St. 735- Trst, torek dne 12. marca 1912. Ljubljana Leto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Pncam07na ct R Ifin »Ju,ro“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah inpraz-I UoctlMG£lia 91. U vlil« nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S-Francesco d’ Assisi, St. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poiiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič' v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane ,Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i nun. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Neodvisen kmet. Na Slovenskem so žtl samo klerikalci še pravočasno spoznali velik pomen stanovske politike. Ko se je že zdelo, da nimajo nobenega izhoda več, ter da jim je smrt Ž>' poslala vizitko, kot politično se razvijajoči stranki, tedaj so po dr. Krekovem na odiiu krenili na pot stanovske politike. Kar iz tal so zrastli politikujoči kmetje, po farovžih je padla pobožiost v veliko nemilost, a njeno častitljivo mesto je zavzela politika. Duhovniki in ves aparat, ki je od njih odvisen so dobili navodila, a kdor se jih ni držal, je moral gledati, da se spokori in poboljša. Tako so ukrotili poslednjega izmed še treznih, res samo verskemu delu posvečenih duhovnikov, a poleg teh je bil v vsakem kraju koj še cel trop poprej skrajno sumljivih ijudij v krogu, iz katerega se je začelo s strašansko paro delati za zastrup-ljenje razmer med poprej prijaznimi si kmetiči. Cerkev, prižnica, spovednica, šola, telovadnica, zakonsko življenje, romanja in sploh vse cerkvene propagandistične prireditve, vse je bilo posvečeno enemu samemu namenu, spraviti političnega duha med nezavedni, v temi živeči, a skrajno dobri in zaupljivi narod. Ako vsa ta, menimo zelo izdatna sredstva niso zadoščala, tedaj je prišel misijon, če pa še ta ni izdal, je prišel najvišji agitator z zakrivljeno palico, škof, pred katerim je popadalo vse na kolena. Med strašnimi grožnjami s peklom in med velikimi zaslugami za sveto vero so izigravali religiozni čut naroda, ter ga s tem sebi popolnoma podvrgli. Toda še je ostalo mnogo kmetov zavednih. Pri njih ni namreč prav nič pomenilo vse ono prejnavedeno delovanje. Verjeli niso v hudiča, ker jim tega zdrav razum ni dovolil, a boga se niso bali, ker so se zavedali, da ne store ničesar zlega. Tako so ostali apatični, ter potrpežljivo čakali, če se mogoče ne bo začelo tudi z druge strani, namreč z napredne kaj delati, in sicer ne na podlagi posmrtnih dobrot, pač pa nekaj praktičnega, s čemer naj bi se kmetu na tem svetu olajšalo itak zelo slab položaj! Toda pričakali žal n so ničesar. Napredno komodno vodstvo se ni nič ozrlo na praktično delo in poukaželjno ljudstvo. In tako smo videli, da je na eni strani šlo vse v idealen, fanatičen verski boj, ki je vladal za časa Misije, med tem ko ni bilo opariti na napredni strani niti najmanjšega pokreta. Klerikalci so pa šli še en korak naprej. Vzeli so v svoj politični program vse, kar potrebuje močna agrarna stranka, ter so šli za ta svoj politični program v boj s tako srditostjo kot da je vera v nevarnosti. S tein so si pridobili vse one kmete, ki so pričakovali stranke s praktičnim programom v roki, ne pa s samimi verskimi frazami. Le oni mali del kmetov,, ki so že po naravi svobodomiselni in pošteni, v svojem prepričanju neomajni, in pa onih, ki so se s sa-moizobrazbo povspeli višje kot je klerikalni nivo niso pridobili, oni so ostali osamljeni, zapuščen} in osramočeni. Pozneje je še celo marsikateri teh obupal, ter šel med farške derviše. Tako so si klerikalci, ko so ustanovili mečko zvezo, rokodelska društva, krščan- LISTEK. Mosi radamus. ENAJSTO POGLAVJE Floriza. I. Volkovi zunaj gozda. .Račun, račun!“ je godrnjal Corpodi-bale. „Kar na vrata zapišite, signora Magde-lon !•“. Magdelon pa je izbruhnila : »Zapišite ! O, sveti Pankracij! To ni gotov denar! Plačajte, falotje ! Tomaž, teci po straže!“ .Plačati je treba ?“ se je oglasil Trin-quemaille z glasom silnega presenečenja. „Seveda ! Kaj pa ste mislili ?“ ,Ah. to je druga reč. Jaz sem mislil, da je treba jesti. Eh, zakaj mi tega niste prej povedali?1 Trinquemaille je začel brskati po svojih žepih. Magdaleni se je očevidno zjasnil o-braz. Zdajci pa se je Trinqnemaille udaril po čelu : .Ah 1 Nisem se spomnil, da sem ravno pred vrati izročil Gorpodibalu svojo mošnjo, v kateri je bilo osem tolarjev, tri livre, pet- skosocijalno stranko in razne druge organizacije, napravili pravi, občudovanja vredni, nezmagljivi položaj. To ogromno delo sicer ni bilo lahko, a oni so ga s pomočjo „božjo«, to se pravi s pomočjo farjev dovršili, in sedaj po dvajsetih letih žanjejo obilo žetev, ki pa tudi že izzoreva. Na praktično političnem polju namreč niso in ne bodo imeli sreče, ker je ta stran političnega delovanja veliko bolj težavna, a onih kmetov, ki so hrepeneli po res nečem za nje koristnem, niso in ne bodo pridobili za stranko, katere delovanje je že sedaj razočaralo itak siromašnega kmeta, ko vendar v celoti še ne ve, v kakšen obupen položaj so klerikalni risi spravili izsesano deželo. Previdnejši kmetje pa, so sprevideli, ter začeli kar na svojo roko gibanje za neod-virsno napredno kmečko stranko. Njim ni mar versko vprašanje, ker s tem vprašanjem se pečajo v cerkvi, ni jim mar duhovniška politika, katere itak ne priznavajo več, mar jim je njihov lasten dobrobit. Zdrav egoizem. To je bilo tudi skoro enkrat čas začeti. Ker od vodstva protiklerikalnih gromovnikov v Ljubljani niso mogli naši kmelje ničesar več pričakovati so morali, ako se nočejo pustiti gospodarsko popolnoma upropastiti se strani klerikalne strahovlade, začeti misliti na svojo lastno, neodvisno kmetsko stranko In to se je, kakor kažejo belokranjske volitve že