Glasilo delniške družbe Alpina
DELO f"'
zajec ALFONZ LOŠKA C. 56
LETNIK 34
4226
ŽIRI
De leta 2000 z nevim pregramem
Prihodnost pripada tistim, ki si upajo
Na zadnji seji nadzornega sveta je predsednik uprave in generalni direktor Alpine "lag. Franci Mlinar predstavil strategijo Poslovanja Alpine do leta 2000. Gradivo, ki obsega sto strani, je pomembno zato, ker je v njem zapisana prihodnost podjetja, tako kot jo vidi generalni direktor in Celoten vodstveni tim.
Dokument je pomemben še zaradi nečesa: z njim seje vodstveni tim močno izpostavil, saj je zapisal, kakšne rezultate in cilje mora doseči v naslednjih letih. S tem je dal vam in nam, zastopnikom lastnikov %. delničarjev, možnost, da ocenjujemo Uspešnost vodstvne ekipe v naslednjih letih. Dal nam je možnost, da kritično presodimo, ali je ta prihodnost taka, da bo us-'fezala tudi delničarjem, ki pričakujejo, da kodo od svojih delnic, od svoje lastnine sčasoma tudi kaj imeli.
Strategija poslovanja temelji na predpostavkah, da se bo v naslednjih letih povečala produktivnost; da se bo preko novih prodajnih poti več prodalo; v trženje in promocijo vložilo več sredstev; da se ko proizvodnja sproti tehnološko posodabljala; da se bodo zmanjševali stroški 'er da se bo podjetje kapitalsko ojačalo.
Vsega naštetega pa se ne da doseči s se-'lanjim načinom poslovanja. Vsakomur je Namreč razumljivo, da lahkp hitreje hodiš 'c, če spremeniš tehniko hoje. Če se dru-Sače organiziraš. Zato je predvidena tudi sprememba notranje organizacije Alpine, ^ato, da bi bili v prihodnje boljši kot smo.
Organizacija je živa stvar. Prilagajati se ■^ora spremembam v okolju. Več jih je, kolj se mora spremeniti, ker je to popolnoma naraven proces. Naravno je, da se 'judje sprememb bojimo, ker ne vemo Povsem kaj prinašajo. Alpina zato ni nobena izjema. Je le podjetje, ki se trudi [Jjeti korak s sedanjostjo, s svojimi konkurenti in ki želi, da bi bilo dobro pod-J^tje tudi prihodnja leta.
Sedanje vodstvo se zaveda, da bi bilo neodgovorno, če bi poskušali nove cilje dosegati na star način. Tega se zaveda tu-nadzorni svet, ki je podprl predlagano
ifi
\ ■ T .
Ш
■e
Predsednik nad/ornega sveta mag. Bogo Filipič
strategijo poslovanja podjetja, kot tudi novo organizacijo podjetja. Podprli smo jo zato, ker zastavljeni cilji pomenijo, da bo podjetje ohranilo delovna mesta in, upajmo, poslovalo z dobičkom, ki edini omogoča nadaljnje investiranje in rast podjetja.
Nadzorni svet zato želi, da tudi vsi zaposleni v Alpini podprete vodstvo v prizadevanjih za boljši jutri. Zelo pomembno bo, da boste držali skupaj. Vodstvo danes računa prav na vas, pa tudi na tiste dvomljivce, ki Se vedno ne verjamejo, da bi bilo lahko kdaj boljše. Prihodnost namreč ne pripada njim. Prihodnost pripada tistim, ki si upajo. Pripada tistim, ki delajo spremembe. Torej pripada vam, zaposlenim v delniški družbi Alpina.
Ob tej priliki bi vam v imenu nadzornega sveta delniške družbe zaželel veselo, srečno in uspešno novo leto 1997.
Predsednik nadzornega sveta mag. Bogo Filipič
Novoletno darilo
Veste, ne kaže zameriti ljudem, če niso vsi in v vsakem primeru kos svojemu delu. Novi izzivi zahtevajo tako več znanja, večje osebnostne sposobnosti, na koncu pa tudi več prizadevnosti, načrtnosti, doslednosti.
Zameriti pa velja tistim, ki mislijo, da so vsrkali vse znanje te}>a sveta; da so najbolj intelif'entni in pametni — če ni praktičnih rezultatov. Že to, da kaj takef-a mislijo, kaže na to, da je njihova modrost nespametna: inteligenca skre-f>ana s pametjo in praksa z načrti. Ze sama zaverovanost r svoj prav je lahko zelo zelo škodljiva. Škodljiva zato, ker se s svojim slogom dela pogrezajo v živem blatu in vanj potiskajo .še vse druge, ki niso nič krivi.
Vase zaverovani niso sposobni ne kritične distance do svojega lastnega ravnanja, ne inovativnega pristopa do dela, ne hladnega primerjanja vrednot, ki se postavljajo v procesu dela.
Vztrajanje na Spekulativnem načelu: bo že kako, je skrajno neodgovorno; statično delovanje - od načrtovanja do praktičnega delovanja - neučinkovito in neuspešno, »spregledovanje in pozabljanje« - posledica duhovne lenobe.
Da ne bi sedaj razmišljali - na koga vse to leti - vsakem izmed nas je nekaj teh slabosti.
Pobrskajmo raje po drugi strani, kjer imamo svoje dobre plati: znanje, ustvarjalnost, pogum, sodelovanje, dobrohotnost in odgovornost.
Odgovornost je lahko torej najlepše novoletno darilo.
Nejko PODOBNIK
Srečno in uspešno ter zdravja polno novo leto 1997 vam želijo Uprava in Nadzorni svet delniške družbe. Najboljšim željam se
pridružujeta Združenje delničarjev in Svet delavcev!
kronika DOGODKOV
lx strokovnih služb in proixvodnili oddelicov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad...
Svet delavcev o načrtih delniške družbe Alpina
v začetku decembra je zasedal svet delavcev. Predsednik sveta, ki seje udeležil posvetovanja predsednikov svetov v slovenskih podjetjih Je poročal, o čem so se pogovarjali. Obravnavali so analizo izvajanja zakona o soupravljanju delavcev. Tudi Alpina je bila zajeta v tej raziskavi. Obravnavali so tudi nekatere predloge sprememb zakona o soupravljanju, vendar so bili mnenja, da zaenkrat, ko zadeva v praksi niti ni dobro zaživela, zakona ni potrebno spreminjati.
Splo.^Sna ugotovitev predsednika sveta Marka Kavčiča pa je bila, daje delovanje sveta delavcev v Alpini, glede na druga podjetja, dokaj uspešno. Seveda pa to ne sme biti slepilo, da ne bi Se z večjo voljo delali naprej...
Delavski direktor Zoran Kopač je poročal o delu uprave. Največ časa so posvetili planom za naslednje leto. Med drugim so obravnavali tudi nov sistem reorganizacije, problem izterjav naših dolžnikov, aktivnosti ob uvajanju ISO standardov, finančni rezultat za 10 mesecev, spregovorili o zagotavljanju spoštovanja zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, imuniteti članov
organov družbe, problematiki izplačevanja nadur, predvidenih aktivnostih ob praznovanju 50-letnice Alpine. Ob praznovanju tega jubileja bodo preko leta potekale razne akcije na področju reklame, kot so popusti in nagradne akcije za naše kupce v prodajalnah, drobnega reklamnega materiala, sponzoriranje raznih kulturnih in športnih prireditev. V ta namen naj bi bil izdan tudi zbornik ter jubilejna številka Delo-življenja, saj hkrati tudi naš časopis praznuje 35-letnico.
