tređnlSfro ta aproratstro:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X uredništvom se more govoriti «rit dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
HaroCnira lista:
Celo leto............12	h
Poi leta ......	6	K
Četrt leta........... 3	K
Mesečno.............. 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Št. 110.
Maribor, rine 18 septembra 1911.
Letnik III.
Za prekmurske Slovence.
Priznajmo* klar takoj v začetku: mi se .veliko premalo brigamo za prekmurske Slovence. .Čeprav je naše Število malo in neznatno, ter bi morali skrbeti za vsakega posajneznika,, 'da se nam ne zgubi, vendar ne storimo za prekmurske Slovence, ki jih je na tisoče, skoro nič. S. K. S. Z. v Mariboru sicer preskrbuje po svoji moči tem našim zapuščenim bratom dobrega slovenskega čtiva, a, to je vse premalo. Tem prekmurskim Slovencem bi morali dati več pomoči, kakor se je to zgodilo do sedaj. V tem oziru grešimo kakor na Primorskem, kjer se za beneške Slovence dela mnogo premalo. Nekdaj sem govoril s češkim agrarnim poslancem Kotlarem. Gospod zna slovenski in je naš res prav odkrit prijatelj, ki' vedno in povsod zagovarja naše zahteve ter zastopa naše težnje. Ta odlični mož mi je pravil, da se mu zdi neumev-no, da se mi Slovenci tako malo brigamo za svoje brate, ki tlačanijo pod ogi(sko krono. Rekel je, da ume vse naše težnje in pozna našle hude boje, toda brezbrižnost za 100.000 Prekrnjurceiv mu je nerazumljiva;1 na ta način si moramo izkopati grob. Sodba češkega politika je bila sicer težka, toda opravičena. Odkar sem govoril, z gospodom Kotlarem je minilo sicer že d*ve leti, ampak zboljšalo se v tem oziru ni ničesar.
In vendar so prekmurski Slovenci za naš narodni objstoj velike važnosti. Oni tvorijo branik nasproti dvema sovražnikoma: Nemcu in Mažaru. O nempkem prodiranju govoriti ni treba, ker ga čuti takorekoč že vsak na svojem lastnem telesu. Zanimivejše je, Če sledimo nekoliko ogrski narodni politiki. Zelje Mažarov sicer bržčas ne segajo preko Mure in bi se ti naši sosedje zadovoljili, 'če bi se jim posrečilo uresničiti sVoj.o Velikb-Ogrsklo, v kateri naj bi zginili tudi bratje Hrvati. Pomisliti pa moramo, da bi z mažarizacijo prekmurskih Slovenoev izgubili jako krepko oporo proti nemštvu na naših najsevernejših in zelo* ogroženih postojankah. Ogrski Slovenci sicer sedaj niso zavedni in svojih avstrijskih bratov nikakor ne dramijo, in budijo k narodnim bojem, toda oni živijo in obstojajo. Že samo s tem, ker so, nudijo našemu življu ob meji krepko zaslombo. Zavest Števila ih misel, da živijo preko meje narodni bratje, jači in krepi marsikaterega malo*dušnegai in omahljivca.
I» ODLIISTEK. Stari Kovačin.
(Dalje.)
II.
Tak je moral biti tudi stari Kovačin. Sicer še sam nekoliko premeteno zloben je slišal vedno od ljudi in videl slučaje, kako grdo se v marsikateri družini me$ seboj sovražijo. Žena moža radi kake vraže; zet tasta, ker je že tako in nič drugače, in to ga je spremljalo skozi življenje* tista vkoreninjena misel: tudi z mano je tako kot z drugimi. Žalo;sten sem Ml na „jvohceti“, zato: žena me sovraži, in bil je prepričan o tem ter je lahko sam dal povoda za to. Zet je prišel k hiši in on je tast, zet pa, tasta sovraži, tako se govori, zato: zet me gotovo, sovraži.
In od dne do dne je bil bolj prepričan. Zato je začel sovražiti tudi on. K temu so mu služile vse njegove slabosti in ljudje so ga potrjevali' v vsem. Nosili sp mu na uho vse najmanjše, izmišljene in neiz-mišjjene stvari. On pa jih je povečal v svoji duši in jih pripovedoval ljudem, tako obširne, da ti svojih spak niso ,več spoznali.
Le včasih se je zgodilo, da je dvomil nad samim seboj in ob takih' prilikah je vzel palico, zažvižgal in se podal na pot.
„Bog daj, Kovačin!“
„Bog daj!“
„Kako gre, kako?“
„(He, tako, no*.“
„!Alijeres: Mladi da vas kar trpeti' ne more? Govorilo se je, da vas povsod opravlja.“
„(Hm, menda bo že res . . .*
Tlako so ga ustavljali ljudjes/ in se z njim pogovarjali. Ko je, prišel na na&pgotni konec vasi, je
Že iz tega ozira, če bi tudi ne bila našla dolžnost varovati vsakega posameznika preB* narodno Smrtjo, moramo skrbeti, da se razmere med ogrskimi Slovenci spremene. Vemo sicer, da je delo zelo težavno, kajti ogrska vlada ljubosumno in kruto zatira vsak poskus probujenja zapuščenega ogrskega Slovenca. Ravno tako pia tudi vemo, da še tli mdd temi našimi brati volja do življenja. Zato pa je naša dolžnost, da se zavzamemo* za prekmurske brate. Sledimo vsaj vzgledu S. K. S. Z. in poskrbimo jim primernega slovenskega čtiva. Našega naroda je tam pod krono sv. Stefana toliko, da bi imel lahko najmanj dva poslanca v ogrski, zbornici', a v resnici se nikjer nič ne ve o obstoju tega naroda in še med nami samimi jih je mnogo, ki nič ne vedo o njem|, ali ga pa že prištevajo med mrtve. To se mora spremeniti. Naša deviza naj postane: Na pomoč ogrskim bratom!
Intrige velekapitala.
Da velefinanca v svoji brezmejni žeji po dobičku ne izbira ravno sredstev, s katerimi pride do svojega namena, se je ravno zadnji č4s pokazalo v jasni luči.
Ko je vojna nevarnost vsled zapletljajev glede maročanskega vprašanja narasla 'do vrhunca, je „Neue Freie Presse“, glajsilo avstrijskega frajzina in velefinance, priobčila Članek, ki je vzbudil povsod o-gorčenje, Če ne vsaj presenečenje. Oimenjeni članek je jako ostro napadel Nemčijo in nemškega cesarja. Kot dopijsnika je imenoval list nekega 'angleškega „diplomata na važnem mestu.“
V Nemčiji so bili radi članka sila ogorčeni, kot pisca so pa kar naravnost imenovali angleškega poslanika na Dunaju in so zahtevali, da ga vlada nemudoma odpokliče. Toda poslanik Cartwright je javno izjavil, da ni odgovoren za omenjeni čianek ih je imenoval vse pisce napadov na svojo osebo nepoučene ljudi. Enake đementije se je razposlalo tudi iz Londona. Sedaj je pa prinesel „Vaterland“' iz obližja angleškega poslanika senzacionelno odkritje, da poslanik izjavlja, da je omenjeni Članek napisal neki poroöevaiec „Neue Freie Presse“, ki ga je vlovil v Marijinih varih na nekem izpre.hodu ih ga izpraševal. Na podlagi njegovih par bevedi je bil potem Članek sestavljen povsem samovoljno. Zlasti ona mesta,
bil prepričan, da je njegov zet najslalbši človek na svetu.