pričelo. Sama ob sebi gre na dan neodvisna kmetska organizacija. Mi smo prepričani, da bo imela velik uspeh. Prvi tak velik uspeh bi bila izvolitev Julija Mazzelle-ta, iz Gradaca, belokranjskim deželnim poslancem. Ko se to zgodi, ne bodo hoteli niti drugi deželnozborski vol lni okraji zaostati za belokranjskim. S polno paro bo potem prevarani kmetovalec hitel, da popravi kar je bilo zagrešenega. In kmalu nato se bo otresla tudi Notranjska, zlasti Perhavčev okraj te črne klerikalne more. Mazzelletova izvolitev bi bila prvi vidni znak preokreta na bolje. Napredni kmet pa naj se zamisli v obupen položaj deželnih linanc, naj pomisli, da ni klerikalcem nobe a stvar sveta, pa bodo sprevideli, da ni dru* gega izhoda iz te zagate, kot organizirati se neodvisno in z vsemi silami delati na to, da se koncentrira vse napredno kmetsko prebivalstvo vseh slovenskih dežel, v eno "močno, odločujočo napredno agrarno stranko. Tako bo kmalu strt ves napredek uničujoči in vsak svobodni polet izpregajo.i klerikalizem. Z Mazzelletovo izvolitvijo postane namreč klerikalna deželnozborska večina na Kranjskem minimalna, s čemer nastopijo zopet veselejši dnevi vsemu slovenskemu narodnemu napredku. Ko se to zgodi, »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Belokrajina vstani! Ljubljana U. marca. Belokrajina je vslala in pognala slovenskega ljudstva sleparje preko Gorjancev! Ta skoro iznenadena vest nam je došla v nedeljo pozno po noči že ob sklepu pon-deljkove izdaje. Zato smo se v včerajšnjem najst soldov, dvanajst denarjev in par beličev . . »Oh, saj res!-< je vzkliknil Gorpodibale. ^Spominjam se zdaj, da sem jo vteknil k svoji mošnji, kar da skupaj . . .“ Corpodib leje iskal kakor besen. Krčmarica je trepetala. „Jaz tepec!“ je v/,kliknil Gorpodibale. ,Ne pride mi na um, da sem dal Strapa-farju tista dvk tolarja, šest liver, dvajset soldov, petnajst denarjev in tri beliče . . .* „Da, daJ, je kriknil Strapafar. «Kam hudiča, sem dal te proklete tri mošnje ? Ah, vivadiou, so že tukaj! Krčmarici je zažarel obraz. „Ne“, je povzel Strapafar. ,To so moje kocke. Toda kje so mošnje ? Ab, zdaj se spominjam, da sem izročil Bouracanu vse tri mošnje, skupaj deset zlatih tolarjev, trideset srebrnih tolarjev, šest liver, deset soldov, petdeset denarjev in stoinosem beličev! Alo, Bouracan, plačaj!“ „Jaz!“ je vprašal orjak, ves neumen od vina in osuplosti. „Ti! Ti! Ti!“ so kričali klateži. .Magdelon, po stražo! Ah, millodius! Ah, porco D . . ! O sveti Pankracij! Razbojnik ! Tat! Vse hoče obdržati sam! Ali, podla duša! Denar semkaj! Na vešala z njim ! Po njem ! Udri ga!“ poročilu morali omejiti le na kratko zasnovano vest. Danes se lahko vprašamo: kaj nam je prinesla ta vesela vest iz Belokrajine ? Obilica površnih politikov bode to vprašanje odgovorila tako: Dejstvo, da se je belokranjsko ljudstvo vzdramilo ter vkljub vsemu j klerikalnemu podkupovanju in raznim volilnim sleparijam vstalo zoper te zapeljivce ljudstva, jim razbilo vse shode, nasprotno pa z velikanskim navdušenjem sledilo vsem 16erim shodom prirejenih od narodno-na-predne stranke oziroma neodvisne kmečke stranke, to dejstvo nam spričuje o gotovi zmagi Mazelletove kandidature. Pesimisti pa pravijo, da je vse to navdušenje le trenotne vrednosti in da bodo po tem porazu klerikalci tem marljiveje delali ter še bolj podkupovali lahkoverne volilce v teh treh dneh do odločilnega dne volitve. Zmaga bo ko-nečno vendar le na klerikalni strani. Če se postavimo na sredo med tema dvema odgovorom* se naša sodba tako glasi: Več kot zmaga na dan volitev pomeni za j Belokrajino že ta prva zmaga na nedeljo 10. ‘j marca. Tam, kjer je ljudstvo javno manifestiralo za kandidaturo svojega naprednega rojaka, tam kjer je ljuistvo se očitno dvignilo proti črnim pijavkam krvi iti žuljev belokranjskega kmeta, tam kjer so ti prevzetni gospodarji dežele morali vtihniti na shodih, bežati s shodov, tam kjer sam deželni glavar ni imel več toliko vpliva, da bi mu za njegov shod dali pošten lokal in je moral okoli in okol z bajoneti zastražen zborovati v zakotni čumnati, tam kjer je napredna stranka na 16 krajih slavila svoj prihod v Belokrajino, tam smemo opravičeno govoriti o sijajni prvi zmagi, Če tudi druga pozitivna zmaga na dan volitev ne bi bila tajko sijajna, je gotovo, da klerikalci ne bodo smeli se ponašati s svojo zmago, pa magari da bodo Dermastijo, ali „Dalma-cijo“ kakor Belokranjci pravijo temu čud nemu „profesorju“, za silo vzdržali nad vodo. Ka,ti s poštenimi sredstvi, brez podkupovanja iz deželne blagajne, po tem strahovitem porazu pretečeno nedeljo, klerikalci ne morajo zmagati, se morajo s svojim kandidatom vred potopiti v Šukljejevo lužo na Lokvici. Da se le s sleparijami priborrzmaga, tako zna tudi vsak lopov zmagati, stranka pa ki hoče veljati kot poštena in najvc-Čja stranka, se pa mora take zmage v dno duše, pred vso slovensko javnostjo sramovati. In če se ne bo.je to novi dokaz, da je že tako globoko propadla, da niti sramu več ne pozna. Ne maramo dalje ugibati in razmotri-vati vprašanje druge pozitivne zmage. Eno pa moramo še storiti predno končamo, namreč : Vso Belokranjo opozoriti, da se v teh zadnjih dneh nobeden, kdor le količkaj da na svoje osebno poštenje in čast, ne spozabi in ne proda svoje duše in svojega prepričanja ne za vse še tako lepe kle ikalne obljube, tudi ne za najlepši denar ali osebne koristi! Belokranjci ! Ohranite v teh dneh največ skušnjave, ko bodo razni jarci lazili okoli vas, isto navdušenje za svojega rojaka, kot ste javno pokazali v nedeljo, s tem, da mu na dan volitev izročite svoje glasove, dokažite vsemu slovenskemu svetu, da ste res pošteni možje, ki ne puste po klerikalnih sleparjih oskruniti časti Belokrajine! Udarcev je deževalo. To