Delo na področju sistemizacije se nadaljuje.
Temeljni cilj sistemizacije je. da se uredijo nekatere nepravilnosti, ki se, po ugotovitvah članov sveta, pojavljajo zaradi neurejenega sistema nagrajevanja.
Komisija, ki je pripravljala sistemizacijo, se razširja s predstavnikom sindikata, sveta delavcev in direktorjev komercial. Svet delavcev je v komisijo imenoval Francija Kavčiča. Razširjena komisija bo opredeljena delovna mesta ocenila. Dokončen akt sistemizacije bo posredovan v soglasje tudi svetu delavcev.
Jožica KACIN
Delavski direktorji v praksi
o položaju in vlogi delavskega direktorja je bilo mogoče prebrati marsikatero oceno, tako pred sprejemom, posebej pa po sprejetju zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Polemike, različna mnenja, pogledi in tolmačenja so bila kar številna. Praksa je, kar zadeva položaj in vlogo delavskega direktorja v posamezni družbi, ubrala različne poti. Odvisna je od razumevanja vloge in konkretnega položaja v družbi ter potreb in moči različnih interesnih skupin. O pogledih na zakonsko opredelitev položaja in vloge delavskega direktorja so se različno izrekali pravni in drugi strokovnjaki, sindikalni predstavniki, teoretiki delavskega soupravljanja in poznavalci razmer v tujini.
Delavski direktorji v upravah gospodarskih družb, ki nas je v Sloveniji doslej le malo, smo se zato odločili, da o svoji vlogi v praksi spregovorimo na našem srečanju ter to sporočimo tudi javnosti.
Tako. smo organizirali srečanje in izmenjavo izkušenj in mnenj ter razgovor / nekaterimi poznavalci problematike delavskega soupravljanja in pripravili novinarsko konferenco. Ob tem smo sprejeli naslednja stališča in usmeritve.
Dejstvo je, da ni povsem natančno določena vloga delavskega direktorja v zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, neusklajenost z zakonom o gospodarskih družbah (imenovanje, pristojnosti itd.) in da pravega komentarja zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ni. Različne teoretične poglede in odsotnosti sodne prakse ter različne poti v praksi, delavski direktorji kot člani uprav družb predstavljamo in delujemo v smeri realizacije interesov zaposlenih, ob
Delavski direktor Zoran Kopač
upoštevanju interesov vseh, ki so interesno vezani na podjetja, v skrbi za dolgoročni razvoj in ohranjanje delovnih mest ter izboljševanje materialnega in socialnega položaja delavcev. Ob tem se močno zavedamo nujnosti tesnega in dobrega sodelovanja z vsemi zaposlenimi, svetom delavcev in sindikati kot delavsko-predstavniški-mi organi, saj delavskega direktorja predlaga v upravo družbe svet delavcev, enako tudi njegovo razrešitev.
Delavski direktorji pa smo se ob tem zavzeli zoper imperativni mandat, ki bi zgolj zastopal
delavske interese, ki se na relaciji svet delavcev - delavski direktor skuša uveljavljati ozirom uveljavlja v nekaterih okoljih. Mandat delavsega direktorja nikakor ne more in nc sme biti imperativen. Uveljavitev imperativnega ali vezanega mandata bi spremenil delavske direktorje v pasivne prenašalce stališč svetov delavcev in onemogočal normalno delovanje v upravah družb.
Imperativni oz. vezani mandati bi namreč pomenil, da so delavski direktorji izključno predstavniki sveta delavcev, od katerega prejemajo »obvezna navodila«, neizvrševanje teh »navodil« pa pomeni njihov odpoklic oz. predlog za razrešitev.
Imperativni mandat je tudi sicer izredno redek (celo v zakonodajah drugih držav) in pomeni arhaični ostanek fevdalnega parlamentarizma-Predvsem pa onemogoča usklajevanje interesov med »delom in kapitalom« ter delovanje delavskih direktorjev kot članov uprave oz. izpolnjevanje vloge, kot jo članom uprave in upravi opredeljuje zakon o gospodarskih družbah.
Delavski direktorji menimo, daje, ne glede na konkreten položaj, v praksi nujen močan vpliv delavskega direktorja na kadrovske in socialne zadeve, ker je na tem področju primaren interes delojemalcev. Dosedanje delovanje delavskih direktorjev pa kaže na pomembno vlogo delavskih direktorjev v gospodarskih družbah na področju: informiranja, usklajevanja interesov, zmanjševanja socialnih napetosti in večjega uveljavljanja interesov zaposlenih v upravah družb, pa tudi v nadzornih svetih. Uveljavljanje te za nas relativno nove vloge, sprememba položaja zaposlenih in druge spremembe pa spremljajo različne zahteve in zelo velika pričakovanja, k' večkrat nimajo osnove ne v zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne v zakonu o gospodarskih družbah in ne v konkretnih razmerah družbah.
Ob prvi spremembi zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju je po našem mnenju nujno potrebno natančneje določiti položaj in vlog" delavskega direktorja ter upoštevati določila zakona o gospodarskih družbah o delu v upravi Nejasnosti v zakonu in posledično v praks' povzročajo odpor delodajalcev zoper njihov^ imenovanje in nerazumevanje njihove vloge n' obeh straneh.
Natančneje je potrebno razmejiti vlogo svet) delavcev in sindikata ter dopustiti večjo prostos' pri oblikovanju odborov sveta delavcev in drugih oblik organiziranosti ter delovanja sveta df lavcev.
Imenovali smo iniciativni odbor za uS' tanovitev interesnega združenja, ki bo skrbelo z* izobraževanje in usposabljanje, izmenjaV izkušenj, svetovanje, skupen nastop, seznanjanj' javnosti s položajem in delovanjem, tesno sod«' lovanje s sindikati in združenji delodajalce^ medsebojna pomoč ter zaščita interesov.
Zoran KOPAČ
delavski direktor
DLlOSvlj^
-
kronika DOGODKOV
Zakon o kajenju in njegova uveljavitev v tovarni
»Kajenje je zdravju škodljivo!« ''O odslej, med drugim, eno od ob-Jeznih opozoril, ki mora biti natis-["jcno na embalaži tobačnih izdelkov. Z 18. novembrom 1996 je namreč stopil v veljavo zakon o omejevanju uporabe tobačnih Izdelkov, ki določa ukrepe za omejevanje uporabe tobačnih izdelkov 'er ukrepe za preprečevanje njiho-^'h škodljivih vplivov na zdravje, "^spoštovanje predpisanih ukrepov pa ustrezno sankcionira.