Zato je delal proti njemu.
Nekega dne sem ga srečal na klancu.
Oprl'se je na paiicp, zasopel in mi pomignil z roko, da naj se ustavim: ima mi nekaj važnega za povedati.
Ustavil sem se in ga „pogledal.
„Navil, mu bom uro, navil, zetu!“
Zasmejal sem se mu.
„Kaj pa, navili jo bodete?“
.„Gozdno parcelo mu vzamem.“
Zdaj sem videl, da misli resno.
„Kako to, saj je nemogoče!“
„(Ti si rekel, da je nemogoče.“
JJaz? Kedaj?“
„Kar je pri gosposki zapisanega, to velja?“ pTo sem dejal.“
„Kar ni zapisanega*, ne velja nič?“
„Tudi to sem dejal.“
„Gozdne parcele ni zaznamovane. Torej ne velja! Parcela je tedaj moja.“
„Ni mogoče. Kdo vam je povedal?“
„(Dal sem pregledati listine. Notri je vse pisano: bajto sem mu dal, sadni vrt, njivice za plotom in senožet nad skalami; gozda ni notri.,,
„Pisano je vendar: dajam mu kočo z vsem . . . it'd, itd.“
„(To je pisano; tudi sem mu hotel dati vse, a pri zapisovanju) parcel se je zgodila pomota: niso zalpisali — in kar ni zapihano, ne velja.“
Bil sem pobit ih on se je smejal.
„Kaj mislite sedaj; pravzaprav pa: parcela tiče njemu y . .“
„(Mene tiče. Ni zapisajno, da bi mp jo bil dal. Napravim ž njo, kar bom hotel. Pirodam jo ali jo obdržim do. smrti.“
Sel je dalje in je pripovedoval ljudem, M so ga poslušali in mu kimali.
kjer se sovraštvo napram Nemčiji najbolj naglaša. so nastala v „pressinem“ uredništvu. „(Neue Freie Pr.“ je bila sedaj seveda sila izpostavljena in sicer kar v dvojnem oziru: da je. resnico vedoma zavijala in da je hujskala proti Nemčiji in naši zvezni politiki.
Sicer je omenjeni famozni poročevalec skušal oslabiti izvajanja „Vaterlanda“, tudi je „(Neue Freie Presse“ priobčila pismo angleškega poslainiškega Panika, v katerem ta izjavlja, da Sir Cartwright ni za to odgovoren, kar je stalo v „Vaterlabdu.“ Med vrstami se pa lahko bere, da je angleški poslanik hotel kompromitirani „Pressi“ dati oporo, s pomočjo katere se lahko izvleče iz blata, v katero je zašla. In „Neue Freie Presse“ je priložnost tudi kolikor mogoče izrabila in že se je zdelo, da stoji pred javnostjo popolnoma Čista. Toda usoda ne miruje. ^Vaterlanid“ je v stanu dokazati, da je prinesel ono razkritje na željo Cartwrighta in je to že dokazal.
V očigled vgem objavam se pač ne more dvomiti, da je „Neue Freie Presse“ poslala za angleškim poslanikom poročevalca, da bi izvabil iz njega kako izjavo glede Nemčije.
Nadalje je tudi pribito, da je dotično izjavo tako potvorila, da je Ml poslanik primoran, vsako odgovornost odkloniti in je tudi v „Vaterlandu“ izjavil, da je „Neue- Freie Presse“ njegove izjsyve ponaredila in v bistvu poostrila.
Sedaj pipde pa glavno vprašanje. Iz katerih' vzrokov in s kakimi nameni je „Neue Freie Presse“ tako lovila hujskajoči članek? Zakaj je hotela na-sprotstvo med Londonom in Berolinom še bolj poostriti ?
Na to vprašanje je samo eden odgovor, namreč: „Neue Frei Presse“ je delala po naročilu mednarodne velefinance, kateri bi se v slučaju kakiji vojnih zapletljajev nudila priložnost ogromnih dobičkov. V interesu velekapitala delajo razpoloženje za vojno r^zni hujskači v Nemčiji, Šovinisti v Franciji in junkerji v Angliji. V interesu velefinance je priobčila „Neue Freie Presse“ oni članek’, z namenom, nahujskati London in Berolin, da si skočita v lase. Gotovo bi prišla v kake zapletljaje tudi Avstrija, kar bi zopet avstrijskim finančnikom prineslo ogromne koristi.
Cela afera ne potrebuje nobenega komentarja. Dej/sltvo samo dokazuje bolj kot besede veliko nevarnost, v kateri živijo evropejska ljudstva, dokler bodo
III,
'Mladi Kovačin je bil prineslel koš drv iz gozjda in jih je vsul pred hišo na tla, da je vse zapokalo.
iTo je slišal stari v svojem kotu in v hipu se je prikazal na vratih.
.„Kje si dobil drva?“
„Kje? V gozdu!“
„Ali ti nisem povedal, čegav da je gozd?“
„Ne slišim tega; preneumno se mi zdi.“ „Preneumno? Zate, zame ne. Gozd je moj in ne hodi mi po drva vanj. Izročim te sodniji.“
„(Izročite! “
Oprtal je zopet koš in šel.
Cel dan je nosil mladi drva in stari mu je pa vsakikrat med vzdihovanjem ih žvižganjem sape pripovedoval, čigav da je gozd, toda-mladi ga ni poslušal.
Ko je mladi zadnjikrat vsul iz polnega koša, ga je stari vprašal:
„(Ali boš jutri še nosil?“
„Se bom nosil. Zima bo kmalu.“
„Ne boš nosil!“
Tisti večer nista več izpregovorila.
IV,
Drugo jutro je vstal na vse zgodaj.
Napravil se je, vzel palico in postal pred hišo. Ni vedel, kaj bi storila Bil je že pri sodniji, tam so ga zapodili, četudi ima on prav; saj vsi tako pravijo. In tudi mladi ni opratvil nič.
Premišljeval je in si slednjič izmislil:
„v gozd grem in tam ga počakam. Ne bo se upal krasti drva, Če bo mene videl.“
Napotil se je v gozd in seßel na kamen. A ni čakal dolgo, da je prišel mlada s košem in začel nabirati drva.