podali so na Magdelonko in na njene hlapce. Mize so se lomile, posoda je letela na kosce, moški so j kleli, babnice cvilile — nastal je pravcat j peklenski dirindaj. Sredi tega trušča pa se j je kotalila gruča štirih ljudi, razbila vrata z nogami in se zavalila na ulico. Trenotek nato ni bilo več duha niti sluha o Trinque-mailleju, Bouracanu, Strap farju in Gorpodibalu: samo oddaleč se je še slišalo upitje Bouracanovo : .Jas ta sem ugratla mošnje! Sakrament! To je nesramen! Niktar! Nigoli! S tem prizorčkom, ki smo ga opisali samo zato, da pokažemo, da je imelo tudi razbojniško življenje svoje grenke strani, se je končalo blagostanje, naših štirih znancev. Dva dni so nato blodili po ulicah brez beliča in brez prenočišča; šele takrat jim je prišlo na um, zateči se v stanovanje v ulici Galandre. Tam so bili vsaj varni pred . de-fjem in stražo, tema dvem| največjima sovražnikoma ljudi brez doma in prenočišča. Vrhu tega so upali, da najdejo tukaj Royala »in obesijo svojo nesrečo na njegovo srečo. Tisti večer, ko jih obiščemo tukaj — bilo je tri dni po Nostradamovem posetu v i Louvru — je Bouracan ravno spal, bržkone | po neusmiljenem pregovoru, ki pravi: .Kdor ' spi, večerja". — Strapafar je hodil semter- Lj ubij ana-Kranj.sko, Vabio na gla»no skupšjino „Mat. Slovenske*. ki bo v nedtlj ) dne 17. marca 1912 oh 1 •. uri dopoldne v magistratni dvorani v Liu'>>j ni. Dnevni red: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo o 1. 1911. in o proračunu za 1. 1911. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Dopolnilne volitve. 6. Volitev računskih preglednikov. ?. Slučajnosti. Ekscelenca baron Schwarz, prosimo po- jnsnila! Znano Vam je ekscelenca, da se je proti občinskim volitvam v občini Šmihel —Stopiče koncem januarja vložil rekurz in znano »Vam mora biti tudi, da se radi volilnih sleparij, ki so se vršile pri teh volitvah, pri novomeškem okrožnem sodišču vrši preiskava. Naj bo že uspeh rekurza in sodne preiskave tak ali tak, to stoji pribito, da se je pri teh volitvah javno in na naravnost nezaslišan način kršil zakon, oziroma občinski volilni red, ki ga je Vaša ekscelenca sama predložila centralni vladi v svrho Najvišje sankcije. Po sličnih — ponekod še manj sličnih — izkušnjah pri drugih občinah se je od c. kr. deželne vlade takoj ukrenilo, da se je prizadeti, v volilne nepravilnosti zapleteni župan takoj odstavil in so se posli občinske uprave poverili ali gerentu, ali pa ako ni bil tudi podžupan sam zapleten, le ^temu. Kakor j>a slišimo, v slučaju Kandije še vedno županuje prejšnji župan Josip Zurc prav tako. kot bi ne bilo ne rekurza ne sodne preiskave. Ondotni občini, ki čitajo dan za dnem o gerentstvu in županovih namestnikih v drugih občinah naše dežele, si ne morejo tolmačiti tega izjemnega slučaja ravno v šmihelski občini. To si monjo tem manje tolmačiti, ker jim je znano, da se je v sličnem slučaju v sosednji občini Prečina županstvo poverilo županovemu namestniku, kar pa v slučaju Kandija ne more priti v poštev, ker je znano, da je bivši podžupan Kušljan tudi sam zapleten v to afero. Ekscelenca baron Schvvarz prosimo Vas pojasnila! Vihar na Gorenjskem. V nedeljo popoldne je po goratih krajih Gorenjske razsajal močan vihar med dežjem, po višjih hribih je tudi snežilo. Po starem kmečkem pregovoru bo zdaj 40 dni vsaki dan tako, kot je bilo v nedeljo 10. marca Letos bi bilo to nekoliko preveč če bi se ta pregovor vresničil, kajti ta nedelja kakor tudi je bila dopoldne vabljiva, je popoldne pokazala, da je bila — zapeljiva. Fej klerikalni denuncijanti! Sobotni „Slo-venec“ je po svoji katoliški morali denun-ciral novomeškega „Narodovega-‘ dopisnika. Podtika mu, da iz sodnih aktov poroča o klerikalnih volivnili sleparijah v Prečini in šmihelski občini. Na koncu izraža grožnjo, da bodo klerikalci poskrbeli, da „Naro oma- čega kdcu, šeputaje „Mea culpa! S tem pobožnim sredsUom ga je hotel ukrotiti in mu naložiti molčanje. • Strapafar je odpel poluglasno osemnajsto kitico in povzel: „Idejo imam! .. . ! „ Kakšno idejo ?“ je vprašal Gorpodibale z upanjem in dvomom obenem. *Quia peccavimus tibi 1“ je zakljnčil Trinquemaille, vstal in se približal. Začul se je čuden glas, kakor da bi orgije spremljale Trinquemaillejevo pobožnost. Bouracan je smrčal. .Blagor mu!* je vzdihnil Corpodibale izpregovoriti, glede katere smo le čakali, da nas „Slovenec* sam v to izzove. Slovenska javnost ima sedaj priliko spoznati, da je politična strast klerikalce že tako daleč zaslepila, da že več ne vidijo, da si s takim denuncijanstvom sami sebi bijejo po zobeh. Poglejte ! V Ljubi ani je javna tajnost, da „Slovenec" dobiva od deželnega sodišča poročila, ki jih živa duša ne more dobiti drugje, kakor od tistega, ki je na viru takih poročil. Iz taktičnih ozirov jih danes še ne naštevamo v podrobnosti. Druga javna tajnost je, da stoji Štete v najintimnejši zvezi z šeiom mestne policije in nekaterimi uradniki, ki potem to, kar danes pišejo v »Slovencu" jutri kritizirajo v „Na-rodu*, torej kritizirajo sami sebe, oziroma se delajo iz javnosti in samih sebe — norca. Komu se dalje ni čudno zazdelo, da »Slovenčevega" poročevalca ni nikdar k porotnim obravnavam, pa se vkl ub temu v Katoliški tiskarni že takrat tiska razprava, ko se v porotni dvorani še le razpravlja. Da, zgodilo se je že, da je »Slovenec" popoldne priobčil že več iz razprave, kot se je sploh dotlej obravnavalo. Vemo, da bo to gotovim gospodom neljubo. Toda k&kor smo že izpočetka omenili, naj se zato zahvalijo naravnost pri „Slovencu". Lahko bi glede teh zvez v Ljubljani še marsikaj povedali, pa to si prihranimo za drugo priliko. In zdaj poglejmo še tja, kamor se „Slovenec“ zaganja, v Novomesto. Pri Štera-burju v Kandiji — in to bo Usti v »Slovencu ‘ podpisani „NovomeščanJ ali vsaj daleč ne bo od njega — se vrše že dolgo let takozvani „Juristenabende“. Na te večere pride od predsednika okrožnega sodišča do najnovejšega avskultanta vse k ,očetu" Štemburju. To se je godilo pod Kavčičem in to se nadaljuje tudi pod sedanjim predsednikom, čeravno ne več v istem obsegu kot svojčas. Mi to dejstvo samo no-tiramo kot dejstvo zase. A drugo dejstvo zopet zase pa je, da se je zgodilo, da je Zurc v gotovih slučajih • že 2 dni popreje vedel, kdo in o čem bo dotični zaslišan pri preiskovalnem sodniku. Ne trdimo, da se še sedaj to dogaja, a vemo pa, da se je to godilo. In sicer v taki meri godilo, da se je — naglašamo — svojčas splošno govorilo, da se pri Štemburju vse lahko izve, kar . .. V novejšem času pa, torej ravno ob času v „Slovencu“ omenjenih poročil, pa se je v več slu€ajih zgodilo, da je .Slovenec* že danes poročal v natančnih podatkih kar je včeraj sodna preiskava dognala. In sicer so bile to kriminalne zadeve, o katerih če tudi so bile nekoliko javno znane, absolutno ni mogel biti noben drug poučen kakor razen uradnih oseb samo — »Slovenčev* dopisnik. Tako se je zgodilo v slu'nju , da-carja“ pri boletnem uradu v Kandiji; v slučaju uboja pri Št. Petru in tako dalje. Mi smo si dotične številke shranili, ker smo slutili, da uam bodo še prav prišle. Tam se taki podatki navajajo, ki bi jih najboljši reporter ua lici mesta ne mogel poročati, ker mu niso gotovi uradni podatki znani. V Novem mestu je to javna tajnost da ima „Slovenec“ pri okrožnem sodišču recimo svoje intimne pristaše. Torej če je „Slove-nec1' poskrbel, da omenjeni dopisnik ne bo več tako točno poučen, si je ravno isto poskrbel tudi — sam za se. Sicer pa se je ,,S!ovenec“ to pot neusmiljeno zmotil v osebi dotičnega dopisnika. Slučajno nam je isti osebno znan, in slučajno dobro vemo, da dotični gospod nima niti stike z novomeškim sodiščem. Pa mi vemo — tudi le slučajno — še več 1 Mi namreč vemo, da je namen tega podlega denuncijanstva edino le ta, da bi klerikalci na ta način potlačili svoje oziroma svojih pristašev umazane sleparije. Vse mogoče so v to svrho že posku- ,Kakšna je tvoja ideja?" je zagodel Trinquemaille, pozabivši na svoje očenaše. „Takšnale«, je dejal Strapafar. „Pred tremi dnevi smo potuhtali, da je najboljše, če se utrdimo v tem stanovanju . . „Jaz sem hil oče tiste misli! je omenil Corpodibale ponosno. „Žal, da ni bilo v njem tistega, ki smo ga upali najti. Ah, če bi bil on tukaj, potem ne bi umirali od lakote in žeje! Kakšen človek, Dio birbante, kašen človek!" ,Eh, vivadiou, on je pač naš golobček!" je rekel Strapafar. Royal de Beaurevers je !“ je rekel Trin-cjuemaille. Vztrepetali so. Oči so se jim zasvetile, kakorjda je on navzoč in jih navdihava z duhom bojaželjnosti. »Toda golobčka ni tukaj", je povzel Strapalar. „Torej, pred tremi dnevi ste me videli iti od doma, ko je udarila ura devet, ali ne? Ali sem iskal, jaz revež! Iskal sem na vse oči in na vsa ušesa ... „Iščite in boste našli!“ je potrdil Trin-quemaille pobožno. Ničesar. Niti najbednejši meščan mi ni pal v roke. In vrhutega, meščan postaja siromašen. Naš sire Henrik II. in njegov zvesti Saint-Andre sta mu izsesala vso kri. Torej, vračam se s povešeno glavo, ko zagledam mPiiarn."* TrifOliUm Šali, pa kakor vsi veliki lopovi, so bili tudi klerikalci še vselej pri vsakem sredstvu tako neprevidni, da so sami padli v jamo, katero so drugim izkopali. Če hoče Štembur še kaj več zvedeti, naj le še podpihne ,,Slovencu'1, zvedela bosta oba, kar jima ne bo ljubo . . . Ne, ker mi principijelno ne reflektujemo na take vire, od koder jih zajemajo klerikalni ,,Slovenčevi" denuncijanti, pribili smo to samo zato, da bo slovenski svet spoznal kakšni poštenjaki sede okoli „Slovenca‘. Preselitev podružnice »Jutru“ v Ljubljani. Naše cenjene naročnike in dopisnike v Ljubljani in na Kranjskem opozarjamo, da se je naša ljubljanska podružnica z uredništvom in upravo preselila iz drugega nadstropja Maličevega hotela v pritličje iste hiše, vhod istotam kakor dosedaj. S tem smo tudi v tem oziru vstregli mnogostranski želji, ker je bilo marsikomu neprijetno hoditi v hotel in še c lo v drugo nadstropje. Vsodaniem prostoru nima podružnica prav ničesar opra viti s hotelom, ker je soba sama zase odločena od dorugih hotelskih prostorov. K ciganskemu poboju v Vel. Brusnicah se nam dodatno k prvim poročilom še poroča: Cigan Rihard Reicherd je že umrl v zaporu. Prebita mu je bila lobanja, Ciganka Marija Reichert je priznala, da je bil njeni mož z ročico po glavi udarjen, da je pridrla tolpa fautov na pod, ko sta se cigana ži pomirila ter da so naskočili na Reicherda, ki je vsled pijače omamljen, že zaspal. Ko so potem ciganki Mariji Reichard predočili dotične fante, je kot storilca spoznala Franceta Brulca iz Vel. Brusnic. Ta fant je bil radi tepeža že večkrat kaznovan. On j» tudi pri tem napadu z debelo ročico cigana udaril po glavi. Ciganka je spoznala tudi Janeza Strnišo, čevljarskega pomočnika, kot tistega, ki ji je zagrozil, da če to ovadi, se bode tudi z njo tako zgodilo kakor z že takrat ubitim ciganom Rakom. (Tedaj sta bila pri tem poboju 2 cigana ubita. Marija Reicherd iz strahu pred to grožnjo in ker je še vedno upala, da bo njeni mož okreval, storilca ni izdala. Sedai pa, ko je tudi njen mož umrl, je začela pripovedati, kako se je tisto noč pri napadu godilo. Po tej izpovedbi je Brulc Reicherda s tako silo z ročico udaril po glavi, da ga je takoj kri oblila. Nato da je pristopil tudi še Strniša, ki je tudi hotel Reicherda oplaziti spolenora po glavi. Toda priskočila je ona k njemu, in ga kleče prosila, naj pusti moža pri miru, vsaj ima že dosti, ko ga je Bru'c udaril. Strniša je res pustil že onemoglega cigana, je pa njej zagrozil, da če ta poboj izda, jo bodo ubili. (To so katoliški fantje!) Orožniki so že oba tička prijeli. Izgovarjala sta se, da sta bila tako pijana, da nista vedela, kaj storila. Vsled tega priznanja je novomeško sodišče pustilo umrlega oziroma ubitega Reicharda izkopati in se bode raztelesil. Žena ubitega cigana Raka se nahaja še v Brusnicah, pa kakor pravijo, ne bo več okrevala. Obe ciganski materi imate več malih otrok. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" priredi v seziji 1912.1913. sledeče prireditve: 1. dne 9. ozir. v slučaju slabega vremena dne l(i junija t. 1. veliko pomladansko vrtrio veselico. 2. dne 2. ozir. 11. augusta t. 1. poletno vrtno veselico. 3 dne 31. decembra t. 1. običajni „Silvestrov večer, v mescu aprilu t. 1. pevski vpčer in 5. v mescu oktobru t. 1. koncert. Kraj, kjer se bode vršila kaka prireditev in pa natančnejši spored iste priobčevali bodemo vedno sproti. Slavno občinstvo ozir. prijatele društva opozarjamo tudi na to, da bodemo skupno z ženskim zborom priredili več manjših in večjih popoldanskih peš izletov, kjer gotovo ne bode manjkalo ne petja ne zabave. Slavna bratska in druga društva uljudno prosimo „Še vedno' s naenkrat dva moška ; sledim jima in vidim, da gresta proti hotelu velikega profjs^ Ron-cherollesa . , „Uh ! Slaba kupčija ! . ! .“ „Tako sem rekel sam pri sebi. Mrcini bi bili kričali kakor dvoje praset, in kmalu bi bil imel vso profosijo na vratu. A kljub temu, millodious, moža sta morala imeti pri sebi celo premoženje . . .• n Ah, ah!" je vzkliknil Trinquemaille in izbuljil oči. „Tihol* je zarenčal Corpodibale, težko sopeč. „Zarek mesečine je zadel ročnika njunih mečev. Naj vzame moj delež hudič, ako ni bilo na teh dveh ročnikih za dvatisoč tolarjev demantov .. .* „Pa si ju pustil uiti !" je zarjul Corpodibale. „Poč-ikaj!“ je dejal Strapafar. .Drugi dan sem šel zopet na izprehod in iztikal kakor lačen pes. Še vedno ničesar ! A glej, navdahne misel, da bi šel pogledat, kako je je kaj okoli velike profosije. In kaj vidim ? Moja dva možjpa sta zopet tam!" tistima ročnikoma ?•* naj se blagovolijo pri določitvi svojih prireditev na zgoraj označena dneva ozirati. V spodnji Šiški je imelo društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški dne 3. marca t 1. svoj redni občni zbor. Iz odboro-vega poročila posnemamo, da je društvo kolikor mogoče vporabilo vsa sredstva, da si zagotovi stalne in dobre dohodke. V dveh letih svojega obstanska je društvo nabralo za zgradbo Sokolskega doma lep fond 5672 K 71 v. K temu je med drugimi najbolj pripomogel društveni predsednik g. Seidel, katerega je občni zbor v priznanje njegovih izrednih zaslug, ki si jih je stekel tako kot neumoren narodni delavec posebno pa kot požrtvovalni predsednik društva za zgradbo, ogorčeno protestujoč proti proti mahinacijam nekaterih mladih pustolovcev, izvolil jednoglasno in med viharnim navdušenjem za svojega prvega častnega člana. Zborovalci so v proslavo te izvolitve takoj zložili za zgradbo šišenskaga sokolskega doma znesek 102 K. če bode društvu mogoče v kratkem zbrati dovolj dpnarnih sredstev, da si kupi posebno stavbišče, ki so v Šiški priznamo draga, bode moralo gledati, da čim čim postavi potrebni dom, ker je tudi šišenski Sokol eno onih društev, ki morajo vsled višjih odredb in ukazov zapustiti svojo telovadnico, nahajajočo se v šolskem poslopju. V novi odbor so bili z vzklikom voljeni: predsednik g. Josip Seidl podpredsednik: g. Peter Burja, odbornik: ga Pirkovičeva, Pu-šarjeva in Vampergerjeva ter gdje Ogrizek, Kolman, Baltazar, Režek, Rozman in Dežman ; namestniki: gda. Kolec in Lada: ter pregledovalcem: gda Zakotnik in Cimerman, čestitamo gdu Seidlu na zasluženem priznanju društvu pa želimo, da pod vrlim vodstvom svojega predsednika kmalu postavi v sredini Šiške ponosno stavbo, ki jo kinča in čuva Sokol z razpetimi kreljati. Šiškarjem pa polagamo na srca, da bolj kot dosedaj varujejo svojo očino stem, da podpirajo po rvoji možnosti to društvo, ali mu vsaj ne delajo zaprek, saj ono dela v korist in blagor Šiške ne pa morebiti za lastni žep. Šuklje proti klerikalcem Iz četudi zavite notice v »Dolenjskih Novicah* in sicer »vsled izražene želje g. dvornega svetnika*, je vendar razvidno, da so klerikalci že znano Šukljejevo pismo v zadevi belokranj -škili volitev to pismo po svoje zavili. Pismo je res datirano z dne 6. januarja, ko je Šuklje se preselil na svoj grad v Kandiji, in ne z dne 6. februajija kakor so klerikalni listi trdili. Zgorej omenjena notica v «Dol. Novicah* pa dalje tudi potrjuje, da bivši deželni glavar sedanje klerikalne vo> lilne agitacije v Belokrajini ni podpiral. — Sedaj nam je tudi razumljivo, zakaj taka jeza od strani ljubljanskih klerikalnih kolovodij proti svojemu bivšemu pristašu in zakaj se klerikalni kandidaturi v Belikra-jini tako slabo godi. Zet ubil svoj) taščo Iz Tomišlja smo dobili za včerajšnjo številko prepozno do* šlo poročilo o uboju, ki zopet kaže žalostno sliko iz življenja našega dobrega ljudstva. V Siškarjevi hiši so že dlje časa pogrešili ljubi družinski mir. Zet Šeškar ki se je k hiši priženil, in pa njegova tašča Jera Oven se nista mogla razumeti. V soboto sta se zopet hudo sporekla, Tašča je zetu očitala da ni za drugega pri hiši, kakor samo da otroke dela. Š tem je tašča zadela ob konec zetove potrpežljivosti. Zagrahil je bet in in kakor pri kmetih že navada, lopnil ž njim naravnost po glavi tašče. Udaril pa je s tako silo, da se je tašča na mestu zgrudila mrtva. Zet ko je to videl, kaj je storil, se je sam ovadil orožništvu, ki ga je izročilo deželnemu sodišču. Ull V Millčcker : Dijak prosjak. — Po večletni pavzi smo v soboto v ljubljanskem gledališču spet videli Millčckerjevo opereto »Dijak prosjak". To je