MARIHOM
BsTi fssdflisrJ TtL isterv. i.
Hotel - Pension in velik«
morsko kopališče .L1SANJ- Novi Vinodolski
3£
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoju
□ prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd,   Celje,   Dubrovnik, Kotor» Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v _
tu- in inozemstvu. JB
ii m i m_
Lastnina ki tisk >N*xo4dq tiskarne*
Za ifiscrainl del odgovoren VaieoUa Kopitar.