Ukrepi se nanašajo na izdelavo, prodajo, reklamiranje tobačnih izdelkov, kot tudi na kajenje samo. V Zvezi s kajenjem zakon določa, daje prepovedano v javnih prostorih, ffzen v delih, ki so posebej označeni "1 ločeni od prostorov, namenjenih
nekadilcem, v celoti pa je prepovedano kajenje v vzgojno izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah. V gostinskih lokalih, kjer se gostom streže hrana, je potrebno določiti prostor za kadilce, s tem, da je kajenje v slaščičarnah in mlečnih restavracijah v celoti prepovedano. V delovnih prostorih je kajenje dovoljeno le v prostorih, ki jih določi delodajalec in ki so fizično ločeni od ostalih delovnih prostorov. Na drugi strani pa ima vsak zaposleni pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Če delodajalec temu ne more ugoditi, tako da zaposlenega prerazporedi v drug delovni prostor, je dolžan v delovnem prostoru za-
poslenega prepovedati kajenje.
Zakon torej posega tudi na področje kajenja na delovnem mestu oz. v delovnih prostorih in zahteva od delodajalca, da določi prostore, v katerih je dovoljeno kaditi. Če gre za javne prostore pa mora označiti prepoved kajenja.
Uprava Alpine je v zvezi s tem sklenila, da se poleg že dosedanjih prepovedi kajenja (npr. v proizvodnih oddelkih, kuhinji idr.) ne sme kaditi tudi v ostalih delovnih prostorih oz. na delovnih mestih, razen v delovnih prostorih, kjer se ne sprejemajo stranke in se s tem, da se v prostoru kadi, strinjajo vsi zaposleni. Kadi pa se lahko v garderobah, na stopni.iSčih, v prostorih, ki so že doslej bili namenjeni kajenju, zunaj.
Kaditi se ne sme tudi v sejnih sobah in govorilnicah, jedilnici in vseh drugih prostorih, v katerih se sprejemajo stranke. Prav tako se ne sme kaditi v prodajalnah.
Izvajanje zakona bo pri delodajalcih izvajala in.špekcija dela. Delodajalcu, ki npr. ne bo določil prostorov, v katerih je dovoljeno kaditi, ali ki v javnih prostorih ne bo objavil prepovedi kajenja, je zagrožena denarna kazen za prekršek v višini najmanj 250.(){X) tolarjev, odgovorni osebi delodajalca pa najmanj 10.000 tolarjev. Vsakemu posamezniku, ki bo kadil v prostoru, kjer to ni dovoljeno, pa preti kazen 5.000 tolarjev, ki jo inšpektor dela lahko izterja takoj na kraju prekrška.
Mojca GANTAR
Sejem bil je živ
Prvi sneg je padel ravno pravi čas; Miklavž je ^iovolj blizu; tudi 15 % popust je bil dobrodošel; '''»r pa je najbolj važno: obutev je bila pravočasno pripravljena, saj so oddelki, ki izdelujejo to obutev, zadnja dva meseca delali vse vikende.
Tradicionalni smučarski sejem v organizaciji Smučarskega kluba in Alpine je bil letos res do-*"■0 obiskan. Tako tisti del v osnovni šoli, kjer so Prodajali rabljeno smučarsko opremo, kakor v Sortni in ostalih dveh prodajalnah v Žireh.
V	.športni prodajalni smo prodali preko 600 pa-rov čevljev in ostale opreme (bund itd.).
V	industrijski prodajalni (Alpina III) so prodali preko 140 parov čevljev, V Alpini I (prodajalna blodne obutve) pa 100 parov. Izreden izkupiček Sejemske nedelje.
Ljudje iz Žirov, okolice, pa tudi iz bolj od-^''Učnih krajev so množično kupovali čevlje, ^mučke, vezi, palice in tudi drugo opremo. Kot da J® bil lanski sneg dobra najava za letošnjo zimo.
Za vse, ki so zaslužni, da je prodaja na .sejmu 'ako dobro uspela, je to tudi dobra spodbuda za naprej, za nastope tudi na drugih sejmih, zlasti za največjega v Ljubljani.
N. P.
ш
Sejem rabljene smučarske opreme v osnovni šoli je bil letos odlično obiskan

kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnen|a lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
NajvelSja slovenska športna blagovnica
Na ljubljanskem sejmu Šport in rekreacija je letos sodelovalo 209 razstavljalcev iz dvanajstih držav.
Poleg proizvajalcev športne opreme so letos sodelovale tudi turistične agencije, zimskošportna središča iz Slovenije, Avstrije in Italije, kot posebnost pa lahko omenim sodelovanje zavarovalnic.
Na enotedenskem sejmu (od 28. novembra do 4. decembra)
smo na 7000 m^ letos lahko videli marsikaj; kot že ime pove, vse za šport in rekreacijo - zlasti za zimsko obdobje.
Prireditev je odprl nekdanji odlični orodni telovadec, dobitnik 30 odličij s svetovnih tekmovanj (dveh olimpijskih kolajn in štirih s svetovnih prvenstev), naš svetovno znani šampion - Miro Cerar. V svojem govoru je posebej poudaril, da ni dovolj, če nas navdušujejo športni rezultati naših vrhunskih športnikov,
temveč naj nas to opogumlja, da se tudi sami lotimo športa in rekreacije. Možnosti za to so velike; od tega, da sami več tečemo - do celotne palete organizirane rekreacije.
Če imamo že tako lepo deželo, jo lahko izkoristimo tako za lastno duševno (kulturno) rast, do prizadevanj za večje fizične sposobnosti; torej krepitev telesa in duha. Tuje potrebno tudi obsežno družbeno sodelovanje - od proizvajalcev do turističnih organizacij.
Na razstavišču Alpine na ljubljanskem sejmu je bila ves čas gneča
To je bilo nekaj misli Mira Ce-rarja, sicer pa je na sejmu kar hitro videti, da brez Alpine nekako ne gre, čeprav s tem ne trdim, da smo bili osrednji razstavljalec. Obsežno Alpinino razstavišče s svojo teraso spominja na prekooceansko ladjo in njeno podobo. To bi se lahko razumelo tudi kot svetovljanstvo svetovno znanega proizvajalca.
Starinska koliba kot sestavni del razstavišča po vsebini žal ni izkoriščena - kot bi bila lahko. Priškr-njena lesena vrata v notranjost brunarice (če že tu stoji kot antago-nizem sedanjosti), bi bila lahko pogled v zgodovino žirovskega čevljarstva. Za to bi bilo treba malo truda, saj so eksponati zbrani. Na nasprotni strani bi bil lahko z boljšo lokacijo televizijski ekran z reklamnimi sporočili - (v)pogled obiskovalcev v naše sedanje delo in izdelke.
Pohvaliti velja pripravljenost celotne sejemske ekipe: od ljubljanskih prodajalcev, preko strokovnjakov komerciale - do pripravnikov -bodočih strokovnjakov Alpine, ki so si tu ostrili pogled v poslovni svet. Seveda pa ne bi bila odveč nekaj boljša priprava na sejem,da bi bilo pravočasno vse pripravljeno (cene) oz. da bi vsi sodelujoči prodajalci in svetovalci res o obutvi dovolj vedeli, pa četudi je zadrega morda taka malenkost kot so velikostne številke, ki jih npr. pripravniki še »nimajo v krvi«. Pa še to: v
gneči bi se morali naši ljudje ločiti od kupcev.
Sicer pa je zanimanje za našo obutev kar lepo. Domala vsi obiskovalci so pohvalili kakovost naših izdelkov, servis in tudi dostopne cene.