<JHej! Andrej!“ *
„Kaj hočete ?“
£Konec prih.)
trpela despotstvo in zahrbtnost mednarodne veleii-nance, kateri je popolnoma vseeno, be pride, do svojega cilja tudi čez gromade mladih, nedolžnih življenj.
Mapad na Stolypina.
Zjadnje dni so se vršile v Kijevu. velike slavnosti povodom odkritja spomenikov osvoboditelju ruskih' kmetov Aleksandru II. in ruški kneginji Olgi. Slavnostim je razun velikanske množice ljudstva prisostvoval tudi carski dvor in vlada. Vse se je že iz^ vršilo krasno; samo zvečer pri slavnostni predstavi se je zgodilo, o čemur govori danes cela Evjropn.
Äkoravno so imeli v gledališče dostop samo v fbljenci, posrečilo se je nekemu anarhistu z imenom Bagrdw, da se je utihotapil v dvorano, kjer je z dvema, streloma smrtno nevarno ranil ministrskega predsednika Stolypina. Nastala; je naenkrat velika zmešnjaiva. Ljudje bi morilca kar na mestu linčali, da jim ga ni mnogoštevilna policija iztrgala iz rok. Globoko je pretresla vest o napadu tudi carja, ki je takoj prihitel iz svoje lože na lice mesta.
Zdravniki upajo, da ohranijo Stolypina pri življenju, akoravno so rane hude. Ena kroglja mu je namreč obtičala v. hrbtnici. druga mu je pa prodrla desno roko.
Napadalca še niso zaslišali. Sodijo pa z gotovostjo, da je izvršil napad zgolj iz političnih nagibov. Stolypin je namreč z vso strogostjo nastopal proti anarhizmu v ruski državi in ravno v zadnjem Času je predložil carju dosti smrtnih obsodb v podpis.
Peter Arkajcljeviö Stolypin je prišel pred sedmimi leti kot naslednik Goremkina do vodstva ruskega ministrstva, Takoj se je z vso energijo lotil, da. uredi zavožene ruske razmere. Samo on je bil pravi mpž, da izpelje to ogromno akcijo. Nastopal je pa, popolnoma samolastno; razpustil je namreč kar zaporedoma dve dumi in še le v tretji se mu je s spremembo volilnega reda posrečilo, da je spravil skupaj vladino večino.
Leta 1906 so ruski teroristi izvršili na njega prvi napad, kjer je pa res; čudežno ušel smrti. iTa-krat je bilo ubitih 30 ljudij, težko ranjenih pa tudi ■geli ko število, med tem tudi dve Stolypinovi hčerki.
S tem napadom niso teroristi prav nič dosegli, kajti za začasnega voditelja Stolypinovih poslov je bil vpoklican finančni minister Kokovcev, ki je še hujši reakcionaree. kakor pa ministrski predsednik Stolypin.
Velika uska demonstracij a na Dunaju,
Včeraj so se vršile na Dunaju po socialdemokratih aranžirane demonstracije proti draginji. Med govori socialdemokratičnih poslancev so se razlegali klici:	Živela republika! Živela revolucija! Živela
Portugalska1!
Po končanih govorih so se začele demonstracije po ringu in pozneje v Ottakringu. Demonstrant j e so metali kamenje, demolirali kandelabre, ter hoteli zrn žgati celo tramvajske vozove, tako da se je alarmirala celo požarna bramba. Ko so demonstrantje začeli napadati vojaštvo, je to dalo večkrajt salve, pri čemur je bil eden usmrčen, štirje težko ranjeni in več lahko.. Demonstracije so se končale še le po polnoči.
Politični pregled.
Parlamentär] čnc vesti.
Kakor poroča „Neue Freie Presse“, bode vlada sama o priliki posvetovanja glede reforme poslovnika dala iniciativo za rešitev dijetnega vprašanja.
Vlada želi tudi nadalje, da bi se do božiča rešilo budgetni provizorij in brambne predloge v ootee-kih\ Ako bo budgetni provizorij zahteval posojilo, Še ni določeno.
Ne glede na državne potrebščine, se želi, da bi zbornica v jesenskem zasedanju rešila tudi predlogo o lokalnih železnicah.
Predložilo se bo^le tudi načrt soeialnefga zavarovanja.
Kriza v vojnem ministrstvu.
V	poučenih krogih se pričakuje odločitev o demisiji vojnega ministra Schönaic'ha prihodnji ponedeljek. V soboto je potekel njegov dopust in Sjchönadch je tudi že prevzel vodstvo poslov.
V	ogrskih-političnih krogih vlada prepričanje, da bo padla odločitev v teku tekočega tedna po avdi-jenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Khu-ena pri cesarju.
Seja klnbovih načelnikov.
V	petek dne 15. t. m. se je vršila na Dunaju konferenca načelnikov strank, katere se je udeležil tudi ministrski predsednik baron, Gautsch. Bil je na vrsti predlog, naj se parlament skliče dne 5. oktobra, od druge strani pa se je zahtevalo, naj se dkliče takoj posebna seja zaradi mesnega, vprašanja. Cehi se konference niso udeležili.
V	imenu Hrvaško-slovenske Zajednice se je poslanec dr. Korošec izjavil proti temu, da bi se parlament glede mesnega vprašanja takoj sklical, in
sicer zato, da se da vladi možnoptt, da svoja pogajanja z 'Ogrsko konča. Dr. Korošec je ob enem odioeno protestiral proti temu, da bi se 0'grom dovolila koncesija Annaberške železnice.
Ministrski predsednik baron Gautsch je izjavil, da je v tem pogledm nasproti Ojgrski storil vse, da varuje ugled ih pravice avstrijskega parlamenta. Na grožnje soeialdemokraških poslancev, da se bodo u-prizorili nemiri, ako se uvoz argentinskega mesa ne .dovoli, je 'baron, Gautsch' izjavil, da se vlada nič ne boji in da bo proti vsakršnim kravalom z vso energijo nastopila.
Kot pozitiven rezultat načelu iške konference se more Hm at r ati to, das bo parlament za£el 5. oktobra zopet zborovati.
Londonski gostje v Išlu.
Londonski gostje so dne 14. t. m. ob' 12.30 odpotovali v Išl. N,a kolodvoru so se, poslovili od njih angleški poslanik, župan dr. Neumaiyer s podžupani in mestnim svetom in veliko število občinskih svetovalcev. Lord-mayor je izročil županu 6000, K za dunajske siromake.
V	Mu so jih slovesno sprejeli. Iz Jšla pa odpotujejo v Prago, in od tam pa. preko Plzna domov.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
Cesarski namestnik se je v soboto posvetoval z češkima radikalcema Chocom in KlofaČem. Akoravno je izid konference ostal popolnoma tajen, je gotovo, da je tudi odpor čeiških' radikalcev brez pomena. O-stale češke stranke jih bodo preglasovale.