spet ena tistih operet, kijih človek vedno rad sliši, posebno če so tako dobro naštudirane, kakor je bil v soboto »Dijak prosjak". Za lepo predstavo smemo v prvi vrsti biti hvaležni kapelniku g. Niku Štritofu, ki je tudi s temperamentom dirigiral. Glavno vlogo jc pel gosp Iličič in je ustvaril v vsakem oziru prav dobrega dijaka-prosjaka. Enako dober je bil gosp. Horsky kot Janicki. Partija polkovnika Ollendorfa je bila poverjena gosp. Povhetu. Žal, de se sicer marljivi g. Povhe v tej vlogi ni mogel uveljaviti, kajti za tako vlogo njegov glas nikakor ne zadošča. Kar se igranja t'če, bi želeli malo manj robatosti. Presenetila nas pa je gospa pl. Foedranspergova kot Lavra, bila je glasovno dobro disponirana in tudi igrala je prav dobro. Z gdč. Thalerjevo smo bili zadovoljni, kakor vedno. Gospa Bukše-kova je podala grofico Nawalsko v našo popolno zadovoljnost. Nedostatek v pevskem oziru je znala nadomestiti z izvrstno igro. Od ostalih naj omenimo še korneta pl. Ri-chthoffena gdč. V. Danilove, ki je iz svoje jetničarja g. Bukšeka in Malachowskega g. Skrbinška, ki si je nadel prav karakteristično masko. Zbor je bil večinoma dober. Manjši nedostatki bodo pri reprisah gotovo izginili. Režijo bi opozorili, da se revolucija koncem zadnjega dejanja — z grabljami. — Gledališče je bilo prav dobro obiskano.“J Prošnja vsem narodnočulečim! Telovadno društvo „Sokol“ v Šiški popolnoma uvideva svojo na’ogo, vzbujati in krepiti slovanski živelj in narodno zavest v svojem delokrožju in graditi jez proti prodirajočemu germanstvu in cvetočemu nemšku-tarstvu, ki posebno v Šiški notorično zavzema vedno večje dimenzije. Ker grozi sedaj v tako važni postojanki kot je Šiška ki tvori prag do stolnega mesta, slovenske Ljubljane, slovenskemu življu vedno večja nevarnost od naseljevanja Nemcev, ter se z vedno vhementnejšo silo dela na germanizaciji Šiške in okrožja, si je šišenski Sokol gotovo v svesti. da se mora pripraviti na borbo s skrajnimi sredstvi, da ubrani domačo grudo pred grabežljivimi prsti tujerodcev. V to svrho mora obirati okrog sebe vse delavne moči, k tem pritegniti še druge, dosedaj počivajoče sile ter z organizovanim delom razbiti nemško falango. V tem oziru se je že storilo kar je bilo mogoče, a bilo bi se še več če bi bil „Sokol“ v svoji hiši, svoj gospod. V vsej Šiški nima šišensko Slovenstvo, nobenega pripravnega in primernega prostora kjer bi ogenj slovenskega navdušenja, budil mlačna srca Šišenskih Slovencev, in ogreval redke, a navdušene dosedanje narodne delavce, ter jih bodril za nadaljno uspešno delo. Radi tega se je sklenilo, postaviti „So-kolu" dom, oziroma mu pomagati zbirati kamne zanj, da mu bode čimpreje mogoče zbrati ogroženo in raztreseno Slovenstvo Šiške in okolice pod lastno streho in ondi neodvisen od mrkogledih sedanjih gospodarjev, ki so ga, kakor mnoge druge, postavili v največjem delu na cesto ; vzbujati in organizivati odpor proti prodirajočemu nemštvu, širiti med narodom izobrazbo, uresničevati. Sokolsko idejo, ter rojake uriti v podrobnem narodnem delu. Z združenim močmi dvignimo to, krvavo potrebno stavbo iz tal, prilagajoč v to stavko iz svojih sredstev opeko na na opeko, kamen na kamen. Hvaležno Vam bo šišensko slovenstvo, spoštoval Vas bode zanameč in hvaležnosti, da ste mu rešili in vzbudili narodno zavest. Doneski in darovi naj se pošiljajo na naslov : Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški v roke predsednika Josipa Seidel-ja ali blagajniku Albert Kolman-nu v Imena darovalcev in darovane bodo objavljale v časopisju, Odbor društva za zgradbo sokolskega doma v Šiški- Šiški. svote se Najnovejša telefonska brzojavna poročila. in Ogrska ministrska kriza. Ounaj, 11. mar. Lukač dvomi, da bi mogel rešiti krizo, ker bi naletel na večje težave kot Khuen. Ban Čuvaj je podal demi-sijo, ki je pa le formalnost, vsled demisije ogrskega ministrstva. Oba zbornična predsednika sta povabljena na avdijenco k cesarju. Črna stavka. London, 11. mar. Danes se je sešel kongres premogarjev, ki pa ni dosegel ni: važnega Nemški premogarji se resno pripravljajo na splošno stavko. Luiza pod kuratelo. Dunaj, 11. mar. Grofica Štefanija Lnjaj bivša avstr, prestolonasl. hoče staviti svojo sestro Luizo Tosselli pod kuratelo. Premirje. Car grad, 11. mar. Ruski in angleški poslanik se resno trudita, da bi dosegla v A-friki 15 dnevno premirje. Auffenberg demisijonira Dunaj, 11. mar. V dunajskih in buda-peštanskih potitičnih krogih so trdno prepričani, da vojni minister Auffenber v najkrajšem času odstopi. Dunaj, 11. mar. Vesti, ki so jih širili nekateri listi, da je general Auffenberg leta 1905 predložil prestolonasledniku kak načrt o brambenih predlogth, se ne potrjujojo, pač pa jih bivši vojni minister Pittreich odločno dementira Slovenci podpirajte Družbo Cirila in Metoda. sv. neznatne vloge znala mnogo napraviti, dalje 20 prodajalnih prostorov. Centrala : ulica Stadion. Tel. 1773. Čisto domače, filtrirano mleko paeteur zirano, ohlajeno na nizko temperaturi*. Najfiueiše čajno maslo pristno domače. Specijaliteta 1 Sterilizirano mleko za otroke! Naravni led v kosih in kolih iz tovarne v Banah. Novice. Vodovod na jeseniškem kolodvoru smejo menda vporabljati samo Nemci. Sklepati se da to vsaj iz ssmonemškega napisa, s katerim se predpisuje, kako sme potujoče obSin-stvo pri pitju vode postopati. Menimo pa, da je to nekorektno postopanie s strani železniške uprave. Zato tudi odločno zahteva mo, da so vsi napisi pri železnicah, ki tečejo skozi slovensko ozemlje, vsaj dvojezični. Drugače tudi različni taki napisi in najsi bodo opomini ali kaj drugega, nimajo nobenega pomena, ker domačin njih vsebine ne razume. Železniška uprava bodi v narodnostnem oziru nepristranska. * Slov v Nemčiji umoril svojo