Izpostavimo le dve Izjavi:
Ivo Strle iz Ljubljane pravi, da dobro pozna Alpino. Ko je bil še mlajši, je pri Alpini kupoval zase, potem za otroke, sedaj pa kupuje že za vnuke. »Vedno sem bil zadovoljen s kakovostjo vaše obutve, zato sem pri vas tudi danes,« je še zatrdil g. Stric.
Gospa Olga Sheikba, prav tako iz Ljubljane, je zlasti zadovoljna z našim dizajnom.
»Barve vaših pancerjev niso več tako mrtvaške kot so bile včasih. Tudi cene se mi zdijo sprejemljive.
Sama imam starejši tip vaših smučarskih čevljev, kar pa za moje smučanje zadostuje.«
Če zaključimo ta priložnostni sestavek z ugotovitvijo, da je bila tokrat prodaja izredna, celo rekordna-je za nas sejem uspešen, uspešna prodaja pa je le eden naših ciljev; drugi je uspešna promocija - tudi ta cilj je bil dosežen v precejšnji meri.
Tretji cilj - zadovoljstvo kupcev - pa še čakamo.
Nejko PODOBNIK
rnfrk) 1алрех

Gospa Olga Sheikha se udobno počuti v naših čevljih
Ivo strle iz Ljubljane že dolgo pozna Alpino in naše proizvode
4
РЋ10Шјепј(Ј

kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, тпеп{а lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Tudi presenečenja doživimo
»Kljub hudi konkurenci smo jeseni kar dobro prodajali,« je zatrdila poslovodkinja Alpine v prodajalni v Logatcu Cecilija Tre ven.
»Dobro so šli tako ženski kot moški modeli. Zgodilo se je celo, da sem naknadno naročila nekatere modele, ki jih nisem pri prvem naročanju. Zlasti za škornje sem prvotno dvomila, (la jih bomo prodajali tako dobro. Ugotavljamo, da zlasti dobro prodajamo modele, ki so na
prvi strani kataloga ali v TV reklami. To obutev bi res morali imeti.
Planinsko obutev smo letos prodajali slabše kot lani, čeprav je šlo za prvovrstno blago. V prodajalnah se bojimo obutve, ki ne gre, seveda pa lahko tudi sami napačno ocenimo.
Opozorila pa bi še, da je za ponudbo zelo potrebno, da je obutev v vseh številkah.«
Nejko Podobnik I/. prodajalne v Logatcu
Brez ustreznega znanja ni prodaje
Že leta je strokovnjakom domače prodaje Jasno, da Je zlasti pri prodaji športne obutve, kot so smučarski in tekaški čevlji, potrebno več znanja; od poznavanja funkcij posameznih artiklov, materialov, informacij v zvezi z vzdrževanjem in rokovanjem izdelkov do svetovanja, kako ravnati, če zaidejo kupci v kakšne težave.
Vodstvo maloprodajne mreže se Je zato odločilo, da pri-
pravi po vsej državi posebne strokovne seminarje, na katerih sodelujejo prodajalci le iz nekaj prodajaln, da se res lahko usposobiijo kot Je treba.
Skrb za ta način usposabljanja sta prevzela vodja rajona slovenskih prodajaln Olivera Jereb in serviser Niko Gantar.
Prodajalci so se že pohvalili, da znajo več...
Nejko Podobnik

S seminarja za prodajalce v Novi Gorici
Kako prodati 40.000 tolarjev vreden smučarski čevelj
»Dobro že veste, da je konkurenca ob meji še huj-^9«, je ugotavljala poslovodkinja v Novi Gorici Stanka Rožič.
>>Kljub temu mislim, da smo dobro prodajali, pri čemer je 'katalog zanesljivo pripomogel, se ljudje sklicujejo na infor-"^^cije, ki so jih tam videli. ^^Gkateri celo v prodajalno Pridejo s katalogom.
Seveda so ob prodaji še neka-'^•"i drugi zaviralni dejavniki, "ed temi bi omenila, da "^^katere konkurenčne firme Prodajajo na kartico Aktiva ali "^3 Več obrokov. Kar zamislite
si, kaj se pravi kupiti smučarske čevlje, ki stanejo 40.000 SIT. Konkurenca prodaja pod ugodnejšimi pogoji (obroki); to kupci takoj opazijo. To je pomembno, ker se je struktura kupcev, glede na kupno moč, močno spremenila. Premožnejših je le nekaj, srednjega razreda ni, je pa veliko obubožanih.
Sicer smo do danes dobili pancerje (15 do 20 parov) posameznega artikla, kar za začetek zadostuje. V prodajalni bi za predstavitev potrebovali stojala, ki so bila izdelana v ta namen.«
Nejko Podobnik
Iz prodajalne v Novi Gorici
ејјеег' 'ssh


kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenfa lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
z računalniki do ustrezniii orodij
»Zaključili smo z izdelavo orodij za ro-lerje,« je ugotovil vodja orodjarne Stane Semič.
»Gre za orodja za izdelavo manšet, podvozij in zaščitnih plošč.
Kar zadeva izdelavo orodij za smučarske čevlje, lahko povem, da izdelujemo vzorčna orodja za novo OMEGO in prenovljeno ALPHO.
Ta vzorčna potniška kolekcija mora biti pripravljena do 10. decembra. Gre za deset orodij v 1-2 številkah. Zatem bomo morali do ISPO sejma izdelati orodja za ženske pancerje v številki 5/6. Serijo teh orodij moramo narediti do maja prihodnje leto, seveda z vsemi številkami, kar pomeni dodatno še okrog 30 orodij in nekaj predelav.
Trenutno delamo tudi spremembe na modelu D AIWA. Tu gre za precejšnje predelave in izdelavo novih orodij.
V teku so tudi predelave modelov za tekaško obutev (manšete in opetniki).
Potrebno je bilo predelati 25 orodij. Izdelali smo tudi orodja za vmesni BC podplat iz poliuretana, kjer se tudi predvideva izdelava serije.
Če govorimo o težavah, naj omenim, daje čas za nas izredno dragocen dejavnik.
Trenutno smo nekoliko v zaostanku, vendar vseeno upam, da nam bo uspelo vse izdelati do rokov.
Drug problem je strojna oprema. Računalniško vodeni rezkalni stroj bi morali že dobiti, vendar dobavitelj kasni. Upamo, da ga bomo dobili kmalu po novem letu.
Vzporedno bomo morali rešiti »lokalno«
računalniško mrežo, s postavitvijo treh osebnih računalnikov (PC), z minimalno zmogljivostjo pentiuma (586) 150 Mhz.
Dva računalnika bomo postavili v pripravo dela, enega pa med stroje v orodjarni.
Seveda mora te računalnike na eni strani »podpirati« konstruiranje (CAD), na drugi strani pa (z vmesniki) programi za izvedbo (tehnologijo, CAM).
Če želimo postaviti perspektivno mrežo,
mora biti ta že danes usklajena (zmogljivosti 2,5 D) in hkrati taka, da omogoča nadgradnjo. Seveda je za tovrstno verigo lahko več variant. Ena možnost je nabava programske opreme izraelske firme Cimatron (ali Matre Datavision itd).
V poštev bi prišla tudi univerzalna naprava solid works, firme Delog (celotna veriga od konstruiranja (CAD) do tehnologije (CAM).