Maroko.
Že uradno poročanemn odlikovanju španskega poslanika v Berolinu z velikim križem nudečega orlovega reda se z ozirom na vest o. špansko-nemškem sporazumu glede maroškega vprašanja, pripišuje velik političen pomen. „El Liberal“, glasilo ministrskega predsednika, potrjuje, da so se začele predpriprave za nemska-Špansko pogodbo.
Španija.
V	Južni Španiji se je položaj poslabšal. Potrjuje se .vest, da so revolucionarji razstrelili neki železniški most. Vlada odpošlje 115.000 mož v J]užno Španijo, dia zatre revolucijo.
Kitajsko.
Na, Kitajskem se je v nekaterih krajih uprlo ljudstvo. Mesto Ceng-tu so revolucionarji od štirih strani napadli1. Vladne čete streljajo raz zidovja na ljudstvo. V mestu j,e 8000 mož infanterije. Evropejci so se baje takoj po izbruhu revolucije podali ven na varno.
Finlandija.
V	Finlandiji se pojavljajo resni nemiri. V Vi-borgu so vse trgovine z orožjem na ukaz ruske vlade zastražene in vsak trgovec sme prodajati orožje samo tistim osebam, ki se morejo legitimirati. Imena teh oseb se morajo zapisovati in predložiti oblastim. V zadnjih osmih dneh so bili finski časopisi dvaintridesetima! konfiscirani. Ruska vlada namerava vse finske polke prestaviti v Srednjo Rusijo.
Suša v brežiškem pol. ©kraju.
Vsled zahteve poslanca dr. Benkoviča se je vršila seja okrajnih pomožnih' odborov Brežice, Sevnica in Kozje v Brežicah na okrajnem glavarstvu dne 15. t. m. pod predsedstvom gospoda okrajnega glavarja. Seje so se udeležili: dr. Benkovič, dr. Barle, dekan Tomažič, gospod M. Zevnik in drugi. Dr. Jankovič je bil vsled bolezni zadržan. Na predlog dr. Benkoviča se je sklenilo predlagati namestniji, da se naj za trpeče prebivalstvo in živino dobavi koruzo in otrobe razdeli, deloma brezplačno, deloma po znižani ceni; tudi ajdovo seme se bo nabavilo; živila naj se razdeli po zimi, ajdovo in druga semena pa spomladi.
Navzoči davčni referent gospod finančni tajnik Fischereder je obljubil, da se bo vsakemu dovolil rok za plačilo davkov do pol leta in več, kdor zato prosi. Dr. Benkovič je aktom priložil obširno spomenico o bedi v breškem političnem okraju, povzročeni po nenormalnem vremenu prejšnjih let in letos, po denarni krizi in nadprodukciji vina. V dokaz rejsniČne bede je predložil podatke iz sodnih registrov o eksekucijah in dražbah. Eksekucij na premiično blago je bilo leta 1907 354, leta 1908 467, leta 1909 537;' !. 1910 pa celo 699. Eksekucij na zemljišča je bilo leta, 1907 48, leta 1908 96^ leta 1909 11, leta 1910 482, 1. 1911 pa že 290; posestev je bilo prodgnih leta 1807 tri, 1. 1908 eno, leta 1909 Hedem, leta 1910 pia, 66, leta 1911 že 14; tudi tožbe so se pomnožile, ker posojilnice tir-jajo glavnice nazaj. — Nekatere občine še niso sto-riie nobenega koraka, da bi zahtevale podpore. Pro-šno za, i kV -poro v denarju ali v živilih je treba ločiti od prošnje za odpis davka;!
Oblasti žalibog še vedno sodijo potrebo po tem, Če se zahteva odpis davka ali ne; odpis državnega davka res ni velik in občinam dela težave, ker ne dobe doklafd, a zahteva po odpisu davka je znak potrebe in se tako uvažuje. Občine naj svoje želje in predloge pravočasno naznanijo glavarstvu, tudi naj pravično določijo, kjdo je potreben podpore. Prejele bodo kmalu naznanilne pole. Težavno bo rediti vprašanje, kako naj se podpora razdeli, da ne fcb preveč nezadovoljnosti.
Na občine, ki so bile po toči poišlkodovane, se bo posebej oziralo.
Okrajni pomožni odbor je temeljito prerešetal vse okoliščine. Posvetovanje je trajalo cel dopoldan.
Ha delu.
Slov. Bistrica.
Včeraj .dne 17. t. m. popoldne se je vršil v hotelu Avstrija od poslancev Pišeka in, Novaka sklican gospodarski shod, katerega se je udeležilo veliko število odličnih mož iz celega; okraja. Predsednikom; je bil izvoljen poslanec Novak.
Gospod nadrevizor P u šj e n j a k je na drobno govoril o pomožni akciji glede nakupa živine iz Češkega;. Po njegovem govoru ;se je razvila živahna debata, katere se je udeležilo več zborovalcev.
O prodaji živine potom 'Osrednje zadruge in njenih ciljih' je govoril gospod Ž ebot iz Maribora.
Gospod dr. Les k o v a r pa je podal zanimivo sliko O davkih v Avstriji.
Državni in deželni poslanec P i š e k je opisal sedanji politični položaj, posebej pa še situacijo v Štajerskem deželnem zboru.
Deželni poslanec Novak je živo naslikal gospodarstvo nemškonaicionalne večine v štajerskem deželnem zboru.
Shod je bil ves čas zelo živahen. Z zahvajEo na vse navzoče je predsednik poslanec Novak zaključil lepo zborovanje.
Raznoterosti.
Đež. zbor. Slovenski deželni poslanci so imeli dajnes v Mariboru zopet klubovo sejo. To je znamenje, da se pogajanja radi delamožnosti štajerskega deželnega zbora vršijo naprej. Za popoldan je povabljeno uajčelništvo Slovenskega kluba k cesarskemu namestniku v Gradec. O podlagi, na kateri se vršijo pogajanja, molčita obe stranki'.
Osebna vest. Gospod Tribnik, dosedaj učitelj na samostojnih razrelciuh gimnazije v Celju, je prestavljen na gimnazijo v Maribor.
Dr. Hohnjec se je s 15. septembrom preselil v hišo tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica 5. Tukaj bo od sedarj naprej stanoval in, tu sem se naj naslovlja-jo tudi vsa pisma na njega.