ženo V Roth-hausu je slovenski rudar Skarbnik umoril svojo ženo ker je sumil, da ima ljubavno razmerje z nekim drugim rudarjem. Skarb-nika so zaprli. Dobivanje zlata iz reke Vltave. Praška »Narodni Politika“ javlja, da ustanovi v bližini Prage neka francoska družba posebne tovarne, v katerih se bo s pomo5jo elektrike iz vltavske vode izločevalo zlato. Voda reke Vltave vsebuje precejšnjo množino zlata. Pivovarna v Lescah. Kakor smo informirani, bo pivovatna v Lescah kljub temu, da ,je nad njo proglašen konkurz, še naprej varila pivo, med tem časom pa se bo skušalo doseči med upniki in pivovarno spo-razumljeje in poravnavo, tako da bi na ta način prizadeti gostilničarji ne trpeli preveč občutne škode. Le želeti je, da se doseže ta poravnava, ker bi imela tudi v drugem oziru blagodejne posledice. Raziskovanje solnca. Na nobenem polju prirodoznanstva izvzemši vremensko znanost ni mednarodno skupno delo tako dragoceno in nujno kakor pri raziskavanju neba. Od začetka tega stoletja obstoji mednarodna zveza za skupno raziskavanje solnca ; zveza je imela lani svoj četrti zbor na Montu Wilsonu v Kaliforniji, kjer je nova velika zvezdarna Uarnegijevega zavoda. Poročilo o razpravah lanskega zborovanja kaže, da so člani zveze s svojimi raziskovanji nenavadno in nepričakovano napredovali. V prvi vrsti se pečajo z natančnim proučevanjem soln-enih peg Prav tako tudi natančno študirajo razlike med pojavi solnčne ploskve na robo in v sredini. Voditelj omenjene zvezdarne profesor Halle je izpopolnil razne priprave za opazovanje solnca, s čimer je znanstveno delo zelo olajšano. V kratkem se ustanovi tudi na Japonskem prva zvezdama. Prihodnji sestanek bo leta 1913 na Nemškem v Bounu. Kaj ja z ledom ? Sicer pravi stari pregovor : „Sv. Matija led prebija, če ga ni, ga pa naredi“, toda letos ta prislovica vsaj pri nas menda ne bo obveljala. Od mnogih strani se nam namreč poroča, da si posamezni gostilničarji niso mogli nabaviti za ledenice zadosti ledu, kar bi jim bilo gotovo zlasti pri pivu na veliko škodo. — Edini kraj na Kranjskem, kjer se dobi še sedaj led, so Rateče na Gorenjskem, in ako si ga hoče še kdo nabaviti, mu moremo le priporočati, da se nemudoma obrne na tovariša Ivana Jalna ali Ivana Kavalarja isto-tam, ki bosta gotovo radevolje šla vsem v tem oziru na roko. iržaško kolesarsko društvo „Balkan“ v Trstu Sedež: kavarna Minerva, via Acquedot!o. Odbor tržaškega kolesarskega društva „Balkan" je videč nagli razvoj in napredek društva, in v prvi vrsti koristi in interes svojih članov, posnel metodo inozemskih Touring klubov, in sklenil v smislu sklepa občnega zbora 11. februarja 1912. zavarovati svoje člane zoper KOLESARSKE NEZGODE. To zavarovanje se deli v dva razreda, in sicer: I. razred s pravico K 2000.— za slučaj smrti; K 6000.— za slučaj popolne' nesposobnosti, K 2.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dui. II. razred s pravico K 1000.— za slučaj smrti, K 3000.— za slučaj popolne nesposobnosti, KI.— dnevne podpore za delno nesposobnost od 5 dneva naprej do 200 dni. Letna članarina znaša skupno z zavarovalnino K 10.— za prvi in K 6.— za drugi razred. Vsa pojasnili dajejo se bodisi ustmeno vsaki dan od 8.-9. zvečer in ob nedeljih od 12.—1. pop. v dr. sedežu, ali pa pismeno. Kolesarji, kateri imajo veselje do kolesarskega športa in ob enem da se zavarujejo — dobro došli. Predsedništvo Tržaškega kolesarskega društva „Balkan“ Leopold Pegan 1. r. predsednik. Mali oglasi. Diplomirani učitelj mačko>n jeziku traži mjesto kao kučni učitelj ili ka-kovu sličnu službu. Potražbe na upravu „Jutra“ v Trstu. Prnfta cp Prav maI° rab>jen gromofon naj- 1 IUU.d) ou boljše vrste znamka Angel in 20 plošč premer plošč 25 cm, cena zelo nizka. Naslov pove upravništvo „Jutra" v Trst. Lepo meblovano s 1. aprilom v Ljubljani, Poljanska cesta št 3. Soba je pripravna tudi za pisarno, Fotograf A. Jerkič ul. 7. IL* etniški izdelki, stalne cene. 2ont'fttrvQ ključavničarska pomočnika sprej-ojjictllct me takoj Ivan Triiler na Bledu. I "4 i ELEGANTEN m \) TRPEŽEN je pravi PALMA kaučukov podpetnik. Ivan Krže Trst, Piazza S. Giovanni I. 7o|nna kuhinjskih in kletarskih potrebščin iz £.aiuya ]esa lu pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnra sv°j° trgovino s kuhinjsko posodo I I IpUl ULiCl vsnke vrste bodi od porce'ana, zemlje, e aila, kositerja ali alu t inija, nadalje, klelko itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. 5000 K zaslužka plača n onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6.50 kron ni pril- ž 'O^tni kup in sioer : 1 prava švicarska sist. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul s |ikmjno 3 letno garancijo tovarne, 1 amerik doublezlata verižioa, 2 amerik. dou-ble».lata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozltčena garnitura (macšetni, ovratniški in prsni gambi), 1 amerik. žepni nož (5 delni), 1 eleg. bela kravata (vzorec po ž?)ji Dsjnovejše fazone), 1 krajna kravatna igla s similibriljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost, 1 koristna popotno toaletna garnitura, 1 elegantna prava usDjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit. dragnljsm, 1 pat. angl. vrem. barometer , 1 aal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijental>*kh biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane 6 K 50 h. Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od : J. GELB, tazpialnica Nori Met it 122. če se naročita 2 zavoji, se 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neuga-jajoča denar brez vsega takoj nazfj, tako da je vsak riziko izključen. Delo solidno. Cene zmerne Odlikovana 6evljarnica Fratelli Rauber Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož ~— Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta. potrebščin za sedlarje. Josip Skubich ima na razpolago volllco lzbero obuval za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik Moški čevlji .............od K 19 do K 91 ženski ni/.ki............. „ O „ „ 19 n visoki...............