6
Rado Jereb v orodjarni
Odločitev bi marala pasti kar kmalu, na eni strani zaradi časovne stiske, na drugi strani pa gre za strateško odločitev o investicijah v opremo na področju športnega programa.
Na vsak način pa bo treba doseči (ob univerzalnosti) še nujno prilagodljivost, da je možno tako konstruiranje kot izvedbo izpeljati na isti ravni.
Ob tem seveda ne pozabljamo na kader, ki se bo moral za vse to usposobiti.
Sodelovanje v pripravljalni verigi je nujno. Na sliki Robert Vehar in Oton Žakelj
Mislim, da bi morali najti zanesljivejše , rešitve kot smo jih doslej. Zlasti sedaj, ko ! prehajamo na novo sistemizacijo, bi: morali ustrezno vrednotiti ta dela, kar bi prav gotovo delno preprečevalo fluktuaci-jo. In še nekaj: ne smemo pozabljati na j vzgojo lastnega kadra, da bi lahko; nemoteno nadaljevali razvoj orodjarne,« : je še zatrdil ing. Semič.	i
Nejko PODOBNIK
Upamo, da bomo po novem letu imeli v orodjarni približno takle stroj
DEUOSvljenj^j
osrednja TEMA
KaxgovoH^_repoijaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, KriSpin Obutnik...
Posrečena kombinacija proizvodnje smučarskih
čevljev in kotalk (rolerjev)
^odja oddelka tcrmoplastov Ciril Vidmar
Pred časom smo že pisali o težavah v od-'lelivu plastika, ko so poleti ravno tedaj, ko ^ se pospešeno pripravljali na izdelavo 'Smučarskih čevljev - za nekaj časa ostali ''rez dela.
»Izgubili smo Strinajst delovnih dni, ki Sftio jih skušali nadoknaditi pozneje,« je Pripovedoval vodja oddelka Ciril Vidmar.
»Naročilo je bilo res pozno, prišli so do-^atni ljudje (študentje), organizirali smo dve '^nieni - potem pa ni bilo dela.
Od tedaj do danes nam je uspelo deloma Womestiti zaostanek, s tem da smo delali sobotah, dvakrat pa celo v sobotah Popoldne in nedeljah dopoldne. Delavci so kar potrpežljivi, čeprav je razumljivo, da takem ritmu dela pade tudi učinek. Dobro bilo vsaj to, da smo se vnaprej dogovorili, '^daj bo treba delati.
Škoda pa je vseeno, da na papirju znamo splanirati vse, v praksi pa ne, zaradi česar pride do takih težav kot letos. Torej, da bi bili materiali pravočasno (notranji čevlji), ko smo imeli že vse drugo.
Kasneje se je oskrba z notranjimi čevlji izboljšala (ko je začel delati Arčon); trenutno imamo notranjih čevljev toliko, da jih nimamo kam dati.
Sicer pa sedaj zaključujemo izdelavo zadnjih 15()()() parov pancerjev in če bomo v naslednjih dneh izdelali po 1500 parov dnevno (ker ne gre za zelo zahtevne artikle), bomo s to proizvodnjo zaključili do sredine decembra.
Zatem nas čaka še izdelava za potniško
kolekcijo za Aipina program in Daivvo. Gre za 40-70 parov po artiklih, ki so zelo različnih barv ali sestavnih delov.
Računamo, da bomo to izdelali do novega leta, če bomo imeli vse materiale, notranje čevlje in orodja.
Lahko se zgodi, da se bomo že pred novim letom lotili proizvodnje rolk, ki bo potem tekla do pomladi.
Ob tem naj rečem, da je kombinacija pancer-rolerji zelo posrečena, tako glede na strojne in človeške zmogljivosti. Morda je pri rolerjih malo manj dela na brizganju, ga je pa več pri montaži,« je še ugotovil Ciril Vidmar.
N. P.
Cveto Lukančič pridno vliva nove pancerje
Na tainpoprintu delata Matevž Reven in Roland I'lantan

kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata.
Vedno več odgovornosti
Alpina se bo na tekmovalnem področju v alpskem smučanju letos predstavila z naslednjimi smučarji A reprezentance: Andrej Miklavc, Matjaž Vrhovnik in Rene Mlekuž. V mo!>ki B reprezentanci pa bo letos nastopal Ožbolt Ošlak iz Črne na Koroškem.
V	ženski A reprezentanci bodo z Alpininimi čevlji nastopale naslednje smučarke; Katja Koren, Nataša Bokal. Alenka Dovžan, Špela Bračun in Andreja Potisk; v B reprezentanci pa: Anja Kalan, Tina Bogataj in Dalija Lorbek.
Lahko rečem, da smo za smučarke in smučarje pripravili vse, kar je bilo treba. Pri tekmovalnih pancerjih A2 smo opravili še nekatere teste in prilagoditve obutve posameznim tekmovalcem. Kar zadeva razvoj, je bilo ugotovljeno, da bo treba narediti nekaj sprememb na »školjki«, ki je na določenih delih premehka. Torej, pripraviti ustrezne čevlje za naprej.
V	reprezentanci za deskanje na snegu (snowboard) bosta z našimi čevlji letos nastopala Dejan Košir in Katja Gornik.
Če ustrezno opremo povežemo s pripravami smučarjev, največ pričakujemo od Andreja Mi-klavca in Reneja Miekuža, ki sta se močno uveljavila že lani. Treningi moških so se odvijali zelo dobro, kolikor so pač dopuščale poškodbe.
Iskrice
Organizacija je lahko klasična, ki temelji na odpravljanju slabosti, in sodobna, ki teži k izkoriščanju novih tokov.
Organizacija je kot juha; nikoli se ne poje tako vroča, kot se skuha.
Kadri
Minili so časi krmarjenja le po »cestah in železnicah«, začela se je doba »navigatorjev po informacijskih avtocestah«.
Kadri
Ne to kar delam, kar bom potreboval — se moram učiti.
Denar
Elektronski denar bo zamenjal klasičnega; celo kavico bomo spili s pomočjo kartice.
Denar
Dokler bodo vrednostni papirji za nas papir brez vrednosti, toliko časa bomo naš razvoj drago plačevali z manjvrednostnim kompleksom na večvrednem trgu.
Uredništvo
Pri dekletih je problem še vedno v tem, ker so bile skoraj vse poškodovane.
Na vsak način moramo izkoristiti naše možnosti (tudi na domačem tržišču). Konkurenca je vedno hujša. Celo mali slovenski trg »napadajo« trije največji proizvajalci, kot so npr. Rossignol, Nordica in Lange, ki so vključeni tudi v slovenski smučarski pool.
Pri tem bi se morali zavedati kako pomembna je pri tem servisna mreža, kar je pri nas povezano
tudi s tekmovalno službo, saj sodelujemo s smučarji in strokovnjaki, tako našimi kot zunanjimi. Že aprila začnemo s testi in potem smo s tekmovalci ves čas; živimo z njimi. To zahteva kar veliko požrtvovalnosti, potovanj, odsotnosti. Več kot polovico dni v mesecu sem odsoten na terenu. Mislim, da bi morali to upoštevati tudi s primerno stimulacijo, saj je delo vedno bolj odgovorno.