Dirka. Včeraj smo imeli v Mariboru dirko. Mariborsko dirkalno, društvo je priredilo svoje jesenskr dirkanje. Dež, ki je rosil pozno v popoldainske ure, je povzročil, da je bila udeležba bolj slaba in tudi dirkališče je bilo radi tega neugodno. Dirkanje samo je bilo številno zasedeno. Dirkalo je vsega skupaj 34 konj. Prva darila so dobili: Karl Pachnerjevo darilo Puch iz Gradca, ljutomersko Landerl iz Straßa, maribor-ptujsko okrajno baron RoBmanit iz Radvanja, tezensko Filipič iz Nove-stare vasi, radvanjsko Rathkolb iz Gnasa. Med tekmeci je bil tudi gospod Kirbiiš iz Maribora, ki je pri Pachnerjeve.m darilu prišel na tretje mesto, pri okrajnem (Maribor-Ptuj) na 'drugo. Slovenski kmetje, od katerih so imeli nekateri prav lepe konje, so bili opravičeno ogorčeni, da se je k tekmi za ljutomersko darilo, ki je določeno za l;me-ie-korijerejce, pripustilo Landerla. iz Straßa, ki ni ni-kak kmet in, je s svojim konjem, katerega si je kupil, seveda lahko zmagal
.Svarilo. Po Štajerskem in Kmnjškem hodi zastopnik firme A. Luigard in ponuja papir, vizitnice itd. Ker je mož prijazen in zgovoren, dobi naročilo in denar, p,ai za naročilo se. več ne briga in denar firmi ne pošlje. Naj se vsak varuje pred njim. — Eden, ki že tri mesece čaka na vizitnice.
Vlagajte svoj denar v domačih denarnih zavodih! V zadnjih letih je začelo ljudstvo v mestih nalagati svoj denar ne več v posojilnicah in, drugih domačih kreditnih zavodih, marveč v raznih tujih, inozemskih Dankah. Tfukaj so se kupovale akcije, ki so se obrestovale včasih po 5, 6 in še več odstotkov. — Kaj je, akcija ali delnica? Dolžni list industrijskega ali trgovskega podjetja, kateri se boljše obrestuje, če dotično podjetje dobro proapeva, slabše, če podjetje prospeva; slabšeg a denar se tudi lahko ves zgubi, če se podjetje ponesreči'. Koncem lanskega leta so se ljudje tepli za take a[kcije; vsakdo jih je hotel kupiti, ker je vrednost akcij rastla od 'dne do dne. Že tedaj se je svarilo pred nakupovanjem takih pefpirjev. Danes je prišlo, kar se je tedaj prerokovalo: soboto dne
9.	septembra so padle .afccije v Berolinu:	Feniks za
6.i5%, Laurahütte za 7%, Luksemttnrger za 5.5'%, Rhombacher za 7'%', Harpener za 5%, Schuckert za 5'”%, Siemens Halske za 7%, Deutsche Bank za 4.5%, Berliner Handels-Gesellschaft za 3%, Kanada za ß.vfd/o'. Cela; vrsta industrijskih papirjev je padla za 15% (vrednosti: to se pravi, kdor je imel za 1000 K takih akcij, je izgubil v enem dnevu 150 K in ima v rokah vrednosti le še 850 K, zato ker je morebiti v jeseni mislil, da 'dobi na leto pri akciji 10 K več obresti, kakor v varni posojilnici. Zdaj lejpik» 15 let špekulira, da popravi Škodo enega leta.
Na nemških srednjih šolah na češkem nameravajo uvesti kot relativno obligatni učni predmet češčino. V seji 'dne 12. t. m. nemlšk!e sekcije Češkega deželnega zbora so sprejeli tozadeven predlog deželnega šolskega nadzornika Tiauberja.
Podraženje piva. Centralna zveza avstrijskih pivovaren je sklenila zvišati cene pri lil piva zal 2 K 40. vin., katero zvišanje stopi v veljavo že dne 20. t. m. PlzenjsLe pivovarne zvišajo cene pri hektolitru za tri krone najvzlic temu, da so zatrjevale gostilničarjem, da zvišanje ni definitivno določeno.
Katoliška učiteljska zveza v Nemčiji je imen» leta 1890 samo 649 članov; v naslednjem desetletju je narasla do 9684, v drugem deceniju pa na 18.662 članov. Največ katoliškega učiteljstva šteje Porenje (5i5!00j, dalje Šlezija (5255), potem Westfalska (2971) . itd. Razmerno veliko je učiteljev na Bavarskem in Badenskem, ki se ne marajo pridružiti katoliški organizaciji; vendar pa je tudi na Bavarskem dokaj močna organizacija; katoliških učiteljev (836). V zgoraj-šnjem Številu (18.662) pa, niso všteta katoliška društva. na Saškem s 347 člani, na Virtemberlškem s 1803 Člani, in v vojvodinji Hessenski s 666 Člani.
%»
Si&j^rskc*.
Maribor. Včeraj so imeli v Nar. domu SokoU svoj dan. Pri telovadbi je nastopilo 7 Sokolić in 24 Sokolov. Splošno se je tožilo Čez, maloštevilno udeležbo.
Maribor. Podpisani odsek uljudno vabi vse velecenjene pevke in, pevce iz Maribora in okolice, ki so lansko leto pridno in vstrajno sodelovali, da nam tudi letos ostanejo zvesti ter se redno in točno udeležujejo pevskih vaj, ki se bodo vršile za moški zbor vsak petek in za ženski, oziroma mešani zbor vsako sredo točno ob 8. uri zvečer v čitalnici' mariborskega Narodnega doma. Prva pevska, vaja za moški zbor bode v petek dne 22. t. m., za ženski zbor pa v sredo dne 27. t. m. V svesti si eminentne važnoeti, ki jo zavzema slovensko petje v družabnem življenju o-sobito v Miariboru, in prepričani, da nudi spretno vodstvo gospoda profesorja DruzotoČa tudi posameznemu pevcu izrednih koristi, pričakujemo vseobčnega zanimanja in pred vsem točnega potlečanja pevskih vaj, kler le v tem slučaju zamprejo biti vspehi popolni. Zato pa, cenjene pevke in dragi pevci:	vsi naj
krovi — Pevski odsek Slovenska Čitalnice v Mariboru.
Št. Andraž nad Polzelo. 'Jesen je tukaj! Menda že peta, kar se nam obljubuje okrajna cesta, Velenje—Polzela. Slavni okrajni zastop Šoštanjlski! Radovedni zopet vprašamo, se li bo letos obljuba tudi spolnila in cesta} začela graiditi? Ca;S bi že bil; obljub smo siti, videli bi radi dejanja! Torej vendar enkrat na resno delo!