„ „ 1» , „ *4 otroški čevlji od št. 20 do 25, K S.NO do K 1.60 „ , 26 , 22, „ 5 SO „ ®,tiO P n 29 „ 3i, , H.- „ „ 0.50 izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiska Tiskarna Dolenc (Frau Polič) v 1 rstir PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piazza dolla Borsa 10 Centrala v Ljubljani — Podeažnioa v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000.000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.------------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne meieine obroke. :: Velikanska zaloga izgotovljenih oblek :: za možke, ženske in otroke BOHINEC & C. Ul. delle Torri 2 — TRST — Ul. S. Lazzaro 17 (za cerkvijo S. Antona novega) m Inn n vsakovrstnih najmodernejših oblek, po- Vellkanska zaloga vršnikov, dežnih plaščev i. t. d. i. t. d. •1 Najnižje stalne cene. —=== f :: Obleke po meri od K 50,— naprej. ;; vrtt Vsi Slovenci v dobroznano slovensko trgovino Ferd. Dobaušek-Trst ulica Giosue Carducci II. Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zim kemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad in poletje elikanska izbira narejenih oblek za možke, dečke in otroke, najnovejšega kroja in po najmodernejših vzorcih. Dalje bogata zaloga površnikov, hlač, jopičev telovnikov, jopic, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov. Špecijaliteta za delavce, hlače srajce in monture modre. — Zaradi cen že splošno znan najkonvenijentnejši v celem mestu. Zgotavljajo se moške obleke po ceni. 2000 vzorcev ito> fov domačih in inozemskih. — Vsaki dan novi dohodi blaga. vyy t t f t H* r r t jsrlffa obroke!^ Velika zaloga Izdelanih oblek Velika izbera letnih iu zimskih oblek za gospode iu dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v vezilji. Velika izbera volnenega blaga. — Najzmernejde cene. Adolf Kostoris - Trst Ul. S. (iiovanni št. 16, 1. nadst., zraven .Butfet Aut o matico* Tel 251, Rim. H. "Dl Ol M: Ol 301 •* (K *3 2 3 & II B* O. Nova trgovina z Izgotovljenimi oblekami „AH’ Industria Inglese“ Trst ulica S. Catterina št. 7 Velik izbor najlepših in najzadnejših novostf. Moške obleke od K 18 naprej otroške „ moški površnik n n n n n ^0 r> „ n 17 n otroški moške hlače : Velik izbor otroških kostimov. ©@©©©@©©0©©©i @©0 •Jr1'’ 'StV okolice ljubljanske posojilnica Kmetska Ljublj vsakrsnega vloge obrestuje Gm Rezervni Popolnoma vlog ■ i ii l I vi m Revmatične, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste sijih nakopali na prepihu, potom prehlajenja ? Poizkusite ve ldar bol. ImatO II hn PrmP / Olajšujoči zdravilni, krepilni FELLERJEV FLUID z znamko Elsatluid. Taje res dober ! To ni samo reklama! — 11IIUI |J II UlIlvUlllU ■ Dvanajstorica za poskušnjo Kron 5,— franko. — Izdeluje lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg štev. 26 4 (Hrvatsko) Vekoslav Plesničar Berite in strmite Čudovito ! s 600 komadov za K 3*90. i Krasna pozlačena, 36 ur idoča smkerca z verižico vred, triletna garancija, -moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstni ustnik za ?modke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnib gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, neobhodno potrebnih za dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska ekspo; Ina trgovina F. Windisch, Krakov št. W 5. Opom. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj. TRST ulioA Oriulia 20 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blagn v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece v gledališču Apollo v Rimu prvi ciganslo srtoslto-ogrslti zbor -------- RESTAVRACIJA ---- ALLA STAZIONE Trst, trg pred juž kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu občinstvu in pntni-ku r, ki f otujojo skozi Trst za obilen obisk. Toči se Izvrstno pivo in vino prvo vrste. DOBRA KUHINJA - POSTREŽBA TOČNA CENE ZMERNE. Lastnik Anton Andrij nčič, bivši vratar hotela „Balkan“. pod voistvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene ;n pevske točke. Narodni ples „GZARDAS“ v kostumih. T ------------------- Vsaki večer koncert od 7—12 uro ponoči. — Vstop prost. Toči se izvrstno pivo G o e s s, od danes napr j bavarsko pivo B o o k, Goessalvatov. Za obi'ni obisk se priporoča prav toplo Gr. Dominos, restavrater. v Gosposki ulici št. 3 gostilniški prostori (3 sobe, kuhinja, shramba in klet) ter zraven pripadajoče stanovanje (2 sobi-drvarnica) Lahko se tudi deli in je eventuelno pripravno za skladišče. Pojasnila da hišni oskrbnik Al. Kunst, Ljubljana Židovska ul. ulica 4. f ekarija in sladčičarna |S><3£> <3S><3 <3g><3S><3S><3SX3ll<3^ <3 3SX3> <3S><3><3Ž><3S> - £><£ Trst m Piazza S. Francescj d’Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečenci (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fvia, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. — Priklopljena je trgovina svinjskega mesa. Vedno sveže kranjske klobase in druga mrzla in gorka svinjina za zajuterk. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328 Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vr.ie nazaj in je torej vsak’riziko izključen. (330) Ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, kravatne igle ter sploh vsakovrstno MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo solnfaiih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke ki že in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovi oznano Stcckenpferdovo milo iz lilijinega mleka (Stcckenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpf(;rd,od Berg-n anna & Co., T< š