Peter JEREB
'
■ p
Tudi Žigonov grič je oživel
Kako ostati v tekaškem vrhu
Dolžnost nas serviserjev, ko prilagajamo obutev potrebam tekmovalcev, je, da sodelujemo tudi z našimi razvojnimi strokovnjaki. Na drugi strani pa je potrebno dobro delo s tekmovalci. In če so ti še uspešni na tekmah, je to tudi najboljša promocija podjetja in naših izdelkov.
Mislim, da je pri vsem tem še veliko rezerv, čeprav je že sedaj naše delo bolj tekmovalna služba kot servisiranje.
Če pomislimo, da se olimpijada že kar približuje, je važno, da nas opazijo na terenu in da so z našim delom zadovoljni.
Predvsem pa, da je naša obutev, ki jo uporabljajo tekmovalci, kvalitetna.
Vedno je vprašanje, kaj se pravi dobro delati? Ali je to tudi vključevati obetajoči podmladek (Italija), delati dolgoročno in se uveljavljati kot podjetje s kvalitetnimi proizvodi in jasno vizijo.
Ko neke cilje dosežemo, je namreč Se mnogo težje na teh pozicijah obstati.
Trenutno je Alpina s svojimi izdelki prisotna ^ enajstih reprezentancah, kot so: Slovenija, Japonska, Norveška, Švica, Italija, ZDA, Anglija^ Češka, Slovaška, Bolgarija in Hrvaška.
Seveda ne vemo natančnejšega števila tekme valcev, ocenjujem pa, da je tistih, ki z našiiH' tekaškimi čevlji nastopajo v svetovnem pokalu i" v mladinskih reprezentancah preko 200. To velja za smučarski tek, nordijsko kombinacijo (skoki' tek) in biatlon. Slovence opremljamo v vseh panogah.
Sicer pa največ pričakujemo od novega tekmovalca v nordijski kombinaciji, Norvežana Lundberga. V isti panogi bo v svetovnem pokala nastopil tudi japonski reprezentant Takazava tudi nekateri drugi znani tekmovalci..
Za nas je zanimivo tudi, da se je v tekmovalnem smislu v svetu rodil nov način tekmovanj (wordloped), ki je serija maratonov po vsem svetu, ki jih prenaša tudi Eurosport, kar je spe' priložnost za promocijo.
Lojze OBLAK
DELOSvlJenJ^j

kako POSLUJEMO
Alpina na informacijski avtocesti
Konec novembra ste nas na pobudo Toneta Kavčiča obiskala predstavnika firme PERFTECH iz Ljubljane, ki se med drugim ukvarja s svetovanjem in organizacijo na področju vključevanja v svetovno elektronsko omrežje INTERNET.
Damijan Hafner je skupini zainteresiranih strokovnjakov, potencialnih uporabnikov INTERNETA, razložil možnosti, ki se nam s |em odpirajo in poudaril sodelovanje pri vkjučevanju v to hitro razvijajoče se omrežje.
Kot kaže, vključitev sploh ne bi bila zapletena, saj imamo tako tehnične in kadrovske možnosti (računalniška tehnologija), telefonske povezave, ki so potrebne za vključevanje, pa bodo vzpostavljene prihodnje leto.
Tudi cena za vključevanje ni visoka, impulzi pa so celo cenejši kot mednarodne telefonske zveze.
Koristi za naš razvoj in promocijo pa bi bile lahko velikanske.
N. P.
bomo podali na informacijsko avtocesto - Internet
Dobro sodelovanje prodajalcev s stalnimi strankami v Ajdovščini
Dvajset let brez obnove
»Vaša prodajalna je ena najboljših trgovin v Ajdovščini«, sta menila Ivo in Damjana Čermelj, doma iz okolice Ajdovščine.
»Večina obutve zato kupujeva pri vas, ker imate tudi kakovostno obutev in široko izbiro. Tudi cene so kar sprejemljive. Zaradi vsega tega se kot stalne stranke z vašimi trgovci dobro poznamo. Veva pa, da imate tudi industrijsko prodajalno, kjer se splača kaj kupiti. S kolegi lovci se npr. splača odpeljati v Žiri in tam kaj kupiti...«

đ
џ
' '-^sedanja nadzornega sveta
^^^^•OSvljenje
Lepo je slišati ljudi, ki so »naši« in cenijo tako naše delo in s katerimi se srečujejo. Poslovodkinja Janja Fučka seveda pojasnjuje predvsem trenutne razmere;
»Oktobra smo res odlično prodajali zimsko obutev; novembra pa je prodaja nekoliko skromnejša. Mislim, da bi, glede na to, koliko imamo blaga, morali hitreje obračati zaloge.
Ob vsej široki ponudbi ljudje sprašujejo tudi po domačih copatah in natikačih; teh pa nimamo.
Prav je, da omenim, da smo letos dobro prodajali tudi roler-je, septembra pa se je prodaja le-teh ustavila.
Omenila bi še težave, ki smo jih imeli zlasti z rjavimi bulerji, ko so se odlepljali podplati. Še sreča, da pri nas reklamacije hitro in solidno rešujejo (v 7-10 dneh).
Nasploh lahko rečem, da je v Ajdovščini nekaj večja konkurenca kot je bila, vendar mislim, da to ni vplivalo na prodajo.
Sedaj pa moram povedati še tisto, kar nas najbolj teži: hiša, v kateri je prodajalna, je dokaj nevzdrževana; fasada je močno načeta, vetrolova ni in še marsikaj ni tako kot bi bilo lahko. Vse pove podatek, da od otvoritve pred dvajsetimi leti ni bilo nobene obnove.
N. P.
9
kadrovske IVOVICE
PriSli, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski nažrti, telcoža problematika, stimulacije.,
KADROVSKE NOVICE
za mesec november 1996
Mesec november je za nami, pa poglejmo novosti s področja zaposlovanja za to obdobje.
V preteklem mesecu in v začetku decembra je nastopilo delovno razmerje 9 delavcev; z delom pa je prenehalo 5 delavcev.
Na novo so sklenili delovno razmerje Silva PodhraiSki v obratu Gorenja vas, Mojca Buh v obratu Šentjošt, Mateja Lazar v obratu Rovte; v prodajalni Alpina Ljubljana L je delo nastopila Slavica
Dorčič in v prodajalni Alpina Žiri H. Nevenka Šinkovec.
S služenja v slovenski vojski so se vrnili in nastopili delo v neposredni proizvodnji; v Žireh Marijo Šubic in Simon Selak, v obratu na Colu pa Marjan Faganel in Mitjan Čemigoj.
Z delom so v tem razdobju prenehali: Simon Modrijan iz vzdrževalne službe, Rafael Krvina in Aleš Petemelj iz proizvodnje v Žireh, Ana Novak iz prodajalne Alpina I. in Ivan Likar iz prodajalne Velenje.
Irma DOLENEC
Volitve so za nami
10. novembra smo spet doživeli pomemben dan: imeli smo volitve v državni zbor. V našem (9.) volilnem okraju je dobil največ glasov Jože Možgan (SLS), zdravnik iz Železnikov - 32,53 %.
V Žireh je od okoli 3500 volilcev volilo 2870 volilcev (82%), 116 glasovnic je bilo neveljavnih.
Največje stranke oz. njihovi kandidati pa so prejeli naslednje število glasov: Jože Možgan (SLS) 709 glasov (24,7 %); dr. Pavel Gantar (LDS) 643 glasov (22,4 %); Alojz Čufar (SDS) 456 glasov (15,88 %), Vincencij Demšar (SKD) 425 glasov (14,80 %) in Jože Logar (ZLSD) 257 glasov ali 8,95%.
Pozoren analitik bi hitro ugotovil, da so se volilci v Žireh kar močno »selili«
OB ODHODU V POKOJ
Našemu dolgoletnemu sodelavcu iz maloprodajne mreže Ivanu Likarju, poslovodji prodajalne Alpine iz Velenja, želimo ob upokojitvi vae dobro, da hi se rad spominjal delovnih let v Alpini, predvsem pa trdnega zdravja in življenjske vedrine ter mirno in zadovoljno življenje med svojimi domačimi, pa tudi veliko uspešnih planinskih pohodov.
in podprli tudi v državi favorizirani stranki.
Kot zanimivost naj povem, da je na letošnjih volitvah kandidiralo kar nekaj Žirovcev (tudi v našem volilnem okraju), vendar ni bil nihče izvoljen. Podobno velja za Poljansko dolino, kjer sta kandidirala dva zelo znana politika, dr. Pavel Gantar in Emil Milan Pintar.
Upam, da nam to dejstvo ne bo onemogočalo, da bi imeli na delovanje državnega zbora vsaj posreden vpliv, vsaj preko poslancev iz volilnega okraja, živečih na drugih področjih nekdanje občine Škofja Loka (npr. Vincencij Demšar, Jože Možgan, Zoran Thaler...).
N. P.
!	v??
Z volišča v državni zbor - 10. novembra
10
Če .so dobri filmi, je pred vhodom v kino tudi taka gneča
CELOVEČERNI KONCERT SREBRNEGA (G)LASU
Potem, ko smo slišali, da se starejši pevci »selijo« k upokojencem, je iz tega nastal številen Mešani pevski zbor društva upokojencev Žiri, Srebrni (g)las imenovan, je človek postal kar radoveden. Radoveden zato, ker poznamo upokojence kot ljudi, ki nimajo nikoli časa, na drugi strani pa mnoge posameznike, ki so močno zaznamovali kulturno življenje Žirov v zadnjih desetletjih, kot so npr-Toni Žakelj, Franci Čeplak, Tone Gorjup, Drago Pisanec in mno-gi drugi.	.....
In res smo 23. novembra v dvorani Svobode imeli kaj slišat'' Pevovodja gospod Rijavec je svoje pevce pripravil tako dobrO-da so razveselili gledalce in da so tudi sami lahko zadovoljni' Na.stopili so z osmimi pesmimi in poželi aplavz na odprti sceni.
Za popestritev koncerta so močno poskrbeli tudi njihovi prijatelj' pevci Mešanega pevskega zbora Zvon iz Šmartnapri Litiji in njihova povezovalka programa Magda Omahen.
Ne smemo pozabiti glasbenega vložka Simona Dolenca, ki je i'D »sintesajzerju» poskrbel za prijeten »premor« med pevskirt'^^ nastopoma obeh zborov, ki sta se na koncu zlila v mogočen skupi" [ nastop, pod spretno roko obeh pevovodij.
Prepričani smo, da bomo odslej s pomočjo Srebrnega (g)las'> doživeli še marsikatero prijetno urico.
N. P.
DtliOž'vj/cn/^
kronika KRAJA
Dogodki s podrožja iiriih interesov, žolstvo, xdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Ta veseli dan - spet v Žireh
Sredi novembra nam je igralska skupim/ DPD Svoboda Ziri predstavila ponovitev Linhartove ic-seloigre Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Kot zanimivost naj povemo, da je v igralski zasedbi obolelo Silvo Gia-comelli uspešno nadomestila Tanja Lazar.
Igralci so nam pripravili prav prijeten večer; škoda, da ni bih obiskovalcev več.
^eSani pevski zbor Srebrni (g)las je uspešno nastopil na prvem 'Samostojnem koncertu (foto: lirigita Zemljarič)
f^odohe iz sanj - stvarnost
Sredi novembra sta Muzejsko društvo Žiri in likovna sekcija DPD ^^'ohoda Žiri pripravili razstavi najnovejšega opusa fotografij Franca Zemlja. Dela sta predstavila Stane Kosmač in Miha Naglič.
I
B ,___________ J
pred razstavo - še kratek dogovor, z leve: Evgen Podobnik, Stane ^osmač in avtor razstave Podobe vi sanj Franci Temelj

®^stava fotografij Francija Temlja ^^l.Oiivljenje
Pred Novim letom bo letos
v
v Zireh veselo
v četrtek, 19. decembra bo letos novost - BOŽIČNO-NO-VOLETNI SEJEM.
V	predprazničnem okolju in razpoloženju si boste lahko omislili mnogo dobrot, izdelkov domače in umetne obrti in okraskov. Sejem, ki je del tradicionalnega sejma v Žireh in je obogaten s predpraznično ponudbo, bo pred Zadružnim domom v Žireh.
V	četrtek, 26. decembra ob 19. uri bo v dvorani Svobode v Žireh Božično-novoletni koncert Pihalne godbe Alpine.
Sodelujejo tudi mnogi drugi ansambli.
Prireditev je združena z bogatim srečelovom.
V	petek, 27. decembra pa bo od 10. do 19. ure v dvorani Svobode bogata in zanimiva prireditev za otroke: od risank, preko igralne delavnice (v Partizanu ob 15. uri ), do otroškega in mladinskega programa v dvorani Svobode ob / 7. uri.
Zanimivo bo tudi v soboto, 28. decembra, ko bo program v dvorani Svobode kar od 9. do 19. ure.
Spet - od igralne delavnice ob 9. uri v Partizanu, do širokega programa v dvorani Svobode, ob 10. uri filmska komedija, do otroško-mladinskega programa od 16. do 19. ure.
Veselje mladih se zaključuje v nedeljo, 29. decembra s
celodnevno (od 9. do 19. ure) igralno delavnico v Partizanu.
KADARKOLI BOSTE PRIŠLI, BO ZANIMIVO, VEDNO STE DOBRODOŠLI.
Za vse to so poskrbeli zlasti Turistično društvo Žiri in občina Žiri, z odborom za kulturo.
It
kronika KRAJA
Dogodki s podroCfa širših Interesov, šolstvo, zdravstvo, akci|e krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.
Pr' Matic' odprto
Stavbo Pr' Matic' so odprli 15. novembra. Na 3000 m2 seje združilo več kot 10 partnerjev, ki so v stavbi odprli poslovne prostore ali bodo uredili stanovanja.
Zadnji dve leti je burila duhove gradnja edinstvenega objekta v Zireh, 3(XX) in 6 milijonov neniiSkih mark vrednega objekta »Pr' Matic'«, ki ga je zgradila skupina podjetnikov, ki so se pridružili Esadu Biljaliju in sredi Zirov zgradili stavbo, ki je lahko v ponos samim investitorjem kot tudi Zirovcem nasploh.
Prostori so Se nedodelani, le mislimo si lahko, da se tu obeta novo, zanimivo središče dogajanja.
Morda bi se želeli najprej polepšati pri frizerki Joži ali dopolniti garderobo v butiku Maša; izboljšati make up s pomočjo Lukančičeve Glorie. In že boste nared za potovanja, ki vam jih bodo pripravili prav tako v Lukančičevi družinski turistični agenciji Impulse. Ali pa boste stopili v prvo nadstropje, si sproti ogledali dela Tomaža Kržišnika in se napotili v salon pohištva Silva Žaklja.
Tu bodo tudi mesne dobrote Janeza Oblaka.
Morda pa bi kupili še kaj za darilo ali šolo, stopili boste na drugo stran v trgovino Stroka.
Če boste zadovoljni z uslugami in nakupi, si boste na koncu lahko omislili še »likof« v podjetju Ambasada - na vogalu stavbe.
Kako bo občina uporabila svoj del prostorov, še ne vemo. Kaj vse bo še v stavbi z razvojem, tudi ne. Kot kaže, se obeta še restavracija, pa tujske sobe. Na vrhu so seveda stanovanja. Tudi to je pridobitev za Žiri.
Skoraj tisoč Žirovcev je z udeležbo na otvoritvi 15. novembra izrazilo priznanje investitorjem; in radovednost kaj bo vse tu...
Pihalna godba Alpine je dvignila razpoloženje.
V imenu investitorjev je vse navzoče najprej pozdravil Adolf Križnar, ki je orisal potek gradnje -od problemov v začetku, do ponosa - ko je objekt zgrajen. Še posebno je poudaril veselje, daje v zadnjem času tudi občina začela lepo sodelovati, in upanje, da bo še naprej tako.
Zapel je tudi mešani pevski zbor žirovskih upokojencev SREBRNI (G)LAS, ki mu je bil ta nastop nekakšna generalka pred prvim samostojnim koncertom naslednji dan.
Jože Logar, ki je vodil prireditev, je povabil k besedi še predstavnika občine kot drugega investitorja in arhitekta Janeza Komana. Zaradi zadržanosti župana je sicer prišlo do manjše zadrege, zato je projektant predstavil projekt Pr' Matic' in njegove značilnosti v žirovskem prostoru.
Glavna govomica je bila državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh - Plahutnik., ki je poudarila vlogo sodelovanja podjetnikov na področju malega gospodarstva in možnosti, ki se odpirajo podjetnikom z novimi načini delovanja države (ministrstva), med drugim tudi na področju kreditiranja.
Jože Logar je zatem predstavil partnerje in njihovo prihodnjo dejavnost.
Formalno so stavbo odprli: državna sekretarka Staša Baloh -Plahutnik, podžupan Tone Oblak in glavni investitor Esad Biljali, s tem, da so prestrigli trak pred vhodom.
N. P.
Republiška sekretarka za malo gospodarstvo Sta.ša ISaloh - Plahutnik je v sodelovanju z glavnim investitorjem Esadom Biljalijem in podžupanom Tonetom Oblakom odprla stavbo (foto: Hrigita Zemljarič)
Žirovski podjetniki so se zbrali v Galeriji in se s predstavnikoma ministrstva za malo gospodarstvo in Bogom Filipičem, ki koordinira to delo na Gorenjskem, pogovorili o težavah, ki jih imajo (foto: Hrigita Zemljarič)
Ob odprtju frizerskega salona »Joži« so zaigrali Čuki
13S
DELOa#^
kronika KRAJA
Dogodki s podrožja žiržih interesov. Šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.,.
p
žirovske Ambasade po novem
f
I
j^obro založena prodajalna in prijazne prodajalke pri Marjanu (foto: "'•'Rita Zemljarič)
Večer s prvaki - prvovrstno
Saj človek nc bi verjel, če ne bi sam videl: v Žireh so se /.brali Andraž Vehovar, srebrni iz Atlante, Iztok Čop, nekdanji svetovni prvak in 4. na

n
Tudi ultrainaratonec Dušan Mravlje je bil v Žireh zadovoljen
ulimpijadi, Alenka liikar, 13. na 200 m Valtcr Bunča, kolesarski profesionalec, najboljši supermarutonec sveta DuAan Mravlje, nesojeni olimpijec Roman Kejžar, obetajoči idrijski košarkar Januš (lorjup, petkratni zmagovalec triatlona jeklenih Lojze Oblak, pa seveda domači aduti: svetovni balinarski prvak Uroš Vebar, alpinist in ekstremni smučar z desko Marko Čar, Petra Kampre, ki se naglo vzpenja po svetovni teniški lestvici - in Primož Kopač - nekdanji svetovni mladinski viccprvak (ekipno) in član državne reprezentance.
»NavduSena tribuna« žirovske osnovne šole je dobre tri ure uživala v pogovorih in nastopih slovenske športne smetane, pa tudi Adija Smolarja, ansamblov Cest ia Vie, Limvemov in Kingstonov, narodno-zabavnega ansambla Blegoš iz Gorenje vasi, pa obetajoče pevke iz Škofje Loke Tjaše Grah in končno žirovske plesne in navijaške skupine Bomba. Tu so bili tudi župana iz Idrije Samo Bevk in iz Gorenje vasi Jože Bogataj ter žirovski podžupan Tone Oblak.
(nadaljevanje na 14. strani)
Žirovski in drugi šampioni

'""ka Lukančič bo poskrbela, da boste v Gloriji dobili vse, kar želite
k ^^l-OSvljenje
Turistično agcncijo Impulse bo vodil Tomaž Lukančič
Adi Smolar je poskrbel, da je bilo srečanje na najvišji ravni
kronika KRAJA
Dogodki s podroi|a širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma.


Lojzetu Oblaku jc bila celo Saša Pivk komajda kos
(nudaljevanje s prejšnje strani)
Ni manjkalo športnih delavcev, novinarjev in drugih gostov, ki so kljub nekoliko pomanjkljivi obveščenosti dodobra napolnili žirovsko telovadnico.
Vsak zase so navdušili: športniki s svojimi uspehi in načrti, glasbeniki, plesalci, duhoviti govorniki, ki jih je domiselno spodbujala voditeljica prireditve dinamična Saša Pivk.
Prireditve pa seveda nc bi bilo, če je ne bi p(xlprli poleg glavnih pokroviteljev Alpine in občine Žiri še mnogo drugih gospodarskih podjetij in zasebnikov, ki so poskrbeli tudi za zanimive nagrade in spominke.
Organizatorjema Saši Pivk in Sreču Gabru res lahko čestitamo; želimo, da bi se izpolnila želja, da bi bila ptxlobna prireditev v Žireh tudi naslednje leto.
Nejko PODOBNIK
dr. Ivan Kristan je predstavil kombinirani volilni sistem
■k
Fasada prodajalne Alpina v Ajdovščini je res že dotrajana
Jesenske vode so ogrozile tudi most preko Osojnice
m
Dopisujte:
-Koloton-
»DELO-ŽIVUENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznoinik,
Pivk, Tanja Mohorič, Slavko Kristan, Jožica Kacin, Sih'^ Pivk, Nejko Podobnik - glav"' in odgovorni urednik. Naklado-2.400 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj
14
DELOSv/ji^