St. Janž na Vinski gori. V nedeljo dne 24. t.
m. po večernicah se ustanovi pri nas izobraževalno društvo. Na ta ustanovni shod pride tudi govornik iz Maribora. Res dolgo smo spali, dolgo nismo imeli središča, kjer bi se lahko izobraževali in bistrili duha, docim so se naši' sosedje krotg in krog zbirali v raznih svojih društvih1 ter se bodrili k vstrajnemu delu in boju zoper naše. verske in narodne nasprotnike. A sedlaj se bo tudi nam vendar enkrat izpolnila prisrčna želja, tudi pri nas se boide ustanovilo prepotrebno izobraževalno društvo. Možje in žene, mladeniči in dekleta, pristopite v obilnem Številu k izobraževalnemu društvu, kjer se, vam bode nudila v raznih leposlovnih in znanstvenih knjigah' ter v časnikih obilna in zdrava duševna hrana. In prepojeni z duhom, ki se ga bodete navzeli ,v tenu društvu, bodete lahko — kakor naši sosedje — neumorno in vstrajno delovali z Bogom za narod.
Dobrna. Po čajsnikih se bere, da je gostilničar Ignacij VVregg izginil iz Dobrne; nekateri slutijo kako nesree'o ali celo zločin. Stvar pa ni tako zamotana, da se ne bi dala raztolmačiti. Wregg je zapustil svoje, ker je prišlo večkrat do prav resnih nastopov v njegovi družini. Kdo je temu krivoverno mi Ddbrn-Čani dobro. Le nesrečno posilinemštvo je Krivo, da si je Wregg domače kmečko pošteno prebivalstvo odtujil. Iz enakega vzroka so bili primorani zapustiti Dobrno tudi občinski tajnik . in organist Franc Krajnc in trgovec Firm. Dokler se je tajnik držal poštenih posestnikov, občanov, je bil precej obrajtan, kakor hitro se je vdal nekaterim tukajšnjim lahkomisležem, je bilo po njem. Trgovec Firm, vodja Narodne stranke, je bil tako nepreviden, da se je storil s svojo politiko kratkomalo popolnoma nemogočega. Ob času, ko nas lastovke zapustijo, se spomnimo pesmi „[Mrzel veter tebe žene.“ Da, da, mrzla nemšikutarsk’a sapa je odgnala že marsikaterega od nas: nam v vedel;e. Car kamo samo, kdaj nas zapusti eden, kateri bi imel s svojim tovarišem vred največ vzroka odriniti. Bo li mari res tako dolgo čakal, da pride njegova zadeva v javnost državnega in deželnega zbora? — Kaj pa poštno ravnateljstvo vendar misli!?
Braslovče. Tukajšnji diletantje so priredili v nedeljo dne 10. t. m. v prid Podpornemu društvu za slovenske visokoŠolce na Dunaju igro „Cigani.“ Igralo se je dobro, kajti vloge so bile v uajbMjšjih rokah. Zajec (gospio'đ Ratej) nam je v svoji ulogi av-sfcultanta pokazal, da razume nastopati i v resnih u-logah s prirojeno neprisiljenostjo in se prilagoditi J3 svojimi kretnjami vsakemu poljožaju. Gdč. Puc (gdč. 'M. Hojnikova) ni izgubila ravnotežja navzlic vsem oviram in intrigam, ki so se pletle proti njej kot bodoči zaročenki gospoda aAskultanta, dokler ni blagoslovila njune zveze gospa Puc (gdč. Paktova), ki se je nepričakovano dobro uživela v ulogo matere, ki je izgubila svojo hčer. Sodniku (gospod Dobnik) so se
kaj podale kretnje in geste, ki jih je docela prilagodil sodni dvorani. Dr. Veseljko (gospod Rus) je nastopal kot odvetnik, ki pričenja svojo karijero, z občudovanja vredno samozavestjo. Naš oder je z njim pridobil eno najboljših moči. Duša igre pa sta sodni inšpektor in Peter Brenk. Sodni inšpektor (gospod Vovšek) nam je zopet podal dokaz, da razume rešiti vsako ulogo. Nastopil je kot strog in natančen, ki pa navzlic temu ni izgubil mladostne sentimentalnosti in postane zopet dober in ljubeznjiv pri spominih na mladostne dni. Brenk (gospod Plahuta) gam je kot sodnijski sluga, ki je v tej službi osivel, izredno u-gajal,^ kar je pričal ponovni aplavz. Samozavest clol-goslužbujočega sluge, ki tudi hoče svojo besedo, je bila kruto užaljena vsled nastopa a,^skultanta, vendar še ni izgubil nežnega čuta do ženskega sveta, saj ga zopet Ana Puc potolaži. .Vse te prehode je gospod Plahuta izvrstno zadel, neizvzemši konca, ko markira pijanost. Izredno ugajala nam je Cvetana fgdč. Slugova), ki je s prirojeno ljubeznjivostjo na prav koketen način pregovorila avskultanta za cigane, ne da bi se preveč poznala na njenem obrazu neka cinična, premetenost, ki je lastna igralcem, in ki se ji je nenavadno podala. Blaž 'Mozol (Cveta v . osebi gospoda Glavnika) je bil tip dobrodušnega potujočega igralca, ki je sl ponosom v gostilni igral „Rokovnjače“ v svesti si, dat je mojstrsko reišil svojo u-logo. Tudi v vlogi Cvetane je nastopal kaj dobro. Najbolj sta nam ugajala slednja dva v ulogi laži-ci-ganov. Cigani sami (gg. Rojili k in Mareinko, gdč. Kraševičeva in Ivana. Rojnikova) so dobro posnemali prave cigane. Posebno gdč. Kraševičeva in gospod Marčinko sta. ponovno pokazala, kako izvrstne moči imamo na razpolago. Upamo, da ostaneta zvesta krogu naših diletantov. Pa, tudi gdčni. Rojnikovi sta fino markirali cigane. Rezika (gdč. Presi) je kot brhka natakarica zadovoljila s svojo postrežbo vse go-dte, najbolj pa je ugajala s svojo veselostjo staremu dr. Paceku (gospod Deleja), ki je prinesel s svojimi dovtipi novo življenje med goste pri „Kroni“1, da so se na njegov račun pošteno' zabavali. Ostale vloge so manjše, ki pa so bile vse dobro rešene. Posebna hvala gre tukaj gospodu Pogačarju in gospodu Zabukov-šeku, ki sta kot gosta spremljala cigane na kitari in goslih. Prvi je nastopil i v igri v vlogi Černeta in stražnika. Zahvaljujemo se nadalje gg. Dobniku, Omladiču in Plakuti, ki so se toliko trudili, da. se je igra in veselica tako izborno obnesla. Veselica sama je nesla 500 K čistoga, dobička. Na splošno željo se ponovi' igra o božiču.
Braslovče. Zalivala. Veselica, prirejena v nedeljo dne 10. t. m. v prid Podpornemu društvu za slovenske visokoŠolce na DUnaju, se je v vsakem o-ziru izvrstno obnesla!. Po igri, ki se je igrala z nepričakovano dovršenostjo, še je razvila neprisiljena prijateljska zabalva. Srečolov z več nego 300 krasnimi dobitki je goste za(dovoljil, ker je Všakdo lahko poizkusil z vspehom svojo srečo. Častilci rujne kapljice so oživljali v tonami svojo fantazijo; ljubiteljem slaščic je bila na razpolago slaščičarna/; zapoznelim gostom je nudila kavama v obilici užitkov; za otroke je bil pripravljen ribji lov; za mlajši svet pa je poleg šaljive pošte, konfetija, letečih1 kač in umetal-nega ognja skrbela slavna šoštahjska narodna) godba. Prijetna dolžnost nas veže, da se tem potom naj-iskreneje zahvalimo v prvi vrsti gdč. Košanovi in Paurovi za požrtvovalno sodelovanje,, ki je rodilo ravno v vinskem šotoru tako lepe vspehe; cienj. olbite-ljim Košanovi, Paurovi in dr. VovŠiekovi; nadalje tudi gdč. Olgi Marschitzevi, ki je oskrbovala slaščičarno,; kakor tudi cenjeni rodbini Marschitzevi. Prav (posebna; zahvala gre gdč. KrašoviČevi in gdč. Ivani Rojnikovi, ki ste z neumornb pridnostjo vzdržale v kavarni pozno v noč, kakor tudi gdč. Slugovi, ki je z gdč. Krašovičevo veliko pripomogla!, da je srečolov talko krasno vspel. Nadanje gdč. Jezovšekovi, Križajev!, P i ki o vi, Ludvigovi, ’Oral J če vi m, Mar. Rojnikovi, Rudlovi in Virankovicevi—za, prodajanje šopkov, razglednic itd. Pbsebna zahvala, gre gospodu Koželju za trud pri napravljanju Šotorov. Z'ahvaljujemo se nadalje vsem, ki so prispevali z 'darovi, pred vsem gospođu dekanu Hriberniku in veleč, gospodu kanoniku Bjohincu, gospodu Peter Majdiču, gospej 'dr. SchwaJbovi, gdč. Olgi Zanierjevi, gg. Piklnu, Cvenkl-nu, Žiganu, Cimpermanu, KraŠoviču, gdč. Tončki Je-žovnikovi, gg. Pevecu, Goričarju, Vasletu, gospodu župniku mozirskemu,; gdč. Schusterjev], gospej Le-denikovi in gdč. Ježovnikovi v Velenju, kakor tudi (vsem ostalim, ki so prispevali na ta ali oni način. Posebej še ,gg. dr. Srebretu v Brežicah, dr. Sernecu, dr. Schmirmaulu v Rajhenburgu, Prusu v Konjicah, Paherniku in 'dr. Cervinki; nadalje vsem došli m gostom iz bližnje in daljne okolice, iz Mbzirja, Šoštanja, St. Pavla, Vranskega, Celja it'd., ki so prispeli k tako lepemu vspehu. Čistega dobička je ostalo po odbitku vseh stroškov 500 K, ki se obrnejo v omenjeni namen.
Občni zbor S. K« S. Z.
’Občni zbor S. K. S. Z., ki se je vršil včeraj v Ljubljani', se je sijajno obnesel.
O štajerski S. K. S. Z. je poročal gospod dr. H o h n j e c:
S. K. S. Z. za Štajersko ima sedaj pod svojim okriljem 139 Članic, proti 120 lanskega društvenega leta, na novo je torej pristopilo 19 čla/nic.
97 društev je poslalo poročilo o občnem zboru. Udnino za pretečeno leto je še na dolg^i 30 članic. V pretečenem društvenem letu je bilo 10 odborotoh sej in eden občni zbor.
Centralna knjižnica ima sedaj 317 izposojevalcev knjig; izposodilo se je v društvenem letu 2950 knjig. Na novo smo kupili 27 knjig različne vsebine. Darovalo se nam je 850 knjig, različne vsebine, večinoma pa mohorjevih knjig,‘nekaj pa tudi matičnih; prirastlo je torej centralni knjižnici 877 knjig, tako da sedaj šteje centralna knjižnica; 6827, knjig.
Nastopili so kot govorniki:	vlč. gospod dr.
Hohnjec öBkrat, vic, gospod dr. Korošec Iskrat, gospod Žebot SOkrat, gospod Kemperle 33krat, gosp. dr. Leskovar 24krat, vlč. gospod dr. Kovačič 9krat, gospod Pušenjak 22krat, vic. gospod dr. Medved 3kr.at.
Letošnjo zimo smo priredili dva socialna tečaja in sicer za obmejne Slovence v St. liju v Slovenskih goricah' in v Konjicah. Olba izborno iztekla, dobra udeležba, zanimanje veliko.
S. K. S. Z. za Štajersko je. priredila letos dva romarska vlaka pod vodstvom vic. gospoda profesorja dr. Jerovšeka na Trsat.
Mladeniških in dekliških zvez je po 50. Telovadnih' društev Orlov je sedaj na slovenskem Štajerskem 14.
Na obeijem zboru dne 6. aprila 1911 je bil izvoljen stari odbor ih sicer: dr. Anton Korošec, predsednik; dr. J. Hohnjec, podpredsednik; 'dr. Franc Kovačič, dr. Karol Verstovšek, dr. Anton Jerovšek, župnik Evald Vračko, Ivan Kociper, dr. Fr. Lukman, Franc Žebot, Franc Gomilšek, odborniki; Vinko Žolgar, blagajnik; dr. Anton Medvejd, Ivan Gorišek, Franc Špindler, Vlado Pušenjak, namestniki; Alojzij Haubenreich, Anton Tka,ve, računska pregledovalca.
S. K. S. Z. plačuje naročnino za revne obmejne Slovence za 135 izvodov „Slovenskega Gospodarja“ in za 10 izvodov „Našega Doma.“
S. K. S. Z. je poslala lansko leto in letos veliko. Število knjig in sicer: na Remšnik 150,_ Gornjo Radgono za Prekmurce čez 200, v Apače 1Ö0, Kamnico čez 100, v Marenberg čez 250.
Pisem se je rešilo čez 300.
Odborove seje se vrše vsak prvi Četrtek v mesecu.
Znakov dekliških se je prodalo okrog 1000. O-krog 1000 jijf je še v zalogi. Dekleta, lezite po njihd
Človekoljubno orožje. Neki Nemec je baje izumil nove vrste samokres, kli je bolj krščanski, kakor dosedanje orožje. S tem samokresom se strelja kakor z vsakim drugim revolverjem in tudi zadene — če namreč človek zna — ampak ne ubija se. Sovražnik, ki ga zadeneš, pade za deset minut v omedlevico, potem pa lahko zopet vstane živ in zdrav, kakor 'da ni bilo nič. Naboj je sestavljen iz smodnika in raznih kemikalij, ki so izumiteljeva tajnost. Le špo>das ‘da- ni pričakovati od velesil, da bočilo zaradi tega izuma pometale svoje puške in kanone v ropotarnico.
Tri milijone primanjkljaja. V rum'unski-i(ukb-vinski rajjfajzenovki so konstatirali, da primanjkuje tri milijone kron. Ta deficit je nastal na ta način, da je upravni svet nesrečno špekuliral s prodajo lesa. Predsednika, deželnega poslanca, Lupu la, so začeli hudo napadati, vsled Česar je, podal svojo demisijo. Upravni svet je sklenil sklicati Včeraj dne 17. t. m. sejo, h kateri so bili povabljeni vsi rumunski državni in deželni poslanci, 'da; jih natančno informirajo o krizi.
Štiri milijone poneveril. Bankir Valentin /v Parizu je poneveril 4 milijone frankov. 'Oškodovani so vecji'đel mali ljudje.
Etna. Škoda, ki jo je že napratola lafsra, ki se zliva iz 30 razpok v, ognjeniku, znaša že sedaj fvec milijon kron. Lava se pomika tudi proti mestu Cgisti-glione. Vsi prebivalci so pobegnili. Pričakovati je, da zalije in uniči žareča lava ta kraj že v par urah. Glavni tok lave se bliža s precejšnjo hitrostjo reki Alea.ntra. Opservatorij na Etni je skoraj popolnoma razdejan. Število bežečih ljudij rrfete od dne do dne.
Kazen 8,000.000 K. Ksjjtor poročajo poljski listi, je izdal neki bivši uradnik tvrdke Singer in Co. proti obljubljeni nagradi 80.000 rubljev, 'da imenovana tvrdka oškoduje državo za kolkovno pristojbino pri prejemanju are v znesku 10—20 rubljev za stroje, Id jih proda na obroke. To manipulacijo izvršuje baje na ta način, da, aro, ki jo je plačala stranka, kvitira v knjižici s petimi znamkami po 2 rublja, ki imajo razne datume, Čeprav sprejme aro na en dan. Odjemalci to lahko dokažejo. Tudi knjigovodstvqi je po tem urejeno. Izguba države znaša'v poslednjih' desetih letih baje najmanj 800.000 rubljev, Vsled česar bi država lahko zahtevala po veljavnih predpisih desetkratno kazen.
Grozen umor. Iz Londona poročajo: Neki pohabljenec z imenom John Vaughan v vasi Cukoo je razstrelil posteljo, na kateri sta. spala njegova žena in njegov sin. Vaughana samega; so zadeli kosci razstreljeno postelje in so ga našli par ur pozneje z razdrobljeno Čeljustjo na nekem Skednju. Kmsflu nato je umrl. Med tem je zgorela hiša in oba mrtveca, ki sta bila grozovito razmesarjena. Vzrok temu grozovitemu činu je bila ljubosumnost pohabljenca, na nekega znanca, ki je bil nekoliko preveč prijazen z njegovo ženo.	%
r pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah,
Gospodska ulica 5,
Odvetnik dr. Josip Leskovar v Mariboru,
sprejme
koncipilenta.
Vstop takoj. — Plača po dogovoru.
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta
a®" Naročila za oglase
sprejemi in daje pojasnila anončni oddelek tvrdke
Pisarna-Universal-agenture
M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
^ M f* Prevzamem vsa dela >
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
fratii° Bureš Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
Iz poletne sezije
je preostalo mnogo blaga, kakor vsakovrstnih čr-vljev za gospode, dame in otroke, posebno mnogo sandal in prugega je jako mnogo po zelo znižani ceni na prodaj.
Obensmsi dovoljujem slavno občinstvo opozorit, na svojo bogato zalogo najrazličnejših obuval najnovejše fazone.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Zaloga in Svetovalnica čevljev.
Mnogo denarja
prihrani, kdor si nabavi sukno in modno blago od tvrdke
Milica Tomec,
tovarna sukna. Humpoiec, češko. -Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled.
Zdravilišče T O P LI CE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
[Straža-Toplice.
Akratotherme'.'36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
,--Sezona od 1. maj nil a do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
j t«.-.®»«■§■■■§
Kjer sta v redu tek, prebada,
Sta telo in duša zdrava 1 Te rej : Da ne boš bolan,
Vživaj pravi „FLORIAN“
želodčni likčr
SS'A. THIEEItYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a .A,
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta S-60 K.
ICH DIEN
allein echter Balsam
ta itr Xduaui.l-Apothel', tu
AJkbrry m Pregrada
bi hStak-SrnwIwuBa.
Naroči se: Lekarna k angelju varihe, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
je pripravil tek in prebavo marsikomn, ki je zaman kupoval draga in Deprijetna zdravila!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K. 2-40. liter K. 4 80.
Naslov ia naročila; „FLORIAN", Ljnbljana.
Zahtevajte list Straža!
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, Celje
Poljska ulica št. 14.
Sgj3riporoža_zađrngam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tn-di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izda tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brncken-svagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ________in solidno, vse po zmernih cenah.
išče. službe pri -	kakem župnišču
Ponudbe je poslati na uprav niš tvo lista „Straža“ pod šifro: „Hlapec k konjem“.
f%S2al* se sPreime na sta‘ UlJaN novanje pri gimn.
profesorju v bližini učiteljišča in gimnazije, Volksgartenstrasse 10. I. Maribor.	151
Sprejme se takoj
najemnik
v Pl e v ni. Biti mora oženjen rokodelec, ki razume tudi vrtnarstvo in je zmožen nekoliko tudi nemščine. Zemljišča je okoli 8 oralov, hiša obstoji iz 5 sob, kuhinje, 3 kletij. Pri hiši je nov marof in dobra pitna voda. Poleti mora najemnik proti plačilu oddajati v bližnji grad mleko in sočivje. Ba-roninja Beck, /.alec.	150
N\ž.rrai. 8e sprejme na hrano ■#IJCiK in stanovanje pri g. prof. Koprivniku, Badlgasso št. 15 v Mariboru.	148
Hed. RobaGher, Maribor
samo Grajska ul. Burgg. 2
priporoča slav. občinstvu
solčnike in belo vezenje I SLS; predtiskarije.
Popravila hitro in ceno!
in vsa v to stroko spada-
Postrežba solidna!
is vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice Moravsko.
slovanska obrt.
gaga na vratu in na DvLlVI pljučah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L, Wolffsky v Berolinu N., Wehsenburgerstr. 79. — Tisoč priznanj je porok velike zdravilne moči Brošurice na zahtevo zastonj!
se sprejmejo na hrano in i stanovanje Koroška cesta 51 v Mariboru
se takoj lepo stano-vanje tik cerkve, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kleti td., najbolj pripravno za kakega penzijonista Naslov pri upravništvu „Straže“.	140
ROBERT DIEHL
zgavuama v Celiu=
priporoča svojo doma žgano štajerski
konjak •
slivovko, tropinovec, oinsbo žganje, brinjevec